TRGOVSKI LIST Časopis asa trgovino, Industrlfo In obrt. ^foCnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za h leta 90 Din, za K leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. - Plača ln totl ae v Llnhliani! uredfflžtvo ln upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. - Dopisi se ne vračajo. - Račun pn poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. - Telefon St. 30-69 ' XVIII. V Ljubljani, v soboto, dne 27. aprila 1935. 49? štev. 4Ajr foedcžai/M. pospadacsUa koitfeuHca tecAa sklicati Cez d,ober mesec se sestane nova narodna skupščina, katere prva naloga bo, da iz-Stepuje v duhu nove gospodarske in finančne politike sedanje vlade novi proračun. P^d meseci začeta nova gospodarska in ftn#nčna politika pa je izdelana šele v prvih splošnih obrisih, dočim je v vseh podrobnostih še čisto neizdelana. Namen nove gospodarske politike je sicer, da omogoči Za Jugoslavijo primerno načrtno gospodarstvo,-kakšno pa naj bo to načrtno gospodarstvo je v podrobnostih še čisto neznano in delopte niti načelno ugotovljeno. Jasno je, da nova skupščina načrta za takšno novo gospodarstvo ne bo izdelala, temveč v najboljšem primeru le odločala o tem načrtu in v njegovem duhu izdajala zakone. Zato je potrebno, da kdo drugi poskrbi za izdelavo tega načrta in za njegove* načelne smernice, ker drugače bo tu-di načrt novega gospodarstva ostal le pobožna želja. Če bi imeli gospodarski svet, ** bi ga po zakonu in po ustavi morali meti,. potem bi bil edino ta gospodarski §vet kompetenten in poklican, da izdela ta načrti. Todax gospodarskega sveta nimamo 'n zato je potrebno, da se ustvari vsaj za silo nadomestilo za ta svet. In nekakšno nadomestilo za ta svet bi mogla biti vse-drža\Jfta gospodarska konferenca, ki bi se le udeležili vsi naši vidnejši gospodarski delavci in na kateri bi bile zastopane vse naše pomembnejše gospodarske ustanove, sk t^nažin bi imela vsedržavna gospodar-a konferenca tudi potrebno avtoriteto, a bi se njeni sklepi upoštevali in da bi ?°,?^n dobila tudi vsa naša gospodarska Politika svojo določeno smer. Na drugi strani pa' bi bilo tudi doseženo, da bi bilo bodoče zakonodajno delo parlamenta v s«ladu a potrebami gospodarstva in s tem tudi njemu v pomoč. Seveda pa je potrebno, da bi bila takšna vsedržavna gospodarska konferenca tudi dobro in temeljito pripravljena, da bi bil njen dnevni red jasno določen in da bi bili rešeti tudi pokrajinsko tako razdeljeni, da -^i^^mci bili upoštevani posebni gospode« interesi vseh pokrajin. Material, ki dar L* morala obdelati vsedržavna gospo-vend ^nferenca, bi bil seveda ogromen, .. Pa to ne more in ne sme biti vzrok tl , s^icanju te konference. Kajti ta ma-laš bolj raste, čim bolj se od- • a reševanje tega materiala. Enkrat pa p Reševanjem le treba začeti, ve ri* VS6^ °8romnosti tega materiala pa ta material nerešljiv, ker so tere Gornice in druge naše gospodarske teri ,?^ovne organizacije mnogo tega ma-(o a zbrale in ga tudi predelale. Za-za ?l0rei^ te organizacije takoj nuditi vsaj prvo silo ves potrebni material in treba samo njim prepustiti organizacijo vse-f<>sPodays,te konference in njen ni vsi t>off(S?°tOVlien' Tehnično so torej da- ba je le le poskrbet? da b°o V™' dostno avtoriteto, pa’se bo hlToJi —1 nek konference takoj pokazal fa vle^aše gospodarstvo. e Kajti skrajni čas je že enkrat, da ve vsak Podjetnik in vsak gospodar, kako se bo v odoče razvijala državna gospodarska in politika, ker je drugače vsaka za-tud 3 kalkulacija nemogoča. Ce te ni, pa Podi more oživeti volja za investicije in vitici duh v ljudeh se ne more raz-Pi odUah2red negotovimi bodočimi ukre- Pi odločuio^iu , negotovimi D0 . nejših- oviT kr°g°v je danes ena najmoč-Treba d t- razmah zasebne iniciative, bodni vpH i- Judem že enkrat gotovost, da če Pour, ’ , za smer in za načela naše bo J“ c'nnati Tske politike- da bodo mogli V ta Čelni 16 potreben najprej na- grairin ‘ bodočega gospodarskega pro- lan načrt t ,Pa tudi do Podrobnosti izde-Za VSP se naj ta ProSram izvaja, e obvezen mora postati ta načrt, da bo že enkrat konec onega nesrečnega kolebanja in nihanja naše gospodarske politike iz enega ekstrema v drug. Edini forum, ki bi smel s pravico sklepati o tem programu, bi bila predlagana vsedržavna gospodarska konferenca, ki se je v drugih držaVah že sijajno obnesla in ki gotovo tur di v Jugoslaviji ne bo razočarala. Gradiva je pripravljenega dovolj, tudi napak je bilo storjenih že dovolj, da imamo že kar bogate izkušnje in treba je samo še nekaj dpbre volje, da začnemo pravilno delati za napredek našega gospodarstva. V čem pa naj bo to pravilno delo, o tem Pa naj gre beseda vsedržavni gospodarski konferenci, ki jo je treba sklicati čimprej. Icu/az $ad\a v VUtnUfa Referat zborničnega svetnika Milka Senčarja na zadnji plenarni seji Zbornice za TOI 5. Prizad mora pravočasno z Narodno bqnko mobilizirali potrebni kapilal za financiranje izvoza. Eskontiranje naj se vrši iako kakor pri eksportu koruze, po 3%. 0. Na podlagi statističnih podatkov in številk v prejšnjih letih izvršenega izvoza zahtevajo, sadni trgovci in producenti, da se dodeli 80% vsega izvoznega kontingenta jabolk naše države Dravski banovini, ker je ta zahteva upravičena in utemeljena. Kontingent za Jugoslavijo mora Nemčija zvišati na ono višino, da dobi Dravska banovina najmanj kontingenta 30Q0 vagonov namiznih jabolk in 2000 vagonov jabolk za prešanje. 7. V dosego tega se mora Nemčiji priznati in zagotoviti ustrezajoča kompenzacija pri uvozu industrijskih predmetov v našo državo. Importerju se mora za. prevzem kompenzacije ob potrebi dovoliti rok celega poslovnega leta. Za la čas pa mora Narodna banka zagotoviti izvoznikom potrebni kredit (Ober-briickungskredii)/ 8. Sadje v Nemčijo naj se izvaža skozi Vse obmejne postaje Nemčije. 9^ Da se rano sadje kar najhitreje po možnosti med prvimi spravi na trg — mora krajevna vlada pogodbo z Nemčijo najpozneje do konca junija sklenili, da se brezpogojno prepreči zamuda pravega časa izvoza, kakor je to bilo lansko leto. 10. Delegira naj se v Nemčijo k pogajanjem zastopnik Dravske banovine zaradi specialnih razmer v sadni produkciji ter izvoza sadja iz Dravske banovine. 11. Odjemalci-importerji naj dobijo v Nemčiji devizna dovoljenja takoj, in sicer tako, da morejo protivrednost položiti najpozneje v 8 dneh po vložitvi prošnje. V največjo korist naših eksporterjev bi bilo, ako bi se nemškim imporlerjem izdalo devizno dovoljenje že na podlagi zaključnega lista. 12. Kontingentne listine (Kontingent-schein, Verzollungsbestaligung) naj bodo v Beogradu najpozneje do 15. julija 1935, ker se prve odpreme ranega sadja začnejo že začetkom avgusta. Vse te predloge je plenum Zbornice soglasno sprejel. Že lani sem opozoril zbornico na lež-koče, ki so se bile pojavile pri izvozu našega sadja V inozemstvo ter sem zato predlagal, naj bi se za prihodnjo sezono pravočasno poskrbelo vse, da se letos ne pojavijo zopet takšne neprilike, kakor smo jih doživeli lansko leto, ko smo zbog raznih administrativnih napak zamudili najvažnejšo sezono dobrih cen za zgodnje sadje. Naša lanska izvozna bilanca je.naravnost žalostna. Od celotnega izvoza jabolk v zabojih v višini 767 ton je šlo v Nemčijo samo 155 ton in od jabolk brez zaboja pa od 4506 samo 123 ton. Kakor znano, sta obe delegaciji, jugoslovanska in nemška, zasedale pretekli mesec v Monakovem, da uredita težkoče, ki se pojavljajo radi finansiranja našega izvoza v Nemčijo in z®rad' zasf°ia kliringa. Vprašanje regulacije izvoza sadja za bodočo sezono pa je pri lem ostalo odprlo. Stopil sem v §Jik z glavnimi eksporterji sadja v mariborskem okrožju in v naslednjem podajam konkretno predloge, kaj je treba ukreniti, da se naš izvoz sadja pravočasno uredi in zaščiti ter da se ne ponove lanske napake. Naslednje je treba storili: 1. Prizad naj skliče čimprej, toda pravočasno eksperte iz Dravske banovine k pogajanjem v Beograd, da se sporazumno sestavijo konkretni predlogi in minimalne zahteve sadnih eksporterjev, odnosno sadnih producentov glede izvoza. Eksporterji zahtevajo: 2. Popolno odpravo obveznega paketiranja v zaboje, kakor velja to za izvoz v druge države. 3. Izvoz sadja mora biti izključno v rokah legitimnih in kvalificiranih izvoznikov sadja, ki v vsakem oziru jamčijo za točen prevzem in tudi plačilo blaga producentom. 4. Nakup in izvoz sadja se mora vršili po borznih uzancah, ki se naj takoj analogno inozemskim sadnim borzam sestavijo in registrirajo. Sedež borze naj bo v Mariboru. Izvoznik sadja mora bili član borze. Hwa uccdSa a stcokovniU Midedfe-vathiU sotaU Uredba naj velja šele za šolsko leto 1936./37. V »Službenem listu« z dne 27. februarja je bila objavljena uredba o organizaciji, učnem načrtu, strokovni naobrazbi učiteljev in uporabi šolskih knjig na strokovno nadaljevalnih šolah. 0 tej uredbi so obširno razpravljala tako razna trgovska združenja, zlasti ljubljansko, ko tudi ljubljanska sekcija UJU. Tekom teh razprav so se pokazali razni nedostatki uredbe, ki bi zelo ovirali uspe-sen razvoj strokovnega šolstva in so se zato predlagale od prizadetih strokovnih organizacij razne s tehtnimi razlogi podprte izpremembe. Predvsem pa se je izkazalo, da je čisto nemogoče, da bi izdana naredba stopila v veljavo že v prihodnjem šolskem letu 1935./36. Učiteljstvo strokovnih šol'utemeljuje potrebo odložitve uve- ljavljenja te uredbe za eno leto iz teh razlogov: 1- Iz šolskega razloga. Nova uredba navaja novo razporeditev predmetov in ur, ki pa ni izvedljiva, ker še ni izdelan novi učni načrt. Zato je potrebno, da se predpišejo najprej novi učni načrti in šele potem more stopiti nova uredba v veljavo. 2. Zaradi vzdrževanja teh šol. IJova uredba nalaga nove izdatke za vzdrževanje strokovno-nadaljevalnih šol. Za te izdatke bi morale skrbeti občine in banovine, ki pa so s svojimi proračuni za 1. 1935./36. te izdatke že določile. Če bi stopila nova uredba v veljavo že to leto, potem pač občine in banovine ne bi imele onih sredstev, ki jih zahteva za vzdrževanje teh šol nova uredba. Zato je potrebno, da naj- prej občine in banovine 'vnesejo potrebne zneske v svoje proračune in šele potem je finančno mogoče, da stopi nova uredba ^ veljavo. 3. Zaradi nujnih reform, ki jih je potrebna uredba. Uredba ima več nedostaf* kov in zato naj se ti najprej odpravijo tiT šele potem naj stopi nova uredba v veljav^ ker bo šele potem res docela ustregla sVi^ jemu namenu. Tako ne zadovoljujejo pireft^ pisi glede prednaobrazbe učencev, ker se po novi uredbi dovoljuje vstop na strokovno nadaljevalne šole tudi učencem, ki zaradi svoje nezadostne naobrazbe ne bi slfrr dili pouku. Tudi glede učne dobe, učenf cev, glede ponavljalnih izpitov ter gledtf namestitve učiteljstva so potrebne razn$t izpremembe uredbe. A. Pfav tako pa zahteva tudi trgovstvo ne-", katere izpremembe v uredbi. Zlasti smtK tra trgovstvo za potrebno, da se krajevna* potrebe bolj upoštevajo. Tudi pri učnetftf načrtu naj se ozira na te krajevne potreb^ Mesto po uredbi določenih 9 tedenskih um naj se določi učni načrt na 10 tedenski^ ur, kakor je to že dolgo uvedeno na ljub-* ljanski trgovsko-nadaljčvalni šoli. Tudi do« ločba glede trajanja pouka od 8 do 18 ne ustreza našim razmeram in zato naj ostane« pri sedanjem običaju, da traja pouk od 14 do 19. Šolsko leto naj nadalje traja 10 me-i secev in ne samo 9, konec prvega tečaja pa? naj bo koncem januarja in ne že koncem de-* cembra. Zlasti pa trgovstvo želi, da bi 'bit strokovnjak na čim višji stopnji in zato mora vztrajati na svoji zahtevi, da se zahteva višja prednaobrazba učencev, kakos pa jo .določa- uredbfc. Končno $eU Jjubljaa-v sko trgovstvo tudi, da banska uprava odrov' di, da je obisk trgovsko-nadaljevalhe Sofe obvezen za vse trgovske učence ih Učenke mesta Ljubljane. Kakor je že iz teh navedb razvidno,- pri-) poročata trgovstvo ko učiteljstvo samo 'i®-* premembe, ki so vseskozi utemeljene ln.-od katerih je dober razvoj strokovno-hii daljevalnih šol neposredno odvisen. Zatotf upamo, da bodo njih predlogi v polni iridif upoštevani in da bo uveljavljenje uredbk za eno leto odloženo, v tem Času pa urelini-> je inž. Stočes, šef oddelka družbe'dr. Rou-t bik in pilot Brabanec. To bo tpre j ^tretja« zračna zagrebška zveza s Sušakom. Štev. 48. %r- Cvetko Gregorij, gen. tajnik Centrale industrijskih korporacij: 't: lUtta/oi naše teksti t zadnjih desetih letih po podatkih tiaSe statistiko o zunanji trgovini ' 'K y Splošni pregled vsega Naslednja tabela nam kaže, kBliko je lltft 1925., odnosno 1984. od skupnega uvoza tekstilnega blaga (sirovih, prediva In goto-dih iadelkoV) prišlo na posamezne vrste tekstilnih materij: " 1. 1925. ■«,4 milijon, kg milijon. Din tllhij»82 : 80,5 2109 itfiia 0,3 183 *olna 6,9 852 I«1*«. K i;»ta -'lp druga rasti. K M*- 48,3 3392 tekstilnega uvoza 1. 1934. milijon, kg • milijon.' Din 84,8 2 5,1 811 162 324 8;2 80,1 . *75 1.372 ^ lan, jut« ruga rasti. , .wvjakna . 4«I>aj Dd&rtismo tdrej V L1925. uvozili teh Siga materiala vseh vrst v kolieidi- 48,3 ILijona.Jtg iti v vrednosti 3392 milijonov jlittarjev, je znašal uvoz 1. 1984. po količini wl milijona kg, po vrednosti pa je 1372 milijonov dinarjev. Čeprav smo 1.1934. uvedli za 1-8 milijona kg blaga Več. smo kljub • temu plačati tujini I; 1934. za uvoženi) blago 1920 milijonov dinarjev manj. Sicer je res fr uspeh dosežen doloma zaradi splošnega padca cen; toda ^ glavnem je bil doŠežeh |fe z bog razvoja naše tekstilne industrije, ki nam omogoča, d« mesto dragih gotovih izdelkov uVažamo k večji meri cenene siro-tine in poliabrlktltej ki se jpotem doma predelujejo v gotove Izdelke. V tem pogledu ie posebno poučna naslednje tabela, ki nam kaže odnos med uvozom tekstilnih sirovin, polfabrikatov in gotovih izdelkov vseh vrst tekstilnega materiala. .1.1925. milijon, kg milijon. . Din Uvoz vseh tekst *• sirovin .jilrediva vseh vrst 4g6tovih izdelkov * vseh vrst Zfcilpaj .8,5 10,3 ■ to < t; »vjjft ifjv :rlii 01 tlvoz vseh tekst. . »irovin jifediva vseh vrpt gotovih izdelkov ^.vseh vrst skupaj 29,5 2627 48,3 3392 1. 1934. milijon, kg milijon. Din 80,3 24,1 284 031 6*7 457 , 50,1 1.372 A Od skupnega tekstilnega uvoza odpada ^ odstotkih na uvoz: & količini sirovin 1. 1925. 1. 1934. 18«/« 40% prediv 22% 48% gotovih izdelkov 60% 12®/» po vrednosti sirovin 1. 1925: 7% l.: 1984: 21*/» prediv gotovih izdelkov 15% 78% 46«/» 33% Po tej tabeli je prišlo še 1. 1925. od vsega tekstilnega uvoza 60 odstotkov na gotove izdelke in le 40 odstotkov na sirovine in prediva. Ta odnos se je z razvojem tekstilne industrije v državi postopoma izpremi-njal v naš prilog in 1.1934. je bilo doseženo, da je od skupnega tekstilnega uvoza odpadlo na sirovine in prediva že 88 odstotkov, na gotove izdelke pa samo 12 odstotkov. _»:i, a LjVi -J S u ' id pomembne Razvoj tekstil; koristi za finanč larško stih je v državi. V pryi vrstile omeniti, da ie bil dosežen zelo velik p^lliranek na izplačilu deviz za uvoženo tekstilno blago, kar je bilo posebne važnosti z ozirom na težko stanje, ki je vladalo na našem deviznem trgu. Naša trgovinska in plačilna bilanca sta bile nadalje znatno razbremenjeni ih bilo je zhlo mnogo doseženo ;ža uravnovešenje obeh. Razlika med vrednostjo sirovin in polfabrikatov na eni ter gotovih izdelkov na drugi strani je ostala v državi v obliki mezd in plač delavcem in nameščencem, javnih da* jatev za državo ih samoupravnih teles itd. Število v tekstilni industriji zaposlenih oseb je bilo znatno povečano ter 'se je po podatkih Središnjega tireda za zavarovanje delavcev dvignilo od 31.418 oseb v juniju 1930 na 48.067 r novembru 1. 1934. Povečana delavnost v tekstilni industriji pa ima svoje ugodne posledice tudi na druge panoge domače delavnosti, ki ji dobavljajo potrebni material, ko premog, kemikalije, ambalažo itd. S povečanim številom tekstilnih tvorijic in delavnic je nastala močna me|ls?bojtia konkurenca, katere posledica je, da »kuhajo tvornice s čim bdlj hižkimi cenami Zagotoviti sebi. čim več potrošnikov, da je ha ta način razvoj domače tekstilne industrije v neposredno korist tudi potrošnikom. .Vendar pa moramo tudi pripomniti, da se je v nekaterih panogah tekstilne industrije pojavila tudi že nezdrava hipertrofij^ z vsemi svojimi neugodnimi posledicami in da grozi ta hipertrofija tudi drugim panogam. Zato $e< indi že iz krogov tekstilne industrije oglaša želja, da se napravi konec brezglavemu ustanavljanju novih tekstilnih podjetij. f>ijaki skopljanske trgovske omladme V Sloveniji Včeraj, dne 26. aprila so se pripeljali v z večernjni brzovlakom iz Skopja dijaki skopljanske trgovske omladine $.$vojimi vodniki. Ogledali si bodo lepolo ticjših krajev z \(semi njihovimi znameni-foslmi, zlasti pa industrijska podjetja Slovenije. Zveza trgovskih združenj za Dravsko banovino v Ljubljani je obenem z Opornico za TOI sestavila načrt potovanja in izvedla v$g. priprave za čim ugod-fi^jše bivanje naših južnih bratov pri nas. f?(osimo pa še posebej vse naše gospodarje; da jim gredo v vsem čimbolj na roko. . , ,y sobotOj, dne 27. .aprila ostanejo dijaki Ves dan v Ljubljani. Ogledali si bodo med drugim Žbornico za TQ1, Trgovski dom, fpuz^j in nebofičnik. Sli bodo tudi na Qr#d. Ža ogled tvornic smo naprosili ravnateljstvo pivovarne. Union in papirnice •ta Vevčah, ki pa tq dan žal ne obratujejo. Skopljanski dijaki bpdo prenočili, v areni rodnega doma; jedli pa v Delavski niči. nedeljo zjutraj, dne 28. aprila, se odbijejo v Kranj, kjer ostanejo ves dan. Ogledali si bodo vse lepote in znamenitosti Kranja. V ponedeljek se odpeljejd žjutraj naprej ina Lesce in Bled. Od tam pa na Jesenice in Javornik; kjer si ogledajo obrate Kranjske industrijske družbe. Zvečer še vrnejo * Ljubljano, kjer prenočijo. ."V tdrek; dne 30. maja se odpeljejo s jMvjm vlakbm v Celje. Poleg drugega si J»odo ogledali , Westnovo tvornico in napravili riekaj izletov. Ob 16. tiri se odpeljejo P tyotit>orj kjer ostanejo še ves nasledriji dan. Ogledali si bodo vse znamenitosti Maribora. bne 2. maja odpotujejo nazaj v Skoplje. Podrobne priprave in vodstvo so prevzela, na intervencijo Zveze trgovskih združenj za Dravsko banovino, posamezna irgvska združenja, koder se bodo mudili. Želimo, da bi odnesli naši mili gostje kar najboljše vtise iz Slovenije. Znižanje poslovnega davka ha moko Finančni minister dr. Stojadinovič je v sporazumu s kmetijskim in trgovinskim ministrom izdal, uredbo o izpremembi in dopolnitvi lirfcdbe o skupnem davku ria poslovni promet. Po tej uredbi se zniža skupni davek na poslovni promet za moko in druge žitne proizvode (zdrob) od 6% prodajne cene na 4%, pri uvozu pa od 6 8% na 4 8%. Poslovni davek na koruzno moko ostane neizpremenjen in znaša še nadalje 2-4%. Znižanje stopi v veljavo dne 1. maja. Neugoden razvoj Češkoslovaških državnih financ Brutto dohodki češke drž. blagajne na davkih, taksah, carinah in monopolih so znašali v februarju 777 milijonov Kč, do-člin so znašali lani 825 milijonov. Po odka-zii prispevkov avtonomnim upravnim telesom je ostalo fisku netto 563 milijonov Kč, za 100 milijonov Kč manj kakor v februarju 1934. Tobačna režija je dala v prvih dveh mesecih državni blagajni presežek v višini 180 mitljbtioV KČ, t. j. za približno 99 milijonov Kč toiahj kakor v letu 1934. Slovenski premogovniki ¥ febriiarjil PrpižVodnja v. slovenskiti premogovnikih je znašata v februarju 104.387 ton premoga, to je za 221 ton več kakSr februarja 1934 in za 10.000 več ko v februarju 1933. V obeh prvih mesecih tega leta je dosegla proizvodnja premoga 226.976, t. j. za .11,128 ton inanj ko v lanskem razdobju, to^a za 17.488 ton več kakor v tej dobi 1933. V februarju so prodali slovenski premo-govnikj 94.377 ton premoga,, t. j. za 2.537 teti thanj ko se ne morejo veg ,Up°rabiti za finansiranje izvoza, mar-®e za investicije v Rum uniji. viral^11* ^.otok z*ata v Belgijo, ki je deval-zn»s i Svoi° valuto, se še nadaljuje in je fra t mec^ aPr^om 203 milijone 5 tftko da se je zlati zaklad Narodne fra if pove^a* na 14.357'4 milijonov belg. rikov. Kritje se je povečalo na 65'60°/o. bani9"'6 Nizozemske banke. Nizozemski mer i™- biI° ^reba dvigniti diskontne j ^ in ^%na mera je bila dovoljna, fWi!e .us*av‘*a odtok zlata v Francijo. Vi-nH zda' zlato samo v USA. disk^ntn gotoyo dvignila svojo naoaT lmer°’ ako bi se špekulativni Poudarja se valuto ponovili, Ustanovitev efektne borze v Palestini se pripravlja. V ta namen so 3e ih začela Dogajanja v Tel-Avivu mčnTleKmna|ZaVf0valn^ca v Ljubljani ima » “I* <* P»1 SBHb, Mi: cesta 10. s^062leSd-Vlka hraui,nic» d,d. v svoji Dosvpt ?r.dne 8' maia ob 14. uri J P^vetovalnici v Lendavi. TEDEN IBLIAN opmnrjiir Devizno tržišče Tendenca stalna; promet Din 4,887.116’67 Nasproti prejšnjemu tednu, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom Din 2 milijona 50.000, znaša porast prometa v tem tednu nad 2.837 tisoč dinarjev. Zanimivo je pripomniti, da je bil gros deviznih zaključkov perfektuirau na torkovem borznem sestanku, torej neposredno po velikonočnih praznikih, ker je bilo samo na ta dan prodano ali kupljeno deviz za pad tri in pol milijona dinarjev. Na posameznih borznih sestankih tekočega, tedna je bil dosežen ta-le dnevni devizni promet: 23. aprila Din 3,528.052'04 Pariz—Curih 24. aprila Din. 395.181‘67 Trst 25. aprila Din 299.15360 Dunaj •26. aprila Din 664.729'36 London—Dunaj Narodna banka je intervenirala 25. t. m. v Amsterdamu (za Din.25.000'—), dne 23. in 26. t. m. v Curihu (za Din 50.000'—), v sredo, dne 24. t. m. pa v Parizu (za 25 tisoč dinarjev). V primeri z minulim borznim tednom se je povečal promet v devizi Curih za nad 730 tisoč dinarjev, v Londonu za več ko 430.000, v Trstu za preko 432.000, dalje v Newyorku za 141.000, dočim znaša porast prometa v devizi Pariz celih 1,488.000 Din. Nasprotno pa izkazuje deviza Dunaj padec prometa za 114 tisoč dinarjev, deviza Madrid za 326.000 in Amsterdam za ca. 60 tisoč dinarjev. Devize: Amsterdam tekoči teden (vse v tisočih dinarjev) 102 (minuli teden 160), Berlin 31 (—), Din-deviza 230 avstr. priv. kliring (232), Dunaj 600 priv. kliring (714), Curih 786 (50), London 763 priv., kliring (332), Madrid 181 priv. kliring (507), New-york 153 (12), Praga 2 (—), Pariz 1.528 (401), Solun — boni (1), Trst 434 (2), Stockholm 77 (—). V privatnem kliringu so beležili ves tekoči borzni teden le avstrijski šilingi, in sicer neizpremenjeno na bazi Din 8'75 do Din 8'85. Temeljem spodnje devizne tečajnice je, od torka (23. t. m.) na petek 26. t. m. popustil Amsterdam za 0'72 poena, London za 1 '22 poena, Newyork za 5-34 poena in Trst za 1'43 poena. Vse ostale devize so včeraj notirale ob torkovih tečajih. Curih je bil trgovan na dosedanji bazi 1421'01 do 1428-08 dinarjev. Notic ostalih deviz ni bilo. 23. aprila 1935 26. aprila 1935 S priino Narodne banke Povpr. Ponudba Povpr. Ponudba Din Din Din Din Amsterdam 2965-02 297961 2964-30 2978-89 Berlin 1756-08 1769-95 175608 1769 95 Bruselj 742-85 747-92 742-85 747-92 Curih 142101 142808 142101 1428 08 London, 212-65 214-71 211-43 213-48 Newyork 4358-98 4395-30 4353 64 4389-95 Pariz 289-60 29103 289-60 291-03 Praga 183-35 1S4-46 183-35 184-46 Trst 36314 366 22 361-71 364-79 ima Efektno tržišče Tendenca neizpremenjeno stalna V tem tednu so beležili državni efekti le z malenkostnimi tečajnimi oscilacijami. Zaključkov — tudi neborznih — ni bilo. Notice državnih vrednostnih papirjev so bile na včerajšnjem borznem sestanku tele: 7% investicijsko posojilo Din 77 (povpraševanje), Din 78’— ponudba, 8°/o Blairovo posojilo Din 78’—, 79'—, 7% Blairovo posojilo Din 67'—, 68'—, Seligmanove obveznice Din 71'—, 72'—, Agrarne obveznice Din 46-—, 47'—, Begluške obveznice Din 65'—, 66'—, Vojna škoda Din 370—, 372'—. Od torka (23. t. m.) na včeraj (26. t. m.) je popustil denarni in blagovni tečaj 7°/o Blaira za pol točke in Begluških obveznic za 1 točko, medtem ko je nazadoval tečaj Vojne škode za 2 točki v povpraševanju, za 3 točke pa v ponudbi. — Edinole agrarne obveznice so v tekočem borznem tednu okrepile svoj denarni in blagovni tGcaj za en poon. Žitno tržišče Tendenca še nadalje stalna Cene so ostale povsem brez izprememb tako pri koruzi, pšenici in ovsu, kakor tudi pri mlevskih izdelkih. Zaključena sta bila v tem tednu i vagona pšenice in 3 vagoni koruze. Včeraj so bile dosežene naslednje notice: Žito: (Cena «a 100 kg Iranko vagon nakladalna postaja.) Kor asa : prekomerno euha, • kvalitetno garancijo, Iranko vagon bafka postaja, plačljivo proti duplikatu . . . prekomerno Miha, • kvalitetno garancijo, frank o va- !on banatska postaja, plač-ivo proti duplikatu . . bela, prekomerno suha, sa mletev sposobna, s kvalitetno garancijo, Iranko vagon bačka post., plačljivo proti duplik&tu ........ Oves: sdrav, iuh, reSetan, franko vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . . . PSonica: . ;...... zdrava, suha, reietana, 78 kg, • Vit, fr. vagon bkčka postaja, plačljivo proti duplikatu ..................... . »drava, suka, reSetana; 78 kg, 2•/*, franko, vaggn banatska postaja, plačljivo proti dtt-»likatu . . Din Din 71- 73 — 69- 71- i 87-— 89?- «8- 100- 126— 128-- 124 126- Hlenki izdelki: Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo prott duplikatu . pšenična Og, bačka posta- ja, ekskl. prometiii davek, plačljivo proti duplikatu . pSenična 2, bačka posta- j*> ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična 5, bačka posta- ja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . Otrobi: . pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, eskl. prom. davek, franko vagon bačka, postaja...................... [ Kunan/a H frgcvžna 200 220-220-ibo--1«0- 180*- 180— 200— 95- 100- Lesno tržišče Tendenca še vedno mlačna Veliko je bilo v zadnjem času govora o ''izvozu lesa iz Slovenije. Navajale so se pre-'fc&jšnje količine blaga, kakršnih Slovenija sploh ni iiheia na zalogi,, zlasti ne v, III. in IV. k&kovoisti, ki je bila že koncem leta sko?» vša razprodana. Te govorice pa izvirajo odtod, ker naš lesni trg hi organiziran. Vprašanj je bilo — ria primer — vsega skupaj za ca. 30.000 kub. metrov, ker pa se je za to količino interesiralo par inozemskih tvrdk,' se je povpraševanje povečalo v fantastične količine. Statistika pa kaže nasprotno, da se je izvoz v letošnjem marcu in aprilu le za malenkost povečal na-pram lani. Ne sme se torej računati po več ali manj informativnih vprašanjih, ampak le po faktičnem izvozu. Zaradi pomanjkljivih in neresničnih podatkov se namreč lahko zgodi, da se produkcija lesa prehitro poveča. Baš ta povečana produkcija pa bi gotovo neugodno vplivala na cene, ker bi blago zastajalo. Brez fiksnih terminskih zaključkov v teh časih ne gre svetovati, da se pripravlja ,ago kar tja v en dan na zaloge, posebno zdaj ne, top pogodba z našo največjo odjemalko — Italijo — še ni sklenjena. Mednarodni transporti Irevzem transportov v inozemstvo in iz inozemstva — Reekspedicije na vseh postajah -r Zastopstva v vseh til- in inozemskih trgovskih in industrijski centrih — Informacije brezplačno r —--------—-v.;. Jfž/;-'. ^ Poskuži khieŽke”zaščite v Egiptu Že nekaj časa se bavi egiptska vlada z vprašanjem kmetskih dolgov in posebno s položajem važnejših hipotekarnih zavodov. Večinoma so ti zavodi v tujih rokah ali delajo s tujim kapitalom. Domača je edinole Crčdit Hypot<šcaire Agricole d’Egypte, ki jo je ustanovil Ismail Sidky Paša, ko je bil ministrski predsednik, s pomočjo glavnih finančnih zavodov, ki imajo skupno z vlado svoje delnice v tem zavodu. Finančno ministrstvo sedaj proučuje vprašanje kmetskih dolgov in ee skuša pogoditi s hipotekarnimi zavodi za olajšave za egiptovske dolžnike. Cršdit Hypothšcaire Agricole d’Egypte bo prevzela posojila, dana po Mortgage Company of Egypt. Tako bo vlada laže kontrolirala vprašanje posojili kmetskemu sloju in nemara dosegla boljše po-Roje za kmetovalce. Vlada skuša dobiti kontrolo tudi nad dirugimi hipotekarnimi zavodi. Opozorilo izvoznikom v Nemčijo Zbornice za TOI opozarjajo izvoznike, da je nemškim uvoznikom blaga .strogo prepovedano nakupovati* naročati in uvažati blago iz inozemstva, dokler ne dobijo dovoljenja za devize od Oddelka za kontrolo uvoza tujega blaga y Nemčijo. Da se naši izvozniki izognejo morebitnim izgubam in škodam zaradi teh novih predr pisov, v Nemčiji, se priporoča vsem,'naj pred odpošiljatvijo. blaga v Nemčijo zahte-yajo od nemških uvoznikov, da predlože devizno dovolilo. Ta dovplila se lahko pošiljajo za ogled in preizkušnjo delegatu Zavoda za unapredjivanje spoijne .trgovine g. ]\jlilanu Kecičij, v Berlin, Begeptenstrasr se 17. Priložiti je eno nemško marko za odgovor. ,. j Zvišanji cen v Italiji in livojz Zaradi novfl italijanske «ospodarake< po-litik,e in kon.tingenti^apja uvoza so se v^Ita-liji cene občutno dvignile in se opaža pomanjkanje blaga. Uvozniki izkoriščajo to stanje in izjavljajo, da Hfe dobe blaga v potrebnih množinah. Proti temu je uvedla vlada nagle ukrepe za ustavitev draginje ih kaznovala že nekaj uvoznikov z visokimi globami. ' ■ ... \1 A Bolgarska trgovina: ■rx*. V zadnjem času se pogajajo * Londonu zastopniki Bolgarske z angleškimi delničarji predvojnih in povojnih dolgov; ^Bolgari upajo doseči sporazum, ki bo olajšal neznosno finančno situacijo Bolgarije.4'Zaradi velikega padca bolgarskega iii&oza Bolgarija skoraj ne more plačati večjih zneskov v tujih valutah. Izvoz je padel od 6,397 milij. lejev 1. 1920 na 2,534 mili# lejev 1. 1934; uvoz od 8.324 milij. lejev na 2.229 milij. V istem času so padle detffjlne cene poljedelskih proizvodov za 63%, domačih industrijskih izdelkov pa sam& zk 27#/o, kar je spravila bolgarskega kmeta v obupen položaj. Industrija vzdržuje s^oje cene s pomočjo uvoznih prepovedi, .kmet pa ne more kupovati. •7 čikaška žitna borza zaprta Ena največjih se’nzalskih žitnih tvrdk A merilce, Rosenbaum Grain Comp. v Chicagu, je pred nekaj dnevi zaprosila zvezno sodišče, naj ji dovoli začasno ustavitev pl^-čil in obsežno reorganizacijo, ker je zaradi lanske suše utrpela tolikšno škodo,« da trenutno ne more plačati svojih obveznosti. Dovoljenja ni dobila in bo morala naj&rže v konkurz. Zato je čikaški trgovski utad, ki kontrolira žitno borzo, v sredo to borzo zaprl. Prav tako je bila ta dan zaprta žitna borza v Kansaš City. Doslej sd ugotovili, da znašajo pasiva omenjene tvrdke tri milijone 970 tisoč dolarjev, aktiva pa približno šest milijonov. Zvezno sodišče je za zdaj odredilo prisilno upravo. Trgovski urad poskuša spodbiti to odločbo sodišča. Med tem je borza že pričela poslovatj. * - ' V siišaškem pristanišču je zadnjem JSsu zelo velik promet. Zlasti živahen je promet z lesom, ki se 2 znatnih množinah izvaža. .i ' Za uvoz svinj na Češkoslovaško je odobril češkoslovaški sindikat kvoto ža mesec maj na 12.000 Špeharjev in 130 vagohov masti- Uvoz masla se dovoli pp potrebi'tržišča, uvoz jajec pa se ne dovoljuje. ■’„ » Uvoz češkoslovaškega piva v Jugoslavijo je dosegel v prvem letošnjem četrtletju 102 hektolitra, 21 hi mani ko v istem času lani. Nafta v Nemčiji. V zvezi s splošnim ‘stremljenjem po avtarkiji so velike raziskave v vsej Nemčiji za nafto. Strokovnjaki trde, da bi mogla Nemčija, ako- bi črpala vse svoje zaloge, kriti eno četrtino svoje potrebe doma. , ', Pomladna setev v SSSR. Do 10. apFjfa je bilo posejanih v vsej Rusiji 14,405.000 ha ali 16% pomladne setve. To je za.eri milijon ha več kakor lani v istem ča^u. Samo v,lJKrai^ni je bilo posejanih do' 10. aprila 6,043.000 ha. Standard Oil Co of Califomia je dosegla v 1. 1934 18,32 milij. dolarjev čistega dobička, 1. 1933. pa le 7,56 milijona. Že v 24 urah £!;* li: klobake itd. Skrobl Ib a veti olika srajc«, »vratnike In maniete. Pero. stki, monga ta lika danate perila tovarna JOS. fcElCH Poljanski nasip 4—C. fielenbnrgova il.t Telefon it tt-7*. Seznam spodaj navedenih povpraševanj po našem blagu je sestavljen od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine (Zavod za unapredjivanje spoljne trgovine, Beograd, Ratnički dom) na podlagi vprašanj, ki jih je prejel iz tujine. Na ta način je zbral Zavod velik naslovni material. Kdor se zanima za eno od ponudb ali povpraševanj, navedenih v seznamu, naj piše zavodu in pri tem navede: števili«), pod katero je povpraševanje navedeno, točno označbo vrste blaga, način ambalaže z ozirom na tržne uzance, razpoložljivo količino blaga, ceno, kalkuli-rano po možnosti dl pristanišče države, kamor naj gre blago ali pa Iranko naša meja, plačilne pogoje in rok dobave. Istočasne naj se pošljejo tudi vzorci blaga. Zavod pripominja, da za boniteto tujih tvrdk ne jamči. tenu, ki ee brezplačno razpošilja tujim interesentom. Ce zahteva naša tvrdka nove možnosti za plačevanje svojih prispevkov * tujini, se objavi njena ponudba v posebnem bil- Les in lesni izdelki: 399 — Newyork — doge za sode; 409 — Valencia — gradbeni in drug les; 491 — Las Palmas — les za izdelavo zabojev za pakiranje paradižnikov; 402 — Bombay — leseni čolniči za fa-brične in ročne statve; 403 — Casablanca — hrastovi in kostanjevi ročaji za lopate, drenovi ročaji za motike itd; 404 — Damas — leseni sodi za pakiranje na pol konzerviranega sadja in povrtnine, velikosti od 56 do 160 litrov. Deželni pridelki in zdravilne rastline: 405 — Gradec — ponuja se zastopnik za koruzo; 406 — Luksemburg — ponuja se zastopnik za zdravilne rastline; 407 — Golling (Salzburg) — ječmen za živino; 408 — Dunaj — baška in pomoravska konoplja; 409 — Buenos Aires — ponuja se zastopnik za suhe gobe, Češenj in kumare v kisu; Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorje-nih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 11. do 20. aprila 1935. OTVORJENI KONKURZI:* Savska banovina: Kapela d. d., industrija lesa, Zagreb; Lederer V., »Pitagora«, Karlovac. Donavska banovina: Mihajlovič Gojislav, knjigarna, Vel. Gradište. Vardarska banovina: Saško Sterije, Skoplje. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE: Savska banovina: Klein - Delič Danica, »Armida film«, Zagreb. Primorska banovina: Petrič Iva pok. Jer-dima, zlatar, Split. Beograd, Zemun, Pančevo: Zarič M. Dragomir, trg. z železnino, Beograd. KONČANA KONKURZNA POSTOPANJA: Savska banovina: Habl Avgust, Slatina; Subotičanec Zvonimir, trg. Podravski Klo-šthr. Drinska banovina: >Krivaja<, šumska ind. a. d., prej Ajšler i Ortlib, Zavidoviči; Nikšič Vladimir, Miličevac; Stein Oskar, knjigarna in papirnica, Vinkovci; Suzin A., trg., Sarajevo. Donavska banovina: Halas Menherta, trg., Senta. Moravska banovina: Stanojevič Milorad, Soko Banja; Stojiljkovič Djordje, krojač, Niš. Vardarska banovina: Djundjevič Dimitrij, Dimko, trg., Veles. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE: Savska banovina; Križevci svob. in kr. mesto. Primorska banovina: čatipovič Stipan, trg., Sinj. Vardarska banovina: šaško G. Strije, Skoplje. * Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vsi drugi podrobni podatki v tajništvu društva. — Ured. Cvna hvonikcL 410 — Le Caire — bučno seme, redkvice in druge povrtnine ter trave. Sadje: 411 — London — jabolka; 412 — Anvers — suho sadje. Proizvodi živinoreje in perutninarstva: 413 — Alžir — ponuja se zastopnik za prodajo sirovega masla in ovčjih črev; 414 — Valencia — sveža jajca. Rudarstvo: 415 — Anvers — manganova, kromova in bakrena ruda, pirit in magnezit; 416 — Long Island City — kalcijev magnezit; 417 — Newyork — sljuda; 418 — Temisoara — ponuja se zastopnik za sirov baker v ploščah in šibicah, za odpadke od bakra, cinka in za cink; 419 — Warszawa — bavksit (večja količina). Industrijski proizvodi: 420 — Dunaj — orehovo olje; 421 — Sao Paolo — kmetijski stroji; 422 — Casablanca — cement. Razno: 423 — Dunaj — tkane copate; 424 — Bombay — bluze z narodnimi vezeninami, tkane copate, podšite z usnjem. Imenovani so novi člani uprave za zaščito industrijske lastnine. Med drugimi je imenovan inž. Mario Osana, profesor na ljubljanski univerzi. Na ozemlju Savske banovine so med 2. in 6. majem odpovedani vsi sejmi. Obisk na Jadranu se je pričel z nenadnim močnim dotokom tujcev iz vseh evropskih držav. Društvo kmetijskih strokovnjakov za Dravsko banovino bo vstopilo v Udruženje poljuprivrednih stručnjaka s sedežem v Beogradu. Založnik Geča Kon je obljubil, pošiljati Biblioteki beogradske občine knjige vseh svojih znanstvenih, strokovnih, slovstvenih iji drugih izdaj. V marcu 11.350 potnikov, 3094 vstopov in 3356 odhodov, so našteli v prometu naše obmejne postaje Rakek, število je nekaj višje i:o v prejšnjih letih. četrti panevropski kongres bo v dneh od 16. do 20. maja na Dunaju. Kongresu bo predsedoval grof Coudenhove-Kalergi. Proračun Poljske do 31. marca za leto 1934./35. izkazuje 2.114'5 milijona zlotih j dohodkov, po odbitku narodnega posojila i 175 milijonov pa 1.939'5 milijonov. Skupni izdatki so 2.1757 milijona in deficit ostane 2361 milijona proti 337*3 milijona v prejšnjem letu. Tvornica orožja v Brnu, ki je bila lani brez dividende, izplača letos 10 odstotno dividendo. Poleg tega je tvornica odpisala še 29 milijonov Kč. Oboroževanje torej nese lepe obresti. Kruppovi zavodi se pogajajo z japonsko vlado o skupnem delovanju v Mandžuriji. Napredovanje komunističnih čet na Ki- \ tajskem se nadaljuje v smeri proti Juha« i Fu. Zaradi tega so ameriška in angleška | konzularna oblastva že pozvala svoje dr-; žavljane na odhod iz mesta in jim zagoto- ( vila za prevoz nekaj oklopnih vlakov. Rde- ] ča vojska ima le še nekaj sto milj do Ju- j nan Fu in ogroža deloma že mejo Iran-1 coske Indo Kine. Francoska vedno bolj utrjuje svojo ; vzhodno mejo. V Verdun je šel polk tež-1 kih tankov, ki je bil sedaj garniziran v Pi-! renejih. Za veleizdajalko je proglašena filmska j igralka Marlene Dittrich, ker se ni hotela j vrniti v Nemčijo na poziv nemškega propagandnega ministra, da igra v narodno-socialističnih filmih. Predor skozi Mont Blanc med Italijo in Francijo bo dolg 12 km in bo veljala gradnja 250 milijonov frankov. Škodo zaradi velikih peščenih viharjev v Ameriki cenijo samo pri pšenici nad 30 milijonov dolarjev. Vsa trgovina počiva, ker je promet zelo otežkočen. Zlasti so trpele države Kansas, Colorado, Wyoming, zapadna Oklahoma, Teksas, Nova Mehika, pa tudi Ohio in Tennessee. Narodni socialisti so pridobili pri pokrajinskih volitvah v Holandski nekaj novih mandatov na račun starih strank. Po dosedanjih vesteh je bilo pri nedeljskem potresu na otoku Formozi ubitih 3165 ljudi, 10.000 ljudi pa ranjenih. Skoraj 13.000 hiš je bilo porušenih. Tudi iz iranske province Mazanteran prihajajo vesti o silnem potresu, pri katerem je bilo okoli 600 ljudi ubitih, nad 1000 pa ranjenih. Zakon o modi pripravlja kitajska vlada. Zakon bo imel dva dela in se bo prvi na-nanašal na žensko, drugi pa na moško modo. Zakon bo vseboval tudi predpise za kadilce in glede obleke tujcev za čas njihovega bivanja na Kitajskem. HHance Drava, d. d., tvornica vžigalic v Osjeku je dosegla lani 2,8 milijona Din čistega dobička. Glavnica tvornice znaša nekaj nad 11,250.000 Din. Novosadska električna d. d. je pri 22 milijonih Din osnovne glavnice dosegla lani 1,6 milijona Din čistega dobička. Rezerve družbe, katere delnice so večinoma v tujih rokah, so narasle na 39,2 milijona dinarjev. V Novem Sadu je, kakor znano, električni tok najdražji. |[ Iržna pcpcčila Trg za lipovo cvetje Kakor kaže sedanji zastoj na zunanjem trgu zdravilnih rastlin, bo prodaja letošnjega lipovega cvetja zelo otežkočena. Znatne so tudi še zaloge lanskega blaga pri nas in v inozemstvu, ki se zaradi slabe kakovosti lanskega pridelka slabo prodajajo. Ta napaka blaga je nastala lani zaradi nestiokovnega nabiranja in sušenja. Zato se letos opozarjajo vsi zbiralci, naj pripravljajo za izvoz le najboljše, zeleno blago brez orumenelih listov. Barva se ohrani le pri sušenju v hladu in ne na solncu. Vsi naši zbiralci in trgovci morajo skrbeti, da se ne pokvari sloves našega blaga na svetovnem trgu. Mariborski trg Na sejem dne 23. aprila je bilo prignanih 6 konj, 6 bikov, 46 volov, 177 krav in 5 telet, skupaj 240 glav živine. Cene so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od Din 275 do 3-50, poldebeli voli 2*— do 2-25, plemenski voli 2*50 do 3-50, biki za klanje 2*25 do 3-50, klavne krave debele 2-50 do 3-50, plemenske krave 2*— do 2-25, krave za klobasarje 1*25 do 1-50, molzne krave 2*25 do 2*50, breje krave 2-25 do 2'50, mlada živina 2-50 do 3*—, teleta 3-— do 4-—. Prodanih je bil 98 glav živine. Mesne cene: Volovsko meso' I.' vrste 1 kg afi ...... napdidnjejk KUiARNAfT-DEU IjVBLUNADAUUnmVAll TISKOVINE oseh ml:teqm>ske, uradnetreklam--THBT ne/asopJse, knjigo, več ban lisk hiteč in poceni! TISKARNA MERKUR UUBUANA.GREGOReičEVA?l23 TeL-2 5-5lTeLi(jram -.Tiskarna llhffikuv. .KUVERTA* D. Z O. Z. LJUBLJANA Tyr!ava cesta it. 67 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Veletrgovina A. ŠARABON v Ljubljani blago /gT\ »«* »•*< žganja, mit« / ter deželne pridelke razne- W rudninsko vodo Lastna praiama za kava la mlini za dišave z elektrKnfan obratom TaklmM.2i.C6 Caadtl oa raapataaal Din 8—10, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav, telic 4—6, telečje meso I. vrste 19 do 12, II. vrste 5—7, svinjsko meso sveže 8—12. Dunajski svinjski trg Na dunajski trg dne 24. t. m. je bilo postavljenih 10.306 prašičev, od teh jugoslovanskih 1262. Cene so bile te: angleški križani od 1*22 do 1*29, kmečki od 1*17 do 1 23, stari Špeharji od 1*08 do 1*14 in pršu-tarji od 1-25 do 1-45 šilinga za kg žive teže po kakovosti. Ob živahnem povpraševanju so se podražili prima Špeharji za 6 grošev, vse druge vrste pa po 6-7 grošev za kg. Zaradi slabe ponudbe se je dvignila cena pršutarjev celo za 10 grošev pri kg. Nedelja, dne 28. aprila. 7.30: Kmetski vrtič (Vardjan Franc) — 8.00: V nedeljo zjutraj vstala bom. Fantje na vasi, radijski orkester in plošče — 9.00: Versko predavanje (p. Regalat Čebulj) — 9.15; Prenos iz trnovske cerkve — 10.00: Rezervirano za prenos — 11.50: Obvestila — 12.00: Plošče po željah — 15.00: Radijski orkester po željah, vmes reportaža: Na cilju pri otvoritveni kolesarski dirki ŽSK j v Ljubljani - 16.00: Zbogom april! (veselo popoldne: orkester, jazz, petje, šale, plošče) — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Čas, poročila, spored, obvestila — 20.30: Osojski spokornik. (Zvočna igra po koroški narodni legendi, napisal Jakob špicar, izvaja radijski dramski studio, režira Ferdo Delak) — 21.30: Čas, poročila — 22.00: Radijski jazz. Ponedeljek, dne 29. aprila: 12.00: Zvoki iz Amerike (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.20: Radijski orkester — 18.00; Živalski karneval (plošče) 18.20: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) 18.40: Čas, obvestila, spored — 19.00: Vokalni koncert gdč. Vande Ziherl — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Stolz: Melodije iz »Izgubljenega valčka« (Radijski orkester in solisti) — 21.30: Čas, poročila, spored — 22.00: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče). Torek, dne 30. aprila. 12.00: Po Savci, po Dravci, pobeli Donavi (plošče) — 12 45: Poročila — 13.00: Čas, obvestila — is’.20: Kmečki trio (Nachforg, Stanko, Gregorc) 18.00: Marija k Tebi... (otroci se poklanjajo Mariji) — 18.40; Čas, poročila, spored, obvestila — 19.00: Radijski jazz — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Volilno in politično poročilo — 20.15: Nekaj za mesto nekaj za vas, nekaj za res in nekaj za špas (Vesel aprilski večer: orkester, šale, plošče, Radijski jazz, harmonika efc.), vmes: čas, poročila, spored — 22.30: Angleške plošče. Ur«ia ALEKSANDER ŽELEZNIKAR Za Trgorako-induetrtjako dl d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK. Ljubljana.