VESTNIKOV MESEČNIK Četrtek, 30. oktobra 2003, 103. Številka Nekoč so bili ljudski poslanci, danes so poslanci državnega zbora. Ampak za njo bi tudi danes lahko rekli, da je ljudska poslanka. Tudi pri P6nu želimo, da bi bili čimbolj ljudski. Naslednjič lahko to preverite v četrtek, 27. novembra. oktober 2003 Pen aeVESnK Medijska kriza globlja od tekstilne! Nobena skrivnost ni, da je regija zaradi težav v delovno intenzivnih panogah ob dohodek, ki ga sicer ustvarjajo v drugih predelih podalpske dežele, A šele Pentutam je uspelo dognati, da obstaja dejavnost, ki je še bolj na psu kot tekstil - gre za množične medije, natančneje za VESTNIK in MURSKI VAL, Kako si drugače razložiti dejstvo, da sta se oba urednika (pre)zaposlila in sta od 1. 10, 2003 okrepila nemško Escado v Gornji Radgoni (nekdaj Mura), Dobro poučeni pravijo, da se je v novi, krojaški vlogi bolje znašel radijski urednik MARJAN DORA, ki je jadrno poprijel za visoko normirano delo. Vestnikov JANKO VOTEK pa se je odločil (stara navada, železna srajca!), da bo tudi na novem delovnem mestu ostal zgolj pri besedah, šivanje pa prepustil v tej dejavnosti očitno bolje podkovanemu kolegu’ tekal £ M e Dosežki Nekdanji direktor Jeten 2003 Ko bom pod križem I., /G® vil ERNEST EBENŠPAN-GER, nekdanji Murin direktor in sedanji mestni svetnik, je mož z jekleno kondicijo. To dokazuje tudi posnetek - zdi se sicer, da ga bodo zdaj zdaj križali, čisto v resnici pa gre le za proslavljanje osvojitve enega najvišjih vrhov avstrijske Koroške. Katerega, strokovnjaki za alpinizem še proučujejo, ker se menda vrhova dveh gora stikata prav na mestu, kjer (razkoračeno) pozira vrli Ernest. r.j' L velik, bom imel kiosk! Odi UjalS', il vužgi! Plodovi jeseni so dar, ki ga izkoriščamo vsak po svoje - prvi mož pomurskega dopisništva največjega slovenskega dnevnika DELO, IVAN GERENČER, se je na primer zapisal kostanjem, čeprav je imel na voljo še vse kaj drugega: krompir, jesenske jurčke, stročji fižol in solato kristalko. A pečenje kostanja ni končni cilj trenutno zelo uspešnega novinarja. Pentute so izvrtale, da je njegova skrita želja, da bi drugo polovico svojega ustvarjalnega veka preživel v kiosku, kjer bi prodajal raznorazne časopisne edicije. Vse revije in časopisi, ki bodo na ta ali oni način kapitalsko povezani z (D)delom, bodo po Ivanovi obljubi na njegovem prodajnem mestu na voljo vsaj za 10-odstotkov ceneje’ ližek dejs V Gradišču gradijo bratstvo in enotnost FeŠle Ob tovrstnih priložnostih je brona izrednega pomena. Zanjo so skrbeli som! izkušeni 'jedci - KRANJEC [geodet in padalec, ki pa tokrat m ■ meso|edci - KKANjtU [geoaet m paaaiec, ki pa lOKrai ni \ /niti enkrat podel), ČERNJAVIČ (ki v življenju rad brani, tokrat pol 1 se okusnego meso ni prav nič branil), DVA HAŠAJA (levi j ............................. nje, desni po za gledanje, kako drug funkcijo vestno opravljal -/ delojo) in FLEGAR (nekdo pa mora biti tudi sef ■ja). - \blogajnik, ki je svojo odgovorno specializiran za reza na koncu namreč nihče ni bil v izgubi, še monj 1 y -- / Ob celouličnih norenjih je največ zanimanjo za priložnostni poklic »kelnarja«. Pentute slutijo, da zato, ker se ob težkem in utrudljivem \ /' delu prileže hladen »šprlcer« [seveda samo tu in tam.) In kdo \ f se je (zastonj!) trudil, da 36 osebkov ni bilo žejnih? Nojbolj levo \ je spet ČERNJAVIČ (očitno ni bil samo lačen, ampok tudi žejen), KOUS [kot lastnik okrepčevalnice strokovni vodja natakarske ekipe), ' FUJS (prenašalec etnoloških, predvsem pivskih običajev z i \ Goričkego v ravninski del Prekmurja) in GOMBOC (generalni / Nič čudnega, če je glavna ulica v Gradišču (za zdaj še ne vedo, kako bi jo poimenovali) vsako leto prizorišče množične manifestacije, imenovane Cela ulica nori. Tamkajšnji prebivalci so namreč žurerji, kot se spodobi, zato že tretje leto zapored ob koncu poletja izkazujejo medsebojno prijateljstvo. Menda je preraslo že v pravcato bratstvo in enotnost, ki ga poznamo iz nekih drugih časov. A kar je od takrat dobrega, je prav negovati tudi v novih časih! Prisotni (žol se vseh ne vidi) brez izjeme napovedujejo, da bosta bratstvo in enotnost na norenju v Gradišču leta 2004 še pristnejšo. VESTNIK 27 Pen oktober 2003 Noga med no ami Predsednik radgonskih 14 i' obrtnikov je soprogo našel v Texasu taščah A počasi predaja starejšemu sinu Borutu. Še posebej pa ga veseli, da * k ;n Poznamo folkloro in »folkloro«. Tista v narekovajih se je zgodila na DOLNJI BISTRICI, ko se je IVAN KRESLIN odločil, da bo prekmursko glasbeno izročilo izkoristil, da bi udobno sede porinil svojo nogo med njeni,(ona je METKA P). Uradno je to moral narediti, ker mu je dama sezuvala škornje, kar je del folklornega programa, neuradno pa Pentute tutajo, da je vrli Ivan ob tem neznansko užival (le poglejte ga, kako blaženo se smejčka ,|, jog Klavdija vas inštruira vsak dan Zdrav duh v zdravem telesu če vsako jutro malo po pol osmi pozorno poslušate 94,6MHz ali 105,7MHz, vam bo takoj jasno: Murski val je uvedel novost, s katero vas je razmigal, posodobil in »raztelovadil«! Ali z drugimi besedami - začeje so se EITKO MINUTKE ZA LEPE TRENUTKE, ki jih več kot uspešno moderira inštruktorica aerobike in šefinja EITKO KLUBA KLAVDIJA ZRIM. Pentute iz zanesljivih virov poročajo, da prihaja Klavdija na radijska snemanja v spodnjem perilu SKINNV, v sodelovanju s salonom za nego m sprostitev telesa PALADE, Fitko - za lepo ritko! __ Razpisi Sunka in še P H njegovi žulji in žulji žene Anice niso bili zaman Čedalje bolj pa se Tomaž z Anico posveča tudi trem vnukom, Urbanu, Luki in Katji, vsekakor pa rte pozablja niti na taščo, ki mu je podarila pridno in dobro ženo. »Že od prvega dne, ko sva se spoznala z mojo pet litrov l za frajerja - j''- ->\L ■ii Kako različna so božja pota in kako težko je načrtovati svojo prihodnost, se je v življenju gotovo prepričal tudi ugledni podjetnik z Apaškega polja in predsednik OOZ Gornja Radgona Tomaž Dresler Gotovo je namreč, da si nikoh m mislil, da se bo njegova tašča iz Prlekije preselila na Notranjsko in se potem po 25 letih od tam tudi vrnila ravno tisto leto, ko je bil on rojen. Torej, usoda je hotela, da je njegova tašča po 2 svetovni vojni prišla na Apaško polje ravno takrat in tja, kjer je bil Tomaž rojen pred 56 leti. Nekaj pozneje mu je tašča rodila tudi ženo Anico, s katero se je Tomaž pred slabimi štiridesetimi let spoznal v gostinskem lokalu z nekoliko nenavadnim imenom »Bila sva vsak s prihodnjo taščo, je bilo jasno, da imava nekaj skupnega, in zato ni bilo nobenih težav in zapletov, ne v tistem času in ne pozneje, ko sva se z Anico poročila. Z mojo taščo sva se vsa ta leta odlično razumela. Žal ji sedaj zdravje nekoliko peša. Sicer pa moramo biti tudi njej hvaležni za dobro življenje, saj smo vedno skupaj prenašali težave in lepe trenutke,« pravi Tomaž. Njegova tašča Anica Trstenjak je bila rojena leta 1922 v Desnjaku v Prlekiji in se je kot dekletce s starši preselila na Notranjsko. Mladost je preživela v Rakeku, po 2. svetovni vojni, leta 1947, pa se je kot 25-letnica spet vrnila v deželo ob Muri, in sicer tokrat na Apaško polje. Vse svoje življenje je bila gospodinja, v zadnjih letih pa ima več svojo 'klapo' v nekdanjemu gostišču zdravstvenih težav in ji je potrebna Texas v Črncih in že obojestransko nenehna pomoč, zato se je pred prib-skrivni pogledi so dali slutiti, da je nekaj ližno dvema letoma preselila v dom med nama. Res je sicer, da sva se že prej navidezno poznala, toda tisti večer je bil starejših v Rakičanu, Največje zadovoljstvo ji je, da je njena hčerka Anica popol- prelomen,« nam je pripovedoval Tomaž, noma uspela v življenju. Na tej poti ji je ki se je najprej zaposlil v nekdanji apaški tudi sama pomagala, tako da je varovala Lini, kjer se je tudi izučil za mizarja Takoj po poroki, in ko je prišel na svet prvi od dveh sinov (Borut), je Tomaž leta 1969 odšel za boljšim zaslužkom v vnuka Tomija in Boruta ah pa bila v pomoč pri drugih opravilih. Zanimivo je tudi, da se nikoli m sporekla z zetom Tomažem, pravzaprav se nikoli ni Nemčijo, čez leto dni se mu je pridružila sporekla z nikomer in je bila vedno tudi Anica in v Nemčiji sta ostala dva- cenjena in spoštovana. Sama je pogosto najst 02. enajst let. V tem času se je pred dejala, češ kakšno srečo je imela njena 31 leti rodil še drugi sin Tomi, skupna hčerka, da je srečala tako pridnega in vrnitev na Apaško polje pa je bila leta 1981. »Takrat smo začeli z zasebno mizarsko obrtjo v Podgorju, kjer je naše mizarstvo tudi danes, hišo pa imamo v Žepovcih. V začetku je bilo težko, toda iz leta v leto je šlo boljše in sedaj sva zadovoljna z vsem, kar sva z Anico dosegla,« pravi Tomaž Dresler, ki je postal v dobrega moža, kot je Tomaž. P, S: Če že (še) imate taščo (zeta) in menite, da bi skupaj z njo (njim) sodili v pentutarsko nadaljevanko, me pokličite po telefonu: 041 733 945. Prav tako lahko pokličete tudi vsi drugi, ki poznate kakšen par tašča & zet, ki bi ju predstavili v PEN-u. Vsaj eden naj bo povezan j začetku letošnjega leta predsednik OOZ s Prekmurjem ali Prlekijo, drugo pa je G. Radgona. In čeprav je tudi sedaj na naša skrb. I plačilni listi Mizarstva Dresler, podjetje _ Oste B. družinski album I fcSPLOŠNO MIZARSTVO K IZDELAVA IGRALNIH AVIOMAIOV v I Mizarski mojster ANDREJ RUŽIČ iz MURSKE SOBOTE ' je bil ondan zelo »vesel«, ko je opazil, da se je našel . pogumnež, ki se je znesel nad tablo njegovega z nazivom podjetja. ČE Sl BIL FR AJER.--- bon še frajer in me OBOT , , DRUGAČE TE BOMOBISKM.m'^||^ 1 5^ Prekipevajoče veselje se je odločil deliti z bralkami in bralci Pentut, zato nam je sporočil, da razpisuje posebno nagrado. In to tistemu frajerju, ki se je »potrudil« za zlomljeno tablo. Nagrada je vabljiva: šunka in pet litrov žlahtne kapljice. Seveda bo treba dejanje priznati (in ga tudi obžalovati). jog oktober 2003 Pen 28 VESmiK Komaj je prestopila prag abrahama, M Potem pa se je plesalo, pelo in pilo ... do ranih jutronjih ur. Kolo so vodile Celjonke, z Moriko Bogat program je bil poln humorjo, kokor se ob takih prilikah tudi spodobi ... . Čestitke so kor deževale. Najmlajsi član družine, sin Marko, se je še posebej izkozol v vlogi »stisko Inice«, to ko značilne za vinorodni okoliš kraja. na čelu, kokor vodijo tudi na prvenstveni razpredelnici Že je ujela novo svetovno Bog ji kegelj dal je r za abrahama ni ji mar! j^SFodličje Marika je ena: edinstvena, trmasta, neuničljiva Prava ambasadorka našega okolja, naših ljudi. O njenih podvigih, medaljah, rekordih je toliko napisanega, da ni treba izgubljati besed. Njene vitrine so polne medalj z največjih tekmovanj, a je še dovolj mesta, kot pravi. In tudi dovolj moči, izzivov in elana za nove podvige, na katere je še vedno pripravljena. Potem ko je nedavno prestopila prag abrahama, se je pred dnevi, prvič v vlogi abrahamke, vrnila z zlato medaljo ekipnih svetovnih klubskih prvakinj. Kako dolgo še? Zakaj takšno vprašanje?! Koga pa motijo naše medalje?! Pri Studencu v Nedelici je donelo, no, do abrahama je treba priti... državne lige in evropskega klubskega kegljanje Potem je prišel nov dan ... In potem še spili so na eks, saj prišel je MiroteksI Klubske kolegice, danes svetovne klubske prvakinje, no Čelu s trenerjem in selektorjem slovenske ženske reprezentance Ladom Gobcem (desno). Legendarni Leon Štrukelj je zo vsokega športnika »ikono«, iz kolere zori. Miro Steržaj je med nojveČjimt »krivci«, da se je Marika kasneje z velikimi črkomi vpisalo v zgodovino slovenskega pa tudi svetovnega kegljanja. Ob njegovem jubileju je, z drugimi zvezdami tega športa, počastilo trenutek svojega idolo ... Začelo je kot nogometaŠico in nič ni zaostojalo za fanti. V današnji ekipi »kilavega« Dobrovniko bi bilo lohko prvo zvezdo. Moč in ogresivnost sto ji kasneje še kako pomagali na izjemno uspešni kegljaški poti. Franc Bobovec I, Kolesarjenje je njen priljubljeni dopolnilni spori, čeprav roda stopi tudi na plin, Zo BOSO policijo je včosih celo prehitro, o Če si stalno no cesti, se kdaj po kdaj tudi »zalomi«. Trenutki ob njem ostojojo nepozabni, veliki Leon pa se ni branil kapljice domačega vinčka iz Kardinarjevih goric no VoneČi. Vrhunsko športnica, ki je dve desetletji v vrhu oli blizu njega, ni imela posebnih težav s poškodbami, saj je veliko pozornost posvečalo pripravljenosti. Če po je tudi »zaštekolo«, je prišlo pomoč. Tudi s stroni zdrovstvene službe Zdrovilišča Moravske Toplice no čelu z dr. Jasno Lukačič. Z Brigito Bukovec sto imeli podobne težave ... Brez silne podpore družine ne bi bilo tokšnih vrhunskih dosežkov. Mož Morjon ter sinova Robi in Morko so najzvestejši Marikini navijači in potujejo no vsa velika tekmovonjo. Na posnetku so, »oboroženi« s slovenskimo zostovoma, pred potjo v Osijek, od koder se je Marika vrnila s štirinajsto ——4— ---■ t nrs/jsnKtfiM Pred kratkim sto bili Moriko in družinska ljubljenko Kajo potrti in žalostni, saj sta se morali ločiti od sedmih prekrasnih miodičkov, ki so se postavili na noge in dobili nove gospodarje. Po tako lepo sto skrbeli zanjel Moriko je del priprav na novo sezono preživela pri štirinožnih lepotcih Kariere po ji niso ogrozili. 5’ Svoje n a (večje uspehe je dosegalo v metropolah ob Donavi, ki je njeno srečna reko (Bratislavo, Munchen, Budimpešta .No, »praško pom-lod« si bo tudi zapomnila, soj je mesec maj prinesel ekipno zlato in bron v posamični konkurenci. Sinovo Robi in Morko sto po dolgem potovanju prispela v Progo, kjer se je mudil tudi predsednik Kučan. Ko so slovenske kegljavke, z zlatimi medaljami okrog vratu, občudovale mesto ob VItavi in obiskole slovite Hrodčone, so povsem noključno no-letele na predsednika. Štefka Kučan je. mimo vseh protokolov, pritekla k Mariki in, kot Marika roda pravi, to je bilo najdražja in najbolj originalno čestitka v njeni športni karieri. VESTNIK 29 Pe"---- oktober 2003 Vonj po smrti Pero Beznec -basist in vokalist skupine Posodi mi Jurja Konec oktobra: sobota je rahlo obrobljena z meglenimi čipkami in posameznimi intelektualci, ki nevidno tkejo v sebi drobno poezijo in spreminjajo besede ali slike v čustva, čustva v nostalgijo, nostalgijo v spoznanja. Vedno mislim, kako bom srečal Vincija z veliko cankarjansko krizantemo v gumbnici, a vedno je le v družbi svojih prijateljev, ki nosijo v duši neusahljiv cvet vinske trte. Tako sem ju srečal tudi zadnjič: ker sem se vračal v Zagreb, sem pil »egzotik«, Vinci je segel po viskiju, prijatelj s kolesom je naročil deci terana. Vinci je jamral, to je njegova pesniška poza, ki se goričkemu sentimentu niti ne prileže kdo ve kako, to je bolj posesivna lastnost ravninskih Prekmurcev na Markovskem, da ga »jebe« visok tlak, ki se mu je trmasto povzpel na 220 (pa ne voltov) in da se zdaj ne more zvleči s te višine, s teh nebeških lestvic, ki vodijo iz življenja v nebo. Natančno sem mu ponovil, česa vse ne sme jesti in kaj sme piti, a je takoj nasprotoval: na prazen želodec ne morem piti žganjice. Dedek moje prve žene je vsako jutro spil »štam-prlin žganjice« in je dočakal več kot devetdeset let, sem začel modrovati, pa me je hitro prekinil: ne prenesem »žga- smrti Bolm so z njo že zaznamovani Zato sem se prepiral z njim, naj popusti v teh proznih razmišljanjih, kajti če je že kdo zaznamovan z bližajočo se smrtjo - zaznamovani pa smo vsi njeni Zemljani - je to sveti oče. Papež Janez Pavel II., zasebno gospod Wojtyla Petindvajset let je bil božji posla- nali, kako je papež spretno izkoristil nadarjenost novinarjev v komentarjih v javnih medijih za promocijo katoliške vere. Poleg tega je utrdil položaj Vatikana v mednarodni areni, razvil je Marijin kult in uveljavil svoje lastno ustvarjalno delo. Te dni je v več krajih sveta izšel ponatis mednarodne uspeš- nec, minister nebes in pekla niče, njegova biografija z (kajti Bog si je izmisli! tudi pe- naslovom Priča upanja izpod kel, da o vicah ne govorimo), peresa Georgea Weigla. Va- nesamostojni Vsemogočnega na zemlji, njegov božji sel. Kot večina papežev ni bU do konca uspe- zastopnik tikanski novinar, akreditiran pri apostolskem sedežu, Ja-cek Moskwa je v knjigi Prerok in politik obdelal petin- šen, ker ni mogel preprečiti dvajset let papeževega služ- vojn: v poražene kraje, nesrečnim ljudem je lahko prinašal samo mir in tolažbo. Nekoč 30 bili prav papeži tisti, ki 50 netili nemire, bili duhovni voditelji križarskih vojn, javnih institucij za mučenje »krivovercev«, kot je bila na primer »sveta inkvizicija«, ter kasneje celo sodelavci, somišljeniki najvep-jih zločincev v svetovnih vojnah. (Dokaz: pred dnevi je izšla v Nemčiji knjiga z naslovom Hitlerjev papež.) Ni bovanja. Podobno knjigo z naslovom Pontifikat je napisal poljski publicist Janusz Poniewerski- Italijanski novinar Vittorio Messori je v knjigi Prekoračil je prag upanja zapisal, da so papeža vzhodnoevropske dežele razočarale: po padcu berlinskega zidu je računal, da se bodo ljudje vrnili k veri in Bogu, postali pa so lakomni potrošniki vsakdanjih, materialnih dobrin. Papež je poskusil nagovoriti evropsko skupnost, da moči po svetu, kajti po smrti sedanjega papeža iz Poljske nič več ne bo tako, kot je bilo. Tako gledamo zunanji tališč katoliške cerkve na Trgu svetega Petra v Rimu, obenem pa niti ne slutimo, kako so se že začele priprave za volitve novega poglavarja rimskokatoliške cerkve. Postopek je znan. Po Zakoniku kanonskega prava in cerkvene tradicije se novi papež voli, ko je »apostolski sedež prazen«, bodisi zaradi smrti ali prostovoljnega odstopa dotedanjega prvega rimskega duhovnika. Po drugem lyonskem koncilu 1274. volijo novega papeža samo zbrani kardinali na konklavi (soba, ki se zaklene). Papeže po novem lahko volijo samo I kardinali, mlajši od osemdeset let. Izbor se začne najkasneje dvajset dni po pape- j ževk smrti. Po slovesni maši I v baziliki svetega Petra odidejo kardinali v konklavo in , pretrgajo vsako zvezo z zu- I nanjun svetom. Ne berejo, ne gledajo televizije, ijlmajo telefonov, ne dobivajo pošte Kardinali glasujejo pisno. Volilni popolnih vladarjev: zgodovi- bi priznala zgodovinski po listič je zložen v štiri gube, na papeštva je eno najbolj menkrščanstvavkulturista- mračnih poglavij katoliške cerkve: Naš, slovanski papež nega sveta s trditvijo, da brez krščanstva ne bi bilo Evrope: je v zadnjih petindvajsetih le- vendar iz te moke ni bilo tih svojega pontifikata skušal sprati nedolžno kri s hostije Evropa se je znova znašla med aieizmom in odprejo ga trije očividci, glasno preberejo ime prihodnjega papeža, potem listič zašijejo, vržejo v posebno peč: če se iz dimnika dvigne črn dim, pomeni, da papež še ni 5, JI1 izbran, če se iz dimnika suklja bel dim, je papež izbran Papež postane kandidat z dvotretjinsko prednostjo plus en glas. Izbrani mora glasno reči, da je sprejel iz- bor, potem ga vprašajo, kak- Danes pišem o stvari, s katero nimam pretirano veliko izkušenj - o varčevanju. Moji poskusi varčevanja v preteklosti so se ponavadi končali zelo klavrno. V času socializma in hiperinflacije mojih prihrankov ni bilo niti za črnilo, s katerim so bili napisani na knjižico, čeprav so bili takrat, ko sem jih položil v banko, vredni za kakšno slabše rabljeno kolo (brez gum). Ta bridka izkušnja iz otroštva me spremlja v podzavesti še danes, še posebej zato, ker se je tistim, ki so si takrat denar sposodili, godilo enako, s to razliko, da se je čez nekaj časa splačalo vrniti kredit naenkrat, ker so bile položnice dražje od anuitete. Pa dovolj tarnanja o starih Časih in zamujenih priložnostih. Poglejmo raje malo, kako je s tem varčevanjem danes. br it P fc* Posodi »ši- ii>S ili I H k mi jiirja njice«, ves dan smrdim po njej, tak ne morem v razred. Potem sva mu predlagala viski, odločil se je za baLLan-tines. Spet sem mu hotel svetovati, da je jack daniels boljši, ker je iz koruze, nekakšna dietna, bolniška pijača, pa je odmahnil z roko: vse življenje sem bil vinski delavec, čeprav se tudi utekočinjenega penastega hmelja nisem branil, a zdaj je tu pritisk in mučim se z njim kot Kristus. In tako smo sedeli v lokalu na tržnici: gledal sem na sadje in zelenjavo, na jesenske darove matere narave in čutil, kako se približuje čas za razmišljanje o smrti. Med Bogom in Človekom je samo Življenje. Med Bogom in papežem je samo molitev. Med Bogom in pesnikom je samo trpljenje. Toda Vinci je bil prepričan, da ga bo kmalu pobralo, da ga smrt že ovohava in praska na vrata njegove občutljive pesniške duše. Samo živ, zdrav človek razmišlja o križa, zidov, taborišč, duhovniških talarjev in posvečenih rok. Delo je začel zagnano, veselo, vendar ga še vedno ni dokončal. Papež Janez Pavel II. je hotel vrniti v Kazahstan, v deželo vzhodno od Moskve, staro Ikono svSte Marije z otrokom Hotel je odpotovati v Mongolijo, vendar je patriarh ruske pravoslavne cerkve temu ostro nasprotoval. V Vatikanu so potovanje odložili zaradi »papeževe bolezni«. To je bH samo eden od poskusov, da človek, pa čeprav je še na tako elitnem in enkratnem duhovnem, moralnem in vplivnem položaju, ne more izpolniti svojih želja, kaj šele tujih. Vendar mu moramo izreči svoje globoko spoštovanje, ker je na Poljskem ustavil posledice komunističnega terorja, ker je bil prav on tisti, ki je zamajal berlinski zid, antikomunisti pa so ga praktično porušili Pred kratkim so na lateranski papeški univerzi v Rimu navzoči priz- krščanstvom Italijanski filozof, nekdanji levo usmerjeni beneški župan Massimo Ca-cciari, je priznal, da bi de-montaža krščanstva pome- šno ime si bo nadel. Novi papež pred baziliko svetega Petra potem podeli svoj prvi blagoslov Urtai et orbi (Mestu in svetu). Sedanji papež je zaprosil za molitev za svoje zdravje, obenem pa poskrbel za kardinale, volivce prihodnjega papeža Vsak kardinal je dobil v svojo sobo prho, pos- nila za Evropo njen moralni teljo in molitvenik, česar v padec. Po vsem tem bo kipec prejšnjih časih niso imeli, za- Marije Device z otročičkom, narejen kdo ve kdaj v Kazahstanu, še naprej ostal v papeževih sobanah. Ena drobna gesta pač ni našla razumevanja v svetu, ki nikoli ne bo to so hodili do šestdeset metrov daleč na stranišče pa tudi v skupne kopalnice. Tako se je tudi Vatikan moderniziral, ostal pa je še dalje dovzeten za profane špeku- ne versko ne ideološko eno- lacije, podkupnine, trgovino ten, ker so bili politični interesi vedno nad verskimi (če se že niso dopolnjevani): politika pa je danes vstopila v vse prostore človeškega ravnanja, želja in celo v človekovo prihodnost. Po vsem tem, potem ko je papež imenoval Mater Tere- z dušami Svet se namreč ne spreminja, kar zadeva človekovo moralo. Spreminja se le okolje, pokrajine Ali, kot pravi naš prijatelj Žorž, ni velikih držav, so samo majhni ljudje. Tudi med papeži. Tudi med pesniki. Pa tudi med majhnimi ljudmi so se zo iz Kalkute, rojeno v Skop- manjši In tako smo se znova ju, za svetnico, potem ko je imenoval enaintrideset novih kardinalov (med njimi tudi ne kdo ve kako kariz- vrnili v lokal na tržnici, kjer prodajajo krizanteme in sveče. Krizanteme poštenja. Sveče večnosti Nepodkup- matičnega, zato pa mladega Ijiva prijateljstva. Božaniča), se jasno kaže pospešeno zidanje krščanske £' Branko Šdmen če pogledamo z distance, je varčevanje v banki v bistvu posojanje denarja banki ali kakšni drugi inštituciji, ki vam v zameno za sposojeni denar ponuja obresti - še posebej, če gre za vezane vloge. Če pogledate obrestno mero, ki vam jo ponujajo za vaš vezani denar, in obrestno mero, po kateri so vam pripravljeni dati posojilo, takoj ugotovite, od česa banke živijo (in to zelo dobro). Seveda smo vsi pripravljeni na takšno menjavo, ker pričakujemo od bank in podobnih inštitucij določeno varnost in jim pri tem skoraj brezmejno zaupamo. Po drugi strani pa so banke tudi (samo) podjetja, ki so podvržena cikličnim gibanjem domačega in svetovnega gospodarstva, kar nam takoj da vedeti, da popolne varnosti za vaš denar ni nikjer. Zato predlagam tistim, ki imajo kaj varčevati, da varčujejo - posojajo denar več različnim inštitucijam, pa tudi država si zelo rada sposodi denar od svojih državljanov (obveznice), ki ga tudi dobro obrestuje, seveda z denarjem teh istih državljanov (zanimivo, ne?). Za tiste s hazardersko žilico in dobro intuicijo (ali dobrimi internimi informacijami) pa je borza vrednostnih papirjev pravi naslov - ne boste verjeli, s kakšnim pričakovanjem vsako jutro pograbite svoj dnevni časopis in pregledate cene svojih vrednostnih papirjev pa tudi tistih, ki jih po nekem čudnem naključju niste kupili in ste zaradi tega srečni ali žalostni. Tako, življenje je (relativno) kratko, in če vam je kdo pripravljen posoditi >)urja« (ali sto ali tisoč), siga kar sposodite in uživajte v tem, kar vam denar pač lahko ponuja, če pa bi radi ta užitek odlcžili za nekaj časa, pa vi posodite (varčujte) in uživajte sadove kasneje. V vsakem primeru se vedno nečemu odrekamo (škoda), ampak tako je. Vsaj odločite se lahko sami. Pa brez zamere. oktober 2003 P®n sonsniK Intervju brez pravega razloga, pa vendar. Morda zato, ker si Milika, pri svojih 82 letih, jemlje življenje z veliko žlico. Morda zato, ker je polna optimizma, ker ima načrte ... Milik« Černjgvlfe Se zdaj sama zrežem 2000 trso^! Ideja, da bi pogovor z Miliko pripravil tudi za bralce, je prišla kar tako, spontano. Ob uri, ko se na televiziji začnejo Odmevi in so pošteni ljudje že v copatih, sem se iz neke kleti v Gornjih Moravcih odpravil proti domu. Ne vem, kaj me je vleklo, toda avto se je ustavil še v gostilni v Sebeborcih. In glej ga! Kot nalašč sem pri »šanku« srečal Miliko. Beseda je dala besedo in čas je tekel. Vmes sem spil brizganec, ona deci mošta. Morda sva to še ponovila, vendar več kot petkrat zanesljivo ne. MisUm, da to lahko prisežem. Tako nekako, kot boste brali, je tekla beseda, čeprav verjetno v ne točno takšnem vrstnem redu... Milika, pravijo, da je bil vaš mož prvi komunist v Prekmurju. Da, bil je. Če ne ravno prvi, pa med prvimi Leta 1914, takoj po začetku prve svetovne vojne, je odšel na fronto, kjer je leta 1916 padel v rusko ujetništvo in po številnih peripetijah - saj mi je govoril, ampak se tega več ne opomnim - pnšel v Moskvo Tam je imel večkrat priložnost poslušati Leninove govore. Lenin je znal navdušiti množice Nekoč je stal nedaleč od njega. Poleg pa je bila tudi mati z otrokom. Kar naenkrat ji ga je vzel iz rok, ga visoko dvignil m rekel: »Vidite, ta otrok je naša prihodnost, ta bo nekaj imel od Življenja!« Narod je besnel od navdušenja. Sneli so mu kravato in si za spomin debli nitke od nje. Tako je za novo idejo navdušil tudi mojega moža - postal je prepričan komunist, ko večina ljudi tukaj še pojma ni imela, za kaj gre. Leta 1918 je prišel domov in še isto leto je imel zbalkona pri Zvezdi v Soboti govor. Takratnim oblastnikom to ni bilo všeč in so nanj streljali. Hvala bogu ga niso zadeli, ranjena pa je bila neka zdravnica, ki je stala v bbžini. Da, da Štiri leta zaradi naprednih idej ni dobil državljanstva Šele leta 1922 si je nekako uredil papirje. Ga je nova komunistična oblast bolj spoštovala? Kje pa! Ko je prišel na oblast Tito, sem se z njim poročila Takrat je bil star že70 let, kaj bi lagala, meni pa je bilo 23. Deset dni po poroki so ga komunisti zaprli za pet mesecev. Najprej v Soboti, nato v Kidričevem. Tam so videli vraga. Mučili so jih na različne načine Na dvorišču so morali leči drug poleg drugega, neki mladi udbovec pa se je vozil po njih z motorjem. TepU so jih na različne načine, tudi po spolovilu. Pa se je, hvala Bogu, vrnil Poročena sva bila sedemnajst let. Pri enainštiridesetih letih sem postala vdova. Od takrat sama gospodarim. Poročila, se več nisem Samo on je videl moje golo telo. Imate pokojnino? Seveda jo imam, po možu. Umrl je leta 1963. Pa je nisem dobila kar tako. Kamorkoli sera prišla, vsepovsod so me odrivali, čeprav sem dokazovala, da je moj mož redno vplačeval vse davščine in prispevke. V najemu je imel gostilno na soboški železniški postaji, pozneje pa je bil tam poslovodja. Če ne bi bilo Rudija Čačinoviča, ki je bil takrat predsednik soboškega okraja, je ne bi dobila. On je nekam telefoniral in potem je socialno vse priznalo in pokojnino odobrilo. Kako ste premagovali tegobe na poti skozi življenje? Ni bilo enostavno. Srečo sem imela, da sem poznala veliko pomembnih ljudi v Soboti. Podleskova Sidika (soproga takratnega sodnika Jožeta Podleska) mi je tudi veliko pomagala Kako ste spoznali te pomembne Sobočane? Po Soboti sem veliko hodila že od malih nog m tako spoznavala njihov način življenja in navade. Z očetom sva številnim družinam v Soboti vozila drva. Tudi vašemu očetu sva jih večkrat pripeljala. Pa advokatu Bruncu . Tako sem spoznavala in spoznala te ljudi, tudi njihove otroke in pozneje, če je bilo treba kaj urediti, sem se enostavno tam oglasila, potrkala na vrata pisarne, oni so me takoj prepoznali, in zadevo sem lahko uredila S čim se pa zdaj ukvarjate? Leta moja so tukaj. Živim z majhno pokojnino in še najbolj uživam v goricah. Sama sicer nimam vinograda, imajo pa jih otroci mojega brata. Rada delam, in če je treba, sem v njih ves dan. Nečaki me spoštujejo, morda tudi zato, ker nimajo več staršev. Gorice so res moje veselje. Še lani sem sama zrezala dva tisoč trsov in zrezano trsje sama zvlekla ven Tega si pri mojih letih ne more več vsak privoščiti. Bili ste tudi v Ameriki. Da, v Ameriki, v Kanadi v mestu Wmdsor. Petkrat sem bila tam. Tam je živela moja teta, Etelka Gergoričovh, ki je odšla prek oceana konec tridesetih let prejšnjega stoletja. Tam se je pisala Ethel Gergori Kosi. Štiriindevetdeset let je imela, ko je umrla. Nazadnje sem jo negovala, saj se več ni zavedala, kje je in s kom živi. Vsega skupaj sem pri njej, v Ameriki, preživela več kot tri leta. Ampak tako, kot pravijo, prava Amerika je tukaj. Povejte kaj o tej teti? « V redu ženska je bila. Ni bila poročena in precej premožna. Tudi otrok ni imela. Če ne bi bilo mene, bi se to bogastvo izgubilo v Ameriki Čeprav ne vem angleško, sem nekako tam dosegla, da vsaj del njenega premoženja pride nazaj v Slovenijo. Ni še vse dorečeno, ampak se borim Nekaj je menda dala tudi Karitas In kako ste zadovoljni z današnjo državo, Slovenijo? Odlična je, kaj naj drugega povem! Kateri politik vam je najbolj všeč? To me vprašate?! Ali ne vidite, koliko ljudi take sorte sem dala v življenju skoz In kaj imam od tega? Zdaj mi je dovolj. Če v kaj, v politiko se ne vmešavam, politiki pa naj se ne vmešavajo v mene. No, kljub vsemu moram priznati, da še najbolj spoštujem gospoda Kučana, našega prekmurskega rojaka. Poznala sem tudi njegova starša, ki sta bila učitelja v Križevcih, Zdaj bi že lahko na kratko ocenili svoje življenje. Živela sem v siromaštvu - bolj slabo kot dobro življenje je bilo. Bilo nas je pet otrok. Vsi so že umrli. Ostala sem sama Ampak spomin na tiste čase, ko smo še živeli skupaj, je lep. Sem optimistična in v glavnem dobre volje, To me Tako mi je nekoč oče govoril, ko sem bila še majhna: »Na tem bregu v Sebeborskih goricah je nekoč živel samo en človek. Pisal se je Časar. Imel je leseno nogo in bil je nekoliko čudaški. Takrat še ni bilo posajene toliko trte kot danes. Tu in tam malo šmarnice. Ko sva nekoč šla z mamo mimo njegove bajte na delo, nama je ta Časar dejal: Marika in Geza, glejta’ Tukaj, na tem bregu, bo nekoč, ko mene več davno ne bo, stal velik varaš in hiše bodo ena lepša od druge,« No, ste bili v Sebeborskih goricah? Ste videli vikende? Sami lepi, zidani, veliki... Vidite, Časar je imel prav, kot,da bi videl in vedel, kaj in kako bo danes ... drži pokonci. Rada imam družbo in prijatelje. V zadnjem času se rada ustavim tukaj v gostilni pri Mariču ali v Soboti pri Zvezdi. To je prava stara gostilna, in tu še zmeraj najdem svoje znance. Kaj naj povem, nekako sem se prebila skozi... Zdravje? Še kar, kako dolgo pa, ne vem Leta »marširajo« in res ne vem, kako bo Kaj priporočate današnji mladini? Nikomur ne mislim soliti pameti Me še kdo udari po glavi. Vsak za sebe najbolje ve, kako mora živeti. Pomembni sta prizadevnost in poštenost. To je osnovno vodilo. Zdravo življenje, brez mamil in želja za uspehom. To bi že bil takšen recept, da bo šlo življenje v pravo smer. Koliko pokadite? Tako, okrog dvajset na dan, vendar otroci nič ne rečejo. Joseph Maria R. Nataša Juhnov VBIKHai Pe" oktober 2003 Velika TRIPENKETA Kot vsak mesec doslej, je tudi v oktobru prišlo na vrsto šest znanih in pridnih občanov z obeh strani Mure, ki so morali na tri, ne ravno pametna vprašanja, dati skupaj osemnajst domiselnih odgovorov. Mislimo, da jim je to uspelo, zdaj pa naj presodijo še bralci. »Dobro« ste prodali operacijske mize. Kaj boste napravili s 300 milijoni SIT, ki ste jih na ta način zaslužili«? Kmalu bomo potovali k sosedom brez mejnih formalnosti. Vas bolj veseli zbližanje z Avstrijo ali Madžarsko? Zakaj? ^^Na kratko opišite zgodbo, ki ste jo nazadnje (od)sanjali! Jože Šafarič r Natalija Klemenčič * odvetnik. Murska Sobota vodja marketinga v Kerni Puconci O Takoj bi prenehal delati in se posvetil tistim stvarem, za G Potreben bi bil pameten razmislek. Prijatelj ima namreč .......................................................... ' ■ idealen predlog: vlažiti v sklade in hoditi v službo za katere zdaj nimam dovolj časa'- več bi bral, gledal TV in predvsem potoval. hobi. Ni go Čez miren spanec! ( h 1 0 Nisem revonšist in me obe zbližanji 0 Opustitev formalnosti na meji me spominja ’ na soseda, ki nima ograje in mi ni treba zvoniti enako veselita. Avstrijci so morda naprednejši ni bogatejši, zato pa so Madžari bolj ljudski, z veČ »duše«. 0 Zelo redko sanjam - če pa gre bolj za moro kot prijetne sanje. Tako sem v sanjah največkrat z zvezani nogami, nekdo pa me preganja - seveda mu ne morem uiti. Sicer pa imam to smolo, da me še v sanjah spremlja moj poklic in ter se najavljati že po domofonu. Na ta način , mi je bliže. Glede izbire pa; s sosedi je dobro I imeti dobre sosedske odnose, nikoli ne veš, kdaj boš katerega potreboval. | h . r sodnih procesih. Vinko Brenholc lastnik Vinskega hrama Jeruzalem, naj... gostišča Pomurja v letu 2003 ^^Denar bi vložil v razvoj turizma ob jeruzalemski vinski cesti, zlasti v prenočitvene zmogljivosti. To bi prineslo v naše kraje tudi nekaj novih delovnih mest. Z Avstrijo,., ker nemščino dobro obvladam, madžarsko pa ne razumem nič. In v Avstriji nas že zdaj dobro poznajo. so bile in so Še vedno, da bi čimprej Q Naše sanje dokončali naš objekt s 60 ležišči. S tem bi uresničili tudi sanje mnogih turistov, ki bi v teh naših pravljičnih krajih lahko prespali in uživali. Potem bo več časa za prave sanje, še posebej. Če bo davkarija do podjetništva prijaznejša. I velikokrat sanjam o resničnih I Križem kražem se vozim po cestah, čez viadukte in pod njimi. Prepredenost cest je — hujša kot v- zabaviščnem parku. Sklep: Aktualna cestna problematika mi še v sanjah ne da miru. Cveto Žalik direktor Nafte, Velika Polana h \ ® Kupil bi operacijsko mizo, da bi me mnogi, željni tega, lažje mrcvarili. B s - j Z obema. Ne bo gneče no prehodih. Skoda j ie, da ni več Marije Terezije. Bilo nas je mnogo na prekmurskem J »srečanju«. Ne vem, kakšnem. Vsi fl razpoloženi in pripravljeni pomagoti ■ drug drugemu brez fige v žepu. In že I spremljamo novinarske utrinke. Kako so pozitivni. Prav vzpodbujajo našo veliko ustvarjalnost in samozavestno držo. Zbudim Irena Pevec se. Bila je Darja Ficko ' strokovna učiteljica v pokoju, G. Radgona f l vodja kome/cialne službe v Pomurskih mlekarnah, Murska Sobota IjNakazIlo zamuja, sicer tega pogovora ne bi bilo. Posebnega veselja ob navedenem dejstvu ne čutim. Sicer me Avstrija ne moti, kar se tiče Madžarske, pa še vedno sanjam, da smo v primerjavi z njo razvito dežela. Bojim se, da bo prebujanje boleče. r se je težko sprijaznrtr 1 dejlitvain, ^Pravijo, da ima Bog dolgo šibo - upam, da bo dosegla tudi to skupino »gospodov«, ki so si na račun davkoplačevalcev delili denar, malo meni, molo tebi, in se je za njih trenutno vse dobro končalo. Ni pa prav, da na račun takšnih ljudi trpi celotno zdravstvo. 300 milijonov bi takoj nakazala soboški i 4*, i - ,1^ »mora«. S ■Mi." A?! f b bolnišnici za njene potrebe, ki niso majhne. Prepričana sem, da bi jih dobro izkoristili. Ne glede no to, da bo postala Slovenija čez pot leta polnopravna članica EU, je že danes čutiti »ohlopnost« meje. V času grodnje mosta na Petanjcih smo Radgončani potovali v Soboto prek Avstrije - kot da meje ni bilo. Zbližanje z Avstrijo in Madžarsko ocenjujem kot popolnoma enako, razlike ne bi smelo biti. @ Žal sem svoje sanje v glavnem že odsanjala, vendar se p 5pi|Dxnnr < da v naši družbi osnovne vrednote, kot so iskrenost, razumevan|e, poštenje, ne pomeni|o W i sem, da sva se pri pošti na pločniku ob Partizanski cesti v G. Radgoni srečala veliko. V nenehnem hlastanju po »uspehu« smo iz dneva v dan manj »ljudje«, izgubl|amo pa vsi, tisti bolj in tisti manj uspešni. z župonom g. Tonetom Kampušem. Rekel mi je: »Od danes naprej je pločnik izključno namenjen samo pešcem. Bilo je prijetno pogledati po pločniku, kako so se ljudje mirno sprehajali in pogovarjali, kako so mamice z vozički lahko mirno peljale svoje malčke in tudi za invalide je bilo poskrbljeno. Ob robu pločnika pa ENKRATNO - žal so bile le sanje! so bila korita z rožicami. oktober 2003 Pen 32 VESTNIK Marija ne verjame bionergetikom Je Sobota res imela krščansko Svojo usodo in usodo cerkev že pred 932 leti? nekaterih drugih zapisuje v življensko knjigo Leta 1910 je bila porušena nekdanja soboška rimskokatoliška cepkev. Zidana je bila iz naravnih kamnov, je v cerkveni kroniki zapisal takratni soboški župnik Janoš Slepec. Ob rušenju starožitnega poslopja so delavci naleteli na rimski nagrobnik. Vzidan ie bil v najbolj globokih temeljih še starejše cerkve. In na tem mestu naj bi šlo tudi za ostanke dokazov, da so tu nekoč častili Mitrov kult. Marija Sobočan iz Lipe 28 je nad alternativnim zdravljenjem, s katerim so bioenergetiki zdravili tudi njo, nadvse razočarana. Ravno tako razočaranje pa je spet doživela ob gledanju oddaje Trenje, na kateri so pred kratkim govorili o znanstvenem in alternativnem zdravljenju. Vse o slabosti tovrstnega zdravljenja si zapisuje. Najdejo se tudi zapiski o človeškem trplenjii, ki ga, kot sama pravi, povzročajo hudičevi Ostanki Mitrovega kulta v Soboti? služabniki. »Skozi življenje sta me vedno spremljali hudo trpljenje in trdo delo,« pravi dvainsedemdesetletna Marija Sobočan, ki je življenje preživela na manjši kmetiji. Po smrti moža, s katerim je preživela dvaintrideset let, je nato šestnajst let živela s prijateljem Jožetom, Danes živi sama. Veliko časa nameni knjigam, predvsem verskim, na njeni knjižni polici pa se najdejo tudi knjige o bioenergijskem zdravljenju, čeprav, kot sama zatrjuje, v to zdravljenje ne verjame več. To pa od takrat, ko se je svojih bolečin v hrbtenici hotela i 1 i tl ,■7 A otresti s pomočjo bioenergetika. »Samo denar mi je pobral, pomagal pa niči« je odločno proti tovrstnemu zdravljenju. Vse dogodke pa Marija skrbno zapisuje v zvezek, iz katerega naj bi nekoč nastala knjiga. Za zdaj pa zapisano še dopolnjuje z dogodki, s katerimi se srečuje v življenju Prepričana je, da se bo našel kdo, ki se bo za knjigo zavzel, da bo prišla v tisk. Teh pa po njenih besedah ni malo. Za vse svoje trpljenje krivi nekaj ljudi, ki naj bi ji ga povzročili, pozdraviti pa je nočejo. Po njenih besedah človek človeku lahko povzroči veliko hudobije in bolezni, za katere pa niti današnja moderna medicina naj ne bi poznala načinov zdravljenja Toda Marija ima vse ljudi enako rada, največja njena sreča je, ko je med njimi in se z njimi pogovarja. Med pogovorom pa ji misli hitro stečejo na preživeta sedemdeseta leta, na njene spomine, ki naj bi jih vsebovala njena življenjska knjiga. Zapis Marije Sobočan ©^pripravi knjige Dobro je vedeti Kaj je to alternativno zdravstvo, kaj bioenergija? Mnogi ne vedo, kakšno moč imajo bioenergetiki in od kod njihova moč, ki v sebi nima nič dobrega. Oni ne morejo pozdraviti nikogar, ker nimajo te moči. Oni so se preoblekli iz čarovnikov in bioenergetik je zdaj njihovo novo ime. V igri jim je denar in kako na lahek način priti do njega. Šibile in guruji sklepajo danes kupčije kot še nikoli doslej. Znamenj za njihovo početje je dovolj in dovolj je skrivnostnih bolezni in neznanih trpljenj, ki imajo svoje korenine v demonizaciji. Skoraj vsi ti zdravilci hočejo sodelovati skupaj z zdravniki, da bi svojo krivdo potem pripisali zdravnikom. Take, kot so bioenergetiki in razni drugi zdravilci, bodo pravi zdravniki pospravili na »smetišče zgodovine«. Pre dolgo že bioenergetiki počnejo potegavščine. Vsakega dela je enkrat konec. Kot sem videla v oddaji Trenje prejšnji četrtek, jim zdravniki res več ne verjamejo in so že precej naravnih zdravilcev razkrinkali, saj vsi niso to, za kar se izdajajo. Vsi so sleparji, lažnivci prejšnjega časa. Njihova moč izvira od hudobnega duha, zato pa vam ne morejo pomagati. Samo škodujejo vam lahko, ker oni so hudičevi služabniki. Od njih ne moreš pričakovati nič dobrega. Vse lahko prevarajo. Mene ne morejo, ker jih predobro poznam. Veliko bioenergetikov je hudičevih Zbirka kipcev, ki ji prav gotovo veliko pomenijo. V glavnem so to kipci božjih mater. Pravi, da nikoli več ne bo pristala na zdravljenje pri bioenergetiku. Po njenih besedah pomaga le znanstvena medicina. Ce že ni krivo ... T itn ■s ■ "! J I služabnikov, ki delajo pod vplivom Satana. Ta pa je oče laži, sovražnik s številko ena. Še nekaj pripomb imam na alternativno zdravstvo, v katerem delajo vse to za velik denar. Rečejo, da moraš vsako terapijo plačati posebej. Ker pa alternativno zdravstvo svojim pacientom ne more pomagati, se bioenergetiki po dveh ali treh terapijah odločijo, da končajo z zdravljenjem določene bolezni. Tu pa nastane luknja, kajti za zdravljenje hočejo imeti še več denarja. Potem si premislijo in pravijo, da je treba plačati vnaprej vse terapije. Potem pa jim je vseeno, ali prideš ali ne, in tako tudi povedo svojemu pacientu. Iz vsega tega je razvidno, da tukaj ne gre za zdravje njihovih pacientov in da je v igri le denar. Iz raznih videnj ter sporočil se glasi sodba nebeškega Očeta, ki govori o tem, kako se izgovarja večina alternativnih zdravilcev. Sodba se glasi takole: Ti in tvoj denar bosta šla s teboj skupaj v pogubo. Ljudje, ki se ukvarjajo s črno magijo, so najbolj gnusna in ogabna bitja, ki jih je kdaj rodila zemlja. So pokvarjeni in prepojeni s sovra^vom. Padli so tako globoko, da jim poti nazaj ni več. Za dosego svojih ciljev so sposobni tudi ubijati, in to na okulten način. Tega je zelo dosti, tudi v vsaki slovenski vasi. Najčešče se dogaja, da ljudem grenijo življenje, povzročajo razne bolezni in trpljenja. Pomračijo pa jim tudi um, da se ne obvladajo več in se ne morejo zbrati. Sobočan Marija Bojan Zadravec t k L a * 9 L <1 i Takšno je bila nekoč soboška rimskokatoliška cerkev. Porušeno je bila leto 1910. Najden rimski nagrobnik krasita leva in delfina. Označeval pa je grob rimskega poštnega sla (viatorjaj ali odsluženega rimskega vojaka. Postavljen je bil v drugem stoletju našega štetja. Zdaj je vgrajen v zunanji zid sedanje soboške rimskokatoliške cerkve. Posvečena je bila pred 91 leti oziroma 26. julija 1912. leta Domneva se, da je bil rimski nagrobnik verjetno vzidan f že v temelje tukajšnje najstarejše krščanske cerkve. Naokoli je bilo najdeno tudi , kamenje, ki da slutiti, da je bilo tam nekdaj pokopališče. In tu naj bi šlo tudi za ostanke Mitrovega svetišča, meni Jožef Smej. Je ■ avtor zanimive knjižice s pomenljivim naslovom Spomenikom domačije - zadnja ura naj ne bije. Izšla je leta 1971 Svetišča varna pred poplavami Lega soboških cerkva, ki so skozi zgodovino stale na mestu, kjer stoji sedanja rimskokatoliška cerkev, je morala biti izbrana zelo premišljeno. Gre za najvišje ležeče zemljišče v mestu. Svetišča so bila varna pred nekdanjimi poplavami, ki so pogosto grozile Soboti. Voda se je predvsem ob poletnih nevihtah sem zlila z Goričkega. Predhodnica sedanje soboške rimskokatoliške cerkve je bila gotska stavba iz štirinajstega stoletja. Pred njo naj bi na istem mestu stala še starejša cerkev O njej piše v listini iz leta 1297. Inventarni zapisnik soboške cerkve in župnije iz leta 1859 beleži celo letnico 1252. Bila je skrita pod ometom na južni zunanji steni. Vklesana je bila v steno z arabskimi številkami. Vizitacijski zapisnik iz leta 1698 beleži letnico 1071. Po tem viru naj bi katoliška cerkev stala v Murski Soboti že pred 932. leti Seveda pa je vprašanje točnosti opisanih podatkov. Naselbina Sobota naj bi predvidoma obstajala že v 10 stoletju. Verjetno pa ima še starejšo zgodovino O tem pričajo arheološka izkopavanja v zadnjih letih. In ob prvotni soboški katoliški cerkvi naj bi bila tudi kostnica, ki je posebnost romanske dobe, ugotavlja Jože Smej. Zanimivo je dejstvo, da je bila predhodnica sedanje soboške katoliške cerkve po tlorisni razvrstitvi glavnih stavbnih delov sorodna koroško-štajerski skupini poznoromanske arhitekture. Značilna je bila po vzhodnih zvonikih Torej je še iz dobe salzburškega cerkvenega upravljanja prekmurskega ozemlja. To je čas, preden je bil, konec enajstega stoletja, zahodni madžarski mejno-obrambni pas povezan v madžarsko civilno in cerkveno administracijo. Grof zahteval grobnico na južni strani Postavitev sedanje soboške rimskokatoliške cerkve so morali graditelji prilagoditi legi nasproti ceste. To je sedanja Slomškova ulica. In soboški grof, ki je bil patron cerkve, je hotel imeti rodbinsko grobnico brezpogojno na južni strani. Zaradi tega so morali graditelji premestiti zakristijo na severno stran. Cerkev so gradili po načrtih domačina, arhitekta Laszla Takatsa, ki je padel v prvi svetovni vojni na ruski fronti. Bil je major Rimski nagrobnik, ki je bil skupaj z ostanki poganskega templja vzidan v temelje prastare krščanske cerkve v Murski Soboti. Zdaj je vzidan v zunonjo steno sedanje soboške rimskokatoliške cerkve. cesarske in kraljevske čete. Cerkev je zidana v historično-secesijskem slogu. Ohranjeni del stare cerkve hrani gotsko poslikavo iz obdobja od 1370. do 1390. leta. Cerkveni stebri v graditeljevi hišj Sedanjo soboško rimskokatoliško cerkev, je pred 91 leti zgradil zidarski mojster Mesarič V tistem času si je zidal, nasproti župnišča, stanovanjsko hišo V njene stene je vgradil lepo ročno izklesane kamnite stebre. Dotlej so nosili kor stare cerkve. Gornji del enega od stebrov je še danes viden na zunanjem zidu. Drugi so obzidani oziroma skriti za ometom. Takratni soboški župnik Janoš Slepec je zabeležil zanimive peripetije, nastale ob gradnji cerkve Gradbeni odbor je imel težko delo. Mnogi vplivni Sobočani so predlagali gradnjo cerkve na drugem kraju, a je odbor vztrajal pri prvotni zamisli. Na voljo je imel več načrtov. A naročeno mu je bilo, da mora ohraniti stolp in apsido oziroma polkrožni prostor stare cerkve, ker gi-e za dragoceno kulturno dediščino. Franček Štefanec «Bnw33 Pen oktober 2003 Naše živalsko bogastvo Memento mori ob neki davni tragični ljubezni Barska žaba ali plavček Mag. Valika Kuštor Juha Merila (Rana arvaUsi i ! I r * V Tragična junakinja balade, Anna Kosa, ni veljala le za bogato, ampak tudi za zalo dekle. Združena v smrti in baladi 4 Peinajstletnega Pola Biroja je mati peljala k fotografu, preden je odšel za vajenca v Budimpešto. Memento mori... Spomni se smrti, si ponavljam, ko iščem na pokopališču v Zalabaksi sledi tragične ljubezni dveh mladih izpred osemdesetih let. Pal Biro in Anna Kosa sta rajši odšla v smrt, kot da bi živela ločeno... Modra oz. plava žaba, kdo pa je že videl kaj takega? Pa je vendarle res, na sliki ni nobenega trika, samček barske žabe, imenovane tudi plavček, pred svatovanjem dobesedno pomodri. Vidimo celo, kako ždi na rjavi samički in se je oklepa s sprednjimi nogami. V tem refleksnem objemu hkrati izločata jajčeca in semenčice, ki se v vodi spojijo in nastane mrest. Po končanem obdobju parjenja se »modri princ« spremeni spet v navadnega »rjavčka« in izgine v okolju Zakaj je dobro, da pride do prebarvanja, najbrž ni težko uganiti: samica pač prej opazi in spozna samčka, ki izrazito izstopa iz okolja, kar je v prid parjenju. Žal pa ga prej opazijo tudi plenilci, tako da samček hkrati tvega tudi svoj obstoj' Ostane le še vprašanje, ali prinese vpadljiva barva tej vrsti žab več koristi ali škode Dejstvo, da se je v evoluciji plavčka modra barva ohranila, potrjuje, da je prednost, ki jo prispeva ta barva k parjenju, večja kot škoda, ki nastane zaradi delovanja plenilcev. Je pa seveda več kot jasno, da mora modrina po parjenju izginiti, ker potem samo še Škoduje. In kot smo že rekli, se to tudi zgodi. Tovrstna usklajenost v naravi je v preteklosti, ko znanost še ni bila tako razvita, navajala ljudi na misel, da je naravo ustvarilo božansko razumno bitje. Toda Charles Darvvin je pokazal, da se naravni pojavi dajo preprosto pojasniti: V naravi imajo prednost osebki z lastnostmi, ki so najugodnejše za obstoj vrste. Čim koristnejše so, tem uspešnejši so osebki, ki jih imajo, in tem konkurenčnejši so v primerjavi z osebki, ki takih lastnosti nimajo. Uspešnejši osebki imajo seveda tudi več potomcev in lahko končno v populaciji prevladajo. Tako se spreminjajo lastnosti pri živih bitjih V primeru plavčka so imeli očitno prednost pri razmnoževanju modri samčki, seveda pod pogojem, da so se po razmnoževanju obarvali nazaj v rjavo Samčkov z varovalno barvo plenilci ne morejo iztrebiti m naslednjo sezono se spet lahko veselo razmnožujejo in dajejo sebi enake potomce. Prilagodljivost narave je tako rekoč zaščitna znamka življenja. Zaradi neverjetne obnovljivosti in vzdržljivosti lahko narava dolgo kljubuje grobim posegom vanjo; še več, dogajanja v njej so tako usklajena, da je v danih razmerah zmeraj volk sit in koza cela! In tega se moramo ljudje naučiti iz narave! Še nekaj o sorodstvu barske žabe Barska žaba je predstavnica skupine rjavih žab iz rodu Rana. Ta rod obsega tudi skupino zelenih žab (pri nas skupina Rana x esculenta), ki so med ljudmi seveda najbolj znane, saj Na robu pokopališča, ob bahatem obelisku iz belega marmorja, se veter poigrava z drobnim plamenom sveče: nekaj časa mu daje moč, da še bolj zažari, in takoj zatem ga v sovražnem naletu zmanjša. Odsev balade v soju sveče, ki so jb pred 80 leti po tragičnem dogodku spesnili in se je ohranila do danes... Bilo je pred prvo vojno, ko je Pal Biro (1899-1922), petnajstletnik, na pol sirota iz Genterovec, prepričal mater, da ga je dala za vajenca k nekemu kovaču v Budimpešto. Star komaj 18 let se je po vojni pridružil sovjetom, ki so na Madžarskem deliti gosposko zemljo. Po nekaterih virih naj bi bil prostovoljec Murske republike, ki je pozneje pobegnil na Madžarsko Verjetnejša je druga različica, po kateri je mladi Biro po jugoslovanski zasedbi Prekmurja z madžarsko vojsko sodeloval v napadih na Lendavo ter druge obmejne kraje in se zaradi tega ni več upal vrrpti, »Obul si je hudičeve škornje in ni bilo več poti nazaj Naselil se je pri sorodnikih onstran meje v Gataorjanhazi. Mati in očim sta ga vabila domov, toda bil je trmast in rajši je šel za slugo v Zalabakso k bogatim Kosajevim, ki so imeli lepo-hčer Anno (1900-1922). Bil je delaven, zal fant, majhne postave, okroglega obraza in kmalu se je vnela ljubezen med domačo hčerko in našim Palijem. Kosajevi v začetku niso nasprotovali tej zvezi, saj so za naslednika namenili sina, ki pa je bil slaboten in je veliko bolehal. Zato je pozneje na prigovarjanje svoje prijateljice Bambe mati je začela iskati premožnega ženina. Palijeva mati m očim sta slav Zalabakso zaradi dogovora o poroki, toda sprejem je bil ne- ____________ prijazen in dah so jima jita, / dve materi grenke solze točita. Ne joči mati, ne joči za menoj, / saj ločila si me od dragega Od tega trenutka je postala tragedija mladih zadeva cele vasi. Ženske so za pogreb pripravile Anno, fantje pa Pala Po odredbi županijske sodne oblasti je moral biti pogreb skupen, in čeprav katoliška cerkev ne dovoli, da bi samomorilce in morilce pokopal duhovnik, je vzela cela vas od ljubimcev krščansko slovo Pokopali so ju v sosednja grobova. Po pripovedovanju je pogrebce zajel velik naliv: »Tudi nebo je objokovalo nesrečna ljubimca « »Okrožni sodmk je naročil mojemu svaku, da skrivaj prek meje prenese vest o Palijevi smrti. Stara mati in očim sta se, pripravljena na vse, mimo graničarjev napotila v Zalabakso. Govorili so, da je bila Anna noseča, pa kaj, če Kosajevi ne bi marali otroka, bi ga Eirojevi vzeh za svojega, saj nismo bili zadnji v vasi,« pravi Sooseva. Nekaj dni po pogrebu so vaščani ponoči obe gomili združili, Anina mati pa podnevi spet ločila. To se je ponavljalo tako dolgo, dokler Kosajeva ni zaprosila za prekop in so Anine posmrtne ostanke prenesli v bratov grob. Toda po vasi se je razširila govorica, da v grobu ne počiva dekle, ampak Pali, ker so pri pogrebu zamenjali krsti. Mati je zaprosila za ponovni izkop, se na lastne oči prepričala, da v krsti leži Anna, m dala postaviti bel obelisk . Ljudje so vedno bolj obsojah brezsrčno mater in še isto zimo je nastala balada, ki je imela v začetku le štiri kitice, dokončna varianta pa sedemnajst. Kljub zastraženi meji jih redno srečujemo v mlakah. Rjave žabe pa vidimo redkeje, ker so skrite v podrasti gozdov, torej so kopenske žabe. V Sloveniji živijo štiri vrste sekulja (Rana iemporaria) in rosnica (R. dalmatina) st^ splošno razširjeni, barska žaba ali plavček (Rana arvalis) živi v glavnem le v nižinah vzhodne Slovenije, laška žaba (R. latastei) pa le v Vipavski dolini. Seveda se tudi.te žabe razmnožujejo vvodah To pa drago plačujejo, saj morajo v času selitev velikokrat prečkati ceste, kjer prihaja do množičnih pomorov. Tudi zato je žab čedalje manj! Pomurci ob tem nismo ostali brezbrižni, saj je proučevanju dvoživk pri nas namenjene precej pozornosti. Med drugim sta stekli tudi akciji reševanja dvoživk ob prehodu čez magistralno cesto Veržej-Dokležovje in čez regionalno cesto Cankova-Kuzma zahodno ob Ledavskem jezeru. Največ je bilo sicer krastač, toda tudi predstavnice rjavih žab so bile med njimi Kako pa je z ogroženostjo plavčka? Od varstvenih ukrepov varuje plavčka Bernska konvencija, po kateri je mednarodno zavarovana vrsta, vključena v Dodatek III, v Sloveniji pa je na rdečem seznamu kot ranljiva vrsta (V). Slovstvo: Živalstvo Slovenije, 2003, Šket B, et al., TZS, Ljubljana, 664 str,; http://annphlblaweb.org; http://pina,soros,si/ ~shs; Slovenske žabe, zvočni CD, Prirodoslovni muzej Slovenije POPRAVEK - V rubriki Naše živalsko bogastvo se nam je v prejšnji številki Pena zgodila neljuba napaka v naslovu. Pravi naslov je NAVADNI URH. Avtorici mag. Valiki Kuštor m bralcem se za spodrsljaj opravičujemo. vedeti, da poroke ne bo,- I pripoveduje Maria Soos, j Palijeva nečakinja, kot je ■ slišala od svoje stare matere. ^Če na zemlji nama skupaj živeti ni, / potem naju grob naj združi. L/streii mi kroglo v srce,' /da ne bova ločena tavala po svetu.^ Tako pravi v baladi dekle fantu, ko nista več videla izhoda. On, tujec, ona razpeta med starši in ljubljenim fantom, sta izbrala smrt. »Kosajeva sta Palija v začetku hvalila, toda ko je 1922 leta umrl devetletni sin, sta razdrla poroko in predvsem mati Frančiška je razglašala, da ne marajo siromašnega hetesi pi-kuja. Zgodilo se je v nedeljo, 26. junija 1922. leta, ko je šel po ulici svatovski sprevod Pali je v kuhinji s pištolo ustrelil Anno, nato pa še sebe,« pripoveduje soseda Takacseva, ki je zgodbo slišala od svojcev. Pred hišo dve krsti sto- |; i I w».' H J k I B 'J*-' fj I. t .... se je balada do srede 20 ■ let razširila tudi po PrekI murju. Poznali so jo od 3 Pinc do Motvarjevec in 5 mnogi tihotapci iz slovens-I kih vasi na Markovskem. 'I »Vedeli smo, da je nas- tala pesem o Annini in I Palijevi smrti. Velikokrat S sem jo slišala od drugih, I toda pri naši hiši je zaradi ■ stare matere, ki je mnogo ■ jokala za sinom, nismo * peli," pravi Sooseva Ba-. te lada, po vsej verjetnosti ■ zadnji biser ljudskega peste ništva v tem prostoru, se I je v več različicah oh-Č ranila po ustnem izročilu S ‘ pa tudi v rokopisu, a danes M jo pozna le malo ljudi I Annin grob postaja tu-■ ristična znamenitost, Pate liju pa je občina Zalabak-■ sa prav s tem namenom I postavila spomenik... Ro" mantiki tega odtujenega K sveta pa hodimo na po-I kopališče, da bi .prižgali I svečo v spomin resnični. I neskončni ljubezni, dek-■ letu in fantu, ki na zemlji I nista mogla biti združena I v sreči in v grobu sanjata I svoj večni sen . V ospredju Annina grobnica, za njo pa Palijev spomenik Ella Pivar I oktober 2003 Pen 34 VESTNIK »Ih sem le za določen čas« Američani ga iščejo, mi smo ga izsledili I il I' 'F" "J*" Živj' v Kupetincih, pravijo mu Bin Laden, nekateri pa tudi Pipaš - Na maratonu v Moravskih Toplicah je bil edini predstavnik Al Kaide I hi T r i; t, r; 1 £ Si f i f/.jE II I H w? Za pusta se je Juš opravil kot Bin Laden. Sicer po se ima za njegovo nasprotje - kot miroljuben in dobrodušen človek. Tako se tudi vede. Da, samo izslediti smo ga uspeli, ne pa tudi odkriti, da bi nam res razkril svojo življenjsko pot, kajti Bin Laden, kot pravijo v zadnjem času Jožefu Grabarju - Jusu iz Kupetinec, je precej skrivnostna oseba. O sebi noče veliko govoriti in tudi k njemu domov smo se morali povabiti sami, ko ga ni bilo doma. Nekaj pa smo vseeno izvrtali iz njega in nekaj so nam o njem povedali še drugi, ki ga poznajo. Preden je stekel pogovor na »nevtralnem terenu«, nam je pomolil v roke papir, na katerega je med drugim zapisal: »Ne iščite Bina! Vi ste mentalna nehigiena, sami, osamljeni - Osame. Ne govorite o njem, ne iščite Osame; m ga in ga ne bo.« Temu smo se seveda začudili, ko pa nam je na prvem srečanju priznal, da je prav on Bin Laden in nam pokazal celo fotografijo, na kateri je videti vsaj kot njegov dvojnik, če že ni pravi. In zakaj kljub vsemu naj ne iščemo Bina? »Ker ga ni; on ne obstaja ali pa je obstojen le začasno. Pravzaprav je mnogo takšnih. So hujši in boljši od njega.« Kako to mislite? »To pa je težko razložiti; to je duševna stvar, domišljija. Tudi oni (sklepamo, da je mislil na Američane) o tem ne mislijo pravilno; oni ga mislijo samo loviti in najti, njegovega smisla in nesmisla pa ne razumejo niti sami. On je lahko kot Aladin iz pravljice.« In zakaj vam ljudje pravijo, da ste Bin Laden? Vas to moti, jezi? »Ja, pa to se ljudje šalijo zaradi mojega videza. To me ne moti. Jaz sem edini vzorec in takšen, kot sem, sem, in s tem sem zadovoljen. Tudi Bin Laden je vzorec. Jaz bi bil njegovo absolutno nasprotje, a se ne da. Ampak zlo civilizacije se lahko potencira. Kdor bo to izboljšal, bo lahko novi bog ah kaj...« In da je res videti kot Bin Laden. je bilo očitno tudi na letošnjem kolesarskem maratonu v Moravskih Toplicah, ki se ga je udeležil, napovedovalec pa ga je v šali predstavil kot edinega predstavnika Al Kaide, Juš je bil svojčas član Kolesarskega kluba Beltinci in takrat je dobil v dar tudi specialno kolo za dirke. Najrajši pa se sicer vozi s starim »biciklom«. Na pot gre skoraj vsak dan. Kako in živi in kaj dela Juš s psevdonimom Bin Laden? Ko smo mu postavili to vprašanje, je postal zelo redkobeseden, kot da sploh ne bi želel, da bi se pogovarjali o tem. Omenil je, da to sploh ni pomembno. A smo vseeno vrtali dalje. Najprej je omenil, da se ukvarja s sadjarstvom, in to kot samouk. Hodi torej naokrog, kamor ga pokličejo, in obrezuje sadno drevje. Tudi cepiti zna. Ko smo mu omenili, da smo slišali, da naj bi bil po poklicu strojni tehnik, tega ni potrdil niti zanikal, ampak je odvrnil, da je res končal srednjo šolo. Svojčas je delal v nekaterih podjetjih, na primer pri Hidromontaži Maribor, pa tudi na ladji I N 5< ■ njegovega bivolisča. Poletij kadar ne dežuje, pa večkrat prespi v hotelu na prostem. Do bi si ogledali njegov dom, je še nekako pristal, nikakor pa ni želel, da bi tudi vstopili Znotraj namreč pušča, kakor nanese, tako da si lahko pajki spletajo svoje mreže po mili volji. Pravi, da so pajki okras Misli iz njegovega vesolja: - Niti »Bogecu” ni uspelo ustvariti vse tako kot bi rad. - Vnebohod /e za vse enako daleč. - Koliko delovnih ur se porabi za neučinkovito ubijanje muh! Ostajajo mržnja, živciranje in strast do ubijanja. Proti zlu ni odporna niti vrhunska dobrota. - Naredite most čez prepad, v katerega se usmerjajo genialni eksperti z geni. - Mediji zveličajte čudovitost seksa za bioreprodukcijo, ne pa kot perverzijo. - V ženski (nejlepoti je bioenergija za dviganje umirajočih. - Smisel je v (ne)smislu. - Resnica je v fnejresnici. '1 Ko smo se srečali z njim na dogovor|eneni »nevtralnem terenu« pri znoncu Slavku v lljaševcih, nam je bežno razkril tudi svojo življenjsko pot in dovolil, da smo ga lahko od blizu fotografirali. Med pogovorom pa je bil zelo skrivnosten. 'Xf ■'iS" T ;h 'itu lir * r p." I b f ■ .r: ■ .‘'M h iiiJ ;Srt; jj\5^ Njegov najbližji sosed jejanez Kovačič, ki nom je povedal, da je Juš dober človek. Večkrat pride k njim po vodo, ker je pri svoji hiši nima. Včasih tudi vori pri njih, ker tudi elektrike nima. si je služil kruh. Od mamine smrti pred petnajstimi leti pa živi sam v hiši, ki je v precej slabem stanju. Ker nima nikogar, si sam kuha in pere. Znotraj pušča vse tako, kot nanese. Tega so se še posebej veseli pajki, ki si svobodno spletajo svoje mreže. Nekaj zemlje, kolikor mu je je ostalo, pa je dal v najem, saj je z golimi rokami pač ne more obdelovati, sicer pa ga kmetovanje nikoli ni veselilo. Tega, da izdeluje tudi pipe iz nerjaveče pločevine za sode, sploh ni omenil, ampak smo slišali pri bližnjem sosedu, ki je dejal, da mu gre to delo zelo dobro od rok, da je pravi mojster za takšne pipe. Zato mu tisti, ki to vedo, pravijo tudi Pipaš. Najbližji sosed Janez Kovačič nam je tudi omenil, da prihaja k njemu po vodo, ker je Juš nima; včasih pa si pri njihovi hiši »sposodi« tudi elektriko, ker je on prav tako nima. Sicer pa ga je opisal kot dobrega človeka. In to so nam o njem povedali tudi drugi, ki ga poznajo. Pričakuje priznanje Evropske unije Nekateri pa se ga bojijo, saj je videti kot kakšen klošar. Je užaljen, če kdo misli, da je res klošar? »Ne, nisem užaljen. Mislim, da bi lahko dobil priznanje Evropske unije kot edini klošar, ki ne pije alkohola. Sicer pa se mi zdi, da so nekateri ljudje večji klošarji kot sem jaz - po značaju, če ne po videzu. »Tu sem le za določen čas, tako kot vsi drugi Vsi ljudje smo iz istega debla, zato smo si vsi sorodniki. Torej so moji sorodniki tudi Bin Laden, Kajna, Bush.,.« Jože Graj .ti* LifZ^ BW w .• r r ■ Sl ■ > ; 1 * E i| 7 r • V. ■ ^i'i LADO KLAR, uradno upokojenec, Še vedno pa ga pogosto srečamo s televizijsko kamero v dopisniški ekipi TV Slovenijo v Murski Soboti: Bil sem deček s prekmurske ravnine in sanjal sem o gorah. In sanje so se mi uresničile. Začel sem kot mnogi Slovenci - s Triglavom, kjer st, kot bi rekel, potrjujemo državljanstvo. Sledila so potovanja, predvsem planinsko obarvana, v različne kraje sveto. Seznanil sem se s starodavno kulturo Inkov, Majev, očarala sta me lepota mogočnih Viktorijinih slapov V Afriki ter otok ledu in ognja blondija. Veliko lepot in zanimivosti je še na našem planetu, ki bi jih želel videti. Na žalost živimo v obdobju nemirov, kar otežuje ali onemogoča varna potovanja, o kljub temu me mikajo nova doživetja. Počitek ob ledeniškem jezeru pri vzponu na 3,937 metrov visok Kockar Z atlasom v roki razmišljam, kam naj se odpravim. In glede na omenjene razmere se odločim za 'Rircljo. Kot nalašč Planinska zveza Slovenije v sodelovanju z agencijo Oskar organizira potovanje po vzhodni Turčiji, z vzponom na gorovje Kačkar in goro Ararat. Pohitel sem s prijavo, saj je za vzpon na 5.165 metrov visoko goro potrebno dovoljenje turskih oblasti, na katerega se čaka nekaj mesecev. Ko je bilo dovoljenje Izdano, sem tri tedne pred odhodom vsak drugi dan treniral na Pohorju, 10. julija 2003 dvaindvajsetčlanska skupina nekaj pred polnočjo poleti z brniškega letališča v Carigrad. Tam nekajurno čakanje za polet do kraja Trabzon na črnomorski obali zapolnimo z obujanjem spominov na tovrstna potovanja in o načrtih za nova. Živimo v sodobnem svetu, vse se dogaja zelo hitro, komaj pristanemo na majhnem letališču nekaj metrov od morske obale, že sedimo v klimatiziranem turističnem avtobusu. Pozdravi nas in izreče dobrodošlico naš vodnik Primož. Ob prvi priložnosti se podamo v »menjavo denarja«. Bil sem zelo presenečen, saj sem v hipu postal milijonar. Za 50 ameriških dolarjev sem dobil kar 70 milijonov (sedemdeset milijo-novl) turških Ur, A kaj, ko sp milijoni kar hitro kopneli, saj stane pločevinka piva poldrugi milijon. Skromnejša večerja 5 milijonov. Vstopnina v muzej pa celo 15 inilijonov Sledimo programu, odpeljemo se po 48 kilometrov dolgi slikoviti soteski na ogled krščanskega samostana Šumela. Izvira iz 6. stoletja in je na višini 1.181 metrov vzidan v pobočje previsne stene. V osred- -■■■■v t, Zelo pogost prizor v Turčiji: pitje čaja irt pomenkovanje njem delu za mogočnim pročeljem najdemo nekaj razpadajočih celic menihov iz 18. stoletja. Precej dobro pa so ohranjene freske - upodobitev zgodbe o Adamu in Evi ter devica Marija z Jezuščkom. Vrnemo se na črnomorsko obalo. Nekateri, ki so med obilno in natlačeno prtljago našli kopalke, so se okopali. Potovanje do mesta Riže ni bilo dolgočasno, z leve strani se odpira pogled na morje, z desne pa na nepregledna planinska pobočja z nasadi čaja V Turčiji pridelajo tudi veliko lešnikov, pistacije, rozin, bombaža. Ko se proti večeru nastanimo v hotelu Kačkar, doživim prijetno presenečenje V recepciji opazim človeka, na las podobnega mojemu prijatelju Jožetu iz Lenarta - seveda je bil na las podoben njemu, saj je bil on Priletel je za nami, ker se je kasneje odločil za potovanje. Skupini sta se tukaj pridružila še lokalni planinski vodnik Sirali in domači zdravnik z ženo. Za ogrevanje 3.937 metrov visoki Kačkar _________ Naslednji dan se odpravimo na tridnevno aklimatizacijsko turo po subtropskem okolju čudovite doline Čam-lihenšim v obmorskem gorovju Kačkar. Del poti premagamo s terenskimi vozili, nato pa pot pod noge Pokrajina je polna cvetja, zdravilnih rastlin, potočkov s čisto, neoporečno vodo, v daljavi pa na modrem ozadju visoko štrlijo gore, okrašene z lisami snega. Na 3200-metrskem prelazu se pot prevesi v drugo dolino, kjer si v vasi Ol-gunlar pred mrakom postavimo tabor. V času bivanja na terenu nam daje organi- I JLA >* " -S zator polpenzionsko oskrbo. Tako sta Primož in Sirali v improvizirani kuhinji čarala večerjo. Ko je bilo vse nared, se je velik lonec s špageti prevrnil na tla; zelo smo se smejali, toda lačen ni ostal nihče. Zjutraj pospravimo šotore in preostalo opremo naložimo na konje. Pred nami je osem ur hoje do tabora na višini 2.800 metrov. Med potjo ni večjih vzponov, razpršimo se v skupine, hodimo počasi, Ker m napora, se vmes pogovarjamo, ob meni je nekaj ljubiteljev fotografije. Toliko si imamo povedati, da bi lahko opravili fototečaj. V taboru II spet postavljanje šotorov, pripravljanje opreme, hrane in pijače za naslednji dan. Zgodaj Rudnik soli v kraju Tuzlaca zjutraj začnemo celodnevno turo na 3.937 metrov visoki Kačkar. Bujno zelenje sedaj zamenja temna visokogorska bazaltna puščava Pot je čedalje bolj strma, pogledi pa čudoviti vsenaokrog. Pridemo do lepega ledeniškega jezerca, počitek in požirek nam prideta prav. Pot postaja tehnično zahtevnejša, vmes se oprijemamo skal Na prelazu zagledamo razsežno gmoto Kač-karja, ugibamo, kje neki je speljana pot na vrh. Ne, ni bila ne levo ne desno, ampak naravnost po največji strmini. Preden se zagrizemo v skalovje, se po blatni in zasneženi strmi poti spustimo se v dno korita. Ko se vzpenjamo proti vrhu, nihče ne pomisli na pogovarjanje, tudi razmišljati ne moreš poglobljeno"? saj si ves čas zaposlen s tem, kako stopiti, kako se obrniti. In fako se znajdemo na vrhu. Zadovoljstvo je bilo veliko, kako tudi ne, saj je to generalka za Ararat. Sledi čestitanje, fotografiranje in splošno veselje. Spust je skoraj enako težak kot vzpon. Zdrsi se dogajajo zaradi utrujenosti in zmanjšane koncentracije. A vsi smo se vrnili srečno. Ob reki Oltu se vračamo v dolino, v mestece Vusufeli, kjer prenočimo. Privoščimo si kopalnico, toplo vodo, dobro večerjo in pivo. (Alkoholnih pijač v Turčiji ne strežejo v vsakem lokalu.) Ihkaj se poslovimo od vodnika Siralija, zdravnika in njegove žene. Karas - mesto s 100 vrati in 10.000 cerkvami— Mi pa ne mirujemo, ampak se bkžamo novim izzivom na poti proti vzhodu, do mesta Kars Med potovanjem se večkrat ustavimo, popijemo kozarec ali dva turškega čaja, to je najbolj razširjena pijača v Turčiji Kavo postrežejo le ob pomembnejših priložnostih. Pripovedovali so nam, kako se po turško pripravi čaj, a je dokaj zapleteno, zato si tega nisem niti poskušal zapomniti, saj mi Slovenci za kuhanje navadnega čaja nimamo dovolj časa. Na turških ulicah vidimo vsakodnevni prizor, ko moški pri majhnih mizicah ob čaju razpravljajo o velikih stvareh. Na daljših potovanjih si ponavadi opoldan privoščimo kosilo Ponudba hrane je pestra, saj spada turška kulinarika med vodilne v svetu. Na razne načine pripravljajo ovčetino, piščančje in goveje meso Moja priljubljena jed je postala goveji kebab duner (viseči, v plasti naloženi goveji zrezki, pečeni na žaru.) V ponudbi so tudi riž, krompir, zelenjava, posebnost so turške sladice, belega vKni«37 P©" oktober 2003 vrhu svete gore > I kruha pa je po vsej Turčiji kolikor hočeš. Mesto Kars so Armenci zgradili v iO. stoletju. Pravijo, da v Karsu - kar pomeni sneg - čez zimo lahko zapade do 12 metrov snega. Razen cerkve svetih apostolov, zgrajene iz velikih bazaltnih blokov, in kamnitega mostu čez reko ni zgodovinskih . zanimivosti. Kars pa je pomemben kot izhodiščna točka popotnikov za obisk starodavne armenske prestolnice Ani. Pred 900 leti je bilo to mogočno mesto, ki je po lepoti in velikosti prekašalo mesta, kot so Konstantinopel, Bagdad in Kairo Pravijo mu tudi mesto s 100 vrati in 1000 cerkvami. Porušeno mesto zdaj živi svoj samotni sen Na prostranem kompleksu lahko obiskovalci na ostankih razvalin spoznajo mojstrovine armenskih kamnosekov. Zelo veliko sem si obetal od tega obiska, vendar sem bil razočaran. Ob prihodu so nas pred mogočnim obzidjem prijazni turški vojaki opozorili, da foto- Postavljanie tabora v vasi Olgunlar grafiranje in snemanje ni dovoljeno Verjetno zaradi bližnje armenske meje na reki Arpi, na kateri zaradi nerešenih ozemeljskih vprašanj vlada napetost V tisočletni zgodovini so se na tleh današnje Turčije zaradi prevladja dogajale velike spremembe V osvajalnih vojnah so tod mimo korakali Grki, Rimljani, Armenci, Perzijci in drugi. Že leta 334 pred n, š je tod hodil s 35.000 vojaki komaj 21-letni Makedonec Aleksander Veliki. Pa tudi Marko Polo na poti proti daljni Mongoliji. Fotografiranie za bonbonček_______ Ob armenski meji nas pelje pot proti našemu najpomembnejšemu cilju. Pokrajina se iz ure v uro spreminja, od živo rdečih nabrazdanih površin do črnih bazaltnih Vmes so prostrani pašniki, kamor Kurdi priženejo živino na pašo Zaradi kratenja pravic Kurdom in nemirov ti kraji turistom do nedavnega niso bili dostopni V Turčiji živi danes okrog 10 milijonov Kurdov, preostalih 15 milijonov pa je razseljenih po svetu. Večkrat smo se ustavili ob cesti in naproti nam je priteklo veliko otrok, Niso bili vsiljivi, Fotografirali smo jih in dali kakšen bonbonček Ob odhodu so nam dolgo mahali v pozdrav. Povsod smo se prepričali, da današnja Tbrčija ni obremenjena z vero. Turki, Kurdi, Arabci, vsi so nas z veseljem sprejemali medse. Posebno smo cenjeni, če spoštujemo in upoštevamo njihovo drugačnost Lahko trdim, da je vzhodna Ibrčija varna dežela. Še ena zanimivost na našem potovanju: V kraju Tbzlaca si ogledamo rudnik soli. V obcestnem gorovju so izvrtali tako široke rudniške rove, da smo se po njih vozili kar z avtobusom. V najbolj pravljične dele rovov pa smo se prebili peš ter v kamnitih stenah opazovali plasti in kristale kamene soli. Mesto Dogubajazit ni posebno zanimivo, za nas pa je pomembno kot izhodišče za goro Ararat. Vredno si je ogledati 6 kilometrov oddaljeno razkošno turško palačo- Isakpasarayi, ki naj bi bila najlepše bivališče na svetu Stavba je bila zgrajena okoli leta 1800 Zaradi ugodnega položaja na griču so od tod uspešno nadzorovali donosno svileno pot. Končno vzpon na buvTjk agri dagi Zjutraj že ob 4. uri zaslišimo molitev iz bližnje mošeje, muslimani namreč molijo nenehno pogledujemo proti petkrat na dan. Pred hotelom čakamo tovornjak, ki naj bi nas odpeljal do vznožja Ararata. Prevozniki se niso mogli zediniti, kateri naj bo to Nastal je prepir, kričanje oblake. Vse je pripravljeno in končno smo se s prtljago vred odpeljali za veliki dan. Vstanemo ob 3. uri Res ni prijetno vstati tako zgodaj, vendar me to po mestnih ulicah - kot kakšni demonstranti. Prispemo na žandarsko kontrolno postajo, preverijo naša dovoljenja za vzpon na Ararat. Priznati je treba, da so bili pri Tukaj pohodne palice zamenjamo za cepin in si nataknemo dereze Oziram se proti ozremo nazaj v pozdrav velikemu Araratu. pregledovanju potnih listov in vpisovanju krvnih skupin kar okretni. Vojaki so se izkazali z lepo gesto, skuhali so nam čaj. vrh izmika. Čezenj se s hitrostjo okrog 70 Naš tovornjak je zavil na vijugasto prašno pot, možnosti za fotografiranje in snemanje praktično ni bilo. Pred prahom smo se zaščitili z oblačili, videti smo bili kot mumije. polni radosti slavimo zmago, v znak Navišini 2.200 metrov raztovorimo prtljago ponosa je z nami tudi slovenska zastava, je veliko za šestino Slovenije Z ladjo se Premagovanje strmine in do višine 3.200 metrov nadaljujemo peš. Konji pa nam nesejo tovor. Postavimo tabor I in prenočimo, Drugi dan vzpon do višine 4.200 metrov prehodimo s počasnim tempom, to mi omogoča snemanje kadrov za kaseto. Vpliva višine ne občutim. Včasih pogledam nazaj in ugotavljam, koliko smo prehodili, to je namreč boljše kot pa veliko gledati navzgor in vzdihovati, oh, kako je še daleč Zvečer iz tabora vrhu, ki se nam včasih prikaže v svoji bleščeči belini, potem pa spet skrije za tokrat ni motilo. Vso noč nisem spal, in to zaradi hrupa, ki ga je povzročalo rušenje skalovja po žlebu, ki mu pravijo »reka smrti« in se vleče mimo tabora od vrha do tal. Morda sta vplivala na počutje tudi višina in mraz, okrog -10 stopinj Celzija Gotovo sta svoje dodala nemir in zaskrbljenost, ali bo uspel izziv, osvojitev Ararata, po turško buyuk agri dagi, kar po slovensko pomeni »velika ognjena gora«. Ararat s 5.165 metrov ,je najvišji vrh Tbrčije, je biblijska sveta gora, kjer naj bi prerok Noe s svojo barko, člani družine in primerki živali pristal po vesoljnem potopu in s tem popeljal v svet nov človeški rod. Opremljeni in pripravljeni za vzpon s prižganimi čelnimi svetilkami malo zaskrbljeni naredimo prve korake. Vodita nas domačina Ahmed in Kemal. Hodimo po krušljivem terenu, zmesi vulkanskega prahu in kamenja, Ker je zrak redkejši, dihamo teže. Občutim, da me kljub debelim rokavicam zebe v roke, nataknem si še ene. Počasi se začne daniti in na višini okrog ču je mo prijazne Kur d e, ki to d p ase j o živi no. 5.000 metrov prispemo do roba ledenika. vrhu, zdi se mi, kot da se nam tako želeni kilometrov na uro podijo ledeni oblaki, vmes za trenutek posije sonce. Ihdimismo trmasti in nepopustljivi 20. julija 2003 objeti, je z lavo zajezil odtok vode. Koncentracija soli je 6-krat večja od slanosti morja. Jezero na tovornjaku, v ozadju 5,165 metrov visoka gora Naša skupina Ararat Fotografiranju ni konca. Spet smo dokazali, da smo planinski narod. Vsem dvaindvajsetim v skupini je uspelo priti na vrh. Uspeh je popoln, ko se srečno vrneš nazaj. Previdno se po isti poti vračamo. Sele sedaj si privoščimo malico, tekočina pa je na teh višinah zelo pomembna. Ob spustu pospravimo šotore na taboru II in nadaljujemo pot do tabora I, Prijatelju sem med potjo govoril, da bi rad jedel kakšno juho - in glej ga, kaže da me je slišal Noe. V taboru so nam postregli odlično zelenjavno juho. Da bi bil večer pester, so nam domačini Kurdi za plačilo pripravili ovčetino na žaru. Zanimiv je bil način, kako so to pekli. Na narobe obrnjeno, s tremi kamni podloženo železno ponev so položili koščke mesa, potem pa zakurili s posušenim govejim gnojem. Bilo je veliko dima in malo ognja Ta način kurjenja je zaradi pomanjkanja drv v Turčiji zelo razširjen. Imajo podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo takega kuriva. Ob vrnitvi v dolino sre- Otroci tekajo od enega do drugega ter prodajajo kislo mleko Mi pa se še enkrat Naslednji zanimiv kraj na našem potepanju je mesto Van in istoimensko največje sodavo jezero na svetu. Nastalo je ob izbruhu ognjenika pred milijoni let, ki popeljemo na bližnji otok Akdamar, Občudovali smo prekrasno, zelo ohranjeno armensko katedralo iz 10, stoletja. Reliefi upodabljajo zgodbe iz stare zaveze. Izrabili smo tudi priložnost za kopanje Mesto Van je bila starodavna urartska prestolnica. Tukaj smo ob sončnem zahodu opazovali eno najstarejših ohranjenih obzidij-na svetu. Kraj je znan tudi po belih prijaznih mucah. Posebnost teh muc je, da imajo eno oko modro, drugo pa zeleno Glede tega nisem imel dobrega občutka, bolj naravno in popolno se mi zdi, če sta obe očesi enake barve. In kot da bi to vedela, me je neka modrooka muca tako pogledala, da mi je bilo kar nerodno. Že sedimo v letalu, ki nas pelje diagonalno čez turško ozemlje do Carigrada. Pred poletom v Ljubljano smo imeli čas le za og- ' led bazilike sv. Sofije, modre mošeje, ter dve uri časa za nakupe na velikem bazarju Domov se vračamo polni doživetij in lepih spominov. Tiirški pregovor pravi: človek živi z usodo, ki mu je določena že ob rojstvu, če doda k temu še kaj svojega, je to masalah Potrudimo se, da nam bo življenje lepo, dodajmo mu še mi kaj svojega - da bo mašalah oktober 2003 Pen 38 VESTNIK M, Večina gostov, ki pride v gostilno, se običajno napoti k točilnemu pultu, lam so magnetne točke. Lahko da j'e to simpatična, ustrežljiva, spogledljiva... natakarica (za moške očij ali natakar z enakimi lastnostmi (za ženske obiskovalke} aH je tam najboljše mesto za srkanje kavice, tešitev žeje, kramljanje s prijatelji in znanci, seveda tudi z natakarico oziroma natakarjem, ali pa je v ozadju kaj tretjega. Če bi na primer nastavili skrivni mikrofon in kamero ter snemali, bi slišali in videli, da se ob/pri »šankih^, včasih tudi na njih, zares marsikaj dogaja. Na vrsti je še drugi del »šanktranja«.2 J » 1 s© k JI Plesala je striptiz I ll ali polž v solati (10) Tri ženska imena in Som -.1 £ = Jože Graj, Nana Rituper Rodea I I funkcijo. Marsikdo Marsikdo se rad ustavi ob »šanku« Nada bara v Dokležovju. Da se pogovori, popije kakšen kozorček, kavico,»Sonkironje« pa ima tudi svojo posebno o svojih križih in težovah raje kot zdravniku potoži kar natokarici Renati, ki marsikomu vsaj ublaži, če že ne pozdravi bolečine. »Renata, daj mi nekaj za želodec ...« Dnevni bar Nada v Dokležovlu Pred odhodom na teren sva si določila samo smer Murska Sobota-Križevci pri Ljutomeru-Sveti Jurij ob Ščavnici in nazaj, ne pa tudi lokalov, ki naj bi jih obiskala Najprej sva se ustavila v dnevnem baru Nada v Dokležovju. Bo Nada tudi za točilnim pultom, naju je zanimalo. Komaj naju je pozdravila natakarica Renata, stekel je pogovor z njo in naključnima gostoma o »šankiranju«, je vstopila tudi šefinja. »Kadar so gostje dobre volje in prijazni do mene, sem rajši, če pridejo k »šanku«, tako da se lahko kaj pogovorimo, se pohecamo ... Včasih, zlasti kadar je polna luna, pa znajo biti nekateri preveč nadležni. No, vsega sem že vajena,« je povedala Renata. Šefinja Nada pa nama je zaupala, o čem vse se pogovarja z gosti pri točilnem pultu. »Največ se jih zbere običajno ob petkih zvečer Nekateri mi tudi dvorijo, mi govorijo kaj lepega, in to seveda rada slišim. Najpogostejša tema pa je šport, saj je moj sin vratar pri Nogometnem klubi Dokležovje. Zato imam navado, da dvakrat ali trikrat letno povabim v lokal vse nogometaše ter jih pogostim s pijačo in prigrizkom Bila sem tudi že botra gasilskemu avtomobilu.« In gostje, ki so bili med najinim obiskom pri Nadi? Silvo najraje ne bi nič povedal, ker se mu je že zgodilo, da se je fotografiral z natakarico, in to ga je potem drago stalo. Da rajši stoji pri »šanku«, čim bliže natakarici, kot da bi sedel za mizo, pa je le priznal. Igor, ki je sedel za mizo, pa je prišel le po »zdravilo« za želodec. tSfi ta Ko Joži dela in piše, potem piše in nič go pri tem ne more omajati. Takole smo ga ujeli na terenu. Kdor je zagret za delo, je paČ zagret. Tu ne moreš kaj. In kdo je tu Penov par? Do ne boste no kaj pomislili, Jože in njegov svinčnik. »O tem, kako pomemben je dober odnos s strankomi in kako pomembno je, da se z njimi znoš pogovoriti,« po nam je zaupala Nada iz Doktežovjo. Nado je šivalni stroj pred leti zamenjala za točilno mizo, samo pa Še vedno rada sede za šivalni stroj in zase zašije kaj lepega. Dnevni bar Milena v Ključarovcih Po izkušnjah natakarice in obenem šefinje Milene je pri točilnem pultu običajno več gostov, kot jih sedi za mizami. Nekateri včasih celo čakajo na prosti sedež. Zakaj je tako, -ni treba zgubljati besed. So pač bolj skupaj, se lahko pogovarjajo, šalijo ... Če presodi, da je dobrodošla tudi v kakšni družbi, ki sedi za mizo, rade volje prisede. Nekateri moški ji marstkaj govorijo in pripovedujejo. Posamezniki ji tudi dvorijo in ji obljubljajo vse mogoče stvari. Ona pa se ob tem zadovoljno igra in se rada pogovarja z vsemi. Moti jo le, kadar jo kdo žali. Med »čakajočimi« za prosti sedež ob »šanku« pa seveda nikoli ni- žensk, ki tudi zahajajo v gostinski lokal. In tako je v glavnem drugod. Franc iz Kokorič, ki se je vračal iz banke v Križevcih pri Ljutomeru, in Tunč iz Vogričevec, ki ga je vodila pot skozi Ključarovce zaradi poslovnih razlogov, sta dajala vtis, da ju ta tema skoraj ne zanima. »Srečala sva se v loklau in to je bila priložnost, da se pogovoriva o popravilu mojega traktorja Dogovorila sva se, da se zvečer pripeljem V Vogričevce,« je dejal Franc, ki se je strinjal, da je prijetno kramljati ob »šanku« tudi z natakarico oziroma nasploh v veseli družbi. i l' I 71 r- K J 'I! ' IWfJ 11 Včasih je za »šankom« vse polno fontov, mize pa so prozne, nam je razložila natakarica Milena, ki dobro ve, koko se streže svojirm gostom. Tudi zaradi tega ima v svojem lokalu veliko stalnih gostov, Ob »šonku* in za njim je vedno pestro, k temu pa pripomore tudi simpatična in zgovorna natakarico. Kaj pripomore, prav od natakarice je vse odvisno. Marjona pravi, da jo moški najraje dražijo o ljubezni, ženske po se lotijo ženskih tem. »Marsikaj se tu izve, marsikaj pove, tudi kakšna šolo, zgodbo... In ko sva Marjano povprošala po kakšnem zanimivem dogodku, nama je povedalo, kako se je nekoč v neki drugi gostilni zgodil ženski striptiz. Pri Maji na Jamni v znanem gostišču na Jamni bhzu Svetega Jurij ob Ščavnici, katerega lastnik je Jože Bračik, je bila v službi natakarica Marjana. Tudi njej je ljubo, če pridejo gostje k točilnemu pultu, zlasti če so prijazni, mlajši, prijetnega videza ... Pogovarja se z njimi o politiki, športu, ljubezni in posluša šale. Tako ji čas hitreje mine. Večina gostov je moških, včasih pa jo obiš- čejo tudi kolegice in znanke. Z njimi se seveda pogovarja o ženskih stvareh. Ali je že doživela tudi kaj posebnega, naju je zanimalo. Pa je odgovorila: »Da, vendar ne tukaj, ampak v Cerkvenjaku. Nekega dne je bila v lokalu, kjer sem stregla, vesela družba fantov in deklet. Ena od njih se je tako razgrela, da je naenkrat začela plesati striptiz Mi pa smo ji ploskali, jo spodbujali in se zabavali. Vsi smo uživali. Plesalka bi bila najbrž tedaj pripravljena storiti za Škatlo cigaret Še marsikaj drugega.« in če kateri slučajno ne pride, ga prav pogreša. Njeni gostje pa provtjo: »Radi prihajamo, saj se večina poslov sklene prav za 'šankom'.« Pa povejte, Če to ni res. Okrepčevalnica Som pri Kamenšnici še kar živahno je bilo tudi v znanem lokalu ob soboški Kamenšnici. Kot sva predvidevala, se tamkaj ustavljajo, zbirajo, posedajo ali postopajo predvsem ribiči. Pri »šanku« sta bila dva Branka iz Bakovec Prvi se je vračal iz službe, drugi pa je bil namenjen po ženo v Mursko Soboto. »Kadar se ustavim tukaj, in to je precej pogosto, najrajši stopim k »šanku« Tu srečujem znance in prijatelje. Natakarica mi postreže s pivom, ne da bi me vprašala, kaj želim, saj ve, da drugega ne pijem. Sem pridem večkrat tudi z ženo, saj mi je tukaj všeč,« je povedal Branko Bakan. »Tudi jaz sem najrajši pri »šanku«, če je prostor. Pogovarjamo se o ribolovu, športu, politiki.. Tako sem tudi zvedel, da so v tej gramoznici ujeli postrvi še drugi, ne samo jaz, kot sem najprej mislil in se nekoliko čudil. Seveda mi je jasno, da so postrvi vzgojili drugod in jih tu spustili v vodo,« je dodal Branko Vurcer. Tudi on občasno z družino zahaja v Soma. iIl?" ■r 'V' 'i ■d I I Nekaj časa med najinim obiskom je bil v lokalu le en gost, I ime mu je bilo Peter, ki je seveda sedel pri »šanku« in se, I sodeč po določenih reakcijah, prijetno zabaval. Ko smo še II nekoliko vsi skupaj debatirali o tem in onem, beseda pa je I nanesla tudi na zapeljevanje med moškimi in ženskami, je [ vstopil m prisedel Juš iz Kupetinec in brž pripomnil, da bi i bilo prav, če bi storile pri tem odločilno dejanje ženske, I moški pa bi bili v vlogi umetnika brez »penzla«. Seveda, tudi । to se da, mar ne?! 7 'I fl L v 85.^' / Nasloniš se na »šonk«, naročiš pijačo, včasih dve, včasih pa tudi za prijatelja ali znanca. Potem po se pripovedujejo zgodbe o življenju, povemo si, zakaj smo žolostni, zakaj veseli, kaj nas muči ... Tu se lohko vsaj pogovorimo, saj dandanes v službah ni več časa za pogovor in ne pristne stike, smo lahko izvedeli pri ribiškem domu ob soboški gramoznici. VESTNIK 39 oktober 2003 -----Pe"------- V paketu moraš Vaša čustva obvladati žur. Sonček moj, rada te upam! I J s teboj je vedno tako prijetno, saj I se znaš o vsem pogovarjati. Ti znaš za vsako mojo neumnost najti študij in predavanja Večina srednješolcev po končani srednji šoli težko pričakuje, da zapusti domače okolje in da se odpravi študirat, kjer naj bi življenje zaživeli tako rekoč po svoje z dosego svojih ciljev. Večina jih v začetku ugotovi, da je domači dom vseeno najtoplejši. Toda domotožje, ki ga imajo prve tedne, nekako prebolijo in začnejo postajati del velike študentske družbe. Potem pa začnejo spoznavati tudi novi svet. Povprašali smo jih, kako doživljajo prve študentske dni in kako so se vključili v pravo študentsko življenje. Tina Horvat, Pravna fakulteta Maribor 1. Spoznala sem mnogo ljudi, ki so mi povedali kaj spodbudnega proti veliki količini mojega domotožja. Sicer pa mislim, da je že čas, da se postavim na svoje noge, kot mi reče moje oče. 2. Čeprav je študijski program težak, vseeno upam, da bom študij uspešno končala Z urnikom pa sem zadovoljna, saj imamo predavanja dopoldan. 3. Trenutno bivam v zasebnem stanovanju, kjer stanuje še več študentov, toda upam, da bom kmalu dobila prostor v študentskem domu. 4. Kot vsi bruci, sem tudi jaz malo zmedena, čeprav sem Maribor poznala že prej. 5. Nič kaj posebnega. 6. Tedaj, ko bom obvladala: šolo, zabavo, predavanje,... cel pakt v enem. 7. Žur je, a vseeno v zmernih količinah. Ne smem pozabiti, da sem v Maribor prišla študirat in ne žurat. Zato je potrebno, da žur uskladiš s šolo. Res je, da brez dobre zabavne ne gre. 'l r r I j 1. Kako si doživljal prve študentske dneve? 2. Kaj meniš o Rudiju? 3. Kako si zadovoljen z bivanjskimi razmerami? 4. Kako si se vklopil v novo okolje? 5. Se ti je v enomesečnem študijskem času zgodilo kaj pomembnega? 6. Kdaj postaneš prava študentka ali pravi študent? 7. In čas za žur? Od leve proti desni Darja Antolin, Andreja Sobočan, Sandi Horvat, Natalija Kolarič, spredaj sedita Anita Novkovič in Martina Horvat. Natalija Kolarič, Višja prometna šola Maribor 1. Prvi teden me je navdajalo domotožje, vendar ko sem spoznala prijatelje, mi je odleglo, ker so tudi oni pogrešali domače. 2. Študij se mi zdi zelo v redu in tudi predavatelji so »hecni«. 3. Sem zadovoljna. 4. Poleg domotožja nisem imela večjih težav. Tiste, ki ti težijo, pa enostavno ignoriraš. 5. Nič. 6. Mislim, da sem to že 7. »Pravi študentje« so vedno za žur. opravičilo. Ti me znaš vedno potolažiti, ko sem žalostna. Ob meni si, ko se moram na nekoga nasloniti. Vedno me znaš spodbujati, ko mi gre kaj narobe in želim obupati. Vedno me pobožaš tam, kjer me boli. I Veš, kdaj si zaželim tvojega poljubiti, pa čeprav tega ne povem na glas. Pokličeš me po telefonu, ko želim slišati tvoj glas. Ti si mi vse na svetu. Vem, da bi ti naredil zame vse, kar bi si zaželela, in prav to bi tudi jaz storila zate. Ko te pogledam tako od daleč in ti tega ne vidiš, sem srečna, da te imam. Veš, težko je to povedati, ker je težko najti pravi trenutek in pravo priložnost. Naj bo kakšen rahel dotik sredi razburkanega dneva ali n^n pogled, ko si preža- ' poslen z vsemi drugimi stvarmi, sporočilo: rada te imam in tu sem! Tvoja Irena Vaše pesmi Anita Novkovič, Pedagoška fakulteta Maribor 1, Začetek je potekal zelo hitro, saj nam je bilo vse novo, okolje, sošolci, profesorji, ... 2 Vesela sem, da sem bil sprejeta na izbrani študijski smeri, saj mi resnično ugaja. 3. Živim v zasebnem stanovanju, s katerim sem zelo zadovoljna. Zadovoljna pa sem tudi s prehrano, saj so študentski boni dokaj ugodni, izbira kosil pa je pestra. 4. Pri spoznavanju mesta mi je pomagala sošolka, ki je Mariborčanka. Sama pa se v mestu skušam znajti s karto v roki. 5. Spoznala sem, da se je treba dobro organizirati in čas koristneje izrabiti. Pomembno pa je, da so nam že napovedali izpite, kar pomeni, da bo treba zavihati rokave. 6. To sem postala takrat, ko sem dobila indeks (v njem pa naredila prvo packo, po nerodnosti). 7. V omejenih količinah. Sandi Horvat, Pedagoška fakulteta Maribor 1 Zelo mučno. Še hujše je bilo domotožje, vendar sčasoma sem dobesedno »padel« v študijsko življenje. Sedaj mi je ob koncu tedna kar žal, da grem domov. 2. Sedaj, ko sem se vključil v študijsko življenje, mi postaja študij čedalje bolj všeč. 3. Glede na to, da si zasebno stanovanje delim z dobrimi »cimri«, sem zadovoljen. Na ta nači se učim tolerance do drugih. 4. Ravno to je bilo za nas bruce nekaj novega. Še posebej na faksu smo bili izgubljeni, vendar zdaj ga poznamo in smo se že navadili nanj. 5. Kot prvo sem spoznal veliko novih obrazov. Prvič v življenju sem spoznal, kaj so preživljali naši starši, ko so prvič zaživeli samostojno. Biti samostojen je velika odgovornost, še posebej za mladega človeka. 6. Ko se bom začel pripravljati na izpite. Takrat bom okusil grenkobo trdega študentskega dela. 7. Čeprav se zmeraj kaj dogaja, ga še nisem dosti izkusil. Vseeno sem prepričan, da ga še bom. Andreja Sobočan, Višja prometna šola Maribor 1. Novo okolje, novi prijatelji ... a ko se počasi privajaš, ugotoviš, da spet ni tako slabo, kot Sl sam domišljaš. 2. Študij sem mi zdi kar v redu. ■ 3. Topel dom, dobra hrana, zabava, druščina. Le kaj drugega bi si lahko želela?! 4. Brez kakršnihkoli težav. 5. Nič posebnega, 6. To sem že postala. Mislim, da kakih drugih inovacij, kot je vpis, ne potrebuješ. 7. Žuramo vsak dan, do poznih ur. Darja Antolin, Pedagoška fakulteta Maribor 1. Kot večina drugih, sem tudi jaz imela v prvih dneh veliko domotožje, vendar sem kmalu spoznala veliko prijateljev, tako da se več ne počutim tako samo in izgubljeno. 2. Prvi vtisi glede študija so idealni in mislim, da sem se odločila prav, ko sem izbrala študij matematike in pedagogike. 3. Tudi s tem sem zadovoljna, kajti živim v neposredni bližini fakultete, pa tudi sobe so urejene in tople. 4. Čisto v redu. 5. Miskm, da ne, ampak sem prepričana, da se bo med študijem marsikaj zgodilo. 6. Še ne vem (smeh). 7. Vsekakor sem mnenja, da je poleg študija potrebna tudi zabava. "-- Bojan Zadravec I I >IA a T! 1 B Pišite, pošiljajte fotografije I s H >W O Pošiljate nam svoje pesmi, zgodbe iz življenja, pošljite nam svoje občutke, svoje vtise, mnenja, napišite nam, kaj se vam dogaja, ali se vam je zgodilo kaj novega, ali vam je kaj spremenilo življenje, pišite tem, kako ste se zaljubili, o vsem, kar vam pride na misel, poslušali vas bomo tudi, ko boste nesrečni, z vami bomo držali v dobrem m slabem. Veseli bomo vseh vaših pozdravov, kritik m mnenj! Vse mlade nadebudne fotografe ali pa fotografe, ki so bili s fotoaparatom v pravem trenutku na pravem mestu, vabimo, da nam pošljete ful nore fotografije. Seveda pa smo veseli tudi vaših klasičnih pisem, ki se vsako jutro znajdejo na mizah. __ ........... _ _ nam o * Vašo pošto čakamo na stan naslov: Na sceni, Vestnik, Ul. arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: Nana.RR@p-inf si. Življenje ie hrepenenje Ko za nekom hrepeniš. Ves si srečen, da živiš, Čeprav ti je samo simpatija, Te v njegovi bližini blazno zvija. Ves se treseš, ves drhtiš. Ko ga srečaš pa lebdiš. Sramežljivost ni napaka. Taka je ljubezen vsaka. Ko pogum je na vrsti, Se ti potijo še prsti. Če želiš jo osvojiti. Moraš jo ogovoriti. Kje začeti, ljubi Bog, Ves si trd, kakor hlod. Nehaj se sedaj sekirat’. Ampak začni raje debatirat'. Simona S. 9 Droga______________________ Kakor senca spremlja me. Jaz pa ne morem rešiti se je, Odganjam jo, A vabi me, mami me, V svoj začarani krog, V ta kruti svet drog, Kjer izgubiš se In ti vseeno je. Tam drugačen je svet. Kdor pride vanj, je preklet. Svoj smisel življenja izgubi. Ona ga v kremplje dobi. Ga iz rok ne pusti, Zato bežite vsi. Ki nočete biti pogubljeni. Ljubim te Ljubim te, ker vem, da sem s tabo srečna. Ljubim te, ker vem, da s tabo se smejim. Ljubim, ker vem, da me tvoja bolečina boli. A ne vem, ali me ljubiš ti? Sonja Mateja 1 oktober 2003 Pen uveniK Mdria Pozsonec Hvaležna sem usodi, da sem rojena v Prekmurju. Moji prvi spomini segajo v obdobje, ko so nebo preletavala vojna letala, ko so idilično kmečko pokrajino zajeli plameni vojne. Potem Hrastovec, kjer so otroško domišljijo omejevale rešetke. Dolga vas, vasica akacij pod Dolacem. Zbirka otroških spominov s cvetočimi travniki, valujočimi pšeničnimi polji, s slamo kritimi hišicami, veliko igre, ljubečimi starši. Šolsko leto se je začelo z zdravniškim pregledom, prispel je Pionirski list iz Vojvodine. Vrnili so se interniranci, ne da bi jim kdorkoli povedal, kaj je bil njihov greh. Vrnili so se vojni ujetniki iz daljne Sibirije, ne da bi vedeli, za čigavo pravico so prelivali kri ob Dnjepru in Dnjestru. Počasi se je svet umiril. Od dedka Mraza sem dobila svojo prvo pomarančo. V Dolgi vasi so pisali leto 1946. Uporniška leta izbire poklica in nato Subotica. Z velikim kovčkom, polnim težkih jabolk, in s petnajstimi leti sem krenila v svet, da hi pridobila strokovno izobrazbo, poklic, da bom lahko služila prekmurskim Madžarom. Potem sem poučevala. Nosil me je neverjeten zanos. Poučevala sem v Domanjševcih, Martinju, Dobrovniku, Lendavi. Povsod so me pričakale znanja željne otroške oči. Lepo je bilo stati pred razredom, napolniti dojemljive duše z znanjem, človečnostjo, ljubeznijo do domovine. Pokazati jim ideale, kipe velikih. V roke jim polcžiti kompas, da bi našli pot domov. Leta 1990 so mi prekmurski Madžari izrekli posebno I a® o svojo poslanko. To funkcijo priznanje, izvolili som To je ona (zgodba z naslovnice) opravljam še danes. Vestno in zvesto. Hkrati sem postala dš.urni krivec za vse slabo, kar nas je doletelo v tem času. Trdno sem prepričana, da smo Slovenci in Madžari v tem delu sveta, izpostavljeni stalnemu prepihu, sposobni dosegati uspehe le skupaj, z razumevanjem, z vzajemno pomočjo, v harmoniji. Življenje v Prekmurju bo na ta način lepše, vsebinsko bogatejše. Le 'tako bomo uspeli zadržati tudi mladino v tem kraju. Kaj pravzaprav želim Prekmurju? Dvorišča, polna otroškega smeha in čivkanja piščancev, poti, ki vodijo v prihodnost, mirne, spokojne domove, razvoj, bogastvo. Toliko o sebi. Hotela sem. Storila sem. Živela sem. Bila sem ena od vas, ki je dobila več priložnosti in več odgovornosti, da bi naredila nekaj dobrega. Tam prek, na Štajerskem, si boš Jože Kos v Gornjo Radgono, kjer je kot miličnik dočakal pokoj, ni prišel od daleč. Samo čez Muro, s Petanjec so ga pripeljali. Pa ne po njegovi volji, saj je sebe, kot osemnajstletni mladenič, videl v družinski trgovini na Petanjcib. Vendar časi, takoj po osvoboditvi, niso bili naklonjeni ne zasebnim trgovinam in ne željam in življenjskim ambicijam mladih. Vsesplošna mobilizacija Kot da bi bilo včeraj, se Jože spominja: »S končno osvoboditvijo Prekmurja je bil dan tudi razglas o mobilizaciji vseh moških od 18. leta dalje. Bd sem star osemnajst let, dva meseca in enajst dni, ko so nas odpeljali na Goričko, v Križevce, nas namestili v osnovni šoli in nam naložili Ti so skrbeli za red in mir v Gornji Radgoni leta 1953. Mlad miličnik zbiranje odvrženega orožja po terenu. Orožje smo nalagali na vozove in ga odlagali v zbirnem centru Niti zavedali se nismo, kako nevarno je to početje, dokler enkrat ni počilo in se je moj dvajsetletni prijatelj smrtno ponesrečil. Bili smo žalostni, obenem pa je bila to življenjska šola, da z orožjem ne moremo ravnati ^ll. itjpul Ml.! tako, kot da bi na voz nalagali metrska polena drv. Zato ni bilo čudno, da sem se kot prostovoljec javil za premestitevvMursko Soboto, kjer se je ustanovila enota Narodne zaščite. Skrbeh smo za varovanje objektov, tudi vojaških komand, vendar ne za dolgo, saj se je v Soboti formirala Prekmurska brigada, kjer sem bii že določen za mitraljezca. Zasukalo pa se je drugače. Partizanski oficir je med brigadirji izbral posameznike, ki smo ostali, drugi pa so odkorakah proti Mariboru in bili boje z Nemci, ki so odhajali. Med njimi je bilo tudi nekaj žrtev, zato sem imel srečo, da sem ostal.« Miličnik - da ali ne Jože je ostal v Murski Soboti in kot član Narodne zaščite skrbel, skupaj s kolegi, ki so bili izbrani po istem ključu partizanskega oficirja, zavarovanje objektov, odkrivanje kaznivih dejanj in tudi za zaščito kmetov pred ruskimi vojaki, ki so svoje lačne konje pasli tam, kjer je pač naneslo. Vendar, spet ne za dolgo. Vodilni iz Narodne zaščite so namreč že juhja ’45. leta začeU nagovarjati zaščitnike, da podpišejo izjavo o poklicni dejavnosti. Na terenu so se začele ustanavljati posebne enote Narodne zaščite - Milice. Veliko se jih je odločilo, da pristopijo. Jože ne, saj se je čutil premladega in neizobraženega za tako odgovorno delo, poleg tega pa se je še vedno videl v družinski trgovini na Petanjcih. »Bilo nas je ducat,« se spominja, »ki msmo podpisali izjave in v tem poklicu nismo želeli ostati. Vendar smo 20, septembra ’45. leta morali pospraviti svojo prtljago v Soboti, jo naložiti na »parizer« ter se' z njim peljati do Petanjec in čez Muro z brčdom na štajersko stran v Radence. Uresničil se je tedaj znani pregovor - Tam prek na Štajerskem si boš služil kruh. Odpeljali so nas na Zgornji Greš v Radgoni, kjer je bilo poveljstvo Narodne zaščite - Milice in nas razporedili - mene v Benedikt Tako se je začela moja pot miličnika« Miličnik Jože si kupi moped______________ Kot pravi Jože, se je leta 1947 le redko kdo lahko pohvalil, da. ima moped. Kupil si je takrat popularno vozilo SAN 98 cm, na katerem je lahko prevažal tudi sopotnike. Moped mu je precej olajšal terensko delo, ki ga je do takrat opravljal v glavnem peš. Je pa bila vožnja v tistem času precej tvegano početje, saj so bile ceste v glavnem makadamske in že malo večji kamen je še tako previdnega voznika lahko spodnesel, Toše je zgodilo tudi Jožetu, ko je malo težjega kolego peljal po cesti proti Sv. Juriju. .PadJa sta, sam si je poškodoval nos m čelo ter prebil noč pri prijaznih domači Postavni dečki v Negovi leta 1947 nih, sopotnik pa je moral pot nadaljevati peš. Pravi, da je imel takrat prvič bolniški dopust. Sicer pa so Jožeta, kot je bila navada, večkrat premestili. Tako je v obdobju samo nekaj let služboval na Trar tah, pri Sv Antonu, v Slatini Radenci in Gornji Radgoni. Verjetno je eden redkih miličnikov, ki si je doživetja iz tistih časov tudi zapisal Ti zapiski so zanimivo branje. V njih piše o tem, kako so jedli »pohanega« mačka, o podganah, ki so obžrle govedo, kokošjih tatovih, svojih občutkih pri prvi obdukciji, o žalosti zaradi številnih samomorov miličnikov v tistem času, o porokah miličnikov, ki jih je morala potrditi uprava milice ... želja po izobrazbi . Ko je Jože postal miličnik, je imel samo šest razredov osnovne šole. Želja po dopolnilni izobrazbi je bila velika, zato se je leta '48 vpisal v soboško nižjo gimnazijo in dvakrat tedensko oktober 2003 nSIMK« Pen Sobočani rosnih let... Grofica Terezija Brun-szvig, ljubiteljica otrok in humanitarna delavka, je v daljni preteklosti ustanovila društvo za širjenje otroških vrtcev na Ogrskem. Grofica si je prizadevala, da bi bilo v mestih in tudi na podeželju čimveč vrtcev. Leta 1883 je bilo ustanovljeno v Železni županiji, kamor je spadalo tudi Prekmurje, društvo za ustanavljanje vrtcev [Vas-varmegyei Kisdedevo egy-let). Društvo je izdalo tudi zbornik, v katerem je bilo zapisano, da je predšolska vzgoja otrok najtrdnejša osnova in velik dejavnik nacionalne rasti med ne-madžarskim prebivalstvom. Ko je ogrski parlament razpravljal o ustanovitvi vrtcev, so poslanci drugih narodnosti na Ogrskem protestirali, ker je predlog zakona med drugim predvideval, da morajo v vrtcih, kjer se vzgajajo otroci drugih narodnosti, vzgojitelji popol- noma obvladati madžarski jezik. Zakon je pomenil splošno madžarizacijo, saj bi se v vsaki vasi, kjer bi se ustanovili vrtci, malčki učili madžarščine. Toda zakon o vrtcih pod vlado Kolmana Tiszeja takrat ni bil sprejet. Ko pa je 13. marca 1890 padla Tiszejeva vlada, je sestavil novo ogrsko vlado merno negovati. Vrtci mo- | rajo biti zgrajeni po zdrav- jj stvenih in požarno var st ve- | nih predpisih. V učilnici I mora biti prostora za 80 otrok V vrtcih, kjer bodo otroci nemadžarske narodnosti, morajo vzgojiteljice povezovati delo s spoznavanjem madžarščine kot državnega jezika. V vrtcih 1^ S' f, k grofSza.pa.ry, katere član je bodo zaposlene samovzgoji-postal tudi grof A. Csaky, ki teljice, ki so končale vzgoji- je skupščini nemudoma teljsko šolo na Ogrskem Po sprejetju zakona v par- L» predložil Zakon o otroških _ _ vrtcih in je med drugim lamentu so oblastniki v Že- predvideval, da bodo v vrtcih delovale vzgojiteljice, ki se bodo z otrojci sporazumevale samov madžarskem jeziku in malčke vzgajale v lezni župamji oz Prekmurju pohiteli in že leta 1898 je bil v Soboti ustanovljen otroški vrtec ali »ovo d a«, v katerem so se vzgajali naši soboški madžarskem duhu. Kljub predniki v madžarskem ostrim protestom poslancev duhu. Istega leta kot v Soboti drugih narodnosti na Ogrskem, je bil zakon 5. maja 1891 sprejet in je med drugim določal: starši morajo otroke pošiljati v vrtec, in to so bili ustanovljeni še vrtci v Bakovcih, Martjancih, Cankovi in Ženavljah Po razpadu avstro-ogrskega kraljestva so vrtci še delovali. od 3. do 5. leta starosti, če jih toda s to razliko, da so se sami ne morejo doma prr otroci z vzgojiteljicami po- govarjali v prekmurskem narečju m vzgajali v slovenskem duhu Toda vzgoja v slovenskem duhu ni trajala dolgo, ker je po razpadu kraljevine Jugoslavije prišel dan, ko je Prekmurje zopet postalo del Železne županije in malčki v vrtcih so se zopet vzgajali v »ovodah^ v madžarskem duhu m se učili tujega jezika Na fotografiji so otroci iz Sobote, slikani na dvorišču vrtca ali '^ovode« v letu 1944 Vrtec je bil v hiši, v kateri je bila po 1. svetovm vojm vo^ jasnica, po 2. svetovni vojni mizarska delavnica Javor, sedaj pa stoji na njenem mestu mogočna stavba tik ob hotelu Diana v Slovenski ulici. Fotografija je bila posneta lepega poletnega do- nji vrsti, vzgajali mlade Sobočane, ni pomembno Ostal pa je spomin na daljno preteklost, ko smo otroci poslušali pravljico o Janku in Metki, ki nam jo je pripovedovala vzgojiteljica Gi-zela Fašinger, in to v našem slovenskem jeziku, čeprav takrat v madžarski domovini. Na fotografiji iz preteklosti lahko prepoznamo nekatere malčke iz Sobote, ki so sedaj v »najlepših letih«: Jože Brunec, Janez Mataj, Dominik Škafar, Flegar, Kolarš, že pokojni Bruno Rituper, Marjeta Novak, Olga Ritlop .... z željo, da jih fotografija spomni na dvorišče »ovode« in vzgojiteljici, ki sta bih daljnega leta med vojno spremljevalki soboške dece vse do takrat, ko so poldnevavdaljmpreteklosti, zapustili »ovodo« in preš-ko so se otroci postavili pred topili prag osnovne šole, ki objektiv fotografa Purača, ki je ovekovečil malčke iz Sobote. V kakšnem duhu sta vzgojiteljici, ki sedita v pred- je stala ob Dittrichovi delavnici ... Ji* Po preteklosti brskal 3 Janez Mataj služil kruh Rečenice Od kod so, kako ali zakaj so nastale ■*■ r 14 f Ji r. 1 V IB Na tem mestu se bomo spoznavali z rečenicami, ki jih več ah manj vsi poznamo, redko kdo pa ve za njihov izvor Lahko so poganskega izvora, iz življenja naših davnih prednikov, iz starih pravnih ureditev ali celo iz obdobja, ko so naši predniki sprejemali in prehajali v krščansko vero. .Z 1 K. k r 1 ■4 f Potrkati po lesu _______________________________________________ Nikar se ne hvali z zdravjem in uspehom. To bi utegmio priklicati nad tvojo srečo stare, zavistne zle duhove. Z glasno lastno hvalo zbudiš njihovo zanimanje, to pa zate nikakor ni dobro! Sreča je pač v rokah usode. Če si se zarekel in se preveč hvalil, popravi to hitro, rekoč: »No, na srečo sem zaenkrat zdrav, a hitro moram potrkati po lesu.« Ko potrkaš po lesu, zbudiš v njem skritega starega, dobrega lesnega duha, ki. od časov poganske pradavnine biva v lesu svetih dreves, v lipi, brezi, hrastu, leski, vrbiJn jablani. Ta stari dobri lesni duh je zaščitnik človekove sreče. Les, v katerem prebiva stari dobri lesni duh, varuje človeka od rojstva do smrti - od zibelke, postelje, mize do krste. Črno na belem _______________________________________________ Napisano s črnilom na beU papir je bilo za preprostega, neukega in nepismenega človeka nekaj tako silno dokončnega, da je držalo kot pribito. No iščemo ga. Koga? Kakšega na Triglavi, večer pa na kakšoj 100 obletnici gasilskega ka je dosta fkradno? Kaje pod drujštva. Za Drnovška ne obstajajo nanč bujraški dnevi. Ati je pravo, ka zna zakoj je tak? Naš ljubljeni predsednik sebe skopo kakše podjetje'^ Ka je koga zbil . pa te vujšo? Kakšega se smuda , ka smo njemi nej dali aviona meti. Aviona ja. '' župana ka se s sinama spravla na No ka se zaj s ten naročenin pa plačanin avionon dogaja, policaje? Iščemo nouvi motor za policajski pa ne vej nišče, nanč naš ati nej. Ova svetovalna firma, kak čun? Kakšega ka je v avtoji nej prvezani? Nej so vo dali. ameriška, ka naj bi te avion čim bole drago nika od toga. Iščemo nouvoga generalnoga nekomi uturila, pa spada, med najboukše na svejti, se ne glasi. Pa od hangara na Brniki tuj več nikšega guča nega. direktora policije. Ja pa so se pa vo pokazali. Tej naši ” prejgnji. Nega je zaj več kak inda, ka je što je bole za partijo druko, vekši položaj doubo. Reden razpis so v6 dali. Cilou tou piše f ton razpisi. ka bodouči generalni direktor Dobro, do že vo dali. Ali pa nej. Tak kak od tej miz operacijski. Malo so nešterni pojge odstopili s svoji poležajof. Mize so tan ge so. Ene so prej cilou f takši operacijski dvoranaj, ge so že deset lejt nej operejrali . Glavno ka je i policije nesmi biti kaznovani. Te pa še ka more meti telko lejt ovo, pa telko lejt taksi izkušenj, pa še sefele drujgo miza notri, za tresti (30) milijonof, san napiso s številkof, drujgo. Logic no. No dvajsti slovencof pa slovenk mijsli k a so glij oni pravi za te poležaj. So pa, ne ven kak. Samo so ka se vači meni tou taksa grozna cifra vijdi. No mize so. Pejnez pa nega. Šestomilijonof, (600), ka nemo pa pijso zakoj san s števolkof napijso. No tii 600 milijonof, za/ pa Zavod Prihodnji kriminalisti v Ljubljani, Jože je tisti, ki se najbolj smeji. premagoval razdaljo 20 kilometrov po makadamski cesti. Toda kjer je volja, ni nič težko, zato je šolo v roku tudi uspešno končal. Vendar to mu ni bilo dovolj, šolanje je nadaljeval tudi na ekonomski šoli in takrat morda še po tihem premišljeval, da bi zapustil modre vrste. Seveda se to ni zgodilo, obratno, leta '57 je v Sremski Kamenici končal šolo za komandirje in kasneje šolo za kriminalističnega tehnika, kar je bila tudi njegova specializacija. Upokojitev je dočakal v Gornji Radgoni kot komandir postaje. Preveč prostega časa je Jožeta prisililo, da si je kupil zemljo, zasadil štiristo trsov in jih lep čas, vse do bolezni, tudi obdeloval. Ko to ni več šlo, se je posvetil politiki, bil neprofesionalni član radgonskega izvršnega sveta, tudi predsednik društva upokojencev, območnega združenja borcev in udeležencev NOB, predvsem pa ves čas dejaven v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, torej na področju, ki mu je namenil tudi svoje življenje. B. Ficko seglij vo njali najpomebnejši člen razpisa. Nindri ne pijše ka je glavno ka te nouvi kandidator za direktora policije za zdravstveno zavarovanje prejk oglasofzbera 60 milijonof ' ■ za dodatne operacije sive mrene. Za 500 operacij. Ja more meti. Plučno kapaciteto more meti kak slon. Se pijtate zakoj. Ja za dihanje. Za golere. Enostavno bi lejko rejšili ^o de direktor. Sten najbole fudne , fuuuuuuu, je direktor poletje. No še en smej smo meli oktobra f Sloveniji. Javno dobrodelnost je rejsan plemenita stvar. Samo, da po eno n kraji človik poslujša od tej miz, nesrečni, pa te ga začajo pečti ka naj coj da za operacije, te se malo pijta, sto v našoj državi se ma sijvo mreno na očaj. Ah pa še kakši drujgi predstavitev mnenje o zakonu o preprečeavnju nasprotja beteg. No teisti Zavod za zdravsteveno zavarovanje Slovenije interesov in omejevanju korupcije. Pouleg predstavnikov istočasno kak fekta te milijone za operacije vo da ka do vlade si lejko na toj predstavitvi vido poslance, ka bi je lejo drujgo, leto meli, pazte ka ne ven če mo tou znal napisati, prešto na prste ene rouke. Zaj se pa pijtamo pa zakoj? Zakoj 37.000.000.000 . ne ven če san dobro napiso , ide se pa 37 se tou nje ne tijče? Ali pa zakoj so nej Ščeli biti pouleg? milijard zgube. Nemaš lepšoga. Takše firme ne svejti nega, ka bi že za drugo leto znala kelko zgube de mejla. Pa je nebi Neman pojma. Vači se v6 mečejo, kak te nevoule z mijtami, pa korupcijof f Sloveniji nega, te nan pa ta grda Evropa, poda poročilo, fšteron lipou pijše ka f Sloveniji korupcija narašča. Ja ka pa ovi znajo. Naši poslanci so nanč vrag zel. Za ZZZS je jasno ka ga nesmi vrag zeti. Ka te smo si, je ati pravo neka ka nesmin napijsati. Začo se pa na P. Ja sefele v našoj državi je ftoj p- i. Samo ovi nej, ka so pri predstavitev nej Šli poslušat. Ali pa je kaj drujgoga odzaja. kopanji. Ati je pravi, ka on bole mijsli, ka so se bodali, ka se ne šteri spozno f ton nouvon zakoni. No ati se sake telko časa pijta što je zaj predsednik naše mogočne države. Samo tu pa tan nan ga pokažejo. Kak P.S. (Pozabo San) Nika takšega. No fajn mi bojte, mij pa mamo krompirjeve počitnice. Tak se zaj tou zove. Ge se pijtan, če tou prijde kakšega Mao Zedonga inda na Kitajskon. Ge so časi, da je od toga, ka mo najbolegeli drujgo leto, prejšnji dopougnjeva oudpro kakši nouvi vrtec, pognje bil da na zemejo v EG. s’ Pen 42 VESTNIK Ljubezen ni zgolj beseda, ki označuje stopnjo užitka, ki nam ga daje neka stvar, ali pomen, ki ga ima ta stvar za nas. Je tudi več kot čustvo navezanosti na ljubljene ljudi. Ljubezen je brezkončna, vseobsegajoča sila, ki uravnava obstoj in razvoj naše zavesti in se pretaka skozi nas in okoli nas. S tem ko spoznavamo ljubezen, se učimo spoznavati vse drugo. z našega štedilnika f 1 1 Ljubezen, naša ■«3 // ivljenjska sreča L k k I t mojster ::j Branko Časar, kuharski Juha iz ovsenih kosmičev Kunčje meso z orehi in suhimi slivami Bučni žepki . hrt Božičeve rezine Čustvo je gibanje. Zato m čudno, da pravimo: prevzela so me čustva, srce mi je napolnilo čustvo, zajelo me je čustvo, ... Čustvo m nič mirujočega. Zajame nas v gibanju, pljuskne v nas, včasih silovito kot plima, in mine, kot se umakne morje ob oseki. Ker čustvovanje ni mirovanje, tudi čustvo ne sme mirovati. Čustvo lahko uporabimo ali zlorabimo. Lahko nam je najboljši prijatelj ah ječa, iz katere žalostno zremo v svet. S tem mislimo na vse tiste občutke in podobe v umu in telesu, ki nam pomagajo razumeti živ- Ljubezni se učimo postopoma, vendar vedno skozi izkušnjo iskanja ljubezni Zato jo doživljamo v številnih preoblekah - od veselja in strasti do strahu in sovraštva. Lažje se učimo, če postajamo hkrati mojstri tudi v zaupanju, sprijaznjenju, sočustvovanju, vživljanju v drugega. Če dopustimo, da so naše izkušnje lekcije ljubezni, jih bomo doživljali ljubeče. Ko smo sposobni prijeten dom in ga napolnila z dvema punčkama. Danes je njun dom, zaradi odhoda njunih hčera na študij, prazen, vendar kljub temu poln topline, razumevanja in predanosti. Tako lepo mi je opazovati njune drobne dotike in tople poglede. “Samo ljubezen lahko združi ljudi na tak način, da jih izpolni in naredi popolne, saj jih le ona lahko popelje in združi v tistem, kar je Juha iz ovsenih kosmičev Sestavine: 30 g ovsenih kosmičev, lOO g čebule, 10 g česna, 30 g prekajene šunke, 3 cl olja, 80 cl jušne osnove, 10 cl belega vina, sol, peteršiljeve vejice, 10 cl kisle smetane Čebulo narežemo na kocke. Česen sesekljamo Šunko narežemo na tanke rezance. Olje v sprejeti lekcijo, postane naše najgloblje v njih.« Pierre doživljanje ljubezni brezpo- Teilhard de Čhardin gojno Takrat odprto dajemo in sprejemamo, kar si želimo, in dobimo tisto, kar kozici segrejemo, na njem posteklenimo čebulo. dodamo šunko in česen. Malo prepražimo, dodamo kosmiče, premešamo ter zalijemo z vinom in jušno osnovo. Začinimo s soljo in kuhamo 20 minut Preden ponudimo, dodamo kislo smetano in potrosimo s sesekljanim peteršiljem. Kunčje meso z orehi in suhimi slivami jajca, sol, jajce za premaz Bučko operemo, razpolovimo, odstranimo seme in damo v pekač. Pečemo v ogreti pečici približno eno uro. Pečeno meso postrgamo z lupine in z vilicami zmečkamo. Meso bučke pomešamo z drobnjakom in muškatnim oreščkom. Za testo razžvrkljamo jajca. Moko presejemo v skledo, primešamo jajca in ščepec soli ter zamesimo gladko testo. Polovico testa razvaljamo v pravokotnik. Drugo polovico testa razvaljamo v malo večji pravokotnik. Nadev s čajno žličko porazdelimo po prvem pravokotniku, katerega smo premazali z razžvrkljanim jajcem, v razmaku petih centimetrov. Vse skupaj prekrijemo z drugim testom. Med kupčki nadeva malo pritisnemo in s koleščkom testo zrežemo na kvadrate. V večji količini slane vode kuhamo pet minut, nato jih odcedimo in vroče ponudimo, Božičeve rezine Sestavine: 500 g ostre moke, ščepec soli, * pecilnega praška. 220 g margarine, 100 g sladkorja, 1 vanilin sladkor, 2 rumenjaka. 20 cl kisle smetane _ Sestavine za nadev: 900 g jabolk, cimet. 160 g iZ: Simona Sestavine: 600 g kunčjega mesa brez kosti, 120 g rcžičeve moke, 200 g sladkorja, 25 cl mleka, 160 '■S—- Sarotar Žižek šalotke, 15 g škrobne moke, 100 g suhih sliv brez § moke, 10 cl olia, 1 pecilni prašek, l vanilin |K'' 2* 4,,.. O' F koščic, 50 g orehov, sol, poper, 5 cl oija, 20 cl belega vina, 20 cl kunčje osnove sladkor, sneg 2 beljakov V presejano moko zmešamo ščepec soli in Kunčje meso pod hladno vodo operemo in s pecilni prašek. Dodamo drobne koščke mar- krpo osušimo. Narežemo na tanke rezance, začinimo, pomokamo s Škrobno moko in na segretem olju zlato rumeno opečemo. Opečeno meso preložimo v drugo posodo in shranimo na toplem. Na preostanku maščobe prepražimo šalotko ter dodamo polovico sesekljanih orehov in sliv. Vse skupaj malo prepražimo. - - - zalijemo s polovico vina in kunčjo osnovo. Do" damo meso in počasi dušimo do mehkega. Med tem skuhamo v preostanku vina drugo polo- vico sliv, orehe pa prepražimo. Ko je meso meh- ko in omaka lepo zgoščena, jo po potrebi še garine, sladkor in vanilin sladkor, rumenjake in kislo smetano. Vse na hitro pognetemo v testo. Iz njega naredimo svaljek, ga pokrijemo in damo za 15 minut na hladno. Polovico testa razvaljamo na dobro pomokani deski slab centimeter debelo. Krpo testa položimo na pomaščen pekač in ga v srednje vroči pečici na pol spečemo. Po tako pečenem testu namažemo dušena jabolka s cimetom Po jabolkih porazdelimo nadev. Čez nadev ‘ položimo drugo krpo enakomerno razvaljanega testa in spečemo. Pečemo v srednje vroči začinimo. Serviramo v ovalnih krožnikih, po pečici 35 do 40 minut. Nekoliko ohlajene rezine vrhu pa okrasimo s prekuhanimi slivami in posladkamo s sladkorjem v prahu. praženimi orehi. Bučni žepki______________________________ Sestavine: 500 g muškatne bučke, drobnjak, muškatni orešček Sestavine za testo za žepke: 400 g gladke moke, 4 Priprava nadeva Rožičevo moko in sladkor prelijemo z vrelim mlekom. Dodamo moko, olje, vanilin sladkor in pecilni prašek. Dobro premešamo in ohladimo. Ko je masa hladna, narahlo primešamo sneg beljakov. Ijenje. Eden od občutkov, o katerem se največkrat pogovarjamo s prijatelji, ali ki ga največkrat zamolčimo, je ljubezen In zakaj ljubezen? Zato, ker spoznavanje te uči spoznavanje vsega drugega. Gre za besedo, ki zaobjema nešteto izkušenj in neskončno možnosti. Da lahko okusimo Ijube- potrebujemo. Vedno, ko pomislim na ljubezen, se mi pred očmi odvrti zgodba o zakonskem paru, Andreju in Metki. Pri njiju po 26 let trajajočem zakonu še opazim sijoče oči. Lepota življenja! Lepota življenja je vse nao- ko drug drugega nagovar- krog tebe. Odpri oči in jo jata, ter vso prečudovito zaglej, vsrkaj, cent, odsevaj in topimo, ki pri tem nastaja. Metka mi je povedala, da sta postani njen del. Poskusi se glede na to, kako se trudiš to skriti, kajti, kar je znotraj tebe, ne more ostati zaprto. Katera je prva misel, ko se prebudiš? zen v njenem polnem pome- sednjih vaseh. Njune poti so kot otroka odraščala v so- ubija in hromi naša dušev- zaustaviti v tej naglici, naglico Je polna radosti ob še enem čudovitem dnevu? Se moreš nu, moramo najprej razumeti, kaj ljubezen je. Ljubezen m zgolj beseda, ki ozna- se križale že z obiskovanjem nost. Lepota je v življenju prebuditi s pesmijo hvalež- somem. Poglej ptice, kako iste osnovne šole, kjer sta lahkotno letajo skozi življenje. prvič začutila naklonjenost Poglej cvetice, kako čudovito čuje stopnjo užitka, ki nam drug do drugega. V času cvetijo, poglej čudovito nebo. ga daje neka stvar, ali po- obiskovanja srednje šole, pa nosti in ljubezni v srcu? Kako zelo drugače bo zate, ko boš to lahko storil. Vedi, da bo vse, kar boš mislil, pozitivno, in men, ki ga ima ta stvar za nas. Je tudi več kot čustvo navezanosti na ljubljene ljudi. Ljubezen je brezkončna, vseobsegajoča sila, ki uravnava obstoj in razvoj čeprav različnih programov, se je iz začetne naklonjenosti porajala zaljubljenost. Oba sta ob misli drug na drugega čutila, kako ju prijetno ščemi v želodcu Na kako se po njem sprehajajo da ti bo dan prinesel vse naj- oblaki. Lepote je ogromno -samo ustaviti se je treba. Ko pričakuješ lepoto, jo boš boljše. Veš. kaj pomeni ljubiti, čutiti srce, ki tako prekipeva od radosti in hval^nosti, da videl, ko pričakuješ in želiš jih ne moreš več zadrževati in videti slabe stvari, jih boš videl in doživel. Izbira je se mora ljubezen izliti navzven za vse ljudi, ki te ob- naše zavesti in se pretaka plesu, ki ga je priredila šola, skozi nas m okoli nas Poraja se, kadar nastaja nekaj novega: novo življenje, umetniško delo, projekt, sta se zbližala. Od tega bitje. Pij iz vodnjakov lepote vedno tvoja, saj si svobodno dajajo. Gre za prečudovit občutek enosti z življenjem. V trenutka naprej se je njuna zveza zgolj še poglabljala, feo/, do je ne bi odseval, kajti. in ljubezni in ne boš si mogel ljubezni izginejo strah, so- vraštvo, ljubosumje, zavist. mrzlo srce in ne čutiš ljubezni, ne obupaj, ampak poglej okoli sebe in najdi, kar bi lahko ljubil. Opravi vsa dela z ljubeznijo in radostjo, tudi najbolj vsakdanja dela lahko opraviš z ljubeznijo. Ljubezen je tista, ki bo premagala svet, ljubezen bo združila svet, ne nasilje in sovraštvo. Poglej navznoter, preišči svoje srce, popravi lastne napake (sovraštvo, nasilja, zavisti, ljubosumje, lakomnosti, prev- spoštovali. Začnimo mi prvi. Začnimo opravljati delo s pravilno motivacijo in mislijo: »Delam za dobro ljudi«. Če nam ni mar za občutke in prijateljski odnos, uresniče- zaposlitvi okronala z zakon- Svojo ljubezen sta po šoli in kar je znotraj tebe, to odsevaš pohlep, saj v prisotnosti Iju- zetnosti...). Vsak človek hre- blagor soljudi, se naše delo ne sanje in še marsikaj. sko zvezo. Zgradila sta si navzven. Kot ogledalo si, ne moreš skriti, kar je v tebi, ne bežni ni prostora za negativne razdiralne sile. Ko imaš peni po tem, da bi bil spoštovan, ljubljen, sprejet. Torej, zakaj se ne bi medsebojno vanje kaj hitro izrodi. ' K.T. VESTNIK 43 ©n oktober 2003 Pončasto Sončna svetloba nas razvaja le še na trenutke: o kakšni posebni toploti lahko le sanjamo ali si jo kupimo z letalsko vozovnico za kraje, kjer pomladno sonce počasi zori v poletje Da si ne nadenemo takoj težkega zimskega plašča, se lahko ogrnemo s pletom, v modi pa je tudi pončo. ■ To prvotno ogrinjalo Indijancev in / gavčev izvira iz Južne Amerike. • Tipično ogrinjalo je sestavljeno iz L*. .1 ■‘A’ Besede mode 'a l 's S a dveh pravokotnih ali kvadratnih kosov, ki sta sešita na enem koncu do središčnega razporka za glavo. Zunanja vzdolž- i na robova sta lahko zaprta .■i'" ek- do odprtin za roki. Krasijo ga pisani motivi in živahne barve. V kulturi oblačenja se pojav-Ija dokaj redko, kljub ,tlL'/. i <« c domiselnim izpeljankam v različnih tkaninah m ple- rf. © 1 p B 4 I IjI teninah. V modi se je pojavil tudi konec štiridesetih in šestdesetih let, ponavadi v tematiki narodopisnih oblačil. Danes je življenjski tempo hitrejši, kot si ga želimo. Stile pogosto zmešamo kar iz nuje. Dogodki si prehitro sledijo in potrebovali bi dosti več časa, da bi vedno znova in večkrat na dan usklajevali oblačila glede na različne priložnosti. Toda tudi za mešanje stilov potrebujemo kar nekaj časa in znanja, če ne celo še več, kot smo vajeni. Šahovnica, črte in prUjubHeni motivi Pončo in plet nas grejeta v sorazmerju z debehno . .j> > Količina navzgor omeji koristno vrednost dobrin, s . katerimi človek teši svoje posvetne potrebe. Spoznanje je v ekonomiji znano kot zakon o padajoči mejni koristnosti dobrin ali prvi Gossenov zakon, po nemškem ekonomistu H. H. Gossenu (1810-1858). Velja tako za S® nastanek dobrin kot njihovo porabo. Korist postane nekoristna Izdelek kar se da izpopolnimo, če naj bo za kupca zanimiv. A ko smo mu postavili piko na i, smo dosegh njegovo največjo vrednost, vsako nadaljnje izboljševalsko prizadevanje bi jo le okrnilo. Pravzaprav vrednost dopolnil vseskozi plahni, se ne ustavi pri nič in dobi negativen predznak. Lahko sicer izdelamo dva enaka izdelka ah več, a vsak naslednji bi imel manjšo menjalno vrednost, ker je za potrošnika vsak naslednji manj koristen od predhodnika in zato tudi manj privlačen za nakup. Razpoložljiva \Tednost dobrin je torej končna, ker znamo narediti le izdelek končne vrednosti, ter omejena, ker jih potrebujemo le v količini, ki se da porabiti. Kar očitno velja za dragocene bisere, ki so vredni tem manj, čim več jih je, ker cenimo njihovo redkost, velja tudi za običajno jesti in piti. Marsikdo bo oporekal, češ, prava lakota me ne zagrabi, ko odprem hladilnik, ampak šele po prvem grižljaju jedi, in po vsakem nadaljnjem kozarcu pijače se nu bolj ljubi piti. A se da zakon mejne koristnosti obiti le začasno s slo, ki je močnejša od potrebe. Na koncu nič ni vredna 1 I Gossenov zakon: niti in vzorca. Plet ponavadi nekoUko manj, saj s svojo trikotno obliko z resami pokriva le ramena, del hrbta in roke, če jih skrijemo vanj. Oba nam lahko dajeta veliko veselja, posebej še, če smo vešči osnov pletenja ali kvačkanja. Ker moda še ni izpustila belo-črnih kombinacij, lahko uživamo v »grajenju« šahovnic in postavljanju figuric na mesta, kjer si jih želimo. Tudi bar- slastna klobasa, ki ne gre v prepoln trebuh, pa tudi žlahtno vino v sodu je brezvredno za pivca, ki je opit obležal ob njem. Večji dohodek manj cenimo, saj ga bolj zapravljamo. Saj vemo, kaj naredi siromak, ki ga presenetljivo naključje osreči z neznanskim bogastvom. Nagloma ga požene v zrak, ker zastonjski dobitek zanj ni nič vreden. Zakon le na prvi pogled spregleda skopuškega bogataša, vite črte lahko slojimo in nadgrajujemo s priljubljenimi ki kopiči velik denar, zapravi pa niti beliča Zamenjal je sred- motivi, ki jih lahko prišijemo kot krpanke. 1'' Tatjana Kalamar M., univ. dipl. inž. obl. Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja času, ko se pojavijo kri- * tični dnevi, v 23-dnev- nem fizičnem biorit- zato največkrat prav v tej fazi naredimo veliko napak, še posebej na or- so bili v ugodnem ritmič stvo za dosego cilja za cilj. Dohodek je v hipu postal največja dobrina, zato je seveda ne bo zamenjal za nobeno drugo. Stiskač je torej še zapravljivejši od velikodušnega zapravljivca, ker je menjavo dohodka za dobrino opravil v trenutku Kar se tiče čezmerne dobrine, pa se z njo ne more zgoditi drugače kakor z jedjo za požeruha in pijačo za pijanca. O smrtni uri še nobenemu ni uspelo odnesti njenega bogastva onstran. Pa četudi bi se mu posrečilo, kaj bi si začel tam čez z njegovo zemeljsko pomanjkljivostjo. Če naredimo več in nem položaju, opravljali boljše, tudi naše delo izgubi vrednost. Zato premetenež ne mu, počutijo veliko ganizacijskem področju slabše, imajo obču Tudi primeri, ki jih v brez težav. Zapisal bi lahko še veliko primerov, ki kažejo na bioritem kot tek, da so dosegli nadaljevanju navajam, pomemben faktor naše- Nadaljujmo s temo iz prejšnje ^evilke Pena - bioritmom... V Evropi je bilo opravljenih veliko raziskav, ki kažejo, da bioritem močno vpliva na naše počutje, na naš odnos do sebe in okolice, da pospešuje in zavira našo fizično moč -enerpijo, duševnost in inteligenco. najvišjo stopnjo svoje kažejo in potrjujejo dej- bolezni in so nedovzetni do okolice in zdravil, zaprejo se vase, ne pre- stva, da smo poleg naše življenjske in fizične ga življenja, sreče, zdravja in uspešnosti. Obravnavati pa ga moramo nesejo nobenih fizičnih tudi od našega bioritma. energije bistveno odvisni tudi z vidika naše fizične obremenitev. V švicarskem Zugu so energije, ki je sestavni del naše organske moči. 28-dnevni bioritem ocenjevali delo šolarjev Upoštevanje zakonitosti močno deluje na naše duševno življenje, v fazi po njihovem individualnem položaju v ritmu. bioritma je pomembno tudi pri športnikih, še kritičnega obdobja pov- Dve tretjini učencev,' ki posebej pri vrhunskih. To zroča povečano nevrozo, niso bili v fazi kritičnih bi morali upoštevati vadi- občutek padanja fizične dni, je opravilo testiranje telji, trenerji in terapevti. energije, povečan pulz in zadovoljivo. V tem času je Če je športnik pred nas- krvni tlak. V tem času bil njihov inteligenčni topom ali med njim v smo veliko bolj razdražljivi in se pogosteje spremo kot ponavadi. Bolniki bioritem v fazi plus. Učen- kritični fazi ali fazi pre- ci, ki so bili v bioritmu v kritičnem obdobju, so čutijo v tem času, da se kljub inteligenčim hoda, bo dosegel veliko slabši rezultat kot takrat, ko je v fazi ugodnega jim stanje bistveno slab- sposobnostim opravili te- gibanja bioenergije. V Sami velikokrat ugotavljamo, da smo kak dan ali dva v mesecu fizično popolnoma na tleh, da nam ne gre nič od rok, da nam je vse, kar moramo narediti, težko, da smo v teh dneh utrujeni. Potem pa pridejo dnevi, ko smo neverjetno ustvarjalni, vse opravimo z lahkoto, pravočasno in kvalitetno, da se sami sebi čudimo. Bolniki se v ša, podvrženi so stresom in nejevolji. Pade jim volja ste veliko slabše. kritični fazi čuti utru- in največkrat, pri hujših dokazan s študijo v Stutt-bolnikih, pride do de- gartu, v neki avtošoli, Tudi podatek, ki je bil jenost, slabšo fizično energijo, je razdražljiv, neposlušen in brez ob- preši vnosti. kaže na to, da bioritem čutka za normalno ve 33-dnevni bioritem, ki ugodno ali neugodno vpli- denje, kar zmanjšuje ek- ga strokovnjaki imenujejo tudi inteligenčni, najpogosteje v kritični fazi deluje na našo inteligentnost. V tem ob- va na naše počutje ali splozivnost mišic. Nas- pokaže vseh svojih sposobnosti takoj, a s pretkanostjo ne seže čez svoj prag, ker tudi drugi s svojim delom znižajo vrednost njegovega dela. Najpogostnejši upad vrednosti koristne stvari z njeno količino je najbolj prefinjen. Država s tiskanjem denarja vrta nevidno luknjo v žepe svojih državljanov, skozi odteka denarna vrednost, žepi so zmerom bolj suhi, denar pa vse bolj podoben potiskanemu papirju in malovreden. Nekorist ne postane koristna___________________________ Zakon mejne koristnosti velja v ekonomiji brez izjeme za stvari s katerokoli realno vrednostjo, pozitivno, nično ali negativno. Njihova skupna koristnost se z umnim prištevanjem in množenjem koristi sicer povečuje, a zmerom manj, dokler se ne ustavi in strmo zmanjšuje. Niti nekorist na nekorist niti nekorist na korist pa ni navzdol omejena in, žal, navzgor v korist ne zasuče škodljivega toka. Kot je potožil zmeden mizarski vajenec: »Odrezal sem letev že trikrat, pa , je še zmeraj prekratka.« In je pokazal veljavnost zakona češki humorist Jaroslav Hasek - vso noč je kuhal tetinih šestdeset jajc v mehko, pa so bila zjutraj Še vedno trda. Izmeček je morda še kaj koristen, če se proda kot odpadna surovina, a postane Vodljiv, če se ga proizvede preveč in podjetje zaradi njega propade. Mojster za plačilo popravi pokvarjen stroj in mu povrne korist. Smeti, ki se nabirajo v gospodinjstvu, pa postajajo vse bolj ničvredne. Ker imajo negativno vrednost, je treba plačati za njihov odvoz - za to, da jih nimamo Zastonj niso niti odpadki, ki se kopičijo na dvorišču družbe m naravnega okolja Pozneje se zavemo svojega neljubega lastništva, večji je nadležen kup. Posledice so tu še neizprosnejše, ker škoda - v nasprotju s koristjo - ni niti končna niti omejena. Ne pomaga pogledati proč Čas zaračunava zamudne obresti, zato bo njena odprava vselej dražja z odlašanjem, postoriti kaj koristi v bran. Ko nazadnje uspeh. 90 % kandidatov, ki so padli na šoferskem rezultate, ko je njegov izpitu, je bilo na dan izpita v eni od kritičnih faz dobju smo inteligenčno bioritma ali so bili v enem manj uspešni, raztreseni, težko se koncentriramo, pf-otno pa dosega idealne škodo plačamo s svojim življenjem, postane ta za nas sicer dokončna, a ostane v resnici neodpravljena. bioritem v ugodnem ritmičnem položaju, tudi če je razlika med enim in ali več ritmih v mmusni drugim nastopom le dan fazi. Izpite so pozneje, ko ali dva. Če zakona o mejni koristnosti dobrin v materialnem svetu ne upoštevamo, se ne izognemo njegovi veljavi. Če se z dobrinami igramo, se nas naveličajo celo prej kot mi njih Iz hiše smo spodili zdravje, vanjo pa se prikradejo nezadovoljstvo, slabo počutje in bolezen Janez Špringer, mag, farm. oktober 2003 Pen 44 VESTNIK Nagradna križanka Od 25. IX , HOROSKOP£7V do 30, X u____ ■ AVTOR: Stepan MRZLA POLETNA HAJtNHjAK SUHICA SUH ZUNANJI ZIPNI OMET VEUKANV ORSKI tfrroLOOUl ANTIČNO BRENKALO VELIKO FINSKO JEZERO SLOVENSKI UUETNOSTM zgocovinarI ; (FRANCE) + Pripravlja: Agencija Hoffod Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen i VODfTELJ ; OKTOBRSKE REVOLUCIJE l __________ DOLGORERA PAPIGA GLAVNO MESTO SENEGALA I 1 Min... i KSRAHA SREČO I I ELBA VILER I 1 I SLOVENSKI PISATELJ ■ PEH I I -A- MESTOMA NIZOZEMSKEM TRESAVICA. ' ORGETAMJE 0ARH.0 HOKEJIST KASTELIC dolge I MOŠKE ' HLAČEIZ FRANCOSKE VELJKO AMERIŠKO JEZERO ' PEN I T I' HAJH£N KUPON GLAGOLMIK OD CKOSTENETl MORSKI VRAG ANTON NANUT EGIPČANSKI I EOG SONCA PEN NEKDANJI HRVASK) BOKSAR IDAMIR) ■ STOPMliČNI I I PRESLEDEK SIBIRSKI VELETOK I ORGANSKO VEČANJE POO I I naoleZm PIKAJOČI KRVOSES iChka-TKANHA ZA IGRAČE TRM. PREVARA TELESNA DEJAVNOST TELESNA PRIPRAVLJENOST IGRALEC jaESBL ^HreVEBRT PESM1TFV 'ilRjt OBktOTEtE- 4*CW!«A BlAIlkO-VODNA RIBA Španska DIONIZOV VZGOJITELJ vgrSki MITOLOGIJI Čebelji SAMEC BIKOV GLAS EKVADORSKI PISATEU (JORCE) OZEK PRAMEN SVETLOBE iBOniA ŠEKIRA NUŠA T(^ OSEBA e BeujE IZVMtNO IME JAPONSKE ' PRESTOLNICA STARE MMLONUE LADUSKI TOVOR TRŽNICA ELEKTRM BRAT I AM PlZK NOBELOVEC lOTTOl PRMDNML SASOV RISTO SAVIN L FWWCeiA ' I I LEVI Ni POVJUVOST . FRANCOSKI PLES DELAVEC V SLAB ' ZDRAVNIK. I 'MAZAČ ' žakbj pC*ienm*>»tJ CVETKA G0»1X I KEPftASTA "P!TO" HORVAT "NSaiAHJI DRSALEC SCHEMK zamaknje- NOST ATLET, M TEČE ŠVICARSKI KOVANEC STRONCIJ ZEORjI DEL BTOPjLLA "BAKROVA RUOA i| KlUU IGRALEC imichailm HOOhČ NAVKAcb- SKA . NAMIAVA ČLHVA USTREZNA, DOPUSTNA nam. “EHr ADAMIČ SUHA AVSTRALSKA, STRUGA TRAVA DRUGE KOSUJE KUUBlOr SPOJINA ..5CW. ROPAM I I kOBALT SREDIŠČE HRVAŠKEGA ZAGORJA DROG. KIVEZE BAT Z ROČICO I neiaJki FILOZOF lAOOLFI PESNIK PONii IGRALKA LEVAR pENUca _ iltERL_ THOMAS SW0N I k PTVSKJ VZKLIK JAtaSL ČAAOOEJ I ARGON iMKlj MESTO, ZNANO PO SMUČARSKIH TBUM Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke nešttve križanke - MILAM VINCETIČ, FERI LAIMŠČEK, KNJIŽNICA EB. ro. 2«3| I. nagrada v vrednesli 10.OOD SiT Jurij Vrataric, Lendavska 17c, 9000 Murska Sobota - 20721675 Z. nsgrsda kuharska knjiga Soug žagnjaj: Mitja Obid, Cankarjeva 17, 9000 Murska Sobota ].-T. ujgrada VESTNIKOM majica Spela Horvat Lainšček, G. Bistrica I36a, 9232 ČrenSovci Mira ŽuniC, Cven 4d, 9240 Ljutomer 3ofut Sabotin, Brezovcia 46a, 9225 V, Polana ilevenka Marič, Mladinska 31.9233 Odranci Netka Metin. Ormoška 11, 9240 Ljutomer dagrajancem čeatitamo. Potrdila la nagrad« bodo prejeli po poiti. Povabilo k reševanju Potrudite se in rešitev na csenoenem polju pošljite samo na dopisnici (skupaj z davčno številko) na uredništvo Vestnika, Ul. arh. Novaka 13. M. Sobota, s pripisom Penova nagradna križanka do vključno petka 7. novembra 2003 Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, P^n OVEN (21. III. - 20. IV.) V čustveno avanturo se boste podali z dušo in telesom, vendar ne računajte, da bi vara okolica pomagala Denarne posle in finančne investicije urejajte v prvi polovici meseca. Zaupnost in iskrenost bosta dobro plačani, skrivanje in molk ne bosta prinesla učinka. Varujte se prijateljev, ki bi vam lahko spretno izmaknili denar (da si ga sposodijo, recimo] Primeren mesec, da zgladite spore, prepire in nesoglasja. Naučite se nekaj ndvega. BIK (21. IV - 21. V.) V tem mesecu se bo razkrilo nekaj v zvezi z vašimi odnosi. Razkritje bo prineslo preobrat, ki vam bo prinesel zmago, morda poraz, zato boste vtem obdobju potrebovali veUko zaupanja in moči. Sicer srečen mesec, ugoden zaurejanje uradnih in pravnih zadev. Polna luna vam bo nagajala. Lahko zaupate, načrtujete in sklepate nova partnerstva. Obujanje preteklosti ne bo imelo smisla. Izogibajte se izzivanju in tekmovalnosti. DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) Obdobje, ko lahko naredite revolucijo, saj boste originalni, strastni in duhovno močni Dvomi o partnerstvu in prepiri z bližnjimi vam tokrat ne bodo prinesli pozitivne točke in dobička. Težave na pravnem področju. V ljubezni napeto, zato se izogibajte nadzorovanju ljubljene osebe. Ker I t EHTNIC s (23. IX. - 22. X.) S prijetno družbo bodo prišli novi prijatelji. Možgani vam bodo dobro koristili, strasti nekoliko nadzorujte Pri kupčijah previdno. Pri znancih in sorodnikih boste pridobili dodatne pozitivne točke zarEidi pretanjenega občutka za taktiko in diplomacijo in uspeli v neki misiji pomirjanja. Skrivnostnost, odločnost in obisk v tem obdobju dobro kažejo Bojte se prepirov ali izzivanja k prepirom. Malo več optimizma in dobre vol jel ŠKORPIJON (23. X.-21. XI.) Vaša romantična usoda v tem času ne bo ravno rožnata. Sumničenje, ljubosumnost in nekaj drugih negativnih čustev vam bodo grenili to obdobje. Seveda ni vse izgubljeno, poleg tega pride za slabim začetkom dober konec. Izkoristili boste svojo priljubljenost in izvedli akcijo, ki je morda celo povezana z ljubeznijo. Kot dodatek k malici si čimprej privoščite rdečo papriko. Med jedjo se vam bo utrnila zanimiva misel STRELEC (22.XI. - 21, XII.) Kar nekaj lepih stvari se vam obeta, pa še polepšali se boste. Lahko se na novo zaljubite, vendar se nikakor ne prenaglite. Imate zanesljiv okus, zato si v modi lahko privoščite kaj drznega. V zvezdah vam piše, da se morate letos podati v turistično avanturo. Ce tega še niste storili, ne odlašajte, kajti časa nimate več na bo dober m energičen mesec, lahko potegnete pretek Vaša vročekrvnost bo nekomu všeč. potezo v zvezi s potjo v prihodnost Od vas bodo veUko zahtevali, zato boste morali malo potrpeti Skrivnost vas bo mučila, vendar Je zaenkrat še ne morete razrešiti. f RAK (22. VI.-22. VII.) Obdobje, ko boste marsikaj spoznali, tudi to, da so bili vaši spori z ljubljeno osebo ali prijatelji le izraz strahu in pomanjkanja samozavesti. Uspešen mesec z veliko energije. Veliko boste delali in tudi korist boste imeli od tega Osamljeni bodo našli partnerja. Domišljiji pustite odprto pot Vaša preteklost nikogar ne zanima. Slaba točka obdobja Je zdravje, bodite pozorni nanj. Dober prijatelj bo vrnil uslugo. Podajte se na novo pot. LEV (23. VII. - 22. VIII.) Odlično se boste zabavali in se morda celo zaljubili V začetku meseca boste resni, kar morate izkoristiti za nove dogovore. Kljub vsemu bo nekaj stresnih trenutkov in nakopičenih napetosti. Previdnost, saj lahko postanete žrtev prezahtevnega partnerja ali nadrejenih. Trenutek, da lahko uveljavite svoj slog: pri pohištvu, branju, oblačilih, prehrani. Prijatelji bodo posnemali vaš okus in obnašanje Ne bojte se, partnerju povejte, kaj vam je všeč in kaj ne. f 7 DEVICA (23. VIII.-22. IX.) Razširili boste krog prijateljev ali se včlanili v skupino. Nadzorujte strasti (na srečo ste dovolj preudarni. ). Previdno pri nakupih in - kršenju zakonov. Dobro boste napredovali, saj se bo začelo konstruktivnejše in produktivnejše kuharsko knjigo Boug žegnjaj. knjigo obdobje. Ugodno tudi za pisanje, trgovanje in Zgodovina Prekmurcev, čestitko na Radiu Murski val in Vestnikovo majico. Če vam bo delal težave kakšen zemljepisni pojem, je doroliena uporaba aL lasa. Veliko užitkovl intelektualno delo. Previdno pri odnosih z avtoritetami in na)bližjimi. Vaša zahtevnost iri Pen (e, kratko rečeno. Vestnikova mesečna priloga In ima tudi sicer zvezo z naravni*" mesečnim ciklusom, Ustanc^^ lien je bil, da bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetrantnež fprodlralec) ter bd poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. KOZOROG (22. XII. - 20.1.) Na materialnem področju izboljšanje in na splošno konstruktiven mesec Dela precej, potrpljenja premalo - mimogrede lahko pride do spora, čeprav boste spoSovani in vas bodo prosUi za pomoč in sodelovanje. Novembra ne rinite skozi zid, pa če ste še tako pravi kozorog. Ugodno, da izredno energičnost in moč izkoristite za kakšen večji in dolgoročnejši projekt. Negodovanje ne bo prineslo prav nobene koristi Za kanček manj samote VODNAR (21.1. - 19. II.) Vitalnejši mesec, kot boste pričakovali. Številna srečanja ter novi stiki in skupine. Odvečna energija - kaj če bi se vpisali v plesni tečaj, tečaj kiparjenja ali kaj podobnega. Doslej ste bih kar previdni, zato si privoščite še kak drzen korak, saj ste originalni in včasih genialni Izkoristite poznanstvo z vplivnimi prijatelji. V zvezdah piše, da se morate bati maščevalnosti in starih zamer, ki se lahko pojavijo nenadoma in dobijo nove dimenzije. RIBI (20. II. - 20. III.) Srečen mesec, ki bo prinesel novo ustvarjalno energijo. Če se vam nabirajo odvečni kilogrami, je zdaj čas, da jim napoveste vojno. Posel, študij in intelektualno delo se dobro počutijo prve tri tedne, pozneje čas za zaljubljene. Seks zna biti magičen, vesoljski, vendar umaknite sramežljivost. Prostor ali sebe okrasite s cvetjem realnost bo prišli do izraza in vam prinesli nove Jupiter vam ščiti zdravje, ki ga lahko prehuda točke. S kritičnostjo ne pretiravajte živčnost ali nezdrav način življenja zamajeta. Izdaja ga Podjetje za inlGrmiranJe-Odgovoml urednik matičnega časopisa (e Janko Volek, uredniki Pena so Bojan Peček, Joža Bituper in Irma Benko. Oblikuie ga Endre Giinter. za folografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker. lektorira Nevenka Emrt Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! P^n VESTNIK 45 oktober 2003 P©" Si V globino so zgrmeli jeklena konstrukcija, stotine ton betona in tudi delavci OSTE BAKAL OG ®®O0®0 GOOOGG Namesto da bi dogradil počitniško hišico je Jožef v Avstriji umrl Mnogi Prekmurci in Prleki ob pomanjkanju dela in splošni revščini doma v sosednji državi, kjer so prejemki bistveno višji, poprimejo za vsakršno delo - Avstrijski delodajalci cenijo slovensko delovno silo Zgodba, namenjena tokratnemu Penu, sicer ni posebej »arhivska«, kajti šele dobro leto je minilo od njenega dogajanja, toda je dovolj žalostna, da si zasluži poseben spomin že ob prvi obletnici. Natanko 22. oktobra lani se je namreč v sosednji Avstriji zgodila huda delovna nesreča, ki je najbolj žalostno odjeknila ravno po pomurski regiji. In od vseh slovenskih poročevalcev se je na kraju žalostnega dogodka v dobrih 100 kilometrov oddaljenem Oberpullendorfu znašel samo avtor žalostnih Penovih zgodb. Čeprav je bilo tisto sredo, ko sem se peljal po Goričkem v sosednjo Gradiščansko, v Pomurju izjemno lepo, sončno in toplo kovnjakov je v globino zgrmelo okoli 700 ton betona in železja«. Eden od mrtvih je bil Jožef Berke, priden delavec in, kot smo slišali med obiskom pri.njegovih domačih, več kot dober mož. oče in dedek. Kar 32 let je neprekinjeno delal v istem podjetju, sodeloval je pri gradnji neštetih mostov po sosednji državi. Nenehno je garal in zato bil zelo cenjen in spoštovan tudi pri delodajalcih, domov je prihajal samo ob koncih tedna. Vsa v solzah njegova soproga Vera (na sliki pred novo hišo in nedokončano počitniško hišo) nikakor ni mogla priti do besed, s katerim bi prehvalila svojega pokojnega moža, s katerim sl je dočakal, nam je žalostno pripovedovala soproga Vera, ki nesrečni torek ocenjuje kot najhujši dan v svojem življenju, saj so ji policisti iz Murske Sobote že šest ur po nesreči sporočili, da se je zgodila tragedija in da je neuradno umrl njen mož. Upala je, da so se zmotili, a je bila žal kruta resnica drugačna. Jožefa nikoli več ne bo živega v svojo domovino, v svoje Prekmurje, na katerega je bil tako ponosen. Thdi na kraju tragičnega dogodka, katerega smo dan po nesreči obiskali, je bilo zelo žalostno. Na mostu nihče ni delal, le tu in tam smo lahko videli kakšnega gradbinca, ki je brez volje kaj ravnal ali vreme, je bilo pri mnogih pomurskih družinah zelo žalostno. Kako tudi ne, ko pa je delovna nesreča, ki se je zgodila v sosednji Avstriji, terjala tudi življenje človeka iz Pomurja. V nesreči je umrl takrat 57-letni Jožef Berke, ki je bil ..v avstrijskem gradbenem podjetju Bayer zaposlen že polnih 32 let in bi čez tri leta šel v zasluženi pokoj. Ob njem je umrl tudi njegov Štiri leta mlajši avstrijski delovodja, ki se je zaobljubil, da bo šel v pokoj istega dne kot Jožef. pometal z ceste. Uradna državI na komisija je : pregledovala kraj dogodka in zelo težko je bilo priti nekoliko bližje, da bi karkoli izvedeli. Počakati pa smo morali tudi s slikanjem, saj so tudi avstrijski varnostniki zelo strogi. Kljub vsemu pa smo se enemu od članov komisije .a?*- I ss5 'I zasmilili, ko smo dejali, da prihajamo iz Slovenije, tako smo lahko vsaj poslikali kraj tragedije, Ob tem smo neuradno slišali, da so nadzorniki, inšpekcija in statiki v pone- deljek (dan žal nobeden ni dočakal, da bi se to uresničilo, in nobeden ne bo doživel pokojnine. »Ob omenjenih umrlih delavcih je bilo poškodovanih še 17 ljudi, med njimi deset Slovencev, pravzaprav Pomurcev z Goričkega in iz Gornje Radgone. Po takratnih prvih podatkih so bile poškodbe nekaterih zelo hude, kljub temu pa je upati, da bodo vsi poškodovani preživeli,« sem takrat pisal. Spomniti se kaže, da je prišlo v torek, 22. oktobra, okoli 10. ure pri gradnji velikega mostu na hitri cesti S3I v kraju Stoob pri Oberpullendorfu na avstrijskem Gradiščanskem, blizu meje z Madžarsko, do hude delovne nesreče - pravzaprav tragedije, ki je neposredno terjala dve smrtni žrtvi, še 17 od približno 25 ljudi na gradbišču pa je bilo hudo in laže poškodovanih. »Po uradnih podatkih je pri polnjenju z betonom popustil opaž, pravzaprav nosilna jeklena konstrukcija, in vse skupaj, z omenjenimi nesrečnimi delavci vred, je zgrmelo v približno 20-metrski prepad. Po ocenah stro- ravno zaradi njegove pridnosti in delavnosti ustvarila lep dom. Oba njuna sinova, Branko je avtoprevoznik, Jože pa policist, sta si ustvarila družini in živita po svoje, tako da je Vera svojega nesrečnega soproga nagovarjala, da naj gre v predčasni pokoj, ker da bosta lahko živela tudi z nekoliko nižjo pokojnino, imajo pa tudi malo zemlje in nekaj prašičev, da jima ne bi bil dolg čas, za kar pa bi poskrbeli tudi vnučki Melani in Ines. Toda Jožef, ki je bil rojen v Ključarovcih pri Ljutomeru, pozneje pa živel v Domanjševcih, potem ko je v Avstriji spoznal Vero od Svetega Jurija in sta si tam uredila svoj dom, se ni pustil prepričati, ob vsem pa je poleg velike nove hiše sam sezidal še eno manjšo hiško kot nekakšno »poletno vikendico«, ki pa je ni uspel dokončati. Nameraval je, da bo po praznikih (lanski dan mrtvih, op. p.) prišel domov in to hišico pokril, pozneje pa bi jo pozimi urejal od znotraj, a tega ni pred tragedijo) izdali uradno soglasje, da je nosilna konstrukcija in vse drugo pripravljeno za betoniranje. Tako so v torek zjutraj del mostu začeli betonirati, pozneje pa je prišlo do tragedije, ki je bistveno upočasnila gradnjo hitre ceste med Dunajem in Madžarsko. A to le ni najhuje ... »Čc že nimajo možnosti, da bi si kruh zaslužili v lastni državi, jim ne ostane drugega, kot da gredo s trebuhom za kruhom tja, kjer ga lahko dobijo. In v sosednji Avstriji se za pridne m poštene delavce, za kakršne imajo Prekmurce mnogi avstrijski delodajalci, vedno najde delo in se tudi dobro zasluži. Pravi primer te trditve je sedaj že pokojni Jožef Berke. Če kdo ne verjame v zadnje trditve, se lahko prepriča ob obisku domačije pri Svetem Juriju št. 119 na Goričkem,« sem zapisal pred dobrim letom. Sedaj pa lahko samo dodam: Tudi danes je na domačiji umrlega žalostno, toda soproga Vera, oba sinova, vnuki ter vsi drugi svojci, znanci, sorodniki in prijatelji so lahko ponosni, da so imeli Jožefa. oktober 2003 Pen 46 VESTNIK ll Danska: poroka bo prihodnje leto Vsa Danska se je znašla v nekakšni po ročno-svatovski mrzlici, V začetku tega meseca se je namreč zaročil danski prestolonaslednik Frederik (35) Zaročenka je Avstralka Mary Donaldson (31), ki ni modre krvi, vendar to nikogar ne moti. Zaroka je bila prava, kraljevska, in Mary je že zdaj med Danci izredno priljubljena. Za njo pravijo, da še ni prestolonaslednikova soproga, je pa že kraljica njihovih src. Tudi tisk je na njeni strani, zato •t- r I J Ujela dve ljubici naenkrat Potrpežljivost in razumevanje sta prislovični lastnos- maga nobena terapija več. Zgodbice o skokih čez I i t Mladoporočence) na balkonu kraljevske palače Mati kraljica je določila: 14. maj 2004 ni čudno, da se je v času zaroke pred kraljevsko palačo zbralo okrog 20.000 Dancev, ki so navdušeno mahali z danskimi in avstralskimi zastavami in pozdravljali mladi par, ki se je pojavil na balkonu. Zaroka pa ni bila le zabavna in romantična. Zahtevala je številne predpriprave in dejanja, ki jih zahteva strogi dvorni protokol. Mary se je najprej morala naučiti danskega jezika. Podpisati je morala izjavo, da bo še pred poroko stopila v luteransko cerkev in da bo sprejela dansko državljanstvo. Podvržena je bila tudi obšir- o 4 nemu medicinskemu pregle- nekoga, ki je tako čudovit, du in testu rodovitnosti. Na koncu vseh formalnosti se je oglasila mati kraljica in z nasmeškom oznanila:-»Dobila sem čudovito snaho.« Za glavno mizo ob slovesnem kosilu se je zbralo opisati z besedami. To je ženska, ki danes sedi ob meni, To pove vse.« Mary: »Ko je Frederik ob meni, se počutim popolno. Ljubim trenutek, ko me spravi v smeh. To je kot v pravljici.« ti, ki ju pripisujejo umirjeni plot, ki so Halle prihajale na* in resni igralki Halle Berry ušesa, je srčno in hrabro (37]. Bakrenopolta zvezdni- j^renašala, dokler mera ni ca, ki se z letošnjim letom postala polna in se je odlo- lahko pohvali z Oskarjem za glavno žensko vlogo, si je pridobila svetovno filmsko čila, da bo temu naredila konec. Zadeva je že na sodišču in ločitev lahko pričaku- slavo kot partnerka posled- jemo te dni. In kaj je bila tista njegafihnaizserijeotajnem kapljica, ki se je prelila čez agentu Jamesu Bondu. Če kdaj, potem sta ji ti dve vrlini prišli prav zadnje leto in pol, torej odkar je poročena s pevcem Ericom Benetom. Za štiri leta mJajSega sopro- rob? Pred dobrim mesecem je zasačila svojega soproga z dvema ženskama v domači spalnici. Ena je bila gola, druga je bila sicer oblečena, vendar je imela na sebi - ga pravijo, da je seksualni spodnje perilo svojega Ijube- nenasitnež, kateremu ne po- ga I E It i t - -.k’ HALI. Er t ■ h t Ljubezen na prvi pogled I .J' petdeset častnih gostov, med Ko so jo vprašali, ali je že kot S katerimi so bili tudi pred- deklica sanjala o tem, da bi stavniki danske vlade. Fr e- postala princesa, je odgo- o drugem povedala nekaj prihodnje leto, bo Mary vsa 5 stavkov. Frederik: »Težko je v belem... tli V isti dvorani, kot je bila zaroka, bo tudi poročna slovesnost. Takrat, 24. maja vorila: »Ne, niti slučajno ne. Moje sanje so bde, da bi po- 1 stala živinozdravnica.« I p^sHica derik je Mary nadel zlat prstan z dvema belima diamantoma in enim rubinom, ki simbolno predstavljata danske barve. Po zaroki sta na tiskovni konferenci drug tl /1 Tina Wayda je stara 29 let in se je šele pred kratkim odločila, kaj bo počela v življenju. Z videzom angela optimistične in vesele narave je kar naenkrat ugotovila, da ji bo življenje veliko bolj zabavno in razburljivo, če opusti poklic bančne uslužbenke v Los Angelesu in se začne ukvarjati s postavljanjem pred fotografa. Prebila se je na prvo stran Playboya in že ima ponudbo za dvanajst posnetkov za letošnji koledar Rada ima hitre avtomobile in romantiko Oskarjevec Ben Kingsley se je poročil z mlado Nemko Začelo se je dokaj enostavno na podelitvi evropskih filmskih nagrad lanskega januarja, kar je King-sley takole opisal: »Zagledal sera jo, kako sedi med publiko - lepa in nežna, in si takoj rekel: To žensko moram spoznatil« Zdaj, poldrugo leto za prvim pogledom, sta si igralec in plavolasa Berlinčanka - 3. oktobra - v Oxfordu dahnila »da«. Poroke nista obesila na velik zvon in tudi uslužbenka na tamkajšnjem matičnem uradu je bila redkobesedna: »Gospod King-siey in gospa Christmann sta se danes poročila. K temu nimam kaj dodati.« Tudi prebivalci angleške vasice Spelsbury, 25 km od Oxforda, o tej zadevi ne vedo veliko. Vas ima 200 prebivalcev, ki stanujejo dokaj tesno v 52 hišah. [Soseda Helen Datson: »Slišali smo le, da se je gospod Kingsley poročil. To je mo- i rala biti majhna, intimna ceremonija. Na njegovem posestvu se ničesar ni dogajalo in sploh ne vemo, 'I kdo je ženska, s katero se I je poročil Sicer pa je gos- • teljica in dodala, da je pre pod prijeten in kot smo lahko videli, je njegova soproga lepa. Prodajalka mi je povedala, da govori nova sovaščanka lepo angleščino.« Kaže, da prebivalce Spelsburyja znameniti sovaščan ne zanima preveč. Zato ne vedo, da se je 28-letna Alexandra priselila na posestvo že poleti in da je s sabo pripeljala petletno hčerko Lois iz prvega zakona. »Neverjetno, kako jo ljubi. Za vse je poskrbel. Ko se je priselila, je s sabo prinesla le igrače za Lois, drugo jo je čakalo v omarah in na policah,« je komentirala Alexandrina zaupna prija- pričana, da bodo pri King-sleyevih že prihodnje leto zibali. Ben Kingsley se je rodil v Angliji 31. decembra 1943 kot sin indijskega zdravnika in angleške igralke. Tudi sam je želel študirati medicino, vendar se je med študijem premislil in se pridružil potujoči gledališki skupini. V osemdesetih letih se je začel njegov vzpon, ki ga je zaokrožil leta 1983 z vlogo Gandhija. Pomembna je bila tudi vloga v filmu Schindlerjeva lista. Lansko leto, 19. marca ga, je angleška kraljica Elizabeth 11. povzdignila v viteški stan J » I Ben Kingsie/ kot Gandhi VESTNIK 47 Pc^n oktober 2003 Avstralska manekenka Elle Machperson < • + 'A * -•-ik Iti* Bodv kopalke v re''T reklamo za Elie lansko le^o -Postavno ph 39 letih se zdravi na kliniki v Arizoni Predah za lepotico Veljala je za ljubečo, vedno prijazno mater. Njeno življenje, kljub slavi, je bilo umirjeno in brez škandalov in tudi večjih problemov rumeni tisk ni mogel izbrskati. Toda zdaj so njena družina in prijatelji v velikih skrbeh. Znana manekenka in fotomodel si je trenutno našla zatočišče na kliniki The Meadows v puščavski Arizoni Kot se je izvedelo, je tam od konca septembra. Za prvih sedem tednov nege bo morala odšteti 40,000 evrov. Uradna diagnoza: Elle se je znašala v stanju popolne izčrpanosti. Obdobje okrevanja bo precej dolgo I I I u I Legenda : živi 'J naprej Oče Johnny Cash. Umrl je 12. septembra letos. John Corfer Cash pred Lincolnom, ki sta ga vozila starša. John Carter T tT 4 9^*: J —■ —S I F 11-11 ■MB JC66 Cash nadaljuje pot svojega očeta Še v začetku letošnjega leta ni kazalo, da bo prišlo do krize, Z zaročencem, švicarskim poslovnežem Arpadom Bussonom, živita v zahodnem delu Londona. Morda pa se je vse skupaj začelo februarja, ko je rodila drugega otroka. Takrat je izjavila: »Čutim poporodno depresijo, sicer pa sem v redu.« V tem času je proslavljala svoj 40. rojstni dan in že takrat so nekateri ugotovili, da je bila slabotna m krhka. Klinika v Arizoni je specializirana za težave, ki se pojavljajo pri ljudeh iz sveta zabave in razkošja. Ttikaj se je zdravil Ron Wood, kitarist Rolling Stonesov, nogometaš Paul Gascoigne zaradi alkoholizma pa tudi soprog Halle Berry, o katerem pišemo na teh straneh, in številni drugi. - T A «<= Elle letos na kliniki The Meadows Ali ne miruje Največji boksar vseh časov, Muharamad Ali (Casius Clay) (61), se je kljub hudi bolezni pojavil na knjižnem sejma v Frankfurtu. Prišel je predstavit knjigo o svojem življenju. Avtobiografija ima 900 strani, številne fotografije m je menda izredno draga. Oblači se v črno, kot se je oče bolj ali manj oblačil vse življenje. Videti je kot dobrodušen velikan iz pravljice. Triintrideset let star, dva metra visok, z bistrimi očmi in skrbno negovano brado. To je John Carter Cash (33), sin legendarnega coutry pevca Johnnija Casha, ki je umrl letos septembra. Preminil je le štiri mesece za svojo soprogo June Carter, s katero je skupaj napisal svoj največji hit The Ring of Fire. Tako kot starša, je tudi John glasbenik in tudi dober je, saj je doslej prejel že dva grammyja. Trenutno živi v majhni kmečki hišici ob jezeruTegern vNemčiji, kjer skupaj s pevcem Gun-terjem Gabrielom pripravlja očetove pesmi za nemško verzijo. Istočasno snema tudi novo zgoščenko Bit-ter Harvest, ki bo posve čena njegovi materi. O svojem življenju in starših pravi takole: »Dolga leta sera raislil, da je normalno imeti očeta po imenu Joh-nny Cash, katerega glasbo pozna ves svet. Mislil sem, da gre vsem mladim tako kot meni. Šele pozneje sem spoznal, kakšno je moje življenje v primerjavi z drugimi, ki takšne prednosti niso imeli. Delati naprej -to je bil moto mojega očeta in matere. Teden po tistem, ko je mati umrla, sva z očetom že začela delati, To je bila tudi želja moje matere, Moj oče, kljub svoji bolezni, je bil še teden dni pred smrtjo v studiu. Oba z materjo sta bila močni osebnosti.« Ameriški časopisi poročajo, da spor med njim in tremi hčerkami iz prvega zakona o očetovi zapuščini še vedno traja. Gre za okrog 30 milijonov tolarjev. John sicer izjavlja, da spora ni in da so stvari urejene. A ■J Michael Schumacher in njegovih šest zmag 1994-2003 lil lil I ItC Kako se pravzaprav pišejo? ,1 že kot petletni deček je vozil karting na dirkališču svojega očeta. Dvajset let pozneje (1994) je prvič postal svetovni prvak formule 1. Leto pozneje |e zmago ponovil za Benetton. Ko je Šumi leta 2000 ponovno postal šompion - tokrat za Ferrari - je bil že dvakrat očka. Vsak nadaljnji uspeh prinese Šestkratnemu prvaku novo spodbudo. Priimki in imena vdružini Sheen so nekoliko komplicirani in kdor ne pozna njihove zgodovine, bo zagotovo vse zamešal. Prava ime in priimek glavnega v družini, Martina Sheena (63), sta Ramon Estevez. Njegov oče, sicer Španec Frančiško Estevez, je prišel v ZDA s Kube, Ko se je Ramon leta 1961 poročil z Janet Sheen, katere predniki izhajajo iz Irske, je prevzel njen priimek. Martin je zvenel nekako bolj ameriško kot Ramon in tako je bil od poroke naprej znani igralec Martin Sheen. Svojima sinovoma, oba sta ravno tako igralca, je pri izbiri priimkov pustil proste roke, kar se tudi pozna. Mlajši, 38 let mu je, je Charlie Sheen, starejši pa Emilio Estevez (41) oktober 2003 Pe" 48 VESTNIK Vsak človek je ralci Pena' se predstavljajo enkratna in neponovljiva osebnost Slutim, da ste mnogi bralci ob pogledu na fotografije prepoznali moža, ki se nam predstavlja v nadaljevanju. Res je: to je dolgoletni odranski učitelj, vzgojitelj in upokojeni ravnatelj Anton Tonček Čerm, rojen 1943, leta vRenkovcih, ki je vešč tudi dela s slikarskim čopičem. Premalo ga poznamo, saj se ukvarja, zlasti zdaj, ko je vitalen upokojenec, še z ducatom drugih stvari. Nekako takole je pripovedoval podpisanemu novinarju; H ir •Tokrat ne bo tekla beseda o mojem 42-letnem pedagoškem delu, ampak želim nekaj povedati o dejavnostih, ki so plemenitile moje delo v vzgoji m izobraževanju in za katere sem naše! v poko)u več časa Že na učiteljišču pa je prof in akademski slikar Lajči Pandur Rodil sem se mladi materi. starejši odkril moje shkarske dispozicije, ki so me vodile na pedagoško akademijo, kjer sem končal študij za PU likovne vzgoje. Slikanje je moje življenje, ki ga želim prikazati tako, kot ga čutim Vanj vlagam vso ljubezen, čustva, misU, znanje, razpoloženje in predstave. V ospredju je vedno psihološki dejavnik, zato nimam enotnega likovnega izraza. Ideja zori v meni dalj časa, z njo živim in jo nosim dotlej, da me izzove in jo moram upodobiti na platnu. Veliko sem razstavljal. S fotografijo sem se začel ukvarjati na učiteljišču Snemanje, priprava kemikalij, razvijanje, povečevanje, oprema Fotoaparat mi je bU spremljevalec od prvega šolskega dne na odranski šoli. Na filmih je ohranjena zgodovina razvoja šole in kraja. Vodil sem fotografski krožek, temnico pa smo uredih na podstrešju šole. Imel sem več aparatov V pomoč so mi bili mojstri fotografje: Hoch-stetter, Zauneker ... Poleg dobrih barvnih so mi najdražje čr-no-bele fotografije, kjer sem dosegel lepe uspehe. Od leta 1973 ohranjam tudi m WM življenje v gibanju. Najprej sem snemal z amatersko filmsko kamero, kasneje z videokamero. Posnel sem veliko prireditev na šoli, v kraju, številne dogodke s področja vzgoje in izobraževanja, dokumetarne filme s potovanj po domovini m tujini. Nastalo je tudi nekaj videokaset za pouk na razredni in predmetni stopnji. Pripravil sem 24 oddaj na lokalni TV Odranci, na šoli pa smo 1998. leta ustanovili šolsko televizijo Trenutno se ukvarjam s presnemavanjem kinofilmov na videokasete ter pripravljam vi-deozapis o življenju in delu OŠ Odranci od leta 1961 do 2002 S tehničnim področjem je povezano še radioamaterstvo, ladijsko modelarstvo, aeromo-deiarstvo, raketarstvo ... O doživetjih, ko smo spuščali različne modele letal, čolnov, izstreljevali rakete .... bi lahko več povedali nekdanji učenci. "Ridi to me je veselilo m sem delal z veliko ljubeznijo. Tb naj dodam, da sem študiral tudi fiziko in tehnično vzgojo, kajti to je bil pogoj, da sem lahko poučeval tudi te predmete, in sicer do 1974 leta, ko sem prevzel funk- JI v. /..'in..? '1'1 viV’ i,' 'H'H, A i i M II J 1 1 -A-T" il L" Nisem postal ne duhovnik, ne kelnor ompok učitelj in vzgojifeli. Posnetek je iz šolskega leto 1961/62. effi Ak. slikar Pandur je odkril moje slikarske dispozicije. V vinogradu v filovskem Gaju najdem sprostitev. I aV 4 '4 1 ti. n ■ •• t ; a' vmi •^11 ■ ■ :)' e; k: ® r ■.-t-v i: Ir tl v ■J I cijo ravnatelja. V veliko veselje mi je vinograd v filovskem Gaju Velikokrat sem tam in iščem notranji mir Ljudje so prijazni. Z vinsko trto pa se učim, eksperimentiram, kle-tarim, se izobražujem Napisal sem kar nekaj rekov o vmski trti. Sem tudi, velik ljubitelj cvetja m to je na marsikateri moji fotografiji in sliki Z vinom, trto, vrtnicami in žensko so povezane tudi moje pesmi, ki so mi dopolnilo k likovnemu ustvarjanju in drugim dejavnostim So Ijubezen- rad pokazal učencem in jih tako navduševal za zdrav odnos do čebel Veliko sem že povedal o sebi, a še ne vse Violina je moj prvi inštrument. Igranja nanjo sem se naučil na učiteljišču. Kasneje sem vzljubil še kitaro. Iz zgodnje mladosti pa sem čutu željo, da bi rad igral na diatonično harmoniko, frajtonarico Oče je bil muzikant in spominjam se, da mi je dejal, da jaz ne bom mužikaš. Želja se mi je uresničila oktobra 2000, ko sem brez oklevanja stopil v Gan-čanih v trgovino in servis 7 ! L ii “l s tul Sal r''.’SA [j 1 ll ;i f lil'',v 'v 12^^; 'I preroške Mogoče jih bom kdaj .3-1 J ročjih. In tedaj se je v moje Kdor se je pred kratkim ustavil na bencinskem servisu v Lipovcih, je lahko občudoval, kako spretna sta bila pri peki kostanjev šefinja tamkajšnjega gostinskega lokala Gizika C- z Gornje Bistrice in »bencinski serviser- Borut I Grantaša iz Veržeja. Gizika je rezala, on pa nalagal, I vrtel, obračal... In bil je lahko vsaj zdaj on glavni. JOG I naučile, posnel sem tudi veliko dokumentarnega gradiva o njihovem življenju, ki sem ga w :*■ ‘1'1 glasbil Zvok ter naročil harmoniko Vaditi sem začel slovenske narodne, sedaj pa lahko zaigram že kaj zahtevnejšega Igram za svojo dušo. Vsako vižo moram najprej preigrati na violino po notah, nato vižo ‘podarim’ mehu frajtonarice. Tij buš vse pa nikaj! Tako mi je pred poklicno odločitvijo rekel oče. Zdaj vem, od kod so izvirale njegove besede. Mogoče si ni znal odgovoriti, da me je marsikaj privlačilo, zanimalo ... Po naravi sem zelo občutljiv, emocionalen, a hkrati razumski Kot otrok sem bil težko obvladljiv v razmišljanjih, pogledih na svet. Tako nisem postal ne duhovnik, ne kelnar, ne krojač, ampak učitelj ... Sedaj lahko odgovorim očetu- Veliko stvari sem počel in počnem ter delam. Le tako sem lahko bil učitelj in vzgojitelj ter 26 let ravnatelj. Ni me kadrovala politika, ampak stroka. Veliko sem se naučil tudi od mojih učencev Ce hočemo vzgajati, izobraževati, se moramo tudi sami spreminjati in težiti k dialogu.- Štefan L. Sobočan življenje prikradel nov konjiček; postal sem rojar (čebelar) Navdušil me je znani odranski čebelar Alojz Cigan: Tonček, začni, ti boš to imel rad! V izdal Vletu 1984-1936 sem začutil v sebi preporod na vseh pod- Penkove ih imam deset čebeljih družin. Čebele so me veliko Naučil sem se tudi igranja no harmoniko. ske, globoko občutene, včasih Kdor ni bil na Triglavu ... Jaz sem bil!