Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. Telephone: CHelsea 3-1242 ZA NEKAJ VEČ KOT fi 2NADANDOBIVATB |f C "GLAS NARODA" M PO POŠTI NARAVNOST NA )0 SVOJ DOM (izvzenui sobot, nedelj in prmmlkov). kar Vat zanima :: Reentered as Second Class Matter September 2.~>tli. 1940 at the Post Office at New York, N. under Act of Congress of March 3rd, 1879. No. 286. — Stev. 286. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 24, 1940—TOREK, 24. DECEMBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVII1 PRAVI CHURCHILL En sam možje pahnil Italijo v vojno . . . Angleški ministrski predse«!-J ni k \Vin>ton Churchill je vcc- Churchill IG. maja piani Mus-raj v svojem govoru po radio | soliniju in ga prosil, da bi o-pozval italjanski narod, arma- 'Mala Italija nevtralna. Musso-do in kralja Viktorja Emanue- j lini pa mu je odgovoril, da jc Ford baje skuša izzvati štrajk la, da naj strmoglav ijo Musso-linija, predno jih ho uničil plaz mogočne angleške oborožene silo. Pokvaril jih je tudi, da bodo mogoče še stali nasproti a-meriski armadi. Italjanski na rod je posvaril, da onstran Brennerja* leta 1!>35 Anglija v abesinski vojni Italiji naložila sankcije in da Anglija drži Italijo v sužnosti v Sredozemskem morju. Churchill je rekel, da je bil italjanski kralj ]>roti temu, da bi Italija napovedala Franciji bo "Atila vojno, da pa je napovedal Mus (Hitler) sojini in sicer 12. junija, ko je pogoltnil tudi 'italjanski na- bila francoska armada poraže-rod. | na. l)a je njegov govor dose- 44En mož in samo en mož je, gel italjanski narod, se je j ki je proti volji krone in kra-Churcliiill jMWsluzil zvijače ter ljeve družine, proti volji paj»e-je bil njegov govor razglašen ža in proti vsaki vatikanski v italjanskcm jeziku poldrugo oblasti in proti katoliški cer- V enem dnevu je odpustil sto nadaljnih delavcev. Unija želi zveznega posredovanja. — Pri svobodnih volitvah bi dobila unija 75 odbtotkov glasov. 1'nijski voditelji, ki skušajo ~ organizirati Fordove delavce, I pravili takoj-v unijski glavni sit obdolžili Ford Motor Com-j stan. Eden med njimi je tlela! panv, da namerava v s»vojih za Forda že -4 let, dva pa po tovarnah izzvati štrajk. j -0 let. Razen desetih so vsi člani unije. — Vlada mora prisiliti kom-panijo k mirni uravnavi tega j-pora, >— je rekel AVidnmn. — Ce bi bile razpisane volitve Italija na Balkanu v posmeh PROGRAM NEWYORSKE DEL. FEDERACIJE Ob povratku iz vojaške službe naj bo vsakemu zajamčeno prejšnje delo. — Temeljite spremembe v postavi za zavarovanje proti nezaposlenosti. V Albany, N. Y., je zboroval izvršilni odbor newyoreke državne Delavske federacije. Stavljenih je bilo vpč predlogov glede uvel javi jen ja državnih in zveznih postavnih odredb, naj bi bila vsakemu odsluženemu vojaku prejšnja služba zajamčena. Delodajalec, ki bi se branil sprejeti nazaj na delo odsluženega vojaka, naj bi bil spoznan krivini nepravičnega ravnanja z delavci. Ta obdolžitev je vsebovana v pozivu za zvezno posredova-' nje, ki ga je unija poslala predsedniku Rooseeltu -v For-| dovi River Rouge tovarni v j Dearbornu ter v Lincoln tovarni v Detroitu. Ford je namreč odpustil baje brez posebnega vzroka nad sto delavcev. To je ugotovil pri Fordu, — t>i glasovalo za unijo najmanj 75 odstotkov delavcev. Unija ima lastne načrte, ki jih bo izvedla do vse'i podrobnosti. Vsak delavec, ki ; ga Ford postavi na cesto, po-Michael .J.1 stane navdušen agitator za uni uro prej, kot pa je *am govo- kvi, proti želji italjanskega na-j Widman, Jr., kateremu je odbor ClO poveril organiziranje Fordovih ljudi. "Tukaj je tragedija italjan-*ke zgodovine in tam stoji zločinec, ki je izvršil podli in nesramni čin." ril. S tem je preprečil, da Ita roda dediče starega Rima poli ja ni zaprla svojih radijskih stavil ob stran zverinskih pa-postaj svojemu narodu. ganskih barbarov," je rekel Ves čas .svojega govora je Churchill. Churchill posebno |>ovdarjal, da je en mož in samo en mož pahnil Italijo v sedanjo vojno ob strani Hitlerja in njegovih pandurjev, ki do italjanskega naroda ne čutijo drugega kot , 44 En mož in on edini je vas ( |,ove samo zaničevanje. Churchill jc i vodil. Toda razvoj te zgodovi-1 rekel, da nikdo v Italiji in ni-j ne prepuščam do dneva, ki boj kdo v Angliji ni želel sedanje j prišel, pa naj pride kadarko- | vojne, razun enega človeka. j li. ko bo italjanski narod zopet Ko je bila v maju »vojna v enkrat s svojo roko oblikoval Franciji na svojem višku, je i svojo lastno srečo." Mesece oktobra se je začela intenzivna kampanja za organiziranje Fordovih delavcev. sprejeta, pa jo je governer ve-tiral. Odobreni so bili tudi naslednji predlogi: -— Vbodoče naj bi nezapo-sleni čakal na zavarovalnino samo en teden namesto seda-njili treh tednov; doslej so plačevali zavarovalnino trinajst tednov, vprihodnje naj bi j«> plačevali pa šestnajst. Uvedba petumega delovnega tedna v javni službi. Državno nadzorstvo nad de-Izvršilni odbor je tudi se- j lavskimi posredovalnicami, ki stajvil predloge, ki naj jih pred, zahtevajo gotove denarne pri- Fordovi najeteži so vrgli iz ! Dearborn tovarne deset delav- j AVidmanu pomaga štirideset cev, ker so nosili unijska zna- j spretnih organizatorjev, menja. Poleg tega ugotavlja j \V dmanov poziv: — lz Lin- ' Z BOJNIH POLJAN V Afriki se {»omika na tisoče vojakov v obe strani—angleški vojaki proti zapadu v Libijo, italjanski ujetniki pa proti vzhodu v Egipt. Nemški bombniki nad Anglijo Nemški oeroplatii zopet napadli veliko industrijsko me sto Manchester, kjer sicer ni bilo mnogo človeških žrtev, to- colii tovarne je bilo spodenih sto mož, ne oziraje se na nji starostne pranice. Foreman je ugovarjal, češ, »la so med njimi nekateri zelo zmožni in spretni, toda družba se ni zmenila za njegov protest. V začetku prejšnjega tedna je unija vprašala Edsela Forda, če bi dovolil volitne v Vsled laških porazov v Albaniji in Afriki so po balkanskih državah nastale posmeho-valne prislovice na račun Italije. Tako se norčujejo v Sofiji, tla so Francozi ob grški meji postavili napis: "Grki, ne stopite čez mejo, tukaj je Francija." V Beogradu »pa je v teku go-' vorica, da je Musolini naročil; svojim vojakom v Albaniji, da si naj našijejo gumbe na hrbtu j svoje uniforme, da bodo Grkii mislil?, da napredujejo. V Bukarešti pa si na prostorih, kjer ni nobenega Železnega gardista, ljudje pripovedu-j jejo, da imajo Italjani že izdelan načrt, po katerem se bo loži delegacija zakonodajni konferenci Delavske federacije. Izrazil se je proti vsem korakom, ki bi bili storjeni tekom prihodnjega zasedanja zakonodaje za "sistem zaslužka" pri zavarovanju proti nezaposlenosti. Neka taka predloga je bila v letošnjem zasedanju spevke od tistih, ki jim dele preskrbe. Prihodnja konvencija se I»«» vršila v Syracuse in sicer 1'). avgusta. Na mesto pokojnega Williama E. Browna iz Ut ce je bil izvoljen za podpre I sed-Jnika Harold E. Kanover iz Buffala. MIROVNI ODBOR V POSLANSKI ZBORNICI Rooseveltov načrt za pomoč Angliji je označil nasprotnik vojne kot "nekaj fante stičnega — Predlog Martina J. Kennedyja. Demokratski kongresnik M. objavil, da ne bo nič z volitvami. Pozneje so se skušali organizatorji sestati s Fordovimi zastopniki, da bi se ustme-To je bil že drugi tak slučaj no pomenili, kaj in kako. Tudi v teku enega tedna. Zdi se, tla tega- sestanka ni bilo. bo kmalu prikipela do viška j Unijski glavni stan je odprt borba med CIO in zadnjo trd- podnevi in ponoči. Mimeogra:-lijavo open shopa v avtni in- \ ski stroji razmnožujejo okrož-dustriji. j nict Fordova družba ni izdala o j lavcem. tem nobenega poročila. Zgoraj vpisan dogodek Odpuščeni delavci so se od- krizo znatno pospešil. tovarnah. Edsel uniji sploh ni j armada umaknila iz Albanije odgovoril, pač je pa v listih j do Rima, nato pa Ikj papeževa švicarska garda poklicana, da brani Rim. Ko so v nekem gledališču v Burgasu na Bolgarskem kazali nek liaeijski propagandni film, so gledalci pričeli kričati: "Beži, Mussolini! Tukaj je en evzon!" Saljivci so tudi premenili ve namenjene Fordovim de-j liko ulico v Sofiji "Boulevard Benito Mussolini" v "Boulevard Finito Mussolini." bo dru-kega Močno utrjeno mesto Bardi- ,ja jc. }>iia povzročena velika jo so Angleži že popolnoma .škoda. obkolili iti se sedaj pripravlja-j y Londonu so bombe ži jo na konečni naskok na me- zadele palačo angle sto, kjer se nahajajo ostanki laške desete armade. Angleški letalci neprestano Inimbardira-jo mesto, kakor tudi letališču i okoli mesta. V ozadje so An- | parlamenta. Porušen je bil zgodovinski, let -star samostan Štefana, ki je del palače. gle/i že iH>lali nad .16,000 ita- Ne^ka armada ob ljanskih ujetnikov i:i >e wednoj . . . . več jih prihaja. jugoslovanski meji Poroeila iz Ix>ndoua pravijo, s* i • . da >.e zbirajo nemške čete na Grki na potu proti , , » J ,. r r j t raneo^ko-spanski meji, poroci- V a ioni i la jz Budimpešte pa, da priha- Grki, ki prodiiujo po cesti ja na Rumunsko blizu nadžar-ob .Jadranu proti Valoni, so sko-jugoslovanske meje mno-včeraj zavzeli malo, toda zelo g<> nemškega vojaštva. Poro-va/.no mesto Kiniaro, ki so ga čila zadnjih dni i>ogosto zatrju-z artilerijo obstreljevali 4* ur,; jejo, da l>o Nemčija vdarila nato pa ga zavzeli z bajonetnini proti jugu, bodisi skozi Špan-napadom. Cela garnizija naj- sko, ali pa skozi Balkan, ali pa boljše fašistične milice je bila na obeh krajih naenkrat. v je t a pri zavzetju Kiniare. \ V Temešvaru in okolici, ko-grških rokah je že 45 milj al- maj MU milj od jugoslovanske baltskega obrežja. meje, se nahaja okoli 50,000 Kot pravi neko poročilo iz nemških vojakov. Aten, se je nad Argvrokastro- K tem poročilom pa priha-nom Hpopadlo 10 angleških ae- ja Še poročilo, ki pravi, tla bo roplanov * 50 italjanskimi ae- osebni promet po madžarskih roplani iu !» laških aeroplanorv' državnih železnicah po 28. de je bilo uničenih. cembru znatno omejen, vsled Iz Jugoslavije prihajajo po- česar je bilo naročeno, da naj ročila, ki pravijo, da laški be- .bodo ljudje do 29. decembra na gunci, ki ho pribežali čez mejo,'svojem domu, ali pa na krajih, pripovedujejo, da se na strani kjer nameravajo ostati po tem Italjanov v okolici Olwidske-1 dnevu, ker jim povratka ne ga jezera bore tudi nemški Stu-' morejo za jamčiti, ka ae roplani. Ravno tako pra-j - vi neko poročilo iz Jugoslav'-1 ZARADI BOŽIČNEGA je, da na Rumunsko prihaja PRAZNIKA ne izide jutri list, Amerika ne more dosti pomagati Patterson premeščen v vojni department Demokrat.-*ki kongres n i k; Predsednik Roosevelt je ime-Ludlow iz Indiane, je sporočil ■ noval pomožnega vojnega taj-jMjslanski zbornici, kaj mu je | nika Roberta Pattersona za dr-»j>i>al Joseph P. Kennedy, ki žavnega podtajnika v vojnem je resigniral kot ameriški po-j departmentu. Ta urad je bil slanik v Angliji. j šele pred desetimi dnevi usta- — Ce bi se Združene držaivo j novljen. s svojo pomanjkljivo vojaško j-- opremo zdaj vmešale v vojno-pravi Kenetlv, — hi storile samomor. Amerika niti za svojo lastno porabo ne producira dovolj orožja in municije, kako naj polegtega torej še Angliji pomaga? Dokler ne bomo sa- Vse to kaže, da balkanske države ne smatrajo Italije za kako posebno močno vojaško silo in je laški vpliv padel zelo nizko. Prej in pozneje Dokler je imela Italija še kak vgled, je na Madžarskem, na Rumuiiskem in Bolgarskem ■vedno krožilo nacijsko sonce in je fašistična luna svetlo žarela. Sedaj pa ni več tako svetla. ( Italija je vedno želela imeti V \Vt*4 Bloonifield, N. V., sej ,nočno Madžarsko, da bi z nje-je poročil »Oletni farmer Adam no pomočjo bila nekoliko za- Star panj AVeitz s 55 letno Mary May Surline. Ženin je bil tako razburjen, da je pred odhodom v mi dovolj oboroženi, ne more-; cerkev pozabil doma zakuriti Nemčie. držana ve. C. Stephenson, svoječasno ''grand dragon" kukluksklanske organizacije. Ne- Ma^'i Oberholzer, .in ko je dekii- v obupu izpilo stekleničico sirupa, ni hotel Stephenson poklicati zdravnika. Zdaj pravi, da izjava, ki jo je podala Madge na smrtni postelji, ni bila resnična ter k njegovi obsodbi mnogo pr. pomogli nasprotniki kl.-m organizacije. Preveč ljubeznjivosti Neki zakonec je v Memphis, Tenn., tožil .s\ujf> žen«» za ločitev zakona. Sodniku je rekel: — Poštena zakonska žena ima najvado s jtoljiubom prebu diti svojega moža, moja me je pa vsako jutro z votlo polila. Sodnik je zakon loč 1. Rumunska vedno manj misli, da postajajo narodne vezi z Italijo vedno ohlapnejše ter smatra Jugoslavija za ju-postaja gospodarsko in politic-1 ^slovansko mesto, no vedno bol i odvisna od Nem-! Jugoslavija veruje v konec- uo onglesko zmago, vsled česar šča Flushing, Dunkirk in Calais ob Rokavskem prelivu. no vedno bolj odvisna od Nem čije. Bolgari, četudi so nasprotni-Grkom, se ne ogrevajo za Italijo preveč in so uver-jeni, da je .italjanska armada tako slaba, da bi jo sami lahko premagali. Jugoslavija je sicer razcepljena JK) strankah, toda je e-dina in složna v svojem sovraštvu do Italije ter vedno kaže veliko veselje, kadar je kje laška armada tepena. Jugoslovani pa Občudujejo hrabrost Grkov in Angležev. Pri vsem tem pa se Jugoslovani boje, da se bodo Grki slednjič polastili cele Albanije in si bodo prilastili tudi Skader, katere- se zlasti armada odločna postavlja proti diktaturi. Jugoslavija se sedaj z oziroin na Italijo počuti varnejšo, ker se njena meja z -Grško podaljšuje. Toda pri tem ne pozabi na svojo dolgo mejo z Nemčijo ter se pri tem boji, da bo •v Jugoslavijo vkorakala nemška armada, kadar bo Italija popolnoma poražena. Rumunska in Madžarska se zelo bojita, da bo izbruhnila vojna med Nemčijo in Rusijo, nasprotno pa v Jugoslaviji in na Bolgarskem ruski vpliv vedno bolj narašča. Komuillst obsojen na deset let ječe V Oklahoma City, Okla., je bil na podlagi državne postave proti kriminalnemu sindikali-zmu obsojen v okrajnem sodišču na deset let ječe 22 letni komunist Alan Shaw. Poleg tega bo moral plačati tudi $5000. iZakrivil ni drugega kot to, da je bil član stranke, ki zagovarja nasilno strmoglavi jen je vlade Združenih držav. Po izrečeni obsodbi je Shaw, stoječ ipred sodnikom, izjavil z močnim glasom : — Nad vhodom v to sodnijsko poslopje so besede Thomasa Jeffersona: "Enaka pravica za vse, neozi-raje se na rversko ali politično prepričanje!" V procesu proti meni niste vpoštevali teh besed, MUSSOLINI MORA HI ••Q LAS RARODr-New York Tuesday, December 24, 1940 VSTANOVLJEN L. 1893 GLAS NARODA" (VOICE OF THE PEOPLE) Owned ud Pnbllsbed by SIsvenle Publishing Company. (A Corporation). Vtank Sakser, President; J. Lupaha, Sec. — Place of business of the •»»pooatloa and add re—tm of above officers: 216 WEST 18tta STREET, NEW YORK. N. X. 47th Year "Glas Naroda" Is issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Iearly $&—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list sa Ameriko In Kanado $«.—; ta pol leta 53.— ; aa tetrt leta $1.00. — Za New Tork aa celo leto $7.—; za pol leta $3.50. Za lnosemstvo sa celo leto <7.—; sa pol leta $3.50. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvsemši sobot, nedelj In praznikov. "GLAS NARODA," 21$ WEST 18th STREET, NEW YORK, N. I. Telephone: CHelsea $—1242 MRAZ, LAKOTA, BOLEZNI . Iz Slovenije GROZEN UMOR OSAMLJE- narja ni vzel in sploh se ni do- NE KMETICE Neznani morilec je zahrbtno umoril samsko poVe-tnico Ivano Kjiitšnik iz Studenca pri Doii£alah, ki je bila na glasu bogate, lb!age žene. Pokojna je stanovala z neko drugo »no, ki pa je nejavno odšla. Zadnje ease je sama prebivala v nvoji prostorni hiši. Ker jo je bi"o strah, je imela pri sebi hudega psa, zanašala pa '.-e je tudi na sosede, ki »stanujejo dobrih 50 koinkov od nj nega doma. IKo je šla okrog 7. zvečer, kakor običajno v hlev, je stopil pred njo neznan m~<ški ter jo na vso mor udaril s sekiro po tri a vi. Krušni kova je v smrtnem strahu v eem klicala sosede na pomoč, toda morilce je udrihal iS se-kiro ]>o njeni glavi tako dolgo, da ji- obležala mrtva, potem je pa zavlekel njeno truplo v hišo. ^Gostilničar Soklič, ki se je ba»š ta čas mud i i' po opravkih v gasilskem domu, je nazaj grede srečal soseda pokojne K^šnikcve, posestnika Šinkovci! ter ga povprašal, če je tudi on slikal obupne klice: "Jolian pomagaj, ubil me bo!" Ko je Šinkovec pritrdil, se je obema to tako.f zdelo sumljivo in stekla sta k hiši K ruš jnikove, odkoder so se čuli Zimskih strahot ne ustvarja škodoželjnost, ampak i-majo povsem naravne vzroke. Tisočere uradne nacijske objave očitujejo ta strah. Iz tega razloga je bila obljubljena nemškemu narodu in nemški armadi jesenska zmaga; ne kar tja •vendan, pač pa iz trdnega prepričanja. ''Jaz, Adolf Hitler, vam jamčim, da baste prihodnjo zimo v miru preživeli!" Za to obljubo so bile napovedi vojaških, finančnih, diplomatskih, gospodarskih in zdravniških svetovalcev. Ti ljudje Mi Hitlerju dokazovali in dopovedovali, da mora zmagati, kati njihova lastna usoda je bila na tehtnici. Česa so -se ti ljudje—tehnični izvedenci—tako zelo ba-v svojih poročilih! Nemški generalni štab je vedel: Naj bo armada še ta-o n.' višku, naj bo še tako moderna in tako razvita, so nje-rs*»ehi v veliki meri odvisni od vremenskih in zemljepisni- ^.iier. Vojna v Abesiniji je pokazala, da tanki in aero-plani iv- razo ranem in blatnem ozemlju ter slabem vremen niso kos svoji nalogi. Generalni štabi so morali spet spraviti v svoje račune gorovja, morske ožine, predvsem pa »vremenske razmere. Staromoden infanterist je bil proti vremenu precej dobro zaščiten, dočim *o aeroplani in tanki za zimo in mraiz silno dovzetni. , .... —t i - • i - i . i i zan na daljši verigi, pac pa i< Transportni izvedenci vedo, da v sedanjem času \ zlio- , . ; • * 1 1 . 1 n . A . i . , '' , srdito laiaf. M-edtem so pri dno morje zamrzne. Dodatni pomorski transport ob norvesk: |a_____: u.. t • obali otežkočajo Nemcem angleška letala. V tem času zamrzne tudi Donava, kar je za sodobno Nemčijo usodnega pomena. Pozimi nc poveča poraba premoga. Premoga ne transport i rajo |K) avtomobilskih cestah, pač pa po že itak obremenjenih železniških progah. Led pokrije tudi kanale in prekope. Mraz poveča v človeškem organizmu potrebo po kolo-lijah. Povelje zime je: Več jesti! — Ce pa ni dodatnih živil, se pravi: Bolj stradati! Slabo hranjen in duševno potrt človek je lahak plen nalezljivih bolezni. Epidemija influence se širi od zapada i^roti vzhodu. Ko bo zajela R»vropo, bo zahtevala neštete žrtve. Zmanjšala l>o delovno silo milijonov ter navdala s strahom vse prebivalstvo. V tako zimo leze omotena Nemčija. Omotili so jo u d are i angleškega odpora in italijanska katastrofa na Balkana, za čije odgovornost zvračajo fašistični voditelji na laški generalni štab. Junaki rieinoivega olja skušajo iz fašističnih J krit jem. uradov rešiti domovino. Ce pošlje Hitler svoje vojake na Balkan, l>o vsak Nemec dobro vedel, da jih je pahnil v vrtinec, iz katerega 111 rešitve. t akni 1 nCbenUi stvari, kar vse kaže, da gre za umor iz osvete. Zanimivo je, da je točno na dan umora pred 6 leti pogorel hI ev Ki upnikove in da jo bil ogenj podtaknjen ter da je bil ob tej priliki ubit gasilec Lojze iPirnat, sin posestnika iz Krtine, kar še posebej potrjuje domnevo, da gre tu res za umor i*z maščevanja. DR. GrVTDON SERNEC UMRL. V Ijubijan; kem Leonišču je po hudem trpljenju umrl znani celjski odvetnik ter sokolski in kulturni delavec dr. Gvidon Sernec. Dr. Gvidon Sernec se je ro-j borbi z zločin- dil 7. januarja 1879 v Celju kot sin zasluženega a narodnega' borca dr. Josipa Sorneca. Že! kot dijak in visokosolec je povsod krepko uveljavil svojo na-cionafao zavest. Ob koncu leta 1900 ie odprl laMno odvetniško pisarno v Ormožu, Med svetovno vojno je moral obleči vojaško suknjo in oditi na fronto. Po prevratu se je naselil spet v Celju in jo izvrševal odvetniški poklic skupaj s Fvojim očetom, po očetovi smrti pa je leta 1925 sam prevzel vodvtvo odvetniške pisarne. V DVORANI V BEER GARDENU SHERMAN AVENUE BARBERTON, OHIO VSAKO SOBOTO ZVEČER PLES PRI KATEREM IGRA MAT HO JE RJE V ORKESTER IZ CLEVELAND*~ ' Pridite in pripeljite svoje prijatelje s scboj- John Jurkoshek bivajo ti za uničene pridelke, je smešno nizka, in skoraj ne prihaja v pošte v. 'Kmetje zahtevajo tudi, da 'ban-ska uprava ukine prepoved uničevanja medvedov, češ, da so se ti spet razpasli. Koli- VOŠČILO ! Tem potom želiva vsem najinim prijateljem in znancem v Brooklvnu in New York a [ prajv vesele božične praznik'. Peter s ko je ločnice na tem. naj po- ter srečno in zadovoljno novo ____1_____:t T^-l______ i ' - I mu PLEČA VAS VARUJE MRAZA. Da je utrditev zelo učinkovit pripomoček zoper prehlade, nam kažejo stare Izkušnje. Zanimivo je pri tem, tla pleša.-1 i ljudje, ki nudijo prt piliti vendar posebno široko na padal i-šče, mnogo manj trpe za prehladi nego ljudje « normalnim I asov jem. ('udno je tudi, da se pl a vol as i mnogo bolj poredko prehlade, nego rjavolase osebe. Zdravniki opozarjajo tudi na to, da kažojo ženske, ki jim je moda predpisala lahka in kratka oblačila, dosti manj nagnjenja do nadležnih obolenj v no-t ustih in grlu nego nekoč, i—-- PFOFESORJI NA NJIVAH. /V okolici Warn-doifa je nekemu k-metu ontalo na njivi še mnr»go krompirja, ki ga ni mo- gel pobrati, ker moiških moči primanjkuje, otroci pa hodijo v šolo. Da bi se ta krompir vendarle, pospravil, so se vsi profesorji višje šole v Warm-dortu pod vodstvom šolskega ravnatelja ponudili -za delo. Po petih urah energičnega dela je vseh 17 učenih nnož »spravilo kirtetu veis pridelek domov. Prostovoljno v smrt Ko se je v nedeljo kmalu po polnoči vrnil domov na 1(M) E. 2nd St. v New Yorku Vincent Janežič, je našel v stanovanju obešenega svojega očeta Mihaela, ki je bil star 56 let. Janežič, ki je bil zelo mirnega značaja, je bil zadnje čase bolehen in otožen in je v obupu segel po svojem življenju. Pokoj njegovi duši; prizadetim nase sožalje! ;! LOV NA DIVJE SVINJE. , "U .-V l Ull | obupni klici. Dospevši do hi-j V gozdovih okrog Pišec in še sta hotela vstopiti skozi vež-i Podsrcde so se letos v velikem na vrata, ki so pa bila zakle- j številu razmnožile divje svinje, njena. P.is. ki je znan kot ze-ki delajo ogromno škodo našim lo hud čuvaj, še ni bil prive- kmetovalcem na travnikih in je poljih. Oblasti so svoj čas cd-ledile uradni pogon na divje svinjo v občinskem lovišču občin Pišeee, Srondje in Bizclj-J-ko, pa menda brez uspeha. ZVERJAD PUSTOŠI PO POLJIH. Tekočo jesen se spet pojavljajo od vseh' strani kočevskega okraja pritožbe o škodi, ki jo povzroča na poljih zverjad. letina j«' že itak slalia, poplave so ponekod še pomagale, zdaj pa je prišla še zverjad. Človek v mestu si nvisli, češ, saj ni tako hudo. Co -i pa ogledate jmstošenje po njivah, boste razumeli pritožbe kmetov. Ponekod so cele njive koruze opu-stosene. Zverjad prihaja ponoči čisto blizu človeških selišč. Kmetje si pomagajo s stražami in strašilnimi ognji, a vse -skupaj preimjlo ali nič ne zaleže. lx)\i-ki zakupniki tudi ne morejo odvrniti škodljivcev. Pont kod so lovski čuvaji šumske uprave organizirali love na divji« svinje, na ktere pozivajo kmete. Odškodnina, ki jo do- hiteli Še dragi ljudje in odšla ta ž njimi v hišo skozi druga vrata, ki pa niso bila zaklenjena Stopili -o v hišo, kjer je bilo vse tiho in temno. Nekateri domnrvajo, da je bil vlomilec v t<'in trenutku*še v h«ši, kajti ko co se nekateri vrnili li glavnim vratom, so bila le-ta že odklenjena in odprta na ste-/ai. Cim so prižgali luč v hiši, poznal, da so še kaj pripravne za dirko. leto 1941 Viktor Lulič, Chief lužinir, Rudi Kočar, Assistent Chief lužinir, pa rn i k ^Lovčen*'. Pier No. 1, North River, New York. Cudna so pota usode! Te dni sem čital naslednje porodilo : -— \r neki salon v New Jersey je stopil v torek zjutraj 7'2 letni Joseph Maginieki, naročil kozarček žganja in se mrtev zgrudil na tla, predno se je žganja dotaknil. Poklicani zdravnik je konštatiral, da ga je zadela srčna kap. Vest je sicer brezpomembna, toda moj sosed, ki je Maginie-kega slučajno poznal, je žalostno odkimal, rekoč: — To je pa res škoda, zares škoda . . . — Kaj .se hoče, dvainsedem-ogateiim čudaku, ki je bil poročen z mlado ženo seje približala zadnja ura. Po- f_____^___...........klical je k sebi odvetnika in go zanimala, in ko jo je že do-j mu narekoval oporoko: be.i del prebrala, je opazila. i;i — Moje imetje bo upravljal so nekateri njeni listi zlepljeni pOM?l>cn oskrbnik, ki naj ira priključeni radijskemu oddaj- 'kupaj. Odlepila jih je in je v' najame oblast. Oskrbnik naj svoje i>r senečenje na-a med j izplača moji ženi 'v-ak mesec njimi pisemski ovitek z oporo- sto dolarjev. Če bi *e moja že-ko. ki jo je .loločala za dediča, na slučajno poročila, naj izpla Pisatelj knjige, za katero i li1 VESELE B02ICNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2ELIMO NAŠIM NAROČNIKOM IN SPLOSNI SLOVENSKI JAVNOSTI Uprava 4ta oseba, ki bo pri črtanju knjig: oporoko našla. Njegovo iii^-tje je bi lo naloženo v neki nevvorški' : banki pod tem in ten/ grel o m ter je v teku let naraslo na o gromfiio \l-oto, ki je vsa pri- ravnajo svoje prejemnike na padla ubožni študentki. z ča njenemu možu po dvesto dolarjev na mesec. — To je pa precej čudna določba, — ga je opozoril advokat. — Vem, kaj govorim, — ga je zavrnil umirajoči. — Mojo ženo namreč poznam in vem, da bo njen mož tega denarja krvavo potreben. S S Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od ! 6. do 50, in otroke do I 6. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 PR K MOŽEN J E: $8,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. m K zdravniku je prišel bolnik in je začel tarnati: — Ne vem. kaj je z menoj, go*pod doktor. Saj lahko jem in pijem, spini dobro, toda »vsako stvar ta -ko j pozabim. Xe spominjam se, kar sem storil pred pol lire, ne spominjam se besed, ki sem jih slišal pred petimi minutami. Koliko mi boste računali. gospod zdravnik, za na -tančno preiskavo? — Pet dolarjev, — je odvrnil zdravnik, — pa mi jih morate takoj odšteti. Farmer je najel hlapea, o katerem so »osedje trdili, da ni prav posebno briliten. Ho-teč se »prepričati o teh trditvah, poklice hlapca k sel»i in mu reče : — Poleg krav in konj imam v hlevu tudi starega osla. Ce postavim preden j škaf vina, škaf vode in škaf mleka, kaj misliš, česa se bo lotil. — Vino in mleko bo mogoče povohal, vodo bo pa pil, .—, ji-odvrnil hlapec. Zakaj pa - — je hotel vedeti gospodar. — I, zato, ker je osel. Ce *e smeje žena tvojemu dovtipu, sta dve možnosti: bodisi je dovtip dober ali imaš pa dobro ženo. Moderna ameriška družina ima dva avtomobila, pa samo enega otroka. •'O LAS NARODA" — New York Tuesday, December 24, 1940 VSTANOVLJEN L. 1893 r=r -j - j j- 1 Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci Kanadski ministrski predsed-»sednik William Lyon Mackenzie King je že štirideset let v [ javnem življenju. Vse njego vo mišljenje je bilo ves ta ras umerjeno v se ve roaine r i ške i n praveu. S tem seveda ni rečeno, da ni zvest Angliji, pač je pa !l>o njegovih mislih Kanada narodno dozorela. V javno življenje je stopil, ko mu je hilo 2f> let. Izza leta 1!H!» načeluje liberalni stranki; jietkrat je bil ministrski Mackenzie King je dober prijatelj predsednika Roosevelta. Z Združenimi držajvami ga vežejo še tesnejše vezi. Njegov *tari oče William Lyon Mackenzie, voditelj kanadske bor-l>e za večjo neodvisnost v prejšnjem stoletju je živel kot izgnanec v severnem delu New Yorka. Tekom tistega izgnanstva je bila tudi njegova mati rojena na ameriških tleh. Mackenzie King ni nikdar v mu zdi, da je prikipclo nasprotje do viška, poseže vmes. Par njegovih prijaznih besed, pa si nasprotnika sežeta v roko. Z nobenim vprašanjem ga ni mogoče spraiviti v zadrego. Bilo je v času, ko je verska sekta "duhoborcev" v zapad-f nem delu Kanade povzročala vladi velike težave. Duhoborci, moški, ženske in otroci, >o nagi paradirali po AMERIŠKI BOMBNIKI ZA ANGLIJO Bombniki, ki imajo po dva motorja, so bili zgrajeni v Los A ngelcsu, Cal., za angleško armado in lete po 400 milj n a uro. 'iiMMK!11 :::;...;;„ :. . £3 mil. CITATELJEM! ^^mmmmmmmmmma Kot vsako leto, smo tudi letos naročili večjo množino Braznikovih pratik iz starega kraja. Lansko leto je bila cela pošiljatev, ne »vemo kje, zadržana. Letos smo"bili bolj srečni in smo do sedaj dobili polovico pošiljat ve. Zatorej jih naročniki lahko dobijo po navadni ceni, dokler zaloga ne poteče. Še boljše, ako še niste naročili Koledar za leto 1941, naročite spodaj označeno zbirko: predsednik, navzlic temu |»a nazunaj ne razodeva politika. Uličen Woodrowu Wilsonu, to-Sličen je profesorju ali uce! da manjka mu Wilsonove di-njaku, ki spada bolj v knjižni-j namike. WiUona so veselile co kot pa na govorniški oder. j boMt>e. Mackenzie King se jim Toda Mackenzie King je \ zna izogibati. zadregi. Povsod se zna vdo- j cestah v znamenje protesta, mačiti. V tem (jogledu je skoro Nekoga dne ga je neki član o- pozicije viprašal v parlamentu: — Gospod ministrski pred sednik, kaj bi storili, če bi nekega jutra vstali, pogledali eden najbolj pretkanih kamni-j V občevanju z ljudmi je ličkih politikov. i\' b bilo treba,Jljudeii, prijateljski ter prese-bi lahko v hipu omrežil vse'netljivo |>otr|>ežljiv. Kanadska svoje |K>litične nasprotnike. Pa'jezdiva policija ga spremlja le skozi okno in opazili na cest: tri povsem gole d uho borke * Ne da hi trenil z očesom, mu j«* Mackenzie King odgovoril: — Takoj bi dal poklicati še se mu ne zdi potrebno in bi pri j ob redkih prilikih. Pri kakšnih I voditelja opozicije in voditelja tem najbrž ne imel jm^ebnegj!' svevanc»4i ali sličiiem. Običaj progresivcev. užitka. no |>a nima niti detektiva v Ko bodo pisali zgodovinar- svoji družbi, ji o sedanji vojni, IkhIo mora-! Majhen je, čokat, plešast, o-li omeniti vpliv Amerike na j kroglega zdrajvega obraza, mišljenje dveh vplivnih vodi- Bolj je *ličen dobro vol j nemil $ DAVČNI VIJAK ČEDALJE BOLJ PRITISKA Kanadski poslanec o Na vse luksusne predmete je naložen visok da- Lindberghu vek. — Na kare je do 80 odstotkov davka. — William L. Houck iz Niagara Iz Amerike bo prihajalo manj blaga. (Falls, (»nt, jc nedavno govoril teljev angleškega ini|»erija. Angleški ministrski predsed nik Winston Churchill je najml Amerikanec. Njegova mati se je pisala Jennie Jerome ter je bila doma iz New* Yorka. Njegova živahnost razodeva ameriško kri. 'Mackenzie King -se po značaju po v sem razlikuje od Winston Churchilla. Rodil »e je v nerazviti deželi ter je že v svoji rajni mladosti zahrepcnel po širšem obzorju. Da si je imel v Kanadi na razpolago primerne šole, je študiral na čikašk in Harvard uniiv-erzi. Svoje študije je iz|Mtpolnil v Angliji in v drugih delih Evrope. Že kot mlad mož je zaslovel po Združenih državah kot ♦lobe r poznavalec delavskih od-noša je v. Zanj se je bila zavzela Jane Adams, predaval je na Harvard univerzi ter je bil pod po-k rov i t e 1 jst von i Ročke f e 11 e rje ve ustanove štiri leta ravnatelj industrijalnih raziskovanj. — Mornarjev manjka 1'radniki Kanada je zavzela stališče: "Karkoli ni prebivalstvu neobhodno potrebno, naj bo podvrženo t oz k en hi davka.'* mornarjev pravijo, da vaškemu župniku kot pa mini- primanjkovati moštva jezer- 'strskemu predsedniku velikega dominija. Alkoholno pijačo le redkokdaj pokusi in zato tudi ne ve, kako irre drugim v slast. Nekoč je povabil k sebi precej časnikarjev. Prepričan je bil, tla jim bo zadostovala steklenica kanadskega žganja.To- V Kanado prihaja vsak uit -sec iz Združenih držav stoti-soče iztisov detektivskih romanov. pove.sti o zlatoi>kaleih in nevarnostih divjega zapada. Kanadčani — posebno mTadina — v-e to z užitkom prebira. Taki magazini so bili poceni, kanadske unije j Komaj nekaj centov vsak. V 'e zače- bodoče bo pa drugače. Kanadske oblasti r-o namreč skh-nile, da detektivski romani niso kanadskemu prebivalstvu neobhodno potrebni. Vsled tega l»o nanje naložen precejšen davek. skim parnikom. V armado, mornarieo in letaVtvo jib je toliko prostovoljno vstopilo, da juh je tožko dobiti namestnike 1 SLOVENSKO - A.MERIKAN-SHI KOLKDAK za L. 1941. Stane 50 centov. VELIKA BLAZNIKOVA PRATIKA ZA L. 1941. (S trem mlatiri.) Stane 23 rentov. PRIROČNI ATLAS — 38 BARVAN 1H ZEMLJEVIDOV v velikosti 9*4 14'/« infev. Stane 23 centov. Fall v Buffalo, N. Y.. ter rekel, da je Ana rika pieveč popust 1 ji - KNJIGARNA k«® in-.,,^,,,;^ i sioVenic P«!**«* Co. met no cvetje, ptičje kletke, krajin širiti propagando, ki ni kcnservirnne riUc. konservira- v skladu z ameriškimi bak i'l<; West 1st h St.. New York no sadje in sočivje, papirnati prtiči, konfetiji. S teni pa »seznam.še nikakor ni izčrpan. Davek bo treba plačati o 1 žepnih električnih: svetilk .električnih britev, ra-dioaparatov, gramofonov. god- lantik ter benih instruiu ntov, biljardnih tovne miz igrač. principi TTonck je član provinci jai-ne legislature v Ontario ter je na glasu kot dober in previden politik. "Ž;il nam je,"' /e rekel - • mož. ki ie -a.m prelete' je bil deležen ve. tako izraža. je ga življenja (k>; nt.ii je bil od ve len s}n — prvoroj nec) inju je Kanada ponudila zave-\cr (t išče. V-e do izbruha sedanje kamer, nalivnih nakita. mila in pa-:fu-j peres, je preživljal najtežje ir e At-{vojne smo na radi ime i in se s ve-1 navduševali zanj ter >koru ne Ko moremo pojmiti, da se je tak'» -vo- izprenv nil.** ill kurjače v. Prejšnji t den je bila unija pozvana, naj opremi z moštvom doset jezerskih parni kov. pa ji ni bilo mogoče. Izzn izbruha vojne se je ka-da steklenica je bila prazna ko'uadski armadi pridružilo nad Piedvsem nlanjka kuharjev Kdor jih bo hotel brati, bo pač tla bi namignil. Poslati je moral JMJ drugo, tretjo, četrto . . . deseto. .. in se ni mogel preču-diti. Mackenzie King je |>ečlar. Ženske mu niso mar, pač je pa cilj njegovega življenja borba za demokracijo, dobrobit Kanade in sloga v liberalni stranki. Političnih nalog se loteva 7 največjo vnemo in natančnostjo. In česar se loti, završi do skrajne popolnosti. Med člani njegovega kabineta se pojavijo večkrat resna trenja. Mackenzie Kingu ne u-ide nobena malenkost. Ko se NAČRT ZA ZAVAROVANJE PROTI NEZAPOSLENOSTI Poteklo bo še nekaj mesecev, predno bo stvar v redu. — V skupni sklad bosta prispevala delavec in delodajalec. — Ustanovljenih bo 85 uradov. Dne 28. scptenjhra je biia imenovana komisija za zavarovanje proti nezaposlenosti, ki ji načelu ie dr. Joseph Sirois. Delavski mini-ter MacLarty je izjavil, da delo dobro napreduje ter da l>o parlament«' se tekom sedanjega zasedanja predloženo tozadevno poročilo. Vsega skupaj ve posveča temu delu nad tri tisoč uradnikov, k! so večinoma v-do v zvezi z glavnini' uradom. "Načrt za zavarovanje proti nezaposlenosti ie povsem preprost. Delodajalec ho plačeval svoje in uslužbenčeve prispevke v skupni *klad. Mogoče se bodo vršila ta vplačila s od njegove te- ca bo odtrgan denske plače. V sklad bodo prispevali vsi delavci, ki zaslužijo manj kakor dva tisoč, dolarjev na leto. jPrč-pevki bodo določeni ^o-razmero v. zaslužkom. Za dejavne, ki l»odo izredno malo zaslužili, bodo morali prispevati delodajalci. .Stroški zavarovanju bo enako razdeljeni med delavce in deVlajalce. I "p ravne stroške bo trpela vlada. Ako ddaveč po tri deset tedenskem zaposlenju izgubi delo. 4>o dobival na teden $4.80 ja k*it .ie bil'tedenski zaslu-pon*>čjo posebnih znamk, ki^^k. .Življenski standard v^a-ji«h ho kupil delodajalec zase in kega nezaposlenega delavca za delavca. Prispevek delav-' mora biti zaščiten. 'Svet ima važn jše skrbi in tako je pozabil, da so slovite kanadske petorčice nedavno obhajale -roj sedmi rojstni dan. Lz poroči' ameriških li-stfiv posi-eiiKimo, da imajo prvo obha jilo že za seboj in da se v zadnjih dveh letih izredno dobro razvile. Niso pa več toliko uiicne, kakor nekoč, po nekoliko širokih ličnicah jim je opaziti izvor rz bednih raznuer. So pa še vedno privlačnost za tisoče turistov. e-" svojimi filmskimi pravicami, honoraiji za fotografije in dohodki iz prodaje razglednic predstavljajo glavni vir dohodkov svojih istaršev, ki imajo še druge otroke. Kanadska država izda za njih vzgojo in nadziranje vsako leto 14,000 dolarjev. Kakor prej živijo še vedno popolnoma izolirano pod nadzorstvom dveli (postrežnic, ene kuharice, treh služabnikov in dr. Dafoeja, ki je njihov vrhovni nadzornik. Sanio enkrat so zapustile evoj dom. to je bilo takrat, ko je angleška kraljevska dvojica na svojem potovanju v Kanado izrazila žel jo, da bi jih videla. Igrati * e -mejo brez nadzorstva samo enkrat na dan, in sicer za eno uro. V tej uri smejo turisti za tri minute de-filirati mimo njih. Se-tre Dio-' žen davek. V minogih slučajih ima vlada drugačno mnenje o luksusu kot ga imajo Kanadčani. Marsikaj, kar smatra Kanadčan za neobhodno vsakdanjo potrebščino, je po mnie-n ju vlade luksus. Na primer: osebni avtomobil, nvotorna kole-a, pr'ko'ice. mo-itorni čolni, cigare, cigarete, to- ol. ljudskem, štetju leta li»:;n imela Kanada lO.oTfi.T^ bo kdo hotel kupiti radio aparat za sto dolarjev, bo moral plačati poleg kupne cene še 2T> j prebivalcev. Zdaj jih ima nad dolarjev davka. I1- lui ijonov. Registrirati soj ♦Ljudje sicer nekoliko godrn-|s^ m«>'ale vse Osebe, -ta.K jajo, trxla vlada je prepričana. da n ■ i>o0x jnik poražene poljske ar-rijo M o.jstrtkov vsega kanad- ||ia(,e inal-;ai Edvard Smigly. .kega prebivalntva osebo, sta-i nad 1f> let. ' ' Rvdz iz Tasmane ob vznožju re , <'e je razmerje tako kot je i bilo leta 10n0, j. -/.da j v Kana-jdi 4 mili jone oseb ]>od 1(» letom.. __ ^ | Potemtakem Šteje skupno pre- jam.—Zaenkrat jih bo dobilo dva tisoč dopust bi val >tvo nad 12 milijonov. Da bo spravljena kanadwka vojna produkcija na vi^ek, bo vlada ".posodila" kanadski industriji vojake, ki so posebno i«z ve zibani v kakšni stroki. Kot taki pridejo vpoštev seveda le tisti, ki jih aruuida sanui ne potrebuje. šestih nevsecih svoj višek. (Izdelovalci letal potrebujejo vsakega izvožbanega moža in so vsled tt ga svoječasno pro-tiH-tirali proti vojnemu nodoče ne bodo sprejemali v armado profe-ionalcev, ki so potrebni vojni industriji. Industrijalec, ki bo hotel zaposliti vojaka, bo moral vložiti posebno prošnjo in dokazati, da takega delavca ne more dobiti med civilisti. Po dovršenem delu se bo moral tak strokovnjak zopet vrniti v armado in odslužiti svoj rok. C'as zaposlenja v privatni industriji mm bo vštet v vo nove so s, med seboj dobre pn-1 . ilKlu^; ........ latelpee m drze druga z drago.) jaSWo .^X,,«. dobo Največja bolečina jim je ta. ce, y Kana bombardirali zelo važno industrijsko mesto in železniško križiče Mannheim ob Reni. ZAVAROVANJE PROTI BOMBAM Prizor na neki postaji podzemske železnice v Londonu, kjer spe ljudje, tla se zavarujejo proti, nemškim zračnim napadom. ~an»e za-p. jih otroške bolezni d< slej niso napadle, zato pa tudi niso imuniziranc. Zanimivo je to, da imajo vse istočasno ha ivteiu me-tu bolečine. Njih be-'-eilni zaklad je majhen, ker govore vodno isamo med seboj. Govore kanad-ko francoščino pisati. Zavoljo njih je v njihovem rojstnem kraju nastala tujsko prometna industrija, ki si služi milijone, njih oče pa jim je pri tej industriji zagotovil repe odstotke. Vsekako bo- do nekoč predstavljale pet do-Ln znajo že skoraj brez napak torih partij. ♦ Mackenzie King kot človek "t: L A a NAROD A" — New Yori^V~ •Tuesday, December 24, 1940 VSTANOVLJEN L. 189* ROMAN :—: Spisal: FRAN GOVEKAR ^ "Nikakor ne. Povedal tem župniku le. da te prijatelj snubi, in da storim vse. da se vajin zakon »klene čim preje." Tedaj -e je Olga .-pomnila. 44Da, le Magda je toliko govorila — Man i ca pa je ino čala. Magda je torej bržčas vohunila in naju tožarita, tebe pri dekanu, a mrene pri župniku! Kača!" Jezno je begala po s-obi. 4 * Odpust i ji, isa j :e ni zavedala, kaj de a. Vse se uredi — v-i jeziki za veze je: reci samo da, in prijatelj ..." Padla je na sto!, r*e zgrabila za glavo in ležeč na mizi zajokala: "Novak! Zakaj Novak!" Rada bi mu rekla: "Zakaj ne ti — ti: Milan, 2t.kaj ne ti? — Misli, tla >em blazna, misli, ril sem podlioa ali kar hočeš: tebe ljubim — tebe ljubim!" Tako bi mu rada rekla, a samo jokala je in molčala. On pa ji je jioložil roko na ramo in dejal: "Olga. pomiri se in se odloči. Ako se ne odločiš, se ne -n»e v a videti nikoli več. & jutri naprosim župnika in dekana, naj mi poskrbita m^sto drugje. Tu ostati ne morem . . . I »og te razsvetli« Olga! — Lahko noč!" *'Saino še trenouk, Milan!" je vzkliknila, planila na noge in se oklenila njegove .rame. "Ne zameri! Strašno mi je in kar trpim, niti ne slutiš! Le piši Novaku, da ga vzamem! j«ahko noč!" Fioergično je zagrabil kljubo in urno odšel. Počasi je -topal po stopnicah navzdol, obstal, prisluhnil; nikjer glasu po hi*i. Ga-podinje z Vidko torej še ni bilo domu. Iz veže se je videlo bi leti na trgu nekaj svetilj.k. Ko je prestopil hišni prag, se je ozrl. Nikjer nikogar. Podvizal re je, da! je prišel od hiše in krenil v kaplani jo. V trenotku, ko je -to-p»l v vežo, se je oglasil navček s stolpa. 1 "Naj v miru počiva in večna *uč naj min .-veti!" je zavzdihnil Ii» žanec. Iz kuhinje pa je pritekla stara kuhaiiea. *"Ali >te bili pri njem. gospod! Ta nesrečnik!" "Niseni. — Kdo je umrl?" "Petniz! t*bi• ga je Žlogarjev hlapec .Tur na svi.-lih. Vpričo Miee ira je pobil z gnojnimi vilami. P< truza je bilo groeno gledati---" "Strašno! In Janiniea je tudi bolna. — Nič. nič .Tera, nocoj ne bom večerjal. — Samo vina mi prinesite — žejen sem daleč .»enr bil na izprehodu." / Omahoval je v .-oho. Sekta pivcev hašiša V kratkem je moral zak;'juč«ti šolski pouk. Od zadnjega sestanka zvečer v njeni sobici :.-e Rožanec ni več i/prehajal z Olgo in Vidko. Sam pred scl>oj je izgovarjal, da ima na šoli preveč tlela — vršile so se klasifikacije, zaključne konferenee, prvo t liha ji lo na praznik sv. Alojzija — kako hi utegnil! Toda v isti ni ><' ji je izogiba . Samo mimogrede sta -e včasih pozdravila na šolskem hodniku ali na konferenci, se nasmehnila in okrt aila o<*-i drugam. Njega je bole o srce. Vendar je bil srečen, da je našel v sebi moč, premagati sel>e in njo. Sedel je kraj gozda na mali višini, zakrit z vrsto ; mrek in razmišljal. Sem je zahajal zdaj po ovinkih na iz-piehod. IKijt.č se, da bi ne srečal Olge z Vidko. Mračilo >e je. Rožanec si je naslonil glavo na roko. Nedaleč se je za smejalo dekle kakor grlica. Rožanec je po-- uhnil, sklonil glavo za drevo in čakal. Koraki po cesti spodaj so.-e /e slišali. Mimo sta stopala v mraku moški in ženska. On jo je držal okoli ramen, ona njega okoli pasu; tiščala -ta se, da -ta bila v 'mraku videti ena samia oseba. Polglasno sta govorila, strnila glavi in se poljuibljala. . Polagoma i-ta izginjala v temi. vračajoč se v mesto. 4'Kako sta srečna! Jaz pa ne smem biti nikoli tako srečen," jo govoril Ro/anee saiu v seo!ni mesec. Tiho je visela na ogromnem -vodu prirode večna -vetiljka ter razlivala tajinstveno svetlobo po pokrajini. Jn daleč po gozdu se je dvignil šum, | riihajal bližje, se okiepil, naraščal ter zamajal vrhove in veje. a zlnižal dalje kakor vzdih-- Pokorno je sklonil kaplan glavo k zemlji. ('emu te misli? Končano je! SaniiO ne mf-liti več, samo ne mjs.iti več! Zavezal se je, prisegel je. Zdaj je kakor prodanee, brez svoje lastr.e volje. Kot polotrok, n k poznavajoč življenja, se je bil vda! poklicu z dolžnostmi, kat"iih dalekosežnosti ni niti slutil. Kolika krivica! Tn zaman je vsak upor. Torej le misliti ne več! Ne, ne mi« liti, le vdati, odreči se, resignirati-- Potrt se je vrača! v mesto in krenil preko mostu. Tu je zaslišal lotičatije in began je ljudi V jasni mesečini je videl, la kažejo nekateri v reko, drugi tvkajo po nabrežju, tretji se ukvarjajo z neok četni ni čolnom, dva moška pa sta se pravkar pognala v vodo. "'Tanile plava! —Oj, iz>«rinila je! — njena roka, — glava!" . 44 Ah, ni je več!" so v,pili gledalci križem. "Kaj se .ie zgodilo?" je vprašal kaplan. ' d*Neka go» podična je skočila v reko!" ' "Katera?" • 1 "Ne vemo. — Tamie z nabrežja -e je stnnoglavila v tolmun, kjer je najgloblja votla — vrtinec. Dolgo jo je vrtilo in požiralo, a <-|>ct metalo kvišku. Končno je telo odplavalo po .reJti. — Zaman ja vsako reševanje. Gotovo je že mrtva!" po pripovedovali ljudje. Rožanec je h i te i po nabrežju in naj>eto zrl v vodo. Pla-vnča sta se z l.aporom; vseh sil poganjala po reki, da bi ujela utopljenko, toda valovi so jo odnašali hitreje, ker se pač ni branila več. Oči vidno je bila nezavestna, morda že mrtva. iNsdsljevsnje prihodnjih) ■Leta KM) je prišel v mesto Zmage, kakor nazivajo molia-medani Kairo, Hasan ben Sab-ba el ILoa|airi. Pot ga je pripeljala iz Perzije in v Kairu j' začel takoj širiti nauk iz-maelitov. Kalif je bil takrat Muntasir, in pod njegovo slabo vlaodpirala njeno razširjenost tent bolj, ker so bili vsi. ki so se tajni ]»osiiicho-vali odstranjeni in ker nihče niti sluti! ni, kdo opravlja to krvavo delo. Strahovlada sekte se je raaširila po v em moha-medanskom svetu in v Bagdadu so plačevali bogati trgovci sekti odškodnino prav tako kakor p'aču je jo zdaj odškodnino ugrabiteljem. fKalif in veliki vezirji so bili brez n*oči proti sekti pivcev hašiša. Veliki veziy v Kurdista-1111 se je nekoč ]>osinehoval asa-f-i 110111. dnigi dan so ga našli v haremu k ,prerezanim vratom in nikoli >e ni posrečilo dognati. kdo je'bil morilec in kako je mogel prti v harem. O tonv, kako je bila razširjena sekta pivcev hfišiša priča najbolje naslednji dogodtk: V Kairu živeči ugledni arabski trgovec je izgovoril nekoč nepremišljeno opazko o TTasa-nn. otem pa bo ples, za katerega bo igral JOSIP ROLIH m njegov orkester iz James City, Pa. VSTOPNINA J K SAMO 25c. Vse rojake od blizu in daleč uljudno vabi — ODBOR 12—23, 24. KOLESA BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO. Danska državna železnica r-e je odločila za ve ikopotezno "službo klientu." Na po-tajah od katerih so prej avtobusi rprepeijavali potnike dalje, a jih zavoljo pomanjkanja bencina danes ne pre pel ja vajo več, so tistim potnikom, ki imajo še dolgo ]K)t. kolesa na la/.po-lago. Uporaba teh koles je brezplačna in ni treba niti posebne zastavnine zanje. Danci so, kakor znano, vneti kolesarji pa jim ta uslužnost železniške uprave zi lo godi. privržencev kal'ifovihl>-veta. Cim je pa ntopil na su-je kmalu bo. ga je neki mornar zabodel. padel 11a H;»Sana in njegove pristaše. Hasan je moral zhe-žati in vrnil se je v Perzijo. Njegova zagonetna o-ebnost je bila pa >e ovita z vencem le- Lepa priložnost Farmer, srednjih let, išče gospodinjo, naj bo Slovenka ali Hrvatic?,. Ako jo bo veselilo, jo tudi oženim, čeprav ima par otrok. Resne ponudbe na naslov: "Udovec", c. of Glas Naroda, 216 W. 18th St., New York, N. Y. 5x ' Zaman ie bežal pred osveto sekte, ki je i m la svoje niti razpredene po vsem svetu. Tudi pozneje med križarsko vojno se je večkrat pripetilo, da so bile pomorjene cele sku-jpine križarjev in vse zasledovanje «isa!~ i nov je bilo zaman, kajti nihče ni mogel odkriti skriva išča njihovih poglavarjev. Hasan je umni, ko mu je bilo 100 let in njegovi nasledniki so se držali do polovice 1.*?. stoletja, ko so še krvoločnejše mongolsko-tatarske tolpe napravile konec njihovemu paše-vanju. . KAJ ZMORE ČEBULA. Neki poznavalec kuhai ske umetnosti je nekoč dejal, tla uporablja izmeti 1(MM) dobrih recoptov 999 čebulo v tej ali oni obliki. Ta izrek nam pove. kako važna je ta rastlina za kuhinjo. Toda ne samo « kusa č •-bule, tudi njene zdravilne moči so proslavljali že od pamt i veka. ISitr;« ten častilce čdbule je bil Neron in v določenih tlneh v mesecu je j tlel sanyi to prav necesarsko jed. Da je bil zanjo tako vnet, je inwlo svoj vzrok nemara tudi v njegovi nečiiikornosti. ka:ti stari Rim)'jani st> bili prepričani, da čebula boljša glas. Neron pa j , kakor znano, samega sebe ' matral za velikega pevca. Ptserbno b!a 00 00 00 00 00 00 « 00 S If JJ 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 naznanjala z loč"-te dogodke, so prepovedovali je*ti čebulo v kakršni ko!i obliki. Samo Ko si je opomogla in j»* <■• z nekoliko dni povprašala v lJon enu po rvoj< 111 imetju, m<»- nekatere mistične ločine, zlasti rala ugt»tt»viti, tla je izginilo. Pitagorejei. ni.-o hoteli .-lišati' Belgijec je bil sicer drniroeeni ničtfiar t> čebuli, in so jo svojim nahrbtnik ]M>šteno odtla!. t tla pristašem prepovedovale, ker'neka žen.- ka iz Koucna. ki j«* b t o menile, da more čebula vpli- la zvetlfla za njfirt»vt» v-ebino. vati na razvoj človeštva. KOLIKO IGEL IMA SMREKA. je prišla ]>oj, «V-. da ji j tako naloženo. Potem j«* tajila, da bi ga bila w.e'a. Oblasti -o >tvar pni-kova e ill st> nirot« vile. ki botanik ie iz- , » , . . . ihenka 111 nje nmz v zadniem raeunal, tla ima bukev - pre- - ... , .. ' živela ineko -vojili iaz- Iliieroin i.t cm 120,000 ,- , -mer. lli-na preiskava j 11a- Tglavec i-te dubeline j»a ima o-krog 24 milijonov igel. ,-la v neki žiuuniei 70.000 t'ran-' kov. ostanek milijona pa -o i našli v štirih železnih zahojih. 1 ki jih jo bil mož skrbno znk<;-jpal na vrtu. Tako je F<>Ikeno-va končno prišla do -vojih |»ii- KO SE BO SOLNCE OHLADILO. Ameriški raziskovalec dr tieorge (!nmo\v je iziačuual. «la hrankov. čeprav j«* nekaj -ev» -bi,do kr ikovi atomi, ki so po- tla manjkalo, trebni za zgorevanje -onca. ]»o- OPAZKE ANTONA ČEHOVA. I'aii»<-tni -e rajši u<"i, im-uiiim pa rad uči. Darilo za PRAZNIKE RAZVESELITE VAŠEGA PRIJATELJA (ICO) ZA B02IČ Z DVOMESEČNO NAROČNINO NA "GLAS NARODA". STANE SAMO »1. List skušamo napraviti splošno zanimiv za vse čitatelje. Vemo, da Vaš prijatelj oz. prijateljica, ki še ni naroče(a) na Glas Naroda, bo vesel (a), da ste se spomnili za praznike. Ta ponudba je dana, da se vaš prijatelj oz. prijatelji ca seznani s tem slovenskim listom, in bo s časom redno naročen (a). IZPOLNITE SPODNJI NAROClLNI LISTEK Storite to še danes, j ' t i i ~ J UPRAVNIŠTVO "GLASA NARODA" i da bo pravočasno | 216 West 18th gtreet> New York j za praznike. | Tukaj Vam pošljem $1.—, za dvameseono naročnino za; J j Ime................................... | Mi bomo obvestili I Naslov....... ........................ | Vašega prijatelja I ................................ I S primerno božično J List naj pošiljamo pričenši z dnem...................... ^ dopisnico o vasem I Xfn- • n • - I . j jI oje ime in naslov je: ................................... « darilu. [________________________J | ra'blj- ni v 10,000.000.000 letih. |Tedaj bo solnce upapu-tili ■ plin. Sonce bo nekoč komaj ta-.ko veliko kakor naša zemlja, a, zemja sama 'l>o imela tedaj! 1-ažje pro-iti ubog- za m kaj svojo večno ledno ežemo tudi Pretit n pa se bo solnce ohla- strogostjo, dilo. l»o postajalo po mnenju j Dokler-e človek ve-eli -tlr. Gamowa. četlalje bolj vročo|".ia .i«' P <> vi-, da — in v tem Manj« ie že danes.il»OIwn>.'° ]ov iročnejš,g;^ na Tstoča-no bo seveda čedaljel^abotnejšeira, je mi-le< p bolj vroče tudi na zemlji. do-|nf' rnzi,M>e več. kakšen •mi>i-kler ne IkkIo morja zavrela.!imatn to dedovanje in to nni Življenju na zemiji tedaj ne' o1-' ntn" zgrnila nad našo premič- neumnejši n->staja. ieo. se bo ta spremenila v ža- f»irt jc strašna. A :e -traš-reče peklo. V tolažbo nam je.|m'>:l 1,5 1>iljl zv -tj. fvSOIlK pravi dr. Oamow. ki uči na vse-|n°iža ]>i hila 7.avi -t, da bi mo-učilišču v Wa-himrtonu. da 'Sveti ^ večnost in niko-jbotlo propadli samo sonce. zeni-M' 11' nnfreti. . • ja in drugi planeti, temveč da' ljubiti samo čednost no žen-,l>. ista m t h In zadela v 12.000,- ] je nrtbičnost. 1-knti v žen-000,000 let sploh vso vesoljst voJ k:vr nain >"»njka. ni _ ^_ 'ljubezen, temvi-č ol>ož vanje. MILIJON KLAVČEVE VDOVE. Henrietta Folkenova, lastni-ea n>esnice v Dunkerque je imela srečo v nesreči. Vojni dogodki so jo prisilili, da je zapustila svoj dom. Na hitro je spravila vt*e svoje imetje, ne-jkaj več nego milijon, v nahrbtnik in s kolesom jo zbežala. Po poti je srečala, ko je bila že skoraj rzčrrpana, nekega be,r4rii-skega kolesarja in ker se je bala, da ji bo zmanjkalo moči. ara jo prosila, naj vzame nahrbtnik in odda na župrm-tvn x R^u^nn kamor so je bila namenila. kajti ljubiti moremo le nekaj enakovrstnega. (Ljubezen, prijateljstvo in spoštovanje ne združujejo nikoli tako kakor skupno /sovraštvo. . Rojake prosimo, k o pošlji jo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL M0NBY ORDER, a!ro je mm !e priročno _____ _