PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu lt™aJa 1945, njegov ONEiN?KnikpaPA26TIZANSKI ^ 1943 vPvaasi1a:rn^ cikokr,?'r,razmnož^'r,a temr,0d 5- d° 17 eop-tembra 1944 se, je tiskal tiskarni »Doberdob« v Si Gorenii Tiebu- '• «J 18. septembra 1944 .Sim',"13'3 '945 v tiskarni ofna ■ni)a“ pod Voiskim Da ldr',l’ d° 8' n'a>a 1945 Kjer i dsv®b°ienem Trstu, ka IZŽ a zadnJa števil-ti,aBl i.e edini tiskani par-genski DNEVNIK v za-U^njeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD UI. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 172 (13.705) Trst, petek, 3. avgusta 1990 V noči na četrtek so oborožene sile iraškega predsednika Huseina vdrle v Kuvajt V Zalivu spet vihra vojna Neznana usoda kuvajtskega emira - Varnostni svet obsodil iraško agresijo - Sovjetska zveza prekinila dobavo °rozja Iraku - Ameriška letalonosilka Independence na poti v Zaliv, čeprav se ZDA zuvzemajo za mirno rešitev ZDA so tako] poslale v Zaliv letalonosilko Independence (Telefoto AP) BAGDAD, KAIRO, NEW YORK -Nad mali kuvajtski šejkat se je včeraj zgrnilo tisto, kar so mnogi upali, da se ne bo zgodilo. Iz sosednega Iraka je ob dveh po krajevnem času (tj. ob eni uri ponoči v Italiji) navalilo 14 vojaških divizij, te pa so že v nekaj urah zasedle vse ključne točke v državi. Prodor iraških čet je bil bliskovit, ob zori je vojska iraškega predsednika Sadama Huseina skoraj v celoti nadzorovala glavno mesto Kuwait City, tj. kraj, ki je od meje z Irakom oddaljen le 80 kilometrov. Prodor v kuvajtsko prestolnico je izvedla ob podpori topništva in letalstva, zaman je bil letalski protinapad kuvajtskih zračnih sil. V kratkem so iraški tanki zasedli središče mesta, istočasno pa obkolili letališče in prevzeli nadzorstvo nad mednarodnim letališčem. Po dveurnih spopadih so naposled zasedli emirovo palačo, ni jim pa uspelo prekiniti oddajanje krajevne radijske postaje; ta' je nato ves dan iz ilegale pozivala k boju zoper zasedbene sile. Kaže, da sta vodja države, tj. šejk Al-Sabah in njegov prestolonaslednik, uspela s helikopterjem pravočasno zbežati v Sav-dovo Arabijo. Vsekakor pa vesti niso Prevladala je grenkoba, ki jo je vzbudila nedavna razsodba sodnikov Bologna in vsa Italija sta se spomnili žrtev najhujšega atentata v zgodovini republike — Več desettisoč ljudi včeraj§ . ncev Italije se je udeležilo ta Ua ^ komemoracije žrtev atenta-atenta, °*0njski železniški postaji in Polita d Z19 vlak Italicus. Poleg vidnih hienio,.1" Predstavnikov Pa so se koki šteViiCl)e udeležili tudi predstavni-rav, D ^ italijanskih občinskih up-Veejih ^ *?k° so bile v skoraj vseh sPrevo(jues^k spominske svečanosti. V je Vassflir0 kdi minister za pravosod-erhiski * ' tajnik KPI Occhetto, pa-k>allflZr-^an Leoluca Orlando, Nan-taitient ^hiesa in številni drugi. Par-kortieillo C1' ki se niso mogli udeležiti Posla); Dracita' 50 bolonjskemu županu kdarn0i!lsina m brzojavke z izrazi so-da bi Se l za svojce žrtev in z željami, tal° v kolesje pravice končno zavr-ski zb0rn V° smer- V senatu in poslan-sPomniij 1Ci Pa 80 se žrtev atentatov Po (jjj z enominutnim molkom. Požje ob e, .. Polaganja vencev ob vz-V°rniški 6 2 imeni žrtev, je na go- klnDBr,;, er Prvi stopil predstavnik Ja svojcev žrtev, Torguato Sec- ci, ki je ponovno, kot že nič koliko krat poudaril, da svojci zahtevajo resnico, saj je to pravica, ki jim jo dodeljuje ustava. Omenil je dolgoletni sodni postopek in afere, ki so ga spremljale, z grenkobo pa je omenil tudi zadnjo razsodbo prizivnega sodišča, ki je obtožene krivce proglasilo za nedolžne. »Bologna ne pozabi,« je dejal Secci, isto geslo pa je bilo tudi na velikem transparentu na čelu sprevoda. Poleg številnih predstavnikov oblasti sta govorila tudi dva mladeniča, Palestinec in Izraelec, ki sta odločno zavrnila vsako obliko nasilja, prav tako odločno pa sta izrazila željo po miru in spravi ter medsebojnem spoštovanju. Zadnji je govoril bolonjski župan Imbeni, ki je naglasil, da »se Bologna ne bo vdala in bo še naprej zahtevala pravico za najhujši atentat v zgodovini republike«. Na sliki (telefoto AP); ogromna množica na trgu pred bolonjsko postajo potrdili. Govori se o več stotinah mrtvih, kar pa zadeva naftna nahajališča, kaže da iraške čete niso poškodovale objektov. Bagdad je vojaško operacijo na Kuvajt skušal opravičiti s tem, da jo je označil kot »notranjo zadevo«. Skliceval se je na poziv, ki naj bi mu ga poslala fantomska »začasna vlada svobodnega Kuvajta«, hkrati pa v uradnem sporočilu poudaril, da je prisotnost vojaških sil Iraka v Kuvajtu le začasna. Skratka, vojaške sile naj bi Kuvajt zapustile »brž ko bosta zagotovljena mir in varnost«. Zasedba Kuvajta je povzročila takojšnjo reakcijo mednarodne skupnosti, v prvi vrsti OZN.. Na pobudo ZDA in Kuvajta se je že ob zori sestal Varnostni svet in soglasno izglasoval protestno resolucijo. Zanjo je glasovalo vseh 14 držav članic (med temi tudi Italije), odsoten je bil le predstavnik Jemena, ki je kasneje izjavil, da ni pravočasno dobil navodil od svoje države. Resolucija zahteva takojšen umik zasedbenih čet s kuvajtskega ozemlja. V Kairu, kjer poteka zasedanje Organizacije islamske konference, so se takoj po napadu na Kuvajt sestali tam navzoči zunanji ministri islamskih držav, precejšnje presenečenje pa vlada med državami članicami Sveta za sodelovanje med zalivskimi državami; poseben sporazum med državami s tega področja predvideva vojaško pomoč v primeru napada na kakršnokoli od teh držav, zato ni znano kakšne bodo reakcije. Med članicami tega sveta je tudi Kuvajt, ni pa Iraka. Med tistimi, ki so najbolj goreče obsodili vojaški napad na Kuvajt, je bil seveda kuvajtski veleposlanik v Was-hingtonu. Ta je zahteval takojšen vojaški poseg ZDA, vendar kaže, da se Američani zavzemajo za rešitev krize po diplomatskih in drugih poteh. Vlada ZDA je npr. nemudoma zamrznila iraško premoženje v ameriških bankah, zaveznike v NATO pa pozvala naj store isto. Doslej se je pozivu Američanov odzvala Velika Britanija. ZDA so poleg tega poslale v Perzijski zaliv letalonosilko Independence in prekinile trgovinske izmenjavo z Irakom. Ukrepom ZDA je nemudoma sledil odgovor Bagdada; tamkajšnja vlada je sporočila, da bo zamrznila dolgove, ki jih ima z ZDA. Ogorčeno je reagiral tudi iraški veleposlanik pri OZN, ki je obsodil ameriško vmešavanje. Vojaški napad na Kuvajt je obsodila tudi Sovjetska zveza, ki je nemudoma napovedala, da bo prekinila dobavo orožja in vojaškega materiala Iraku. Ena prvih posledic napada je sunkovit porast cene nafte na svetovnem tržišču. Ta je poskočila za 3 dolarje, kar pomeni, da je nadoknadila tisto, kar je izgubila v zadnjih 4 letih. Vstopne turistične dovolilnice so odveč vije Pp — Sekretar Turistične zveze Jugosla- ^ sta h° ^>l°^ovič in predsednik TZS dr. Marjan Ro-bčrrih t a^es v okviru obhoda najpomembnejših turis-°biskala mejne prehode Rateče, Fernetiči se tam pogovarjala s predstavniki mej-P°Vedali ri ^?rnetičib so gostoma z zadovoljstvom t1* ona' Cla Se -I6 tatos pri njih promet v primerjavi z llvtie ofJ2?0 Povečal, pohvalili pa so tudi administra-t0.Se ZaJ v® vstopu tujcev v Jugoslavijo. Ob tem tajcejr,, Zeb' naj bi opustili tudi izdajo dovolilnic ter ta le 2 nrez Potnega lista dovolili prihod v Jugoslavi-trebaSebn™! dokumenti njihove države. Marsikaj taetuea narediti tudi za doslednejše vračanje pro-Ca*t v Jurr aT^a'.^* 80 9a tujci pri večjih nakupih pla-Zavzei za i?.av(P- Sekretar Djokovič pa se je posebno ,lvhih c tatrejše posodabljanje turističnih informa-0aa' ki bir°V na vsek pomembnejših turističnih toč-Srectajo ha rii10rate biti vse neposredno povezane z nko turističnih podatkov pri AMZJ. J. O. Končali zbiranje podpisov za referendum o volitvah RIM — Odbor pobudnikov referenduma o volilni reformi je včeraj izročil kasacijskemu sodišču dokumentacijo in podpise, ki so potrebni za razpis referenduma. Odbor sestavljajo člani raznih političnih strank in predstavniki različnih združenj. Ocenjujejo, da jim je uspelo zbrati 608 tisoč podpisov, to je sto tisoč več, kot zahteva zakon. Veljavnost podpisov je okvirno že preverila skupina absolventov prava, zato so pobudniki prepričani, da bo osip, po natančnejšem pregledu kasa-cijskega sodišča, neznaten. Referendumi so trije in se nanašajo na reformo volilnega mehanizma za senat, poslansko zbornico in občinske uprave. Za izvolitev senata referendum predlaga mešani uninominalni in proporčni sis- tem, za poslansko zbornico pa zmanjšanje števila preferenc s štirih na eno samo. Za vse občinske uprave pa referendum predlaga večinski sistem. Zbiranje podpisov se je z nemajhnimi polemikami začelo 2. maja. Referendume so podprli številni demokr-ščanski parlamentarci in katoliška , združenja, komunisti, radikalci, republikanci in liberalci. Po prvih ocenah so največ podpisov zbrali komunisti, najmanj 120 tisoč, in združenje ACLI (130 tisoč). Največ podpisnikov je bilo v Laciju, Kampanji, na Sardiniji, v Kalabriji, Emilii Romagni in Furlaniji Julijski krajini. Volilna komisija kasacij-skega sodišča bo moralo zbrane podpise pregledati do 31. oktobra, šele na to bo mogoče razpisati referendum. Izbrala sta smrt ker sta bila srečna NEW YORK — Douglas in Dana Sue Ridenour sta prepustila videokaseti svoje poslednje sporočilo. Pred kamero sta obrazložila sorodnikom, zakaj sta se odločila, da si vzameta življenje: bila sta srečna in sta menila, da se jima ne bo nikoli več v življenju godilo tako lepo. Douglas in Dana sta bila zakonca srednjih let (48 let on, 45 ona), imela sta dobro službo, urejen dom v Anehaimu pri Los Angelesu, za sabo pa 22 let srečnega zakonskega življenja. Kako, da sta se zbala bodočnosti, da sta zatrepetala pred neizbežnim staranjem? Kaj ju je privedlo do tega, da sta se tako premišljeno odločila za smrt? Gesta zakoncev Ridenour je pretresljiva, kot je pretresljiva logika, s katero je Douglas ustrelil najprej ženo, nato njuna dva pudlja in končno še sebe. Kljub temu pa spominja njuna smrt na starodavne običaje Daljnega vzhoda, kjer se ljudje prostovoljno odrečejo življenju, ko menijo, da je napočil pravi čas. Na japonskih gorah pa se to dogaja, ko domačini mislijo, da niso nikomur v korist in so zato le odvečna usta pri domači skledi. Vendar silijo v smrt le starci, ne pa ljudje, ki so si tako odrekli možnost, da bi spoznali lepoto in toplino življenjske jeseni. Na včeraj končanem srečanju Baker-Ševardnadze v Irkutsku SZ napovedala skrčenje števila medcelinskih balističnih raket MOSKVA — V sibirskem mestu Irkutsk se je včeraj zaključilo dvodnevno srečanje med sovjetskim zunanjim ministrom Eduardom Ševardnadzejem in ameriškim državnim sekretarjem Jamesom Bakerjem. Največja novost srečanja je napoved Sovjetske zveze, da od prihodnjega leta naprej ne bo izdelovala več mobilnih medcelinskih balističnih raket. Voditelja obeh diplomacij sta razpravljala tudi o kočljivem vprašanju letalskih sil, vendar nista dosegla sporazuma. Obljubila pa sta, da bosta ta problem verjetno razčistila do novembra, tj. do zasedanja Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE), ki bo v Parizu. Večji del srečanja je minil v znamenju razgovorov o mednarodnih vprašanjih. Glede Kambodže sta Baker in Ševardnadze izrazila pripravljenost, da podpreta ustanovitev vrhovnega narodnega sveta, ki bi združeval vse sprte strani; istočasno pa sta se zavzela za čimprejšnjo ustavitev sovražnosti. Podobno sta se izrazila tudi glede Afganistana. Glavna težava je v tem primeru bila določitev prehodnega obdobja, po katerem naj bi sklicali svobodne volitve. Baker je kot kaže predlagal, da bi ključne vladne resorje (obrambno, notranje ministrstvo) prepustili nevtralni komisiji pod nadzorstvom Združenih narodov. Oba diplomata sta izrazila optimizem tudi glede bodočnosti združene Nemčije; dejala sta, da bodo vprašanje verjetno že rešili na prihodnjem sestanku 2 plus 4, ki bo potekalo septembra v Moskvi. Baker in Ševardnadze sta razpravljala tudi o KVSE in o-znanstvenem, tehničnem in gospodarskem sodelovanju med državama. Nista pa določila, kdaj in kje naj bi potekal prihodnji vrh med Gorbačovom in Bushem. V zaključni fazi pogovorov so precejšen odmev imele novice o napadu Iraka na Kuvajt. Baker je zaprosil sovjetskega kolega, naj prekine dobavo orožja Iraku, sicer pa je bila reakcija obeh voditeljev diplomacij povsem enaka. Oba sta namreč nemudoma obsodila iraški napad na sosedno arabsko državo. O enakih stališčih .med obema voditeljema diplomacij zgovorno priča Bakerjeva napoved, da bo že danes dospel v Moskvo, kjer naj bi skupaj z voditelji Sovjetske zveze izdal skupno izjavo o tem vprašanju. Po končanem srečanju v Irkutsku je Baker odpotoval na krajši obisk v Mongolijo. To je prvi obisk nekega ameriškega vladnega predstavnika v tej državi od njene ustanovitve leta 1921. Mongolija in ZDA sta redne diplomatske odnose vzpostavila pred tremi leti. Na sliki (telefoto AP); trenutek oddiha med uradnim Bakerjevim obiskom v Mongoliji. Osem milijonov ljudi »beži« na počitnice RIM — Edini nasvet, ki ga lahko damo na podlagi statističnih podatkov in projekcij, je ta: ostanite doma! Nasveti pa ne zaležejo veliko, ko imamo na razpolago le malo dni dopusta, ko čutimo potrebo, da čim prej zapustimo mestno stanovanje in se preselimo v hribe ali na morje! Zato bo danes najbrž res napočil tisti »D-Day«, o katerem so izvedenci govorili že pred enim tednom. Po predvidevanjih posebnih oddelkov Italijanskih avtocest, naj bi se od danes do nedelje podalo na pot več kot osem milijonov Italijanov, kar pomeni približno poldrugi milijon vozil danes, milijon 300 tisoč v soboto in morda 100 tisoč vozil manj v nedeljo. Da bi skušali čim bolj omiliti nevšečnosti in posledice »obveznih« vrst in zastojev bodo ustavili promet tovornjakov že danes ob 16. uri. Poleg tega bodo tudi povečali prisotnost prometne policije na avtocestah Como-Mi-lan-Bologna-Rimini, Rim-Neapelj-Sa-lerno in Milan-Genova. Zaradi gostejšega prometa svetujejo, naj vozniki upoštevajo nekaj osnovnih pravil varnosti na cesti. Hitrost moramo prilagajati dejanskim razmeram prometa na avtocesti, predvsem kar zadeva prehitevanje. Kot so nam pokazali tudi televizijski posnetki prometne policije je med vozniki vse preveč takih, ki se na avtocesti obnašajo, kot bi bili sredi puščave, saj si privoščijo celo vzvratno vožnjo! Letoviščarji naj upoštevajo tudi vremenske napovedi, ki najavljajo visoke temperature, in temu primerno naj izberejo uro odhoda. Tudi izkušnje lahko priskočijo na pomoč vsem, ki bodo danes sedli za volan. V zgodnjih jutranjih urah in proti večeru je sicer hladneje, vendar se je izkazalo, da je v prejšnjem tednu prav v teh urah prišlo do največjih zastojev in težav. Kljub trikom, nasvetom, rednim poročilom in posebnim radijskim oddajam pa lahko turistom pomaga le zdrava pamet. Kdor more, naj potrpi doma še do nedelje, ostalim pa srečno pot v družbi milijonov sotrpinov. Izraz »fašistični pokol« na bolonjskem obeležju bodo odstranili »Spoštovati je treba razsodbo sodnikov« RIM — Na dan desete obletnice pokola na bolonjski železniški postaji je predsednik vlade Andreotti sprejel predlog tajnika misovske stranke Rautija, da se z obeležja, na katerem so vklesana imena vseh 85 žrtev, črta izraz »fašistični pokol«. Dejstvo je v poslanski zbornici vzbudilo veliko zaprepadenost. Načelnik komunistične poslanske skupine Ouercini je dejal, da gre za nedopustno odločitev, ostre kritike pa so prišle tudi s strani preostale leve opozicije. Bivši predsednik ACLI, demokristjan Domenico Rosati, je prav tako negativno ožigosal Rautijev predlog. Tako za Ouercinija kot za Rosatija, ima »bolonjska bomba vse značilnosti fašističnega terorizma in se bistveno ne razlikuje od onih, ki so po atentatu na milanskem Trgu Fontana zahtevale na desetine nedolžnih žrtev«. Predsednik vlade je neomajno vztrajal pri odločitvi, rekoč da je treba spoštovati razsodbe sodnikov. Po tej uteme- ljitvi se je ozračje v poslanski zbornici skoraj dramatično razgrelo, saj je včeraj tekla razprava tudi o drugih perečih vprašanjih, kot so sumljivi odnosi med prostozidsarsko ložo P2 in ameriško tajno službo CIA ter zahteva po odprtju arhivov italijanskih tajnih služb. Duhove je razburilo tudi sosledje dogodkov: na samem začetku zasedanja so se poslanci z enominutnim molkom poklonili žrtvam terorizma, malo kasneje pa je Andreotti napovedal, da v komemoracij-skem govoru ne bo navajal izraza »fašistični terorizem«. To pa je med levico in misovci spodbudilo še poslednji besedni spopad. Medtem se v senatu pripravljajo na razpravo o zakonu Mammi ter o drugih tekočih vprašanjih, v demokrščanski levici pa je še naprej napeto, in vse kaže, da bo predčasni kongres stranke neizbežen. G. R. Pota sprave preko bazovske gmajne Mislim, da mi udeležba v lanskem tako spornem in mučnem romanju od taborišča na Rabu mimo bazovske fojbe do Rižarne ob obletnici atomskega pomora v Hiroši-mi, vendarle daje pravico, da rečem in zapišem nekaj o aktualnem vprašanju sprave. Pa ne tiste med partizani in domobranci, ki se nas Primorcev ne tiče, pač pa veliko težje sprave med narodi, torej med Slovenci in Italijani. O nujnosti take sprave nam govori evropska sedanjost: Rusi in Nemci so zakopali orožje smrti in segajo po orodjih sodelovanja. Nakopičena narodna nasprotja, ki od časa do časa bruhajo na dan na tem ali drugem koncu naše celine, morajo biti premoščena, sicer bo skupni evropski dom podoben hiši, v kateri se sorodniki med seboj sovražijo in kjer lahko vsak čas pride do zločina. Izhodišče te sprave nikakor ne more biti v pozabi, niti v nesmiselnih poskusih izkrivljanja preteklosti. Prav nasprotno, samo če se bo vsak narod suvereno soočil z lastno zgodovino, z njenimi svetlimi in senčnimi platmi, bo mogoče zapisati v temelje skupnega doma geslo: »Bilo je, nič ni pozabljeno, toda življenje gre dalje in mi gledamo v bodočnost.« Lahko je nekaterim s prstom kazati na sosedove grehe, obenem pa svoje zamolčati. Mnogim se celo zdi, da neopravičeno nasilje zmagovalca lahko čez noč opere poraženega vsake prejšnje krivde. Saj so pri nas, v Trstu in Gorici še ljudje, ki mislijo, da se je druga svetovna vojna začela šele 1. maja 1945 in da pred tem ni bilo dvajset let fašističnega nasilja, koncentracijskih taborišč in streljanja talcev od Normandije do Volge! Da, sprava je tudi nam potrebna, vendar se moramo sprijazniti s tem, da je ni mogoče doseči po bližnjici vzajemnega odpuščanja. Pred tem je vsakemu izmed naših narodov potrebna katarza spoznavanja lastne zgodovine in lastnih grehov. To je bil tudi smisel pisma, ki sem ga lani poslal predsedniku vlade Andreottiju, na sam predvečer italijansko-jugoslovanskega vrha v Istri. V njem sem ga pozval, naj tudi sam prispeva k skupnemu priznavanju zgodovine in naj zato obišče bivše italijansko taborišče na Rabu, kjer je izbiralo na tisoče Slovencev in Hrvatov, mož, žena, starcev in otrok. Ni šel, in vendar mislim, da je tudi to vabilo preprečilo v Trstu napovedano izzivalno zborovanje pri bazovski fojbi, ki bi se ga moral udeležiti prav italijanski premier. Sedaj se spet širijo govorice o nekakšnem »spravnem srečanju« predsednikov sosednjih deželnih in republiških vlad nad bazovskim brezdnom. To naj bi bila »sprava« s skupnim imenovalcem antikomunizma. Zato ponavljam: potrebno je, da se vsi najprej soočimo z lastno zgodovino. In uradna Italija tega izpita še ni opravila. O tem še najbolje priča afera z znano televizijsko oddajo BBC o italijanskih medvojnih zločinih, s srhljivimi scenami z Raba in Brkinov, ki je sprožila diplomatski incident med Rimom in Londonom. Kljub naši zahtevi pa RA1 te oddaje ni hotela predvajati, a jo je kupila, da bi je kdo drug ne vključil v svoj program. Tudi Tržačani shoda ob obletnici požiga tržaškega Narodnega doma v »Balkanu« niso čutili tako, kot bi morali. In vendar bi se morala širša javnost, začenši z uradnimi oblastmi tja do časopisov, spomniti dogodka, ki je pomenil krvavo za- rjo fašističnega divjanja skozi dvajset let. Na pročelju še danes ni občinske table, ki bi obeležila dogodek naše skupne evropske zgodovine. Mladina najbrž zanj niti ne ve, da je Kulturni dom v Petroniovi ulici le nekakšno povračilo za storjeno zlo. Še vedno čakamo na ureditev strelišča na openskem Pikelcu, kjer so padli obsojenci drugega tržaškega procesa in stotina talcev. Tudi ni še občinskega dovoljenja za spomenik padlim za svobodo v Skednju in pri Sv. Ani, medtem ko zločinec Colotti še vedno posmrtno nosi bronasto odlikovanje demokratične republike, ker je v mučilnici v Ulici Bellosguardo branil »ita-Hjanstvo Trsta«. V Gorici stoji obelisk »deportirancem« iz maja 1945, toda kje ja ulica posvečena mučeniku Lojzetu Bratužu? In če vemo, kako globoko segajo v temelje naše narodne biti, potem moramo zahtevati, naj se uradna Gorica sporni na Travniku usmrčenih voditeljev velikega primorskega kmečkega punta. Molk o tem sicer časovno oddaljenem trenutku je le potrditev, da mora vodilni razred italijansko govoreče večine v naših krajih priznati, da se je v svoji zgodovini nenehno srečeval z nami, v lepih in v hudih časih. Ta zgodovina ni bila neskončno zaporedje spopadov, kot prikazujejo lažizgodovinarji, saj je poznala skupne napore pri polaganju temeljev srednjeevropske luke v Trstu in njene kulturne širine, predvsem pa epopejo skupnega boja za osvoboditev izpod nacifašističnega jarma. Brez tega boja in zmage v njem bi bilo danes brezpredmetno govoriti o skupnem evropskem domu in o spravi med narodi, saj bi živeli v svetu koncentracijskih taborišč in suženjstva »nearijskih« ljudstev. Samo umirjen, znanstveno objektiven, z dokumenti iz odprtih arhivov potrjen pogled v lastno preteklost dopušča tisto kritično presojo, ki jo zmorejo zreli, z občutki krivde neobremenjeni ljudje. To so ljudje, ki pripadajo novi Evropi, nastali v pepelu Dachauskih peči, pri Sv. Urhu, v kočevskih gozdovih, na Kozari in Apeninih nad Marzabottom, a tudi v Katynu in Teherjih. V tej Evropi lahko Trst, Gorica, naša dežela in sosednja Slovenijo uresničijo vznemirljivi sen uveljavitve prijateljstva in sodelovanja, medsebojnega razumevanja in kulturnega oplajanja, vzajemnega tehničnega in gospodarskega bogatenja. Mnogi ta cilj reklamno obešajo na veliki zvon, a zanj ničesar ne naredijo. Ali je vse to mogoče, dokler se pripadnikom manjšega naroda odreka dostojanstvo in s tem javno spoštovanje njihovega jezika? Kajti preizkusni kamen prijateljstva in sodelovanja stoji tu, v naših mestih na meji. Čez dober mesec se bomo vsi Slovenci spomnili 60-letnice ustrelitve naših prvih upornikov 'na bazovski gmajni. Ali se bo v mesta,, ki je Oberdanku posvetilo osrednji trg, kjer stoje palače oblasti, še našel kdo, ki bo svojo odsotnost opra' vičeval z izgovorom, da so tigrove požigali šole in podtaknili v ureCj ništvo fašističnega dnevnika peli' lenski stroj? Prisotnost najvišjih mestnih i" deželnih oblasti na bazovski gmal' ni, pred često skrunjenim spomenj' kom Milošu, Bidovcu, Valenčiču m Marušiču bi vsekakor bila nov korak na poti sprave. To bi bilo pošteno dejanje. InP0' tem se pogovor lahko tudi nadaljuj6' STOJAN SPETIČ Pomilostitev je pred vrati? BEOGRAD — Zvezni sekretar za pravosodje in upravo Vlado Kambovski bo v okviru svojih zakonskih pristojnosti po uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakona Jugoslavije šestega avgusta po službeni dolžnosti začel postopek za pomilostitev zapornikov, ki so obsojeni za kazniva dejanja predpisana v zveznem kazenskem zakonu. To piše v sporočilu zveznega sekretariata za pravosodje in upravo. Zvezni sekretar je tudi sklical nujni sestanek z republiškimi in pokrajinskimi sekretarji za pravosodje in upravo, na katerem bodo preučili trenutne razmere in možnosti skupnega pristopa k morebitni pomilostitvi zapornikov v vseh republikah in pokrajinah, (dd) Izginila žara Pepce Kardelj LJUBLJANA — Iz družinskega groba na ljubljanskih Žalah je izginila žara Pepce Kardelj, ki so jo pokopali 19. aprila letos. Vandalsko dejanje so odkrili predvčerajšnjim ko so svojci nameravali preurediti družinski grob v betonsko grobnico za žare. V grob so položili v zadnjih letih štiri žare. Ko so predvčerajšnjim prekopali grob, so odkrili, da žare Pepke Kardeljeve ni v njem. Kdaj in kam je izginila še ni znano. Vprašanje je, zakaj je nekdo odnesel prav njeno? Ali gre tudi v tem primeru za objestnost? Kljub znani pieteti do pokojnih je skrunitev grobov, spomenikov in spominskih obeležij še vedno precej. Na območju UNZ Ljubljana mesto je bilo samo v lanskem letu sedem takšnih primerov, (dd) Trinidadskim pučistom bodo sodili : Voditelj muslimanskega upora v Trinidadu Abu Bakr (na sliki, ko se je predal vojakom) in njegovi pučisti bodo morali pred sodnike, kot je to določil premierov namestnik Dookeran, ki je zadušil upor Vojska ZDA brez denarja? v ZDA vlad® govor NEW york veliko pričakovanje za y^’ral predsednika Busha, ki bi 11:1 a sporočiti javnosti, kako si njeg administracija zamišlja novo . i-I-iVi-vTr -r* -r-r-\ /-vr*i f r 1 3 C k" 1 V) Sil* ditev ameriških vojaških sil- ^e. de na globoke spremembe oa e_ tovni politično sceni se je V.4 jn no spremenila tudi vloga Z e. njene vojske. Redukcije Pa P nUt-nijo tudi manj stroškov, ki -^o no preveč bremenijo am gospodarstvo. ^ Predsednik Bush naj -enje potrdil četrtodstotno cjaia ameriškega vojaškega P° voja' ter umik večine ameriški guS. kov iz Evrope. Zanimanje z ^ hev govor je veliko tudi kjer pričakujejo, da bodo ^o, čno ukinili vojaško bazo P misu. TV programi v jezikih manjšin JIM — Na pobudo nekaterih de-hii- tV1 Polancev, med katerimi so (j/i Danilo Bertoli in Sergio Coloni ' Silvana Fachin Schiavi (KPI), J“nzalli in Roberta Breda (PSI) je °rnIca ob sprejemanju zakona o .In televiziji sprejela vrsto pri-jjNčil' ki zadevajo pravice narod-n7 m jezikovnih manjšin. V teh po-avkih je med drugim rečeno, da tu I?evarnosti homogenizacije kul-ki ogroža zlasti manjšine, mora RA?Va °*:) obnavljanju konvencije z /ti spodbuditi radijske in televizij-Vfl6 °?^aje, ki naj dejansko upošte-Jo jezikovni in kulturni plurali-Ze® v državi. dn^°Ie9 tega mora država v odnosu dpi nažel spoštovati pobude tistih 2 ,eI' ki so sklenile z državno in sebnimi televizijskimi postajami kn?t)V°re za oddajanje dnevnikov in letnih programov v jezikih kn nISln' Take pobude ščitijo jezili iVni m kulturni pluralizem v deže-n so v skladu s členom 6 ustave. Poleg tega priporočilo predvide-Sk'nai bi v naši deželi poleg radij-, ga programa v slovenskem jezi-Sk Uvedli tudi program v furlan-di, 111 Jaziku. Poleg tega se priporo-zavzema za uvedbo televizij- l®zikU.P ro9ramov slovenskem r)r;J)ornica je sprejela še drugi dve n Por°čili, v katerih se omenja nuj-vori- Pro9ramov v jezikih, ki jih go-Up J° številčno najkrepkejše skupi-Pnseljencev v državi. Ministra za prevoze sta se sestala včeraj v Trstu Di Benedetto in Kranjc o osimskih avtocestah TRST — Po dovogovoru pentagonale, ki posveča veliko pozornost prometnim povezavam, dobivata še večjo važnost avtocestna odseka od Razdrtega do Trsta in Gorice, ki naj bi povezali italijansko z jugoslovanskim avtocestnim območjem. O tem vprašanju sta se včeraj pogovarjala v Trstu deželni odbornik za prevoze Di Benedetto in Slovenski minister za promet in prevoze M&rjan Kranjc. Med srečanjem sta med drugim soglašala z zamislijo, da bi oktobra načrte avtocestnih povezav predstavila skupaj na ustreznem srečanju, ob tem pa sta tudi potrdila namen uresničitve obeh avtocestnih odsekov. Ob težavah, ki jih ima Slovenija z uresničitvijo odsekov na svojem ozemlju (Poleg vprašanja zaščite okolja je glavna težava kritje predvidenih stroškov), je Di Benedetto predlagal, da bi se deželni vladi sestali z zunanjima ministrtoma obeh držav, da bi v tem okviru poiskali rešitev za manjkajoča sredstva, ki ovirajo začetek del na Slovenskem. Na sliki (foto Rizzo) odbornik Di Benedetto in minister Kranjc. Bratina, Budin: Primorski diskriminiran pri reklami TRST — Komunistična deželna svetovalca Miloš Budin in Ivan Bratina sta včeraj naslovila predsedniku deželnega odbora Adrianu Biasuttiju pismeno vprašanja, v katerem ga vprašujeta, zakaj je bil Primorski dnevnik diskriminiran pri razdeljevanju ekonomske propagande. Svetovalca v svojem vprašanju ugotavljata, da so deželi Veneto in Furlanija-Julijska krajina ter Republiki Slovenija in Hrvaška začele skupno kampanjo »Glas morja«, s katero so nameravale obvestiti mednarodno javnost o stanju Jadranskega morja. Oglasi so bili objavljeni na mednarodnem in tudi v krajevnem tisku, Primorski dnevnik pa je bil izključen, čeprav je dokaj razširjen tako v Furlaniji-Julijski krajini kot v sosednji Sloveniji. Svetovalca poleg tega ugotavljata, da tudi Deželna agencija za delo ni v zadnjem času poslala v objavo svojih oglasov Primorskemu dnevniku, pa čeprav ima časopis tudi specifično rubriko, ki naj omogoči lažjo zaposlitev mladih. Svetovalca vprašujeta Biasutti-ja, zakaj je Primorski dnevnik večkrat diskriminiran, obenem pa želita vedeti, kaj namerava ukreniti, da se odpravi nesprejemljivo stanje. V H uminu simpozij o miru v Evropi HUMIN — »Evropa 90: mir prehaja meje, straže pa ne streljajo več nanj« je tema mednarodnega simpozija, ki ga prireja jutri v Huminu Mednarodni laboratorij komunikacije. Častni gost srečanja bo pisatelj Fulvio Tomizza. Srečanje o miru bo vodila Liana Nissim, ki je docent francoščine na videmski univerzi in podravnateljiva Mednarodnega laboratorija komuniciranja, uvodno razmišljanje pa so zaupali ravnatelju Laboratorija in docentu zgodovine kinematografije pri milanski katoliški univerzi Brunu De Marchiju. Njegovo izvajanje bo dopolnil tajnik organizacije Dom za Evropo renato damiani, ki bo govoril predvsem o vlogi F-JK, ki se iz dežele-okopa spreminja v deželo-most. Poleg teh dveh profesorjev so organizatorji povabili k razmišljanju vrsto gostov Laboratorija, ki prihajajo iz raznih evropskih držav. Med njimi so Berlinčanka Gudrun Walte-Lorenz, Albanka Klodeta Dibra, Poljak Stanislav Apostol in Krzysztof Zaboklicki, Madžar Hegvi Agota, Rus Leonid Kharitonov, Čeha Povel Koprda in Maria Hermanova, ter Gruzijki Maja Xvedelidse in Nadja Ziranua. Ob koncu pa bodo nekateri profesorji iz raznih evropskih držav podali prerez dela Fulvia Tomizze. Mednarodni laboratorij za komunikacijo pa ni samo resen študij. Zvečer bodo udeleženci laboratorija gostje družin v Pušji vesi, kjer jim pripravljajo presenečenje. Pokopali so ga včeraj v Piranu Umrl Tine lipovec kr0p rai 50 se v strogo družinskem od p v Piranu še zadnjič poslovili tieoaranca Lipovca - Tineta, dosled-tlo-Dniantifašista, uglednega družbe-fijeon, Čne9a delavca. To je bila drrjpr, a Zelja in družina jo je do za-Vsf sPoštovala. ta m sta° v Trstu že vedeli, da Tine-irr anirl je v noči med nedeljo že D . ®deljkom, tudi veliko sožalij je je tno] V na^e uredništvo. Toda vse 9rebn"k0 počakati za objavo po po-skrojd sveeanostih, ki so bile tihe, Slashe^6, brez govorov, petja, ali •pi n.e spremljave. kar je Ie zeIel ostati tudi po smrti to, skroi, Pravzaprav bil vse življenje: siCer ea' vase zaprt človek, ki se je ko Porazgovoril, toda le tedaj, je šin ° Za ujegove drage, ali pa ko kot m iZa, Probleme, ki so mu bili še dalje ac*ernu fantu pri srcu in nato I^di n- zreiih let in vse do smrti ve&VOVOdil°- ra rat sva se srečevala v Trstu, Cesti.v,- sestankih, pa tudi samo na y 2adoi kokrat j® bil videti utrujen, raJem l“asu morda tudi zagrenjen I^ko, v aran, ker so se stvari obračale , . ---' so se stvari obračale 0y jih sam ni videl, kot jim v vojt - —.........-v.., j*... . b°ja P/Msnosti, predanosti idealom SVoieol,0tl lašizmu, boja za pravice Svetu __naroda, boja za svobodo v P.%teljlt,tU Pri nas Pa tudi boja za uvefjm tv° ln sožitje med obema tu ' , »S6 a narodoma, ni mogel slediti. >«Žal«eDP0Čutiš dobro?« sem ga > to vnr i0li. kratek le bil odgovor *9ovore a,anje' zat° Pa je postal bolj ledjih ,n' ko sva se znašla pri vpra-v Prohi1 S° mu bHa ®e vedno prva, s>o m ki jih je do zadnjega k bHe ]°e.no občutil, pri dilemah, ki * smo h -Pe niemu in vsem tistim, ul1’ ki ZiZlVliali b°i Proti nacifašiz-v!lVarili bn?ixtrdno verjeli, da bomo 2a :1^’ pravičnejši svet, predah0 tak^lade' na katere je bil za ..Ja v tk° navezan. ajeg°vih on trenutkih je izginila iz a čist ,, 1 ntrujenost,- pogled je po-' uPoren, odločen, kot je bil verjetno tedaj, ko se je v Trstu povezal z osvobodilnim gibanjem, navezoval stike s slovenskimi in italijanskimi delavci, ustvarjal temelje za Delavsko enotnost, ki je bila v tistih zadnjih časih boja, nato pa še po končani vojni, pomembna vezna točka, v kateri so se razpoznavali vsi antifašisti slovenske in italijanske narodnosti. O sebi in o svojem bogatem revolucionarnem delu, za katerega je prejel številna visoka odlikovanja in priznanja, ni nikoli rad govoril. »Spomin mi včasih nekoliko ponagaja, pa ne bi rad povedal česa narobe.« In vendar, koliko je spominov in zapisov, ki jih hrani samo Odsek za zgodovino pri NŠK v Trstu, ki jih je sam zapisal in v njih povedal svoje življenje revolucionarja, pa istočasno življenje tistih, s katerim je prihajal v stik, s katerimi je deloval, ki so mu bili resnični prijatelji in tovariši. »Pa kaj počivaš?« sem ga vprašala, ko sva se pred meseci srečala, pa sem mu na obrazu videla, da mu ni dobro. »Saj veš, da nisem mlad in nekaj čez osemdeset let me včasih močno bremeni. Pa skušam biti, kljub vsemu še aktiven in pomagati, kjer se le da. V življenju sem se vedno izogibal funkcij, čeprav so mi jih večkrat proti moji volji naprtili. Še vedno sem močno navezan na vse, kar se dogaja v zamejstvu, saj sem tu preživel dobršen del svojega življenja.« Marsikaj ga je v teh novih razmerah begalo. Toda vere, da se bo moralo vse le končati, da se bodo težave nekako le razrešile, ni izgubil. »Če bomo znali biti združeni, kot smo bili nekoč,« mi je ob zadnjem srečanju med drugim dejal, »potem ni dvoma, da bomo marsikatere stvari rešili in marsikatere nepravilnosti odpravili. Vendar bomo morali vsi, kot skupnost, ali posameznik, še marsikaj žrtvovati.« Tak je bil Tine, dokler je delal tu pri nas, v naših ustanovah in organizacijah, tak je ostal tudi potem, ko je vrsto let nadaljeval delo v raznih družbenopolitičnih organizacijah v piranski občini. Pogrešali ga bomo tu pri nas, kot ga bodo pogrešali tam, kjer je zadnja leta razdajal svoje moči, znanje, svojo zavednost, svoje poštenje. Morda je prav, da nismo sledili njegovi zadnji poti. Ostal nam bo v spominu tak, kot je vse življenje bil: pošten, premočrten, odločen, pa vendarle neizmerno dober človek — tak, ki smo ga in ga bomo še imeli za našega prijatelja, tovariša — to, kar je do zadnjega trenutka svojega življenja tudi bil in ostal. Prizadeti družini naše najgloblje sožalje. NEVA LUKEŠ ! / Želimo resno mladino. Vendar tako, ki se zna nasmehniti. Ce imaš vsaj 16 let, te lahko v treh letih pripravimo na zagotovljeno zaposlitev v bolnišnicah, v zasebnih klinikah ali v zdravstvenih centrih. Lahko ti nudimo brezplačne učne knjige in mesečne štipendije kot odškodnino za tvoja prizadevanja. S pomočjo neprestano novih in drugačnih tečajev ti lahko omogočimo dostop do najbolj zaže-Ijenih bolnišničnih storitev: od porodnih do kirurških sob in do operativnih central 118', ki predstavljajo komaj ustanovljeno Deželno hitro pomoč. Nečesa pa te ne moremo naučiti: smehljaja. Tega boš moral učiti vsak dan ti sam, in sicer osebe, ki jih boš srečeval. Torej: si pripravljen za šolo, ki je drugačna od vseh ostalih? V Furlaniji-Julijski krajini je kar 11 sol za poklicne bolničarje. Za informativno gradivo povprašaj pri svoji krajevni zdravstveni enoti: vpisovanje se bo zaključilo 31- avgusta. Sole za poklicne bolničarje 8 Na pobudo Deželnega ravnateljstva za zdravstvo Furlanije-Julijske krajine. Pričetek avgusta v znamenju vročine in odhodov na dopust Živo srebro doseglo 35 stopinj Gost promet na Trbiški cesti Za nekatere poklice iščejo izrecno Jugoslovane Tuji delavci lažje dobijo zaposlitev Včeraj je bil v Trstu verjetno najbolj vroč dan v tem poletju, saj je v mestu živo srebro doseglo 35 stopinj. Vročina je bila tropska in podobna tisti na južnih poldnevnikih tudi zato, ker je bilo vreme vetrovno (še vedno je pihala burja) in suho. K sreči, saj bi bilo z vlago življenje v mestu neznosno. Avgust se je torej pričel v najboljši "tradiciji". Pričel se je tudi čas najštevilnejših dopustov in odhodov v leto-viščarske kraje. Na žalost pa je tudi dokaj "izpraznjen" Trst še vedno težko prevozen. Avtomobilov je res manj, kar se vidi na velikih parkiriščih in ob obrežju, najrazličnejša dela na številnih mestnih cestah pa povzročajo "ozka grla", ki močno zavirajo pretok avtomobilov. Drugače je podoba mesta izrazito avgustovska. Na nabrežju srečamo ob običajnih jugoslovanskih kupcih več turistov, ki si na poti v Jugoslavijo in Grčijo ogledajo tudi naše mesto. Slikajo se na Trgu Unita, ali pa na kakem pomolu in gredo dalje. Zatočišče pred vročino jim nudijo kavarne ali pa akvarij, ki je, kljub temu, da bi ga bilo treba obnoviti, priljubljena turistična točka. Drugače je precej trgovin zaprtih, ljudje pa hodijo na senčni stranu ulic, saj je v mestnih predelih, ki so manj prezračeni, vročina res neznosna. Pri srcu te kar stisne, če pomisliš na ljudi, ki stanujejo v podstrešnih stanovanjih. Počitniško je tudi na Krasu, najprej zaradi večjega prometa turistov. Največji naval pričakujejo za danes in jutri, dokaj živahno pa je bilo tudi včeraj, čeprav je bil položaj še kar znosen. Precej gost promet so zabeležili na deželnih avtocestah, na izstopni postaji pri Moščenicah so tako včeraj zabeležili kilometer in pol dolgo kolono avtomobilistov, ki so čakali ha izhod (namenjeni so bili torej proti Trstu). Dokaj dolga kolona je bila na openskem križišču, ki je običajno ozko grlo na Krasu. Avtomobilisti, ki so prihajali z avtoceste, so se tako morali ustaviti kmalu po Proseku in čakati na semafor openskega križišča. Nekaj kolon je bilo tudi na mednarodnih obmejnih prehodih. Pri Fernetičih so bile kolone dolge do 600 metrov, vendar avtomobilistom ni bilo treba čakati predolgo. Približno 15 minut so mo* rali čakati tisti, ki so prečkali mejo na Pesku. Največ je bilo italijanskih turistov, precej pa tudi avstrijskih in nemških. Slednjih je vsekakor manj kot druga leta, morda so ob vseh novostih, ki so spremenile Evropo, ostali kar doma z mislijo na združitev Nemčije in seveda na stroške, ki jih čakajo za obnovo vzhodnonemškega gospodarstva. To je seveda le hipoteza, saj je verjetno tudi to, da nemški turisti množično odhajajo v Španijo, kjer je prav Nemčija ogromno investirala v turistična središča. Skratka, denar ne gre v "tuje"roke... V teh vročih dneh pa je Kras priljubljen cilj številnih Tržačanov, ki niso šli na počitnice. V večernih urah se gostilne napolnijo, polne so odprte osmice in izredno dobro so obiskane šagre, ki si sledijo iz tedna v teden. Dejstvo je namreč, da je na planoti zvečer veliko hladneje, kot v mestu, kjer vročina zadušno puhti iz asfalta in cementa. Na zelenih dvoriščih gostiln in prostorov za šagre pa pihlja prijetna in osvežujoča sapica, tako da se prigrizek in kapljica vina še kako priležeta. Številni upokojenci pa posedajo v senci kraškega drevja tudi podnevi. Predvsem v Bazovici in tam, kamor lahko pridejo z avtobusom. Prav za starejše ljudi je poletna vročina najhujši problem. Kdor nima avtomo- bila, je pač vezan na avtobusne povezave, ki pa so v večernih urah bolj poredke. Za mnoge pa je prav beg v okolico edina resnična alternativa pred zadušno toploto starih in slabo prezračenih stanovanj, seveda je "beg" z avtobusom veliko bolj omejen. Marsikdo si v poletnih dneh najame sobo v kakem kraškem penzijonu (resnici na ljubo jih ni veliko, vendar tisti, ki so, oddajo vse sobe). Vsekakor smo v srcu poletja in po razburljivih političnih in drugih dogodkih bodo tudi omenjene teme naš vsakdanji novinarski kruh. Na slikah (foto Križmančič): zgoraj gost promet na Tržaški cesti med Opčinami in Prosekom, spodaj zastoj na Furlanski cesti, kjer so v teku popravila cevi in kjer je promet v zadnjih tednih močno oviran. Sicer pa zagotavljajo, da bodo dela v nekaj dneh dokončana. Na tržaško uradno tržišče dela »pritiska« skoraj 800 tujcev iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti. Po zapadu odloka, po katerem so tujci lahko uredili svoj status v Italiji, se je v sezname za zaposlovanje Deželnega urada za delo vpisalo namreč 478 tujih državljanov, medtem ko jih okrog 300 čaka na zaposlitev še iz časa zadnje sanatorije, s katero so italijanske oblasti omogočile tujcem, da si uredijo svoje življenje v Italiji (prejšnja sanatorija je trajala več kot dve leti in je zapadla junija lani). Kljub temu pa tuji državljani sploh ne »ogrožajo« delovnih mest domačih prebivalcev, saj po navadi zasedejo delovna mesta, ki jih domačini ne marajo, a ne zato, ker bi bila slabo plačana ali dekvalificirana, pač pa zato, ker domačini niso zanje usposobljeni ali se jim zdijo prenaporna. Kot smo že zapisali ob zapadu zadnjega sanacijskega odloka, je tržaška kvestura odobrila letos 939 prošenj tujih državljanov (med njimi je bilo 868 Jugoslovanov), ki so si želeli pridobiti dovoljenje za bivanje in za zaposlitev v Italiji. Dober del prosilcev, ki so jim ugodili prošnje, je že imel zaposlitev, saj so pred tem delali »na črno« (svoj delovni položaj so nato seveda uredili), drugi pa so si končno priborili pravico, da zaprosijo za novo urejeno zaposlitev. Le-teh je v Trstu, kot rečeno, 478 (Jugoslovani predstavljajo 67 odstotkov razpoložljive tuje delovne sile), medtem ko jih je v vsej deželi skupno 1687. Glede na število domačinov, ki iščejo zaposlitev (v vsej deželi jih je 39.415, h katerim bi lahko prišteli še 4 tisoč delavcev, ki so v dopolnilni blagajni, in 1.300 »posebnih« nezaposlenih) predstavljajo tuji državljani torej približno štiri odstotke skupne nezaposlene delovne sile. Zaradi velikega števila domačih nezaposlenih bi lahko smatrali, da imajo tuji državljani torej velike težave pri iskanju zaposlitve. Podatki, ki nam jih je posredoval Deželni urad za delo, pa te domneve ne potrjujejo, saj tuji državljani - kot rečeno - sprejemajo tudi dela, ki jih domači prebivalci nočejo opravljati, kljub temu da so ta delovna mesta večkrat dobro plačana in kvalificirana. Značilen primer, kot nam je povedala podravnateljica Deželnega urada za delo FJK Mary Gemellaro, predstavljajo šoferji velikih tovornjakov, ki prevažajo blago v Bližnji in Daljni vzhod (ali samo v južno Jugoslavijo). Čeprav je to delo dobro plačano, pa ga domačini neradi opravljajo, ker je naporno. Tuji državljani pa lahko opravljajo tudi druga specializirana dela (gre v glavnem za jugoslovanske državljane, ki so večinoma poklicno usposobljeni, medtem ko delavci iz afriških in južnoameriških držav iščejo nespecializi-rano zaposlitev). V naši deželi manjkajo na primer specializirani in kvalificirani zidarji, specializirani upravljalci tiskarskih strojev, delavci, specializi; rani v sitotisku, poklicni bolničarjii restavratorji starinskega pohištva in starih poslopij itd. Zanimiv pa je še drug podatek, ki nam ga je posredovala Gemellarovai in sicer, da za nekatera dela iščejo iz; ključno tuje delavce: le-te bi zaposlil' kot tesarje, kovače, orodne mehanik6 itd. V nekaterih primerih iščejo delo-dajalci izrecno Jugoslovane. Tako ss je pred kratkim pripetilo, da je nek° podjetje iz Vicenze povpraševalo pj' Deželnem uradu za delo FJK po večj1 skupini jugoslovanskih delavcev (p°j leg tega, da so jugoslovanski delavc' bolje usposobljeni od afriških ali juZ' noameriških, pa igra pri tem velik0 vlogo tudi barva njihove polti: v Vi' cenzi se je namreč naselilo kar velik0 temnopoltih delavcev, ki pa jim del°' dajalci očitno ne zaupajo). Če bi povzeli podatke o že zaposl®' nih tujih delavcih, bi nazadnje ugot°' vili, da jih 62 odstotkov dela v industriji (predvsem v gradbeništvu in v kovinarstvo), ,33 odstotkov jih je zaposlenih v terciarnem sektorju (zlasti v trgovini in gostinstvu ter v prevoznem sektorju), komaj 5 odstotkov pa v kmetijstvu. B. G. Zahteva kolonkovskih vrtnarjev Plinovod naj ne oškoduje vrtov! Pretekli teden je bil v prostorih KD Kolonkovec na Ženjanu sestanek o problemih, ki jih na območju Kolonkovca odpira gradnja plinovoda, ki bo dovajal plin skedenj ski železarni. Sestali so se predstavniki plinovodskega podjetja SNAM in prizadeti lastniki zemljišč, katere je vodil tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Predstavniki SNAM so orisali načrt, po katerem bi plinovod od križišča med Ul. Brigata Casale in Ul. Costalung-a do cerkve ob Ul-Flavia speljali po vrtovih. Lastniki zemljišč in Kmečka zveza pa se s tem načrtom nikakor ne strinjajo, zaradi česar so na sestanku predlagali; naj bi plinovod gradili vzdolž Ul. Brigata Casale oziroma vzdolž državne ceste 202. Predstavniki SNAM so ta predlog vzeli v vednost z razumevanjem in celo z zanimanjem ter zagotovilir da bodo natačneje preučili t° možnost, ki bi omogočila, da ne bi oškodovali obdelanih površin. Kmečka zveza je takoj po sestanku posegla tudi pri tržaški občinski upravi in jo povabila, naj podpre predlog kolonkovskih vrtnarjev. ŠAGRA V PREBENEGU danes, 3. avgusta, ob 21. uri ples z ansamblom ex SUPERGROUP jutri, 4. avgusta, ob 21. uri ples z ansamblom FURLAN v nedeljo, 5. avgusta, ob 18.30 nastop godbe na pihala Breg, ob 21. uri ples z ansamblom POMLAD v ponedeljek, 6. avgusta, ob 21. uri ples z ansamblom HAPPV DAV. PRH VAŠKI POLETNI PRAZNIK V TREBČAH Danes, 3. t. m., ob 21. uri nastop članov plesne šole SKD F. PREŠEREN iz Boljunca— ples z ansamblom HAPPV DAV Jutri, 4. t. m., ob 20. uri nagrajevanje otroškega ex tempere — ples z ansamblom HAPPV DAV TPK SIRENA prireja jutri, 4., in v nedeljo, 5. t. m., na barkovljanskem nasipu TRADICIONALNI PRAZNIK RAL\H\K\DA Zabavali vas bodo jutri ansambel SOUND in v nedeljo pa čarodej Vikj in ansambel HAPPV DAV. Vtisi in razmišljanja Podlasice, staroste na letošnjem taboru Rodu Modrega valit Aktualna privlačnost življenja v naravi »Govoriti o naravi je danes zelo v modi, vendar pa je vprašanje, kakšen odnos ima večina ljudi v resnici do naravnega okolja. Privlačnost taborništva je tudi ali celo predvsem v tem, da ima do narave pristen odnos, ki pride najbolje do izraza na poletnem taborjenju.« Tako je med drugim univerzitetna študentka filozofije Živka Peršič s taborniškim imenom Podlasica utemeljevala svojo navdušeno predanost organizaciji slovenskih tabornikov v Italiji Rod Modrega vala. Vtisi o neposrednem stiku z naravo so toliko bolj živi, ker so se taborniki RMV komaj dobro vrnili z letošnjega tabora, ki je kot vedno predstavljal najpomembnejši dogodek celoletnega delovanja. Tržaški in goriški člani RMV so se sredi julija po nekajletnem premoru spet vrnili na taborni prostor pri Rib-čevem lazu blizu Bohinjskega jezera. Kot dobro vedo vsi navdušeni planinci ali ljubitelji Bohinja, pa je bohinjski kot med najbolj izpostavljenimi predeli Slovenije dežnim padavinam, ker pa je bil letošnji julij prijeten premor v drugače muhastem vremenu, je bilo z dežjem prizanešeno tudi številnim tabornikom, ki so taborili na tistem koncu. V takšnih razmerah je namreč taborjenje v bližini Bohinja, kamor vsako poletje prihajajo številne skupine tabornikov iz raznih krajev, enkratno doživetje. Nedvomno je tudi vremenska naklonjenost odločilno vplivala na dobro počutje približno 60 tabornic in tabornikov, ki so se v drugi polovici julija udeležili letošnjega tabora RMV. Pomembnejši pa so bili drugi razlogi, ki jih je izkušena Podlasica, letošnji starosta tabora, zasledila predvsem v prijetnih odnosih, ki so se v razmeroma kratkem obdobju razvili med mlajšimi in starejšimi udeleženci taborjenja. Po njenem mnenju so namreč vtisi, ki. si jih nabereš na prvem taborjenju, odločilnega pomena za nadaljnje delovanje v organizaciji. Letos je bilo kar 12 novincev, ki so prvič prišli ha tabor: skupina je bila kar številčna, še bolj neobičajno pa je bilo dejstvo, da večinoma niso pripadali najmlajši starostni kategoriji (okrog 10 let) članov, temveč je bilo veliko srednješolcev starih okoli 15-16 let. Pristop takšne »starejše« generacije je po Živkinem mnenju še posebej pomemben, ker se mladi v tistih letih sami odločajo, medtem ko mlajše »napotijo« v organizacijo starši. Sicer pa tabora vrstijo, pa se je tudi letos od jala vrsta že tradicionalnih dejavh? n ti. Bohinjski kot je izredno priklda cj za raznovrstne izlete, kar so rjnv-leVXt izkoristili: starejši so šli na Črno PN in na dvodnevni izlet na Krn, h} aric pa do Komne in Slapa Savice ij1 planino Vogar in v Vintgar. Glede j številne izjave sodeč pa je bilo izt ia. no prijetno »normalno« bivanje v g, boru, ki je bilo živahno in razgiba' g Označevali so ga namreč kopani^ bližnji Savi Bohinjki, ki letos ni p ,e, mrzla kot sicer, obvezne gozdne srečanja s številnimi sosedi, šp°'„0 dnevi in najrazličnejše igre, zY.ecfije taborni ognji. Samo ta zadnji d® L nekajkrat zmotil dež, ki je bil drug precej milostljiv^ .p p0 je starost okrog 15 let predstavljala tudi povprečje na letošnjem taboru s tem, da je bila večina krepko mlajša od 20 let. Samo nekaj je bilo »starih«, kot je bila tudi starosta Podlasica, ki je bila letos že dvanajstič na taborjenju, od tega že tretjič pri Bohinju. Starejši in izkušenejši so, kot je že dolgoletna praksa, morali prevzeti nalogo, da so vodili in urejali življenje na taboru. Pri RMV vladajo namreč precej stroge delovne navade, ki so jih drugi taborniki že opustili: tako si npr. kuhajo sami in to na drv^a, kar poleg vsega terja tudi precej dela in časa. Ob tem vsakodnevnem nujno potrebnem delu, pri katerem se udeleženci ip naT oh Prav ta pestrost programa P mnenju letošnjega staroste mPPke o‘ pomebnejšimi odlikami tabornisk ,a. ganizacije, ki tako daje možnost ‘j. dim, da spoznajo veliko najrazl ^0 ših zvrsti, ne da bi se jim bilo ejti nepreklicno odločiti za eno. Pjeanara-pa omogoča neposreden stik z za. vo, kar od vsakega posamezni* hteva tudi precej smisla za iznYLj e-vost in prilagajanje. In končno (eS^o nje v strnjeni skupini v naravi ^p-poveže med seboj pripadnike te -n0s nosti, istočasno pa ovrednoti a p vsakega posameznika. dobr° Čeprav se je taborjenje se,~ :u do', zaključilo, udeleženci so se vr mov v ponedeljek zvečer, P ensk°' vodstva že razmišljajo o lejvjden° zimskem delovanju. Prvo Pre. u0ra v srečanje se nanaša na oceP°Jhra sle' Bohinju, kateremu bo septem . sg-dil še kakšen enodnevni iz ern7tnišlia daj pa vodstvo organizacije r ^ pri- o zimovanju, ki naj bi tudi d . , ljubljenem bohinjskem kolu. ( P' ta- Nl sliki udeleženci letošnjeg bora RMV v zboru. Zaskrbljena razmišljanja tajnika Kmečke zveze Edija Bukavca Vprašljiva bodočnost kraškega človeka v luči nove urbanistične zakonodaje Stališče naravovarstvenih organizaciji Skladišče Monteshell bo nevarno za okolje ori , sre^0" 25. julija, je deželni svet obril zakon, ki bo urejal ocenjevani ,vPliva urbanističnih posegov na ^oije v Furlaniji-Julijski krajini. Gre normativ, kakršnega v tem času po t^eri??i0 tudi druge deželne uprave c 1 taliji, in sicer na osnovi smernic ^Pske skupnosti. Toda po drugi ani je pravkar odobreni normativ sinas le eden iz vrste novih zakon-teni l^repov, ki bodo v nekaj mesecih ti^eljito spremenili celotno urbanis-)jr .° zakonodajo v Furlaniji-Julijski j. Pni, in to s posebnim ozirom na tnr¥° 0t3močje. Deželni odbor je na-žil h ?re,1 svetovalec Zelene liste An-še pjSllietlrenfennig nam je poslal dalj-^ežeijj 0' V ^atereni zelo ostro napada tochijj Zbornika za turizem Gio-Predior, Francescutta zaradi njegovih pdredii'0V' P° ka,;erih naj bi v Trstu ke par- ®tart znane motoristične dir-toVtlo 'Dakar za leto 1991-92 in sve-t6 ^ta icia avt^no prvenstvo off-sho-rtofenri- Za °ba predloga je Weh-vendar P s*cer izvedel iz časopisa, vilni dvS0 56 11111 ^ nPiu Poro(lili šte-haj bj “Z11! in pomisleki, še zlasti, ker ^6kela p, e, lniciativi finančno podrla “Kot k ilanija'-iulijska krajina. 'ste, »r)raZp!< Piš® svetovalec Zelene aa boben1 Prancescuttu niso naletele n Značaii °. v vesti in kritične sodbe ^akar, ti ln Posledicah dirke Pariz-^loristit;1^6^3111116 mega barake" za j1Zvaža"'vnt° Pprabo, ki med drugim bajbnu tretP svet najslabšo podobo )a »..v 1 negativne modele obnaša- i hčiše "r, keV' ki so PrePri«jiv način) glede žr-ris. Povzmio nesreče udeležencev dir-n kil> Dollle med Prebivalstvom af-,teka.« rajln' Prek° katerih dirka *^6hr A?116 tud^eniu9 se nat;o kritično' ob-/Pz-Dakl , naP°ved, da bi dirka sn lfko no , ?dko imela tudi »prolog nai >>KesPnir reaškem in istrskem Kra-ljn a dežela na ^ub° se mi ne zdi, da UfiVpodbnri1 Kras Potrebujeta nada- tavi j 111 ieepovskih2^6 m0t°riS' tricJ* avtor /\uvsKin podvigov,« ugo-ki da st j318®9' »kot niti ne verja-Cev Preihlja If- zeleti invazijo cirkusa, Va,;11® občmii' 0 ln množice gledal-^kod9 k°bilic bH kraško ozemlje. In- morda napravila manj Koristno se je spomniti, da je na Krasu že leta predviden naravni park, za katerega ustanovitev je deželni odbor (katerega član je tudi Francescut-to, ali ne?) v preteklih mesecih predstavil zakonski načrt, ki med drugim v ta namen predvideva določeno proračunsko vsoto,« nadaljuje Wehrenfen-nig in se sprašuje, ali smo priče še enega izmed mnogih primerov javne uprave, ki z levo roko uničuje tisto, kar je naredila - ali bolje samo obljubila - z desnico. In za »dulcis in fundo« (nesreča pač nikdar ne pride sama) še off-shore -protestira svetovalec zelenih: predvidena je serija tekem, ki bi trajale ves teden na morju pred Trstom in Ligna-nom, ena pa bi šla celo do istrske obale. »V Trstu smo v zadnjih letih to zadevo že okusili, z mostruoznimi gliserji, ki so startali (k sreči le en sam dan v letu!) od nabrežja pred Trgom Unita in potem, ko so ustrezno zameglili zrak z oblaki smrdljivega dima (in povrhu onesnažili morje z velikimi madeži olja), odbrzeli proti Tržiču, pri čemer so povzročili vibracije pri vsem, kar je bilo na njihovi poti, vključno z morskim parkom v Miramaru. Poskusimo si zamisliti, kaj bi pomenila ista zadeva, podaljšana na ves teden! Trst se ponaša z dolgo in uspešno jadralno tradicijo (Barcolana docet): ali ne bi bilo bolje podpreti njo in še nekatere druge ekološke športe, kot je veslanje, namesto da vabimo onesna-ževalne in golo konzumistične manifestacije, ki imajo samo ta namen, da spodbujajo "business" sponsorjev in da ponujajo "privilegij", da lahko naša dežela gosti soproga monaške princese Caroline z njegovim dvorom?« se ob koncu svojega pisma sprašuje svetovalec VVehrenfennig. Zdravko Skupek se nam je javil iz sovjetskega glavnega mesta Kljub slabemu vremenu trojica tržaških kolesarjev srečno dopotovala v Moskvo Trojica kolesarjev (Skupek, Bukavec in Bonaldi) s spremljevalcem Sardočem, ki se je letos odločila, da prevozi pot iz Trsta v Moskvo, je po petnajstih napornih dneh kolesarjenja in 2.800 prevoženih kilometrih dosegla zastavljeni cilj in prispela v rusko prestolnico. Zadnjič so se javili iz Varšave, ko jim je do cilja manjkalo še sedem etap, ki so se zaradi izredno neugodnih vremenskih okoliščin izkazale za pravi kalvarij. Od takrat dalje jih je namreč vsak dan močilo in njihova dogodivščina se je izkazala za veliko težavnejšo, kot so prvotno pričakovali. Tudi Moskva jih je pričakala v dežju in mrazu. Po več kot tisoč kilometrih, prevoženih po slabih ruskih cestah, posipanih povečini z grobim peskom, so Zdravko, Luciano in Marino preluknjali razmeroma malokrat - točneje sedemkrat. Iz Sovjetske zveze prinašajo kolesarji veliko nepozabnih, pa tudi nekaterih izredno neprijetnih spominov, ki jih bodo spremljali celo življenje. Več o njihovi pustolovščini bomo lahko izvedeli od sobote zvečer dalje, ko je predviden njihov povratek domov. Za zdaj pošiljajo iz Moskve vsem lep pozdrav. Priprave na septembrski Musicanta Na natečaj Musicanta, ki ga bodo letos priredili septembra, se je v pičlih dveh tednih prijavilo že sedemdeset mladih glasbenikov, kar potrjuje veliko zanimanje za to prireditev, ki jo je občinsko odborništvo za mladinska vprašanja začelo prirejati lani. Na odborništvu sicer obžalujejo, da se je doslej le malo mladih prijavilo za gledališki ali plesni nastop, kar utemeljujejo z dejstvom, da je Jiila lanska prireditev zasnovana skoraj izključno na glasbi. Zato se bojijo, da bi se mladi gledališčniki in plesalci čutili zapostavljene. Da bosta gledališče in ples imela v okviru prireditve enakopravno težo, pa potrjuje sklep odborništva, da za te nastope uredi poseben, intimnejši oder na Trgu Cavana. Gledališki in plesni nastopi naj bi bili torej na vrsti v petek, 7. septembra. Na natečaj se je mogoče prijaviti še do 8. avgusta. Kdor bi torej želel nastopiti, naj se prijavi v dvorani za tisk na Trgu Unita 4/a, ki je odprt od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ali naj zavrti številko 6754850. , Neznanca okradla trgovino Včeraj ob 10.30 dopoldne sta neznanca vdrla v trgovino Molinterni elettrici-ta in jo okradla. Eden od zlikovcev se je spravil nad lastnico Nadio Molinterni in jo potisnil v skladišče za trgovino, drugi pa je medtem iz torbe moža lastnice pobral 900 tisoč lir. Takoj nato sta zlikovca zbežala. Kot je lastnica povedala policisto, sta bila zlikovca stara od 20 do 25 let in sta bila temnejše polti, visoka, ostrižena na kratko. Policija je nemudoma prečesala vso okolico, vendar brez uspeha. Naravovarstvene organizacije pa navajajo še en razlog, ki govori proti gradnji skladišča. Sprašujejo se namreč, ali je pametno zasesti to območje s skladiščem, ko pa bi lahko tam gradili takšne industrijske objekte, ki bi zaposlili večje število ljudi. Naravovarstveniki predlagajo, naj bi kot strateško izbiro predlagali objekte z visoko tehnologijo, ki pa ni nevarna za okolje. Območja nekdanje žaveljske čistilnice bi se lahko tako posluževala ustanova EZIT, namestili pa bi lahko tudi nekatere laboratorije Centra za znanstvene raziskave. Drugačna uporaba prostora bi tako preprečila, da bi morebitne nove objekte gradili na Krasu, saj je območje pri Žavljah dokaj.široko. Skratka, naravovarstveniki dvomijo, da je izbira podjetja Monteshell najbolj racionalna tudi z ekonomskega vidika. Skladišče je namreč skladišče in ne bi kaj prida pripomoglo k razvoju tržaškega gospodarstva in k zaposlovanju delovne sile. Naravovarstveniki ob koncu svojega sporočila predlagajo, da bi bonificirali stare objekte nekdanje rafinerije, kar bi znatno prispevalo k izboljšanju kvalitete okolja. Sporočamo žalostno vest, da je 30. julija preminil Franc Lipovec - Tine Na pokojnikovo željo smo se od njega poslovili v ožjem družinskem krogu na piranskem pokopališču. Žena Ivanka, sestra Emilija, hči Darka z Mohamedom, sin Sergij z Anko, sin Rado z Jasno, vnuki Sana, Alja, Tamara, Urška, Savo, Nina, Nežka in Nanča. Lucija, Trst, Koper, 3. avgusta 1990 Sergiju in Darki ter drugim svojcem izražajo ob smrti očeta Tineta globoko občuteno sožalje Stojan, Bruna, Maks in Meri Spetič Ob izgubi bivšega uslužbenca Franca Lipovca izreka iskreno sožalje Sergiju Lipovcu in svojcem Založništvo tržaškega tiska Ob težki izgubi Franca Lipovca -Tineta izreka svojcem iskreno sožalje Odsek za zgodovino pri NŠK Združenje aktivistov in invalidov NOB na tržaškem ozemlju izreka ob smrti tov. Tineta Lipovca, družini iskreno sožalje. SLORI izreka globoko sožalje svojemu tajniku Sergiju Lipovcu ob očetovi smrti. Slovenska kulturno-gospodarska zveza izreka globoko sožalje Sergiju Lipovcu ob smrti dragega očeta. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi Nikola Tul Pogreb bo danes, 3. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Mačkolje. SVOJCI Mačkolje, 3. avgusta 1990 V Boljuncu so okusne Zobčeve postrvi od prejšnjega tedna tudi na prodaj Boljunec, vas ki privablja zaradi svojih slikovitosti, predvsem zaradi doline Glinščice, pa tudi drugih zanimivosti številne Tržačane in druge izletnike, se od preteklega tedna lahko ponaša še z eno novostjo. Na Jami (v središču Boljunca), kjer je že tri leta, morda še več, delovala ribogojnica, najprej za rake, nato pa še za postrvi, so lastniki dobili dovoljenje tudi za prodajo postrvi, ki jih tam sami gojijo. Otvoritveno slovesnost smo zamudili zaradi stavke pri našem dnevniku. Zato pa sta nas Aldo Zobec in njegova žena Miranda (starša pravega lastnika in pobudnika te dejavnosti - Edija) pričakala pred stavbo na Jami, kjer je bila nekoč javna pralnica; poslopje je bilo nato precej časa zapuščeno, potem pa je Edi Zobec, biolog, ki je opravil na tržaški univerzi tezo o rečnih rakih, poslopje popravil in v njem začel gojiti najprej rake. Ker pa je izvirek vode, ki prihaja prav izpod hriba ob stavbi zelo čist, kar so potrdile razne znanstvene raziskave, se je Edi - kako bi rekli - za svoj hobi posvetil najprej gojenju rakcev, nato pa še gojenju postrvi. »To je bilo toliko let zapuščeno področje v Boljuncu. Marsikaj se je tu dogajalo, kar ni bilo niti koristno, niti v ponos vasi. Potem smo se mi, navdušeni nad zamislijo našega sina Edija, lotili popravljalnih del in tu napravili bazene za gojitev rakov.« »Ambient pa ni bil primeren za gojenje rakov in tako se je moj sin odločil za zrejo postrvi,« nam je povedal oče Aldo. Voda je tu zelo čista, vsebuje dovolj mikroorganizmov in je primerna za gojenje postrvi, toda ne navadnih, takšnih, kot jih morda prodajajo v raznih ribarnicah, temveč tiste vrste postrvi, ki jih imenujejo lastniki in gojitelji postrvi - salmonate. »Te postrvi so zelo dobre, njihovo meso cenjeno, okus pa je tak, kot bi jedli meso lososa (salmone). Živijo in se razvijajo samo v zelo čisti vodi, ki so jo pregledali strokovnjaki in torej ni nevarnosti kakršnihkoli bolezni ali infekcij.« Prodaja bo sedaj stekla vsak petek in soboto od 8.30 do 11.30. Že prvi petek in soboto ni manjkalo kupcev, sta nam Aldo in Miranda povedala. In vsi so pohvalili dobre ribe, ki jih je pač vsakdo napravil po svojem okusu. Ta del Boljunca je bil dolgo povsem zapuščen, sta nam še povedala. Potem so tu napravili igrišče za odbojko. Že več časa se tako tu zbira boljunska mladina. Malo igra, še več pa se pogovarja in združuje. Urejena ribogojnica in sedaj tudi prodajalna postrvi, daje sedaj temu predelu vasi povsem drugačno lice, ki so ga veseli in zadovoljni vsi domačini. Pogledali smo si notranjost ribogojnice, kjer je kakih pet, šest bazenov, v katerih plavajo postrvi različnih velikosti. Da postrv zraste, je treba precej mesecev, več kot leto dni. Te postrvi, ki jih imajo sedaj v bazenih, bodo verjetno kaj kmalu prodali, morda do oktobra. Zanimanje je veliko in vsi, ki so postrvi že kupili, jih niso mogli prehvaliti. Potem bo treba začeti vse znova in čakati, da postrvi zrasejo. V tem času so se pobudi pridružili še prof. Mario Specchi, biolog na tržaški univerzi, pri katerem je Edi napravil svojo diplomsko nalogo, pa še prof. Elvezio Ghirardelli, pravtako znani biolog s tržaške univerze. Prišel je še Edijev brat Miran, navdušen speleolog, ki tesno sodeluje s speleologom Stojanon Sancinom ter so pred časom pregledali jamo, odkoder prihaja na dan voda. Našli so odprtino in ker so domnevali, da skozi njo uhaja voda, so jo zaprli. Od tedaj dalje priteka voda redno na plan in tudi v redni količini, nam je povedan Miran. Potem ko so nam še povedali, da ne sme imeti voda manj kot devet in več kot 11 stopinj, nam je prijazni prof. Specchi, navdušen nad svojim študentom Edijem Zobcem, pa tudi nad dobrimi postrvmi, povedal še nekaj receptov, kako pripraviti to ribo. »Zbral sem že okoli 27 receptov in s pomočjo žene bom že v kratkem izdal posebno knjigo o pripravi postrvi.« Bil je tako prijazen, da nas je že sedaj povabil na prireditev ob izidu nje- gove kulinarične knjige; še bolj prijazen pa je bil, ko nam je'povedal tri recepte, kako pripraviti postrvi. Boljunčani, ki te dobre postrvi že kupujete, pa vsi ostali, ki boste to prav gotovo še storili, pozor! Kot prvi recept nam je prof. Specchi svetoval kuhano postrv v vodi, v katero smo dali čebulo, rožmarin, zeleno, lovorjeve liste in še kakšno želišče po lastnem okusu. »Pri postrvi nesemo kože, ker je trda in neužitna. Zato pa jemo meso, ki je mehko, rožnato in ga lahko izboljšamo, če ga polijemo z malo olja in majoneze ter dodamo še nekaj kapljic limone.« Vse drugačnega okusa je pečena postrv na žerjavici. Če je postrv večja, jo razrežemo na kose in ko jo dve-tri ure mariniramo v zmesi olja, limone in še drugih zelišč, jo spečemo in ji potem dodamo vse, kar našemu okusu odgovarja. Postrv v soli je bila od vseh receptov najbolj svojevrstna. Postrv je treba položiti na plast grobe morske soli. V trebuh naložimo vejice rožmarina, morda še sira in še kaj po našem okusu. Ko je postrv pečena, se vsa odvečna skorja soli odstrani in ostane le meso postrvi, ki je zelo okusno, lahko pa jo jemo s kuhanim krompirjem in še z drugim. Boljunčani tako vedo: v petek in soboto si lahko privoščijo odlične postrvi. Sedaj vedo za to novico tudi drugi. Do približno konec septembra, oktobra, so še zaloge postrvi, potem pa treba čakati na nove. Na sliki (foto Magajna) Aldo Zobec na delu pri bazenih s postrvmi. NEVA LUKEŠ Praznik tiska KPI v Naselju sv. Sergija Sekcija zdravstvenih delavcev N. Bet-hune pri KPI prireja od danes do nedelje praznik komunističnega tiska, ki bo v Ljudskem domu v. Naselju sv. Sergija v Ul. Peco 7. Nocoj ob 19.30 bo na sporedu prva okrogla miza, ki bo namenjena obravnavi nezgod, ki se pripetijo v gospodinjstvu, kasneje pa bo nastopila glasbena skupina Barbanera. V naslednjih dneh bo več srečanj, na prazniku pa so odprte tudi razne razstave, med njimi tudi o nedavnem svetovnem nogometnem prvenstvu, kakor ga je prikazala priloga dnevnika Unita »Cuore«. Zaključnega dne se bo udeležil tudi Sergio Natoli, član vsedržavne komisije KPI za zdravstvo. gledališča MIRAMARSKI PARK Poletna prireditev LUČI in ZVOKI Nocoj ob 21.30 predstava v angleščini in ob 22.45 v italijanščini. Jutri ob 21.30 in ob 22.45 predstavi v italijanščini. GRAD SV. JUSTA Ob 200-letnici Mozartove smrti sta Ai-ace in Lumiere Fice, v sodelovanju s tržaško letoviščarsko ustanovo priredila ciklus filmov: Nocoj ob 21.15 bodo na velikem zaslonu na Gradu sv. Justa - Cortile delle Mi-lizie predvajali film »Don Giovanni«. Jutri bo na sporedu »II flauto magico« in v nedeljo »Gosi fan tutte«. razne prireditve ŠD Vesna priredi jutri, 4., in v nedeljo, 5. t. m., ŠAGRO na vrtu Ljudskega doma v Križu. Igral bo ansambel Lo Zodiaco. V nedeljo ob 21. uri žrebanje loterije. razna obvestila SDZPI obvešča, da so uradi zaprti do 20. avgusta. Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča, da bo zaprta do 17. avgusta. Uprava občine Zgonik obvešča, da bo občinska knjižnica v Saležu zaprta od 6. do 20. t. m. Sedeži VZPI-ANPI, ANED in ANP- PIA v Ul. Crispi 3, bodo zaprti zaradi poletnih počitnic do 31. t. m. izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja izlet v sredo, 22. avgusta, v Ilirsko Bistrico in na Mašun, kjer se bomo srečali s pobratenim društvom. Obiskali bomo grad Prem in Pregarje. Vpisovanje v četrtek, 9. avgusta, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih. razstave V ioyerju Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, je na ogled razstava DRAGA DRUŠKOVIČA. Na sedežu ietoviščarske ustanove v Miljah razstavlja do 15. t. m. slikarka LAURA ORMAS. čestitke Ob rojstvu male NIKE čestitajo Dar-jotu in Nataši uslužbenci Društvene prodajalne na Opčinah. kino ARISTON - 21.15 I iavolosi Baker, i. M. Pfeiffer, J. in B. Bridges. EXCELSIOR - Zaprto. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Trappola per un killer, i. Kevin Costner. NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Un desi-derio bestiale nel ventre, pora. □ □ NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Kickbo-xer 2 - Senza esclusione di colpi, i. Jean Claude Van Damme. NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Pepi, Luci, Bom e le altre ragazze del mucchio, r. P. Almodovar, □ □ GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Altera-zione genetica. MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 Black Rain -Pioggia sporca, i. Michael Douglas. EDEN - 15.30, 22.00 P come puberte, pora., □ □ CAPITOL - 17.30, 22.00 Senti chi par-la, i. John Travolta. LUMIERE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Depravazione di iemmine ingorde, pom. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ včeraj - danes Danes, PETEK, 3. avgusta 1990 . LIDIJA Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.32 - Dolžina dneva 14.42 - Luna vzide ob 18.50 in zatone ob 2.10. Jutri, SOBOTA, 4. avgusta 1990 JANEZ PLIMOVANJE DANES: ob 3.06 naj-nižja -49 cm, ob 10.10 naj višja 24 cm, ob 15.00 najnižja 0 cm, ob 19.24 najvišja 34 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 31,7 stopinje, zračni tlak 1019,3 mb raste, veter vzhodnik severovzhodnik 20 km na uro, vlaga 34-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 22,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Ffancesco Assanti, An-drea Franti, Stefano Giamei, Desiree De-mattia. UMRLI SO: 79-letni Nicolo Tul, 66-let-ni Luciano Foraboschi, 91-letna Elisabet-ta Derossi vd. Goina, 69-letna Maria Fi-lomena Spinozzi, 62-letni Giuliano Bait, 62-letni Mario Predonzani, 69-letni Pas-guale Diluca, 74-letna Enrica Wlachovicz vd. Strohmaver, 6l-letni Paolo D' Aprile, 78-letni Stanislao Slavec, 82-letna Anna Scarpetta, 92-letni Nunzio Caracciolo, 77-letni Vittorio Dellore, 75-letni Erman-no Nadalin. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 30. julija, do sobote, 4. avgusta 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), MILJE, Lungomare Venezia 3. PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. Aprila' 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, MILJE, Lungomare Venezia 3. PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, MILJE, Lungomare Venezia 3. PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 776 L, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Dolinska občina išče spremljevalce prizadetih Dolinska občinska uprava vabi zainteresirane, ki bi radi opravljali službo spremstva prizadetih otrok v dolinski občini v šolskem letu 1990-1991, naj vložijo prošnjo v občinskem tajništvu na županstvu v Dolini. Rok za predložitev prošenj zapade danes, 3. avgusta, ob 12. uri. mali oglasi ___________prispevki________________ V spomin na strica Pepija daruje1® Zvonko in Tamara 50.000 lir za sekcijo J' Pegan. Ob prejemu izkaznic sekcije VZPl ANPI Prosek-Kontovel so darovali za 15 toimensko sekcijo sledeči tovariši: E®’ Starc 10.000 lir, Mario Cirielli 20.000 Mario Schurer 5.000 lir, Ivan Ban 10.0W lir, Slavoljub Štoka 10.000 lir, Alojz P®' šelj 10.000 lir, Angel Grljanc 10.000 W Rudi Puntar 5.000 lir, Vera Puntar 5.0U1' lir, Andrej Udovič 20.000 lir, Rado Me0', nucci 10.000 lir, Dario Štoka 10.000 Karel Kriščak 30.000 lir, Dušan Križm®" 5.000 lir, Livio Albi 5.000 lir, Marceli0 Ziani 5.000 lir, Boris Danev 5.000 lir, A® lio Albi 5.000 lir, Stanislav Štoka lOU0” lir, Dario Starc 10.000 lir, Fabio St® 5.000 lir, Mario Matjašič 20.000 lir in -l0 sipina Volarič 10.000 lir. OSMICO je odprl v Štandrežu (Gorica) Stanko Marušič. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Romano Pufič (Repen 13). OSMICO je odprl Miro Žigon - Zgonik 36. POŠTENA GOSPA lepe zunanjosti išče poldnevno zaposlitev kot prodajalka v trgovinah čevljev, galanterije ali konfekcije, pa tudi v trgovinah kuhinjske posode. Govori slovensko in srbohrvaško. Tel. od 13.30 do 14.30 ali zvečer od 20. do 21. ure na št. 828976. CVETLIČARNA ANGELA obvešča cenjene odjemalce, da bo trgovina zaprta do 27. avgusta. PRODAM frajtonarco mod. kapš hea. Tel. 231805. PRODAM kombi renault expres dizel, 37.000 km, letnik '87. Tel. na št. 731377 ob delavnih urah. PRODAM pol novi obrat za zajčerejo z avtomatičnim čiščenjem. Tel. (0432) 790526. PRODAM hladilnik philips visok 1,80 m z zmrzovalnikom s petimi vrati, zelo malo rabljen. Tel. 211754. PRODAM renault super 5 GTL, letnik 1985. Tel. 421508 od 13. do 13.30 in po 21. uri. UGODNO PRODAMO drva za kurjavo. Tel. (0481) 884161. RIBOGOJNICA ZOBEC iz Boljunca obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta vsak petek in vsako soboto z urnikom od 8.30 do 11.30. Nudimo prvovrstne salmonirane postrvi, 18-LETNO dekle z opravljenim dvoletnim tečajem za prodajalce, išče delo na tem področju. Tel. (0481) 882537. NA POKRITEM trgu prodam zaradi bolezni po zelo ugodni ceni prostor za prodajo cvetic in rastlin. Tel. v večernih urah na št. 381006. PODJETJE išče prodajalko z višjo izobrazbo. Nujno znanje slovenskega in italijanskega jezika. Prošnje poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Prodajalna Opčine". PROFESOR literature z izkušnjami daje lekcije italijanščine za osnovne, srednje in višje šole. Tel. 830547. DIPLOMIRANA nudi lekcije iz latinščine in italijanščine. Tel. ob uri kosila na št. 948080. NOVOUSTANOVLJENI kamping Savinja vabi goste v Zgornjo Savinjsko dolino. Tel. (003863) 831463. MUCEK novorojenček išče zatočišče pri ljubitelju živali. Tel. 213856. SUHA drva za kurjavo prodajamo. Tel. ■ na št. 421508 od 13. do 13.30 ter po 21. uri. KAMION BONETTI F 80, 4x4, prodajamo. Tel. na št. 421508 od 13. do 13.30 ali po 21. uri. MLADA gospa sprejme delo kot hišna pomočnica. Tel. na št. 003866 - 58806. Primorski dnevnik Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan samo od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 V spomin na Rafaela Grgiča daruj? Marija Kalc (Kraljeva) 20.000 lir za Slovan. V spomin na Rafaela Grgiča daruj? Genija Kralj iz Trebč 30.000 lir za W Slovan. Namesto cvetja na grob pok. Rafae’ la Grgiča daruje Rozina Kalc (Padrič® 20.000 lir za KD Slovan. V spomin na_ pok. Rafaela Grgi0® daruje Danica Žagar (Padriče) I0'^u lir za KD Slovan. V spomin na drago prijateljico daruj® N. N. 10.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na 20. obletnico smrti Jos*P® Matjašiča daruje žena Marta 20.000 hr kapelico sv. Leopolda pri Domju. ■ Namesto cvetja na grob Rafaela Grg ča darujeta družini Palčič in Greg0 (Padriče 133) 20.000 lir za ŠZ Gaja > 10.000 lir za cerkev sv. Cirila in Met00. Ob prvi obletnici smrti nepozabne!) moža Milana daruje Anica Slokar 25-t,.i) lir za Društvo slovenskih upokojencev 25.000 lir za Sklad Mitja Čuk. ’ .„ V spomin na Pepija Guština daru) družina Milič (Zgonik 14) 30.000 lir FC Primorje. r Namesto cvetja na grob Justine Pan vd. Kralj darujejo Anica, Aldo, Dorina Mirko 40.000 lir za Godbo na pihala Parma - Trebče. , V spomin na Josipa Guština darujg^ Anica in Albin Škabar 50.000 lir za Kras. .je Namesto cvetja na grob pok. Ant°n'l| Pečar daruje Kristina Kalc (Gropada 20.000 lir za KD Skala iz Gropade. . „ V spomin na Rafaela Grgiča daruj® Angela in Karlo Gec 50.000 lir za VZ gan, 100.000 lir za sekcijo 100.000 lir za ŠK Kras, 100.000 lir Rdeča zvezda in 100.000 lir za ANPI. . • V počastitev spomina Pepija GuštU daruje podjetje Velox 50.000 lir za Kras - Zgonik. ti V spomin na dragega moža in oc ^ Josipa Guština darujejo žena Jožica otroci 200.000 lir za pevski zbor R°® zvezda, 200.000 lir za sekcijo KPI Just . VZPI-AMp grtdif doma - spomenika padlim v NOB iz b čikov. j0 V spomin na Josipa Guština daruj^j člani ansambla Lojzeta Furlana 300-lir za ŠK Kras. V spomin na tov. Josipa Guština da pj je Renato Doljak 20.000 lir za sekcij0 ^ J. Pegan. IB®- 197- V 860' 100" TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MIT.AN TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN Ameriški dolar .... .. 1185,200 1150.--' Japonski jen 7,834 Nemška marka .... .. 731,820 725,— Švicarski frank .... .. 858,490 Francoski frank ... .. 218,300 215.-- Avstrijski šiling ... .. 104,014 Holandski florint . .. 649,720 642,— Norveška krona ... .. 189,590 Belgijski frank . J.. .. 35,596 35,— Švedska krona .... .. 200,450 Funt šterling .. 2172,400 2120.— Portugalski eskudo 8,312 Irski šterling .. 1963,750 1930,— Španska peseta ... .. 11,897 Danska krona ,.. 191,920 188,— Avstralski dolar ... .. 924 — Grška drahma 7,464 7,— Jugoslov. dinar ... Kanadski dolar ... ,.. 1024,300 970,— ECU .. 1516,800 bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež Agencija Domjo Agencija Rojan DOLINA 445 (Trst) Tel. (040) 228800 - 228000 Telefax (040) 228053 - Telex 461105 UVOZ - IZVOZ - REEKSPORT REPROMATERIALI - BLAGO ŠIROKE POTROŠNJA Izključno mladi izvajalci za opero Svilena lestev Zgodba je preprosta in nezahtevna: živahna Giulia daje na razpolago svileno lestev, da lahko ponoči obiskuje njeno sobo kar vesela druščina. Med obiskovalci ima glavno besedo Dor-vil, ki je Giuliin tajni zakonski mož, občudovalec Blansac, ki ga je Giulijin varuh in skrbnik Dormont določil za moža, sam skrbnik. Zgodba pravzaprav niti nima prave napetosti, vse se razjasni na koncil: poroka postane javna in Darvil lahko nastopi uradno, Blansac se potolaži z Giuliino prijateljico Lucillo, varuh Dormont da svoj blagoslorf, spretni in zviti služabnik Germana neha spletkariti. V bistvu je Svilena lestev po zapletu enostavna komedija, ki ima pa zapleteno preteklost. Gioacchino Rossini je ' napisal opero enodejanko po Foppovem librettu, ki je slonel na De Planardovi komediji Vechelle de soie, sama komedija se je že navezovala na nekoliko jokavo opero comigue Sophie ou le mariage cache, katere avtorica je bila Madame Riccoboni. Tudi to delo ima prednika - komedijo The clandestine marriage, ki so jo uprizorili v Londonu leta 1766 ob navdihu slikarskega ciklusa Williama Ho-garta Le marriage a la mode. Ta ciklus je navdihnil tudi Giuseppeja Ber-tatija, avtorja libretta Matrimonio segreto, ki ga je uglasbil leta 1972 Domenico Cimarosa. Opera/ ki jo je napisal dvajset let kasneje Rossini po naročilu beneškega Gledališča San Moise, pa ni bila všeč kritikom. • Tedanji neuspeh ni razburil organizatorjev Festivala v Pesaru, ki je seveda posvečen uglednemu glasbeni-ku-rojaku (Rossini se je namreč rodil v Pesaru leta 1792, umrl pa je v Parizu leta 1868). Rossini je bil že zgodaj slaven in pogodba z lastniki oper v Neaplju, na Dunaju in v Milanu mu je nalagala dolžnost napisati letno določeno število odrskih del. Tako je v sorazmerno kratki dobi napisal 40 oper, med katerimi so bile mojstrovine kot Seviljski brivec, Kradljiva sraka, Pe-Pelka in zadnja Wilhelm Tell (leta 1829). Nato je popolnoma prenehal komponirati in je živel nadaljnjih 39 let v miru tako, da je užival trajne uspehe prejšnjih del in z njimi tudi primerne finančne ugodnosti. Rossinijeve znamenitejše opere so bile na Festivalu v Pesaru predstavljene v preteklih letih, vendar je bila tudi Svilena lestev uprizorjena že pred dvema letoma z nadvse uglednimi pevci (med njimi, denimo, Luciana Sena) in dirigentom Gabrielejem Fer-rom. Letos so-izvedbo enodejanke ob samem začetku 11. opernega festivala poverili izključno mladim pevcem in prav tako mlademu dirigentu, ki so se nadvse izkazali. Ob režiji Maurizia Scaparra, na sceni Emanueleja Luzza-tija ob kostumih Santuzze Cali je Orkester RA1 iz Turina mojstrsko in energično vodil 33-letni dirigent An-tonello Allemandi. V vlogi Giulie je nastopila radoživa in le navidezno naivna Nuccia Focile, prepričljiv je bil tudi njen mož Dorvil v osebi tenorista Francesca Piccolija, morda je le bil nekoliko preveč razigran baritonist Paolo Gavanelli v vlogi Germana, v obleki Blansaca je nastopal Marcello Lippi, prijetna je bila prijateljica Lucilla, -ki jo je predstavila Su-sanna Anselmi, umirjen, a dovolj zabaven je bil Dormont Oslavia di Čredica. Dogajanje je imelo za ozadje velika okna v slogu liberti, medtem ko je režiser Scaparro ob sicer tradicionalni režiji nudil mladim nastopajočim kar dinamično urejen prostor. S Svileno lestvijo je vsekakor še enkrat zavladal Rossinijev smisel za humor, saj so osebnosti v njegovi operi, v primerjavi z osebami v drugih delih iz iste dobe, bistveno manj sentimentalne in jokave in istočasno kar precej bolj »življenjske« in predvsem »lopovske«. Nekoliko manj brezskrbni so organizatorji Festivala, ki pripravljajo svetovno premiero Ricci-arda in Zoraide z dirigentom Riccarda Chaillyja, v kateri bosta protagonista June Anderson in William Matteuzzi, medtem ko je svoje sodelovanje zaradi bolezni odpovedal ameriški tenorist Chris Merritt. filmski festivali eva fornazarič In septembra spet vsi na Lido BENETKE — Predzadnji dan julija so v Benetkah predstavili program letošnjega filmskega festivala, ki naj bi letos bil še »vitkejši« od lanskega. Odkar lahko po svojih agendah iščem sledove o tiskovnih konferencah ob predstavitvi »Mostre« imam vedno pred očmi stavek, da bo festival vitkejši, kar naj bi pomenilo, da bo znosnejši. Do danes se je vedno izkazalo, da so bile to le blage želje posameznih direktorjev, ki so upali, da bodo novinarji in kritiki preživeli dvotedenski stress. Tokrat pa bo morda res šlo. Direktor in selektor Guglielmo Biraghi je namreč z veseljem sprejel zamisel, da bi Benetke XLVII postale glavni program, v katerega je vsekakor uvrstiT21 filmov v tekmovalnem delu in 11 filmov izven konkurence. Za leve, »osel-le« in nagrade sponzorja-sladoledarja bi se lahko potegovalo sicer še več filmov, vendar obstaja mednarodni pravilnik, ki prepoveduje predvajanje več kot dveh »konkurenčnih« filmov na dan. Biraghi, ki si je v nekaj mesecih ogledal nekaj več kot 300 filmov, se je odločil, da bo uvrstil v tekmovalno sekcijo en sam sovjetski film Raspad Mihaila Belikova, zato pa je bil radodarnejši z ameriško produkcijo, ki jo bodo zastopali filmi Mr. and Mrs. Bridge Jamesa Ivoryja (v naslovnih vlogah nastopata zakonca Newman), Mo' Better Blues Spi-kea Leeja in Scorsesejev Goodfellas. Ostalo svetovno filmsko produkcijo bodo zastopali še Francija (S'en fout la mort Claire Denis), Čile (La luna en el espejo Silvia Caiozzija), Nova Zelandija (An Angel At My Table Jane Campion), Indija (Mathilukal Adoora Go-palakrišnana), ZRN (Spieler Dominicka Graafa), Japonska (A-Ge-Man Juza Itamija), Finska (I Hired A Contract Killer Akija Kaurismakija), Turčija (Karartma geceleri Jusufa Kurcenlija), Bolgarija (Edinstvanjat scvidetel Mihaila Pan-dourskija), Danska (Sirup Hella Ryslienga), Velika Britanija (Rosencrantz and Guildenstern Are Dead Toma Stoppar-da), Poljska (Pozegnanje jeseni Mariusza Trelinskega), Izrael (Ahavata ha’aharona shel Laura Adler Avrama Hef-fnera), Češkoslovaška (sicer v koprodukciji z ZRN za .Weis-sov film Martha un Ich) in Italija, ki bo tekmovala kar s tremi filmi (Tracce di vita amorosa Petra Del Monteja, Ragazzi fuori Marca Risija in koprodukcija L’africaine Margarethe von Trotta, s katero bodo tudi odprli letošnji festival). Že iz naštetih filmih je razvidno, da bo tokrat na voljo »vsega po malem«, vendar lahko kljub temu najdemo neko rdečo nit, ki povezuje večino del. Gre namreč za filme avtorjev, ki so že bili prisotni na Biraghijevih festivalih. Mnoge režiserje poznamo že z lanskega festivala, zato je morda celo sumljivo, da bodo letos ponovno na Lidu. Sicer pa bomo take podrobnosti ugotavljali šele septembra, ko se bo v Benetkah ponovno nagnetlo novinarjev in kritikov. Na sliki: posnetek iz enega letošnjih »beneških« filmov The Company Of Strangers Cyntie Scott lili! današnji televizijski in radijski sporedi RAI 1_____________ 9.00 Daniel Barenboim igra Beethovnovi Sonati št. 24 v Fis-duru in št. 26 v Es-duru 9.30 Nad.: Santa Barbara 10.15 Film: Un alibi (troppo) perfetto (kom., VB 1960, r. Robert Day, i. Peter Sellers) 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nan.: Časa doke časa 12.30 Dok.: Juha in lešniki 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Ciao fortuna 14.15 Film: Su unlsola con te (glas., ZDA 1948, r. Richard Thorpe, i. Esther. Williams) 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.00 Danes v parlamentu 17.05 It. prvenstvo v plavanju in Goodvvill Games 18.45 Nad.: Santa Barbara 19.40 Almanah in dnevnik 20.40 Nad.: Sandokan , . 22.05 Dnevnik 22.15 Film: L'uomo che non seppe tacere (krim., Fr. 1973, r. Claude Pino-teau, i. Lea Massari) 8.05 Dnevnik in vreme 8-20 Film: Primo amore (kom., It. 1978, r. Dino Risi, i. Ornella Muti) * 1 * * * * * * 8 ^ RAI 2 9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke in zanimivosti 10.10 Dok.: Occhio sul mondo - La sfida degli oceani 11.05 Nanizanka: Monopoli 11.55 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Rubrika o gospodarstvu 13.45 Nadaljevanka: Beauiiful 14.30 Nanizanka: Saranno fa-mosi - Buon complean-no, Israele! 15.15 Variete: Ghibli 16.10 Nanizanka: Mr. Belve-dere 16.35 Film: Racconti d estate (kom., It. 1958, r. Gianni Franciolini, i. Alberto Sordi, Marcello Mastro-ianni) 18.25 Iz parlamenta 18.30 Športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.40 Vreme, dnevnik in šport 20.30 Variete: Stasera mi but-to (vodi Gigi Sabani) 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Petkov boks: Clinton-' Fauni (za mušjo kat.) 0.15 Dnevnik, vreme in horoskop 0.30 Šport: Goodvvill Games (prenos iz Seattla) ^ RAI 3 | 12.15 Film: Spie tra le eliche (krim., It. 1943, r. Ignazio Ferronetti, i. Enzo Fie-romonte) 13.20 Mit tega stoletja: Klavirski genij Glenn Go-uld (Bach, Beethoven, Hindemith, VVebern) 14.00 Deželne vesti 14.10 Skoki v vodo in teniški turnir ATP 16.45 Film: Non puoi impe-dirmi d'amare (kom., ZDA 1939, r. John Cromvvell, i. Carole Lombard, Cary Grant) 18.20 Kolesarstvo: Biči & Bike 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 DežSlne vesti 19.45 Drobci 20.00 Dokumentarec: Splen-dore selvaggio 20.30 Nan.: I Professionals 21.25 Dnevnik - nocoj 21.30 Film: Camera con vista (kom., VB 1986, r. James Ivory, i. Maggie Smith, Helena Bonham) 22.30 Nanizanka: II nero e il giallo 0.15 Nočni dnevnik 0.45 Italija pred 50 leti: Zimska črta TV Slovenija 1 [ 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Kljukčeve dogodivščine, 9.35 nanizanka Delfin Flipper 10.00 Dokumentarni oddaji: Boj za obstanek, 10.25 Napadalnost in razdiralnost 10.55 Nad.: Vnovič v Brides-headu (11. del, pon.) 11.45 Video strani 15.55 Poletna noč (pon.) 17.55 Video strani 18.00 Dnevnik in poslovne informacije 18.10 Mesta mostovi: Zidani most 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Pet prijateljev 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.54 Zrcalo tedna 20.15 Dokumentarec: Rumena reka (10. del) 21.10 Nadaljevanka: Zakon v Los Angelesu 22.00 Dnevnik in vreme 22,20 Poletna noč, vmes nari. Dragi John (17. del), Polnočni klici (4. del) in To je ljubezen (7. del) 0.25 Video strani TV Koper____________ 13.45 Tenis - aktualnosti 14.45 Tenis - odprto prvenstvo Monte Carla '90: četrtfinale Sanchez-Bec-ker in Leconte-Skoff (pon.), vmes Odprta meja in TVD Stičišče 20.00 Oglejmo si prvake: Gol-den Juke Box 20.30 SP v odbojki: Italija-Ja-ponska (pon.) 22.45 TVD Novice 23.00 Boksarski prvaki: Boxe d'estate 23.30 Golf - turnir Open USA 0.30 Nogomet - argentinsko prvenstvo: River Plate-Giipnasia (pon.) fjEr TV Slovenija 2 17.00 Satelitski prenosi 19.00 Kvartet Savski val in harmonikar Lojze Travnik (pon.) 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarec: Izdajalci in vojni zločinci 20.45 Slavnostni koncert s praškega gradil 21.45 Nočni program iz kulture HTV: Ekran brez okvirja 23.15 Satelitski prenosi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 8.30 Veliki uspehi Beatlesov; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Bela in Sebastijan (Cecile Aubry, 4. del); 9.50 Instrumentalni solisti; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Revival; 12.00 Goriški Film video monitor 1990; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Slovenski zbori; 13.20 Priljubljene melodije; 13.40 Dramatizirana glosa; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 16.50 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Ludvviga van Beethovna; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Zvočne kulise; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,' 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00' Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12:10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. L____ CANALE S_____________ 8.00 Nanizanke: Simon Tem-plar, 9.00 Marcus Welby M.D. - Sapore di šale, . 9.55 Un dottore per tutti 8.30 Aktualno: Forum 1-15 Kviza: Doppio slalom, 11.45 O.K. II prezzo e giu-Sto ^•45 Superclassifica Show l3 Story •45 Film: La mano sinistra di Dio (pust., ZDA 1955, r. Edward Dmytryk, i. .. Humphrey Bogart) •40 Nanizanke: Mannix, 16.40 Diamonds - Affari di famiglia, 17.40 Mai dire si, 18.40 Top Secret -Operazione Possum ■35 Odkrivanje planeta otrok: Dire, fare, baciare, m lettera, testamente 2q Kviz: Quel motivetto... 8 Glasbena oddaja: Una 22 3n Iotonda sul mare 2 23 ir V*an-:CharliesAngels Variete: Maurizio Co-1 1 n ^®nzo Show Eilm: II segreto dello ^oorpione (krim., ZDA . >6, r. Richard Thorpe, ton)16* COrd' Shirley Ea‘ _____RETE 4________________ 8.10 Nanizanka: Bonanza 9.10 Film: Casta diva (biog., It. 1954, r. Carmine Gal-lone, i. Antonella Lualdi) 11.00 Nadaljevanki: Aspettan-do il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant -Il prigioniero 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.30 Nanizanka: Falcon Crest - Il giorno del padre 15.30 Nadaljevanke: Amando-ti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini 19.00 Nanizanka: General Hospital 19.35 Nadaljevanka: Febbre damore 20.00 Film: Pieta per chi cade (dram., It. 1954, r. Mario Costa, i. Amedeo Nazza-ri, Antonella Lualdi) 22.10 Nadaljevanka: Ricordi di guerra (i. Robert Mit-chum, Jane Seymour, John Gielgud, 2. del) 0.10 Nanizanki: Cannon - I reduci, 1.10 Barnaby Jones - Assassinio per un disco doro ITALIA 1______________ 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane intel-ligente, 10.30 Skippy il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Benson, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 Ap-partamento in tre, 14.00 Starsky and Hutch, 15.00 Giorni destate 15.15 DeeJay Beach in Ibiza 16.00 Otroški spored: Bim bum bam, vmes nan. Tenera-mente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 Časa Keaton 20.00 Risanke 20.30 Variete: Venerdi con zio Tibia 20.35 Film: Chi e sepolto in guella časa (srh., ZDA 1985, r. Steve Miner, i. William Katt, George Wendt) 22.20 Nanizanka: Venerdi 13 23.20 Film: Venerdi 13 - 11 ter-rore continua (srh., ZDA 19854, r. Danny Stein-mann, i. John Sheppard) 1.10 Nanizanka: Ai confini della realta OPEOH_________________ 9.30 Nanizanke: Arthur 12.30 Filmi in risanke 15.00 Nadaljevanka: Rosa sel-vaggia, 16.00 Colorina 17.00 TV film: Body Business -Stregata dal potere (i. Jane Menelaus, 3. del) 18.00 Nanizanka: Lottery 19.00 Filmi in risanke 20.00 Benny Hill Show 20.30 Film: Un dollaro di fifa (kom., It. 1960, r. Giorgio Simonelli, i. Ugo To-gnazzi) 22.30 Aktualno: Blue news 23.00 Nan.: Night Heat 24.00 Rubrika o motorjih 0.30 Odeon šport TMC_____________________ 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nan.: Il calabrone verde 13.00 Športne vesti 13.30 Dnevnik 13.45 Nadaljevanka: Diadorim 15.00 Film: Forza aliena (fant., ZDA 1980, r. Harvey Hart, i. Tom Mason) 16.50 Risanke: Snack 18.00 Nanizanke: Provaci an-cora Lenny, 18.30 Segni particolari, genio, 19.00 Petrocelli 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Banane 21.30 Nan.: Chicago Story 23.00 Nočne vesti in šport 24.00 Film: Intimita (dram., ZDA 1965, r. Victor Sto-loff, i. Barry Sullivan) TELEFRIULI____________ 12.00 Rubrike 13.00 Nanizanka: L'albero del-le mele 13.30 Film: Ana Karenina (dram., r. Clarence Brown, i. Greta Garbo) 15.00 Nanizanka: Il brivido e 1'avventura 16.00 Nadaljevanka: Il terzg invitato 17.00 Risanke 18.30 Nan.: L'albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana... 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia destate 20.30 Nadaljevanka: Il terzo invitato 21.30 Nanizanka: Izredne zgodbe Edgarja Allana Poea 22.30 Nočne vesti 23.00 Nan.: I giorni di Bryan, 24.00 Rubrika TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Radio Lj; 13.15 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta; 9.15 Clic; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Orlando dei Pupi; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.00 Poreška obala; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.15 Turistična reportaža; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot Hits; 18.00 Puzzle; 18.30 Popevke; 19.00 Souve-nir d'Italy; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba. Vzorce je v oceno poslalo štirinajst vinogradnikov Briški vinogradniki ponovno osvojili visoka priznanja na sejmu v Ljubljani Pripravlja jo ZSKD v Gorici Fotografska razstava za amaterske fotografe Briški vinogradniki bodo ob skorajšnjem Mednarodnem sejmu vina, žganih pijač in sokov, ki bo v Ljubljani od 27. avgusta do 2. septembra, prejeli vrsto visokih priznanj. Gre za potrditev izjemne kakovosti vin z območja Goriških Brd in nasploh Goriške, kajti priznanja so bila podeljena tudi za vzorce vin iz tako imenovanega nižinskega predela Goriške. Torej novo priznanje izredne kakovosti, poleg priznanj, ki so jih naši vinogradniki prejeli v prejšnjih letih, med drugim naslov šampiona za sauvinjon Krmin-ske zadružne kleti. Komisija, ki je v začetku julija ocenjevala preko tisoč vzorcev vin (1.089) iz enaindvajsetih držav, je naslov šampiona letos podelila dvema proizvajalcema iz Jugoslavije, Kmetijskemu kombinatu Vipava za vino Rose, letnik 1988 in Agrokombinatu Tikveš -Kavadarci ter avstrijskemu vinogradniku Martinu Haiderju iz Illmitza. Preostali trije naslovi šampiona pa so šli na peti kontinent, dva v Avstralijo in eden na Novo Zelandijo. V Novi Zelandiji proizvajajo, kot se zdi najboljši port (priznanje je prejel vzorec Old tawny port, letnik 1952), v Avstraliji pa imajo dobro peneče se vino (naslov za Fleur de Lys Premium Cuvee) ter Chardonnay Bin 222 letnik 1989. Vzorce v ocenjevanje mednarodni žiriji, ki jo je lani priznala tudi komisija ES, je iz Italije poslalo 34 zasebnih vinogradnikov, oziroma vinogradniških podjetij. Večina le teh je iz naše dežele, z Goriškega in Tržaškega, pa tudi iz Južne Tirolske. Prav dve podjetji iz Južne Tirolske sta med italijanskimi konkurenti prejeli najvišji priznanji in sicer Zadružna klet iz kraja Kaltern - veliko častno diplomo z veliko zlato medaljo za južnotirolski kabernet - posebna rezerva ter Zadružna klet iz Terlana, prav tako za južnotirolski kabernet DOC. V celoti so bila razstavljalcem iz Italije, med kateremi je bilo tudi nekaj znanih vinarskih hiš iz Milana, Toskane in Abrucev, podeljena naslednja priznanja: poleg dveh velikih častnih diplom z veliko zlato medaljo, deset velikih častnih diplom z zlato medaljo, 33 velikih častnih diplom s srebrno medaljo in 22 častnih diplom. Med vinogradniki z Goriškega -vseh je na sejmu štirinajst - je največ priznanj zbralo podjetje Bužinel iz Kr-mina (velika častna diploma z zlato medaljo za beli pinot, velika častna diploma z zlato medaljo za renski rizling in velika častna diploma s srebrno medaljo za sivi pinot). Dve veliki častni diplomi s srebrno medaljo je komisija prisodila podjetju Picech Roberto iz Krmina (za beli pinot in kabernet franc), dve veliki častni diplomi s srebrno medaljo podjetju Mavrič Stanislav iz Krmina (za traminer in merlot), veliko častno diplomo s srebrno medaljo podjetju Aita iz Krmina za sauvinjon, ter častno diplomo za črni pinot, veliko častno diplomo s .srebrno medaljo podjetju Pintar Boris in An- ton Pintar iz Števerjana (za sauvinjon in zlato rebulo) in častni diplomo za kabernet franc, veliko častno diplomo s srebrno medaljo podjetju Manzocco iz Krmina (za renski rizling in kabernet franc) in častno diplomo za renski rizling. Krminska zadružna klet je prejela dve veliki častni diplomi s srebrno medaljo (za vzorec vina madreterra in beli pinot) in častno diplomo za sauvinjon. Podjetje Keber Edi je prejelo veliko častno diplomo s srebrno medaljo za vzorec furlanskega tokaja. Enako priznanje, prav tako za furlanski tokaj, je prejelo podjetje Mario Racca-ro iz Krmina. Veliko častno diplomo z zlato medaljo in veliko častno diplomo s srebrno medaljo je prejelo podjetje Sant' Elena iz Gradišča za vzorec belega pinota in chardonnaya. Veliko častno diplomo s srebrno medaljo je komisija prisodila sivemu pinotu, podjetja Al Rusignol iz Mernika ter častno diplomo za zlato rebulo. Vinogradniška zadruga Brda iz Števerjana je prejela dve častni diplomi in sicer za rebulo in tokaj, podjetje II Carpino iz Števerjana pa častno diplomo za sivi pinot. In končno tri velike častne diplome s srebrno medaljo za posestvo La Boatina iz Krmina in sicer za furlanski tokaj, laški rizling in istrsko malvazijo. r Našim vinogradnikom ob lepem ponovnem uspehu in priznanju seveda čestitamo, kakor tudi Kmetijskemu kombinatu Vipava za naslov šampio- Fotografska razstavna dejavnost je tudi na Goriškem deležna posebne pozornosti. Vrsta tovrstnih manifestacij je namreč opozorila na vse večjo pomembnost, ki jo ima fotografija, dokumentaristična in umetniška. Okroglo obletnico svetovne fotografije so počastili tudi pri nas z vrsto razstav in drugih pobud, ki so potrdile, da se s fotografiranjem ukvarja veliko število ljudi. Tudi med goriškimi Slovenci je več takih, ki fotografski aparat uporabljajo v umetniške namene. Zadnja razstava fotografij in natečaj Dia Primorska, ki so ju priredili v Novi Gorici, sta zabeležila kar zadovoljivo prisotnost naših fotografskih navdušencev, ki so opozorili nase s kakovostjo razstavljenih del. Povečano zanimanje za fotografijo je vzpodbudilo Zvezo slovenskih kulturnih društev, da bi ponovno obnovila dejavnost v okviru Skupine 75. S tem v zvezi so pomislili, da bi za začetek nove sezone pripravili fotografsko razstavo, na kateri bi lahko sodelovali vsi, ki se na katerikoli način ukvarjajo s fotografijo. Ta pobuda pa naj bi pomenila uvod v novo delovno obdobje Skupine 75, ki naj bi postala neke vrste povezovalni člen med posamezniki in fotoodseki, ki že delujejo v okviru raznih društev. Zaradi navedenega prireditelji naprošajo vse, ki bi radi sodelovali na tej razstavi (tema je prosta), naj najkasneje do 15. oktobra letos pošljejo največ 3 barvne ali črnobele fotografije (po možnosti s formatom 30 X 40 cm) na sedež ZSKD (Ulica Malta 2 , tel. 531495). Za podrobnejša pojasnila pa naj povprašajo pri Silvanu Pittoliju (tel. 884226). Mladi solisti na gradu Glasbeni in gledališki nastopi ter druge kulturne prireditve na Gradu so naletele na ugoden odziv občinstva. Avgusta bo ponudba bogatejša še za štiri glasbene večere v okviru ciklusa "Mladi solisti za Gorico" ki ga prireja Pokrajina. Ciklus se je pričel 24. julija, zaključil pa se bo 28. avgusta. Pokrovitelj je pokrajinska uprava, za izvedbo pa si prizadeva združenje AGAM (goriško združenje prijateljev glasbe). Posebnost glasbenih večerov je v tem, da na njih nastopajo domači, to je goriški, glasbeni poustvarjalci: 7. avgusta bosta ob 20.30 nastopila violinist Igor Coretti in harfistka Barbara Faiman, 14. avgusta pianista Filip-po in Teresa Trevisan, 21. avgusta pa bo izvajala glasbo Liszta, Rachmaninova in Brahmsa pianistka Paola Ballerin; koncertni program bo 28.zaključil nastop obo-istkinje Marine De Bianchi in pianistke Marie Mice Costantino. Rajonski svet v Pevmi soglasen glede okolja Rajonski svetovalci za Pevmo, Osla vj e in Štmaver so se sestali v torek, pred poletnim premorom, za razpravo o predlogih in resolucijah, ki so jih na prejšnji seji predložili predstavniki komunistične stranke in predstavnica zelenih. Z vsebino resolucij, ki so jih predložili svetovalci KPI in ki so se nanašale na nabavo publikacij o Soči, o načrtu jeza, ki naj bi ga zgradili na Soči in Soškem parku ter kritični oceni publikacije "Gorizia 1985-90", ki obravnava petletno delovanje vseh občinskih organov, vendar o slovenski prisotnosti je le malo napisanega, so prisotni svetovalci v celoti soglašali. Dokumente so b celoti osvojili. Predsednik Silvan Primosig je dejal, da bo stopil v stik z novim občinskim odborom, kakor hitro bo umeščen in predlagal srečanje z izvedenci in načrtovalci, ki so izdelali načrt za Soški park oziroma jez. Svetovalci so prav tako osvojili v občinskem svetu sicer že odobreni predlog zelenih za namestitev novih posod za nabiranje stekla, papirja, pločevink in drugega odpadnega materiala. O drugem predlogu, to je, da bi do novembra posadili sto novih dreves na območju rajona, pa se niso popolnoma strinjali, češ da to ni najprimernejši čas za saditev dreves. Svetovalci so menili, da bi bilo najprimerneje po- saditi morda še večje število dreves na italijanskem delu sabotinske ceste, ki je, kot je dejal predsednik Primosig, že od daleč vidna globoka rana. Svetovalci so sklenili, da bodo s tem seznanili občinsko upravo, ki naj bi poskrbela za pogozditev omenjenega dela. S tem v zvezi so komunistični svetovalci Vendramin, Pintar in Sos-sou predstavili še dodatno resolucijo za ureditev sabotinske ceste. V njej predlagajo, naj bi občinska uprava, v sodelovanju z Briško gorsko skupnostjo, Deželno ustanovo za gozdove in drugimi zainteresiranimi ustanovami poskrbela pa primerno pogozditev. Prav tako predlagajo ponovno vzpostavitev uporabnosti gozdnih cest na Sabotinu ter možnost sodelovanja med občinama Gorica in Nova Gorica za skupen načrt pogozditve Sabotina, ki naj bi v bodoče postal še privlačnejši tudi s turističnega vidika. S tem v zvezi je predsednik Primosig podčrtal pomembnost predloga novogoriškega zgodovinarja Branka Marušiča - njegovo pismo smo objavili v torkovi številki našega dnevnika - o ureditvi spomeniškega parka na Sabotinu. S skupno pobudo naj bi raziskali, odkopali in eventuelno restavrirali ruševine nekdanje cerkve tik pod vrhom hriba. Prispevki posojilnice v Sovodnjah za kulturno in športno dejavnost Posojilnica v Sovodnjah je tudi le- tvom in organizacijam dokazala velik tos, z dodelitvijo finančnih prispevkov posluh za tovrstno dejavnost, ki veči-kulturnim, športnim in drugim druš- del sloni na prostovoljnem delu in po- žrtvovalnosti krajanov. V obliki denarnih prispevkov je posojilnica razdelila okrog štirinajst milijonov lir, vendar so društvom skušali priskočiti na pomoč, kakor je na srečanju povedal predsednik upravnega sveta Mirko Hmeljak, tudi drugače. Finančne prispevke posojilnice so prejeli Gospodarska zadruga Vrh in SKD Danica, ŠD Soča, ŠD Sovodnje, OK Val, jamarski klub Kraški krti, KŠD Vipava, KD Sovodnje, KD Skala, Zbor Rupa-Peč, sekcija krvodajalcev v Sovodnjah, sekcija VZPI-ANPI za Peč, Rupo in Gabrje, sekcija VZPI-ANPI za Vrh, sekcija VZPI-ANPI v SJovodnjah, Skupina prostovoljskih gasilcev na Vrhu, KD Oton Zupančič, društvo športnih ribičev Vipava, PD Štandrež in Mohorjeva družba. Na sliki - foto Klemše - družabno srečanje ob podeljevanju prispevkov. Državna knjižnica do 15. t m. zaprta Državna in mestna knjižnica sta zaprti za običajno branje in konzultacijo v čitalnici, do vključno 14. avgusta. V tem času deluje le služba posojanja knjig in služba za informacije in sicer ob delavnikih od 10.30 do 12. ure. Preiskovalci našli tovornjak tatov skladišča Avr v Tržiču Cioli in Roncone potrjena v odboru Goriške hranilnice Upravni svet Goriške hranilnice je na predlog predsednika potrdil mandat dvema članoma upravnega odbora kreditnega zavoda, Dariu Cioliju in Giovanniju Ronconeju. Cioli je v obdobju 1972-1982 opravljal dolžnosti podpredsednika upravnega sveta hranilnice, medtem ko je Giovanni Roncone dolgoletni član upravnega odbora. Poleg omenjenih dveh, sestavljajo upravni odbor predsednik Tripani, podpredsednik Medeot in generalni ravnatelj Podda. Mandat, ki sta ga prejela Cioli in Roncone traja tri leta. Policisti tržiškega komisariata so prejšnje jutro hašli na avtocesti A4 Trst - Benetke pri Fratti tovornjak, s katerim so tatovi v noči na torek odpeljali iz skladišča zadruge Avr v Tržiču večje število televizorjev, gospodinjskih strojev in drugih aparatov v višini okrog pol milijarde lir. Tovornjak znamke fiat OM 110 je bil parkiran na avtocestnem postajališču pri Fratti v smeri proti Trstu. Dobro organizirani tatovi so očitno imeli tu parkiran drugi večji tovornjak, na katerega so preložili ukradeno blago in se nato odpeljali neznano kam. Fiatov tovornjak, ki je last Arriga Alessia iz San Vita al Tagliamenta, so tatovi ukradli najverjetneje le nekaj ur pred podvigom v Tržiču. Gospodar tovornjaka je namreč policiji prijavil krajo tovornjaka, rezevne gume in hidravličnega dvigalnega stroja v torek zjutraj. Preikovalci so po pazljivem pregledu našli na tovornjaku le rezervno gumo in hidravlični dvigalni stroj, katerega so se tatovi menda po-služili pri nalaganju blaga. Preiskovalci niso posredovali drugih podatkov v zvezi z najdbo tovornjaka, morda pa so dobro organizirani zlikovci med raztovarjanjem le zagrešili kako usodno napako. Omejitve v poštnih uradih Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe sporoča, da bodo do konca avgusta uvedli nekaj omejitev v poslovanju poštnih uradov in služb tudi v Gorici. Do 31. avgusta v popoldanskem času ne bo poslovala služba za poštne položnice in varčevanje na sedežu, na Verdijevem korzu 33. Do konca meseca pa bo ob praznikih zaprt telegrafski urad, prav tako na sedežu, Verdijev korzo 33. Pred dnevi so uvedli začasne omejitve tudi v uradih v Krminu in Tržiču. Goriški sklad bo financiral restavriranje knjige Goriški sklad bo financiral restavratorski poseg dokumenta, ki ga hranijo v Semeniški knjižnici in ki izvira iz 13. oziroma 14. stoletja. Poseg za zavarovanje dragocene knjige, ki je bila po vsej verjetnosti pisana v Ogleju, bo veljal nekaj nad šest milijonov lir, opravili pa ga bodo v Goriškem centru za restavriranje, ki ima sedež v Ulici Rabatta. Tu so pred kratkim opravili prav tako zahteven poseg (financiranje je tudi zagotovil Goriški sklad) na zbirkah pridig goriškega nadškofa Attemsa iz druge polovice osemnajstega stoletja. V prihodnjem obdobju bodo na knjižnem fondu Semeniške knjižnice potrebni še drugi restavratorski posegi. Poleg dokumenta, o katerem je govor na začetku članka, sta v zelo slabem stanju še dva druga dragocena dokumenta, ki izhajata približno iz istega obdobja. Goriški sklad bo financiral tudi- izdelavo okvirnega načrta uporabe objektov in prostora goriškega, oziroma mirenskega letališča. Izdelava načrta bo veljala 42 milijonov lir. Glede namembnosti se predvidevajo različne možnosti, od tiste, da bi letališče služilo kot pomožen objekt deželnega letališča v Ronkah, kakor tudi, da bi tu uredili razne turistične in športne strukture. Omenja se tudi možnost izrabe prostora za gospodarske dejavnosti, povezane z zračnim prometom. Koncert ESTA Drevi ob 21. bo v kongresni palači v Gradežu zaključni koncert mladih glasbenikov, ki so seudeležili letošnje mednarodne glasbene šole Esta (Euro-pean String Teachers Association). Vstop je prost. Koncert na letališču Drevi ob 19.30 se bo v prostorih Ae-rocluba na goriškem letališču pričelo-celovečerno koncertno srečanje vseh najvažnejših goriških glasbenih skupin. Na večeru, ki so ga poimenovali Aerorock '90, se bodo poslušalcem predstavili člani skupin Murder An-gels, Rigor Mortis, Shiver, New Artro-bius, Topsy, Sextons, Pipia s skupino i Trovieri, I fantasmi ter I menestrelli- ______________kino_______________J Gorica CORSO Zaprto. VERDI Zaprto. VITTORIA 17.30-22.00 »Donne bestiah«-Prepovedan mladini pod 18. letom- DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna št. 1 (Comunale n. - Ul. sv. Mihaela tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute - Ul. C. Cosulich 117 -711315. OBUTVE GdRBin VELIKA IZBIRA - KAKOVOST - UGODNE CENE •v'- -v TRZIC Ul. Oberdan 9 -11 -13 Tel. (048T) 791065 Mesečni literarni portret književnika Pesnik Aleksij Pregare Aleksij Pregare Aleksij Pregare je avtor treh slovenskih pesniških zbirk (Moja pot do tebe, Temelji mojega vrta, Duh po apnencu) in treh večjezičnih zbirk ali izborov (Pesmi, Tri podobe tri pesmi, Jedra). Njegova poezija je dramatična in konfliktna po svojih motivih ter izzivalna in presenetljiva po svoji obliki. Sebi (in nam) zastavlja Pregare kopico vprašanj, predvsem bivanjskih, iskanje življenjskega smisla je zanj neodložljivo opravilo. Vznemirjata ga čas in prostor, v katera je postavljeno njegovo življenje: burni zgodovinski čas in mejno, prehodno ozemlje. V Temeljih mojega vrta se sprašuje, ali je njegov rojstni Breg "poslednji kilometer Severa ali mahovna podlaga Juga". Pripadnost temu večplastnemu prostoru je iz Pregarca napravila ne samo Brežana in Slovenca, ampak tudi kozmopolita, državljana sveta, ki se v večjezični zbirki Jedra obrača s svojimi pesmimi na Italijane, Nemce, Hrvate, Madžare, Francoze in Angleže v njihovih jezikih. Posebno priznanje je doživel leta 1989, ko je izšla obsežna knjiga prevodov njegovih pesmi v makedonščini pod naslovom Temeljite na majata gradina. Poslušalci tržaške radijske postaje poznajo Aleksija Pregarca po njegovem bogato odmevajočem glasu. Na radiu je napovedovalec, za svoj pravi poklic pa priznava igralsko umetnost, saj je gledališče njegova velika ljubezen. Sam je v nekem intervjuju izjavil: »Tiho upam, da bodo moja napovedovalska leta nekakšna vmesna plaža med dvema teatrskima zalivoma.« Medtem izraža svojo ljubezen do gledališča tudi z dramskim ustvarjanjem. Drama, ki ji je pošvetil največ priprav, časa in študija, ima naslov Črni galebi in obravnava dileme ricmanjskega kaplana dr. Požarja med tako imenovano ricmanjsko cerkveno afero na začetku našega stoletja. Izbiro te snovi mu je gotovo narekovala navezanost na domačo vas Ricma-nje, zraven pa je tu še ponos nad njeno samosvojo zgodovino in še pesnikova razmišljujoča narava. Bolj kot v zgodovinske razloge dogajanja je želel prodreti v globlje duševne plasti tistih, ki so razdvojeni med lastno osebno in javno vlogo in podobo. MARIJA CENDA Publikacija Literarnega kluba Grosuplje si utira pot v slovenski književni svet Nova literarna revija RES pPravkar je izšla dvojna številka revije (št. 4-5/90), ki jo izdaja Literarni j)lub Grosuplje, in ki si, kot kaže, vztraj-a° odpira pot v slovenski kulturni pro-tor. Tudi ta številka je obsežna, čeprav g|9a, zaradi drobnega tiska, na prvi po- Revija je Značilno moderno oblikovana Jhia barva v kombinaciji z belo in še "O barvo), tako da je tudi na polici že a daleč opazna. , “fivija RES je nastala kot nadaljevanje gasila Semenje, ki ga je Literarni klub rupije začel izdajati kot zbornik že na začetku svojega nastanka. Zbor-k pa je bil tako kot vsak vezan na ozko Področje, na več ali manj ljubiteljske us-j crjalpe - temu primerna pa je bila kva-r ,^a- Članstvo literarnega kluba pa je kat' se Pr*bližalo številki petdeset, vse-tal -01 Pa prestopilo občinsko mejo. Nas-91 ]e problem, ki pa je ostal le problem j? nivoju občinskega ZKO-ja. Vodstvu terarnega kluba je bilo jasno, da mora aPrej, v širino, zato se je odločilo, da tanovi novo literarno revijo, ki bo za-{jOjnjevaia prazen prostor, ki je nastal po slo'MMih potov pri Mladini, druge a. venske že uveljavljene revije pa imajo m °zek koncept, malo prostora za čisto =raturo, ali pa preveč prispevkov. „ ln tako je na Dolenjskem zaživela ni^a riovenska revija RES, katere ured-sarni-56 činčil0' da bo objavljalo HiT10 bterarne prispevke in ne bo dopus-jn • da nanjo kakorkoli vpliva politika gjj^hajmanj trenutna politična »moda« tič«11 o'eV'ie ie slovenski »res«, kra-R-E.S., kakor tudi latinski večpo- menski »Res«, ki ga najdemo tudi v terminu »res-publica«. Glavni in odgovorni urednik sta postala Ivo Frbežar in Mitja Novljan, katerega je ob tej številki zamenjal Tugo Zaletel, ostali člani uredništva pa so Tamara Donev in Tone Vrhovnik (ki skrbita za prozo), pesnik in dramatik Goran Gluvič (dramatika), Darja Pavlič (teorija), Matjaž Kos, Mitja Novljan in Jure Starc. Ambicija, da bi literarna revija postala ena izmed pomembnejših slovenskih literarnih revij, se izpolnjuje. Dosedaj je revija predstavila v petih številkah znane literate^ in publiciste kot so Tomaž Šalamun, Štefan Remic, Goran Gluvič, Milan Vincetič, Feri Lainšček, Tugo Zaletel, Andrej Blatnik, Tadej Zupančič, Darja Pavlič, Matej Bogataj, Ivo Frbežar, Tamara Donev, Tone Vrhovnik, Majda Simonič, Jožek Štucin, Željko Kozinc, Jurij Kovič in še vrsto drugih. Njihovi literarni teksti so raznoliki, zaslediti je tako tradicionalne literarne smeri, postmodernizem, sledi avantgarde, teoretski teksti prinašajo eseje pa na primer razprave iz retorike, ki jih je pri nas težko najti, kot tudi zgodbe za film, sodobno slovensko dramatiko, razdelek za prevod pa skrbi, da v njem vedno najdemo aktualno pa na žalost pri nas manj znano kvalitetno literaturo kot je na primer satirična novela srbskega pisatelja Radoja Domanoviča, romunska in hrvaška literatura itd. Kot dodatek reviji se vzporedno pojavlja tudi t.i. mentorski vložek Semenje, ki skrbi za povsem mlade avtorje, ki pa ga bo verjetno zamenjala na novo koncipi- rana priloga. Verjetno bo ta priloga sestavljena iz prispevkov šolskih skupin, ki jo bodo urejali uredniški odbori samih dijakov ali učencev. Na ta način bo Literarni klub Grosuplje še razširil svojo dimenzijo in delo ter pomagal tudi najmlajšim, ki jih literatura zanima. Trenutno je, kot je bilo že rečeno izšla nova številka (4-5) RES-a, ki prinaša vrsto zanimivih literarnih in teoretskih prispevkov s Tomažem Šalamunom na čelu. Na mizi uredniškega odbora se množijo literarni teksti novih in pa tudi uveljavljenih avtorjev. V Literarnem klubu oziroma uredništvu upajo, da bodo prispevke v bodoče že lahko honorirali. Seveda pa vse skupaj ni enostavno. Da revija lahko izhaja, morajo v uredništvu poskrbeti sami. Občinska Zveza kulturnih organizacij prispeva le majhna sredstva, vendar pa je videti, da se odnos do revije izboljšuje. Literarni klub Grosuplje je med drugim iniciator sodelovanja med slovenskimi literarnimi klubi, tako da bo v jeseni v Cankarjevem domu v Ljubljani njihova večdnevna predstavitev. Obenem pa naj bi sodelovali tudi uredniki regionalnih literarnih revij, jih s povezovanjem poizkušali izboljšati in najti nove možnosti za delo itn. Vsekakor so v Literarnem klubu Grosuplje prepričani, kar potrjujejo odzivi, da je zanimanje za tako revijo, kot je RES, med slovenskimi literati precejšnje, nenazadnje pa tudi druženje v okviru literarnih klubov, kar je njihova posebna kakovost. IVO FRBEŽAR Andrej Lutman Ritem ednine K očetu Hočem h kočam, ko končam. Hočem h kaščam, da bom sam. Hočem h kačam... Čakam: k očem hočem, za očetom skočim! Za mater Mater tkanine, ki ne mine. Veter tke eter ter vame veje,-in dolgi piši kamnin... Ritem ednine v tvoje dvoje temnin! Mačehe imaš mrzle v laseh in strah je v pišu iz apna, iz rud v minerale! spet plavž da snovi. (Mečem se vase) h Andrej Lutman Trma smrti me tre Menim, da minem, pa se ne zmenim: kaj! zase? še zanjo? A za njo se že spenjajo pene sap zame, ko se pase po nebu z meni še znosnim imenom. Zmažem se ne, pa če se z njo mažem! Me že žene? Mene že ne. Ha: če za hip zamižim, ko pihne piš vame, jo čutim, ko sikne: Čujte! me njen vik mami. Ne zgrešim te! se ne meni zaman. Name meri in nadme nenadno šine; ve, da se je ne rešim, pa če grešim zanjo. Vem: pači se mi in strumno sega pome. Ko minem, se v trenutku z njo zmenim. Na prepihu Temno okno je v svetlobi tvoje zrele duše. Zrenje soh spomina skozenj se razlega. V bregu iskrih lučk zamolklih misli se ziblje smrt in njen dah se tja polega. Sladki vonj se širi preko širnih jas teles. Obod zvona v hrapav zvokov prah se stresa. Nase misliš, ko žezla drznih rok zvonarjev časa s svetlobo te sežigajo; postaneš resa. Po obzornici so kaplje tvojega očišča, ko iščeš krivdno svojih dni, ko prosiš vodo vseh oči: zdaj se sodi ti. V zrenju vek imaš soline brez luči, brez vrišča. V bivanja večeru prašno ti telo otrpne: sape spečih src poženejo tvoj limfni sok iz glave ven, izmed prstov stran, od kože dol. Na zaupaš lastni več norosti, ko na veter čakaš. w Pesnik iz Portoroža je svoje pesmi posvetil sečoveljskim solinam Ščepec soli - pesniška zbirka Borisa Mazalina j 949 Včsl0 za življenje so me postavili leta Zemlji R°riorožu. Sečovlje so pa znameniti kraj vSQkn Voc?e' premoga in soli, blagih ljudi in zavetVrStn*h skladnosti in kontrastov. Dajale so tetorr!eJn s°k m°jemu otroštvu in študentskim sneje , vno ,u sem se zasolil s poezijo, jo ka-za LČtrniI v besede, v solno žetev, ki se ozira aobrim vremenom.« njv j, erni besedami se uvodoma predstavlja pes-v sam°riS ^azarin, ki je pred dobrim letom izdal Sojj 0zal°žbi svojo prvo pesniško zbirko Ščepec fčint' a Ta,;ero bi lahko rekli, da predstavlja vrsto spretn1CI10 resn'čnih sPominov na nek čas, ki je ske snr ln dvopomensko postavljen v sečovelj-s6dan- me' med njihovo že preteklo življenje in Živr odmiranje. Pestro Jenie v solinah je bilo v preteklosti dokaj Praznik^K 50 s°i'narji znali zlasti ob nedeljah in Potekaj | hre9nati enoličnost dneva, ki bi sicer str9anii ■ °k njihovih napravah, ob prebijanju, fkaznifn ln uskiadiščevanju soli. Prat to občasno Staiali sv° vzdušje je pripomoglo, da so lažje pre-119 belo t° h*- tlako in pa da so se tem raje vračali Po njj h o Jv1 naslednja leta, čeprav je solinarstvo esis(i„ ^ 'k Rastnih besedah »el pezo mestier che V »^slabši poklic, ki ga moreš izbrati, plinarji ®klosti so vsi Pirančani, med njimi tudi Ker i® danZnova!i sv’ Jurija, mestnega patrona. sv. Jurija veljal kot začetek solinarske sezone, so se solinarji v velikem številu udeležili svečane procesije in ta praznik veselo praznova: li. Vendar je za pravi solinarski praznik veljal sv. Jernej, katerega so praznovali pri Sv. Jerneju na Seči, kjer so na dan 24. avgusta, vsako leto pripravili semenj in ljudsko veselico. Na sejmu so Savrinke prodajale rdeče pobarvane kruhke (bussolai), sejmarji pa razne spominke in druge predmete. Vsa slavnost, razen maše, je potekala na prostem. Na predvečer so postavili plesišče, ki je bilo krog in krog ograjeno z grmovjem. Poleg plesa so bile kot obvezen del zabave tega dne še plezanje na zasmolen drog (žogo de la cucagna), tombola, dirka v vrečah (corsa nei sac-chi), dirka s kolesi (corsa in biciclete), dirke z osli (corsa coi aseni) itd. Vse to so bili torej redki trenutki sprostitve, nebrzdanega veselja in notranjega zadovoljstva pred ali po opravljenem delu, pač najlepši občutki, ki so spremljali težaško življenje solinarjev. Sleherna pesem Borisa Mazalina je podobna cavedinu — solnemu polju, ki živi svojsko življenje v tesni navezi z vsem, kar ga obkroža. Junaki njegovih pesmi niso samo solinarji in njihove družine ampak tudi njihove pesmi (npr. ljudska solinarska pesem, ki je danes popolnoma utonila v pozabo), solne piramide, plima, oseka, vreme, ptiči, ribe; vsemu temu pa se stalno pridružujejo podobe v navezi sonce-nebo-morje. V vseh pesmih pa je prisoten tudi pesnik sam, ki na senzibilen in nevsiljiv način daje vedeti, da je tudi sam delček tega mikrokozmosa, globoko povezan s preteklostjo in sedanjostjo okolja v katerem živi. Zanj je vse v tem malem svetu enako pomembno, neizogibno in usodno povezano: ljudje, rastline, živali in stvari. Usodo ljudi (tudi lastno) velikokrat prikazuje s pomočjo prispodob iz sveta morske obale (npr. ribe, galebi, rakovica), kar mu omogoča vzpostavljanje najtesnejšega stika z naravo. Večkrat tudi »upodablja« čutne in čvrste podobe: od blata črne prsi, ženske — žrebice bele ipd. Ko pripoveduje o težkem solinarskem delu »o vihtenju s solinarsko grebljo« instinktivno izraža željo, da bi zaustavil dolgo agonijo solnih polj, kjer se »voda ne krči v rojevanju belih kristalov«. Zle slutnje o nezadržnem odmiranju solin in izginjanju tradicionalnega načina življenja poskuša pregnati z varljivim upanjem ko pravi: »... tako se dolgo upanje prestavi na jutrišnji dan, tako je misel na jutri tiho olajšanje, je blazno prepričanje, da bomo preživeli sebe« Soline imajo torej v zbirki Borisa Mazalina nedvomno osrednje mesto. Pesnik se zaveda, da so soline zgodovinski spomenik človeškega dela. Stoletja so bila potrebna, da so nastale, stoletja, da so se razvile, samo nekaj desetletij pa je bilo dovolj, da so skoraj popolnoma utonile v pozabo. Prav tako ali še bolj je danes pozabljen stari piranski rek: »Piran xe lato de sal«, kar pomeni, da je Piran, kakor ga danes vidimo in občudujemo, proizvod solne trgovine v preteklosti. Vse bolj se tudi pozablja, da se ima Piran za svoj razvoj v nejvečji meri zahvaliti prav solinam v Sečovljah ter v Luciji (danes jih ni več) in v Strunjanu, kjer rapidno izginjajo. Pesnikova beseda ima tudi v tem smislu več pomenov — poleg tega, da razgalja preteklost in hkrati izpoveduje bolečino sedanjosti, se opira na neminljivo lepoto in trdoživost sveta, ki odmira brez odmeva, ponosno in nemo sprejema svojo žalostno usodo, komaj tleče upanje pa se razblinja v slabotnem kriku galeba (pesem: Oporoka). Pesnik Boris Mazalin je svojo pesniško zbirko poimenoval Ščepec soli z namenom, da bi s svojimi verzi vsaj simbolično preprečil zaton lastnega sveta (uporabil je tudi večje število značilnih narečnih izrazov), ki od vekomaj živi v sožitju slovenskih, italijanskih in hrvaških prebivalcev. Upamo lahko, da je s svojimi izbranimi verzi obudil vsaj »ščepec zavesti« tudi pri tistih ljudeh, ki so krajevno ne pa tudi miselno in srčno vezani na življenje ob morski obali in ki na žalost niso nikoli povsem dojeli, da je morje zibelka življenja in večno upanje naše negotove prihodnosti. SLAVKO GABERC Baje za rekordno vsoto denarja Dino Radja novi član rimskega Messaggera RIM — Dino Radja, košarkarski center jugoslovanske državne reprezentance in splitske Jggoplastike, je včeraj podpisal petletno pogodbo z italijanskim prvoligašem Mes-saggerrom iz Rima. Vse je kazalo, da je jugoslovanski as že član ekipe Boston Celtic-sa, toda kaže, da je rimskemu prvoligašu že drugič uspelo ugnati slavno profesionalno ameriško društvo, saj se je Bostonu najprej izmuznil Američan Shaw (baje še last Celtic-sa), sedaj pa še Radja. Baje, da je splitski košarkar za svoj petletni nastop pri rimskem društvu prejel bajno vsoto, rekordno za evropski šport - kar 18 milijard lir... Dino Radja, rojen leta 1967, je visok 210 cm in za sabo ima že zelo bogato košarkarsko kariero: dvakrat je s splitsko Jugoplastiko osvojil naslove evropskega klubskega prvaka, lani pa je v Zagrebu z državno reprezentanco posegel po zlatu tudi na EP. Pravkar pa je na Igrah dobre volje v Seattlu z reprezentanco osvojil zlato kolajno pred ZDA. Italijansko državno plavalno prvenstvo Lamberti odličen SAN DONATO MILANESE (MILAN) — Čeprav drugi dan italijanskega plavalnega prvenstva niso dosegli državnih rekordov, pa vsekakor velja omeniti podvig odličnega Giorgia Lambertija, ki na je 200 m prosto plaval res izvrstno. Prvih 100 m je preplaval v 5r’96, kar je še boljši čas od 52"42, ki ga je dosegel, ko je postavil svetovni rekord v Bonnu (1'46"69) in tudi osvojil zlato kolajno na EP. Včeraj je Lamberti dosegel »le« r47"48, kar pa je vseeno najboljši letošnji rezultat. Včeraj so podelili še sedem kolajn. Na 200 m prosto sta zmagala Lamberti in Maneula Melchiorri (2'04"41); na 100 m hrbtno Lorenza Vigarani (r04"42) in Emanuele Merisi (57"97); na 100 m prsno Manuela Della Valle (1'10"50) in Gianni Minervini (1'02"88); na 400 m mešano Annalisa Nisiro (4'55"07) in Luca Sacchi (4'22"15). Barrovvman junak dneva AUSTIN — Svetovni prvak Micheal Barrowman je bil glavni junak četrtega dneva plavalnega prvenstva ZDA. Barrowman je namreč zmagal na 200 m prsno z 2'11 "55, to le za dve stotinki slabše od svetovnega rekorda, ki ga je dosegel isti plavalec 20. julija na Igrah dobre volje v Seattlu. Real in Barcelona želita Oscarja MADRID — Real Madrid in Barcelona sta zelo zainteresirana za brazilskega košarkarja oscarja Schmidta (32 let), ki bo najverjetneje letos igral zadnjo sezono s Phonolo iz Caserte. Glede košarkarske borze naj omenimo, da je Libertas iz Livorna najel Američana Athnoyja Jonesa (28 let, bek-krilo, 198 cm visok), ki je igral profesionalnem moštvu Dallas Mave-ricks. Reggijeva uspešna MONTREAL — V drugem kolu mednarodnega ženskega teniškega turnirja v Montrealu je Italijanka Raffaella Reggi premagala Američanko Marianne Werdel s 6:1, 6:0. Uspešna je bila tudi Zahodna Nemka Steffi Graf, ki je odpravila Britnako Monigue Ja-ver s 6:1, 6:2. Na Igrah dobre volje v Seattlu Italijanski odbojkarji premagali Nizozemsko SEATTLE — Po spodrsljaju proti Kubi so se italijanski odbojkarji kaj kmalu opomogli in tudi zanesljivo premagali reprezentanco Nizozemske s 3:1. S to zmago so si Velascovi varovanci tudi priigrali nastop v polfinalu, v katerem pa bodo igrali proti ZDA, ki so v skupini B osvojile prvo mesto. IZIDI 3. KOLA SKUPINA A: Italija - Nizozemska (15:9, 15:11, 8:15, 15:9): Kuba - Argentina 3:1 (15:11, 15:11, 13:15, 15:3). LESTVICA: Kuba 6; Italija 4; Nizozemska 2\ Argentina 0. SKUPINA B: SZ - Francija 3:0 (15:5, 15:11, 15:8); ZDA - Brazilija 3:1 (15:11, 15:12, 14:16, 15:10). LESTVICA: ZDA 6; SZ 4; Francija 2; Brazilija 0. V polfinalu bo Italija igrala z ZDA, Kuba pa s SZ. V 13. dnevu Iger dobre volje so podelili le komplete kolajn v skokih v vodo z deske. Zlato kolajno je osvojil Kitajec Tan Liangde pred Američanoma Kentom Fergussonom in Markom Bradshawom. Izidi ženskega košarkarskega turnirja: ZDA - SZ 86:78; Južna Koreja - Avstralija 75:65; Brazilija - ČSFR 95:72; Bolgarija -Kanada 87:66. Izidi boksarskih srečanj. MUŠJA KATEGORIJA: Mutajev (SZ) - Bradley (ZDA) po točkah; Austin (ZDA) - Nurmanov (SZ) s k.o.t. v 3. krogu. PETELINJA KATEGORIJA: Reyez (ZDA) -Antonov (SZ) po točkah; Todorov (Bolg.) - Gonzalez (ZDA) po točkah. LAHKA KATEGORIJA: Grigorjan (SZ) - Mosley (ZDA) po točkah; Gonzalez (Kuba) - Kazarjan (SZ) po točkah. Izjemen sprejem za Schillacija V Palermu so za »junaka letošnjega mondiala«, za Salvatoreja Schillacija pripravili izjemen sprejem. Na sliki (AP) slavni Toto pozdravlja večtisoč glavo množico, ki se je ob tej priložnosti zbrala v Palermu. 10 let uspešnega dela BK Zeleno jezero Dobravlje V nedeljo tradicionalni turnir V balinarski C ligi Nabrežinci osvojili solidno 4. mesto Kljub porazu proti Istrii z 0:8 v zadnjem kolu balinarske C lige je Nabrežina osvojila več kot zadovoljivo 4. mesto na končni lestvici. Za novinca predstavlja ta uvrstitev tik za najboljšimi pomemben tekmovalni uspeh, ki ni naključen in je sad požrtvovalnega dela dobrega balinarskega kolektiva. Od 41 točk jih je Nabrežina zbrala trinajst v tehničnem zbijanju, po dest v igri dvojic ter v obveznem bližanju in zbijanju, osem pa jih je priigrala trojka. Tri prvouvrščena moštva, ki uvrščajo številne drugokategornike, so bila razred zase in napredovanje v B ligo si je predvsem zaradi uspešne igre v neposrednih dvobojih zagotovil svetoivanski San Gio-vanni. KONČNA LESTVICA: 1. San Gio-vanni 68 točk, 2. Istria 66, 3. Neven 65, 4. Nabrežina 41, 5. Arci S. Luigi 36, 6. Mug-giabocce 36, 7. Borgolauro 24. (B. S.) Balinarski klub Zeleno jezero Dobravlje organizira v nedeljo, 5. t. m. tradicionalni balinarski turnir četverk, ki se bo pričel ob 8. uri na dvosteznem balinišču v Dobravljah. Doslej je na tem turnirju nastopilo po 18 ekip, ker pa BK Zeleno jezero praznuje letos 10-letnico svojega delovanja, so k sodelovanju povabili kar 24 ekip. Konkurenca bo huda, saj bodo nastopali igralci klubov od pionirskih do članskih reprezentanc. Poleg domače ekipe bodo sodelovale tudi ekipe iz zamejstva (Zarja, Gaja Kraški dom), sežanske občine in širšega slovenskega prodstora. Tako so k sodelovanju povabili tudi mladinsko reprezentanco Slovenije. Igrali bodo na igriščih v Dobravljah, Križu, Majcnih in Štanjelu. Turnir pomeni hkrati tudi tekmovanje za prehodni pokal BK Ze- leno jezero. Prvih osem ekip bo prejelo pokale. Ob 10-letnici ustanovitve BK Zeleno jezero smo k razgovoru povabili dosedanjega predsednika Slavka Kobala in ga povprašali o samem delu kluba, uspehih pa tudi težavah. »Klub združuje 12 aktivnih igralcev, imamo pa tudi še nekaj starejših članov. Skrbimo za pomladek in pod vodstvom trenerja Valterja Avseca mladi združujejo moči in tako ustvarjamo pionirsko ekipo. Organiziramo jim razna tekmovanja,« je pričel Kobal. »Balinarski klub v Dobravljah je nadaljevanje družabnosti in tradicije pevskega in dramskega društva, ki sta bili ustanovljeni po vojni. Tako je klub prevzel tradicijo in tudi ime Zeleno jezero. Ustanovili smo se leta 1980 v prostorih gospoda Grmeka, ki nam je v začetku tudi nudil prostore bivše gostilne. Naredili smo si svoje prostore, uredili dvostezno balinišče in marsikaj drugega s prostovoljnim delom članstva. Tekmujemo v občinski ligi. Vidnejše uspehe smo dosegli v kvalifikaciji za slovensko ligo, imeli smo prvega primorskega prvaka Slovenije Bojana Laha. Tudi nas dajejo finančni problemi kot druge športne klube. Kljub temu teče delo dalje ob entuziazmu igralcev in članstva. Tako ob 1. maju organiziramo turnir trojk z nagradnim fondom, ki se ga udeleži 32 ekip. Klub se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem sponzorjem in tistim, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspešnemu delu in organizaciji turnirjev in ostalih prireditev.« OLGA KNEZ STOJKOVIČ Atletski miting v Cesenaticu Marco Andreini 5,61 m s palico CESENATICO (FORLT) — Marco Andreini je na mednarodnem atletskem mitingu v Cesenaticu izboljšal italijanski rekord v skoku s palico z znamko 5,61 m. Andreini je tako izboljšal rekord Giannija Stecchija, ki ga je s 5,60 m postavil 30. 7. 1987. Visoka zmaga Videmčanov RAVASCLETTO — V prijateljskem nogometnem srečanju je videmski drugoligaš po pričakovanju visoko premagal ekipo Ravascletta, ki nastopa v tretji ameterski kategoriji, z 9:0 (3:0). Strelci za Udinese so bili: Alessan-dro Orlando, Marronaro 2, Dal Moro 2, Pittana 2, Catalano, Negri. Udinese je prvi polčas igral z naslednjo postavo: Giuliani, Vanoli, Alessandro Orlando, Angelo orlando, Lucci, Susic, Pagano, Mattei, Marronaro, DelVAnno, Giulieni. Fiorentina igrala brez zadetkov MASSA CARRARA — V priajteljski nogometni tekmi in pred 10.000 gledalci sta včeraj Fiorentina in Liverpool igrala brez zadetkov. Fiorentina je. bila gotovo boljša od nasprtonikov in je tudi zgrešila veliko priložnosti za gol. IZIDI DRUGIH VČERAJŠNJIH PRIJATELJSKIH TEKEM: Verona - Selekcija Val Di Non 9:0 (8:0); Lodigian -Foggia 0:2 (0:1); Acgui Terme - Genoa 0:3 (0:0); Forte dei Marmi - Lucchese 0:0; Pinzolo - Roma 0:6 (0:3); Bolzano -Taranto 0:2 (0:2); Bari - Casertana 1:1 (0:0). Danes v Dekanih nogometni turnir DEKANI — V spomin na Ivana Gregoriča, dolgoletnega in vsestranskega športnega delavca ter predsednika NK Jadran Lame se bo danes v Dekanih na stadionu, ki je poimenovan po Gregoriču, pričel peti memorialni nogometni turnir. Prehodni pokal brani Koper, doslej zmagovalec na vseh štirih turnirjih. Sodelujejo štiri ekipe, današnja para pa sta Koper - Branik (ob 17. uri) in Jadran Lama - Izola (ob 19. uri). Jutri bosta ob istem času še tekmi za končno uvrstitev. (Kreft) ODBOJKARSKA KOMISIJA PRIZSŠDI obvešča, da so še v teku vpisovanja za odbojkarski tečaj za začetnike, ki bo od 5. do 15. septembra 1990 na Stadionu 1. maj v Trstu (za mestne otroke) in v Športnem centru v Zgoniku (za otroke iz okolice). Zainteresirani se lahko prijavijo v uradu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304, in sicer od danes, 3. t. m. ŠZ JADRAN obvešča, da je društveni urad odprt od danes naprej vsako jutro od 10.30 do 12.30, razen ob sobotah in nedeljah. ŠZ JADRAN - TEČAJ V PULJU obvešča, da bo tudi letos košarkarski tečaj v Pulju pri IB A. Prva izmena (letniki od 73 do 76 od 19. do 26-8., druga izmena (letniki 1977/78/79) od 26. 8. do 2. 9. 1990. Interesenti naj se javijo na Jadranov urad. Ul. RiC" reatorio, 1 (v Prosvetnem domu na Opčinah) ali telefonsko na št. 213404 vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) od 10.30 do 12.30. ŠD ZARJA prireja prvi turnir v nogometnem tenisu (4:4), ki bo od 11. do 18. t. i*1-Turnir je dokaj zanimiva novost. Udeležite se ga. Prijave pri ŠD Zarja. pismo uredništvu - pismo uredništvu konjske dirke - konjske dirke Na vrtiljaku ali pa na vrtincu... Prejeli smo s prošnjo za objavo. Športnemu uredništvu. Na vrtiljaku ali pa v vrtincu, kot si želite. Povod za pisanje sta mi dala dva diametralno nasprotujoča si članka, ki ste ju objavili v petek, 6. julija 1990. V prvem (prvi zato, ker je na vidnem mestu, ne pa po vsebini) na široko hvalite košarkarsko borzo, v katero so vpleteni tudi "vsi", pravite vi, slovenski košarkarji, jaz pa poudarim, na srečo samo trije. Torej po vašem mnenju je prva in edina naloga naših osnovnih organizacij "ustvarjati" material, da gre nato k Jadranu in ga potem (ta material) Jadran vnovči s prodajo. Ne morem razumeti tega vašega pisanja, potem ko se je zvedelo, da naši gospodarski krogi odločno nasprotujejo odhodu naših talentiranih igralcev v tuja društva. Absolutno pa se z vami strinjam, ko pravite, da so naši košarkarji na vrtiljaku. V vrtincu pa so vsi ostali športi. Kot primer vzemimo odbojko, ki se na drugem koncu iste strani predstavlja kot pepelka. Izpod peresa (ak) lahko razberemo preudaren članek, ki globoko razmišlja kaj in kako urediti, da bomo dosegli še večje uspehe. Iz članka izhaja volja po nadaljevanju skupnega dela za dosego čimbolj-ših rezultatov. Pisec se zaveda, da so velike težave, vendar jih skuša premostiti s pomočjo vseh aktivnih faktorjev. Če se povrnemo na košarko: Zakaj je bil ustanovljen Jadran? Ali zato, da bomo prodajali igralce in bo od tega skupinica živela? Ali ni bilo rečeno, da se bo skušalo doseči najvišje cilje? Kakšne cilje pa bodo dosegli, če razprodajamo igralce? Kakšne cilje bomo dosegli, če mislimo samo na investicijo lahko zasluženega denarja, ne pa na pomoč osnovnim organizacijam, katerim samo vzamemo, ne da bi dajali? Zakaj ima samo eno društvo ta privile- gij prodaje in zaslužka? Zakaj ostalim ni dovoljeno? Zakaj moramo brati na isti strani dva tako nasprotujoča si članka? Tistim, ki se bodo navdušili za košarko, obljubljamo vse "naj". Tistim pa, ki zberejo drugo panogo, utepamo v glavo, da bo pač treba trdo delati, stiskati pasove in upati, da ne bo prevelikih uspehov, kajti denarja ni in ne bo. Zakaj ene vabimo na vrtiljak zabave in veselja, druge pa prepustimo vrtincu usode in upanja? Hvala za pozornost. MARIO ŠUŠTERŠIČ Darujte v sklad Mitje Čuka V Rimu je Gand (sk. 1) po vsej verjetnosti favorit, v alternativi pa predlagamo Gesiaro (sk. X), saj ima dober šprint, v sk. 2 pa moramo paziti na Eteraneca, ki je v formi. Na drugi dirki v Rimu lahko poskusimo bazo v sk. X, kjer je Fleur de Cor eden od favoritov. V sk. 1 imamo Dismala za dobrega konja, v sk. 2 pa bi presenečenje lahko pri-pravič Guardiacaccia, ki bo nazadoval v kategoriji. V Montecatiniju si Estenio (sk. 2) zasluži glavno omembo. V sk. X se mu bo skušal zoperstaviti Ink dei Bessi, čeprav starta v drugi vrsti, v sk. 1 pa bi omenili Erosa di Valle, ki se je na zadnjih tekmah zelo izkazal. Dirka v Tarantu bo prav gotovo zanimiva, če pa bo Cromo (sk. 1) takoj povedel, bo gotovo favorit. V sk. X je Frankie Lucas v veliki formi, v sk. 2 pa bo Imponent Horse gotovo med prvimi. V Montegiorgiu smo za Erosa di Valle (sk. 1), ki je navajen na ta tip dirke, v sk. X pa bo Druzar, če ne bo delal napak, med favoriti. V sk. 2 lahko upa na uspeh Egcetto, ki je zelo temperamenten. V Livornu (galop) smo za Bodhut® (sk. 2), ki je pred kratkim osvjd podobno dirko. V sk. X bo Gino Bec-hi med najboljšimi, v sk. '1 Pa ie omembe vreden Ambra Suarez. Dirka tris Naši favoriti: Gonzales Om (14|' Gucci Om (15), Dunkirk (6). za sistemiste: Fico del Lario (4), Ga ret LG (13), Collector's Work (16). totip 3 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. —- prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X . 2 X 1 2 2 X 1 1 X 2 1 X 2 2 X 1 Velik uspeh Borovega atleta na nedavnem atletskem DP »Bronasti« Igor Sedmak MALDIDO GRINGO Z zadovoljstvom smo zvedeli, da je na pravkar zaključenemu državnemu prvenstvu v Bressanoneju Igor Sedmak osvojil bronasto kolajno v troskoku. Podali smo se zato v Križ, kjer je zgovorni Igor doma, in mu nastavili nekaj vprašanj. »Bi nam najprej kaj povedal o prvenstvu?« »Kot veš sem pristal na 3. mesto. Tekmoval sem v kategoriji mlajših članov, v okviru katere nastopajo fantje letnikov 1970 in 1969. Gre za prehodno fazo med mladinskimi in članskimi kategorijami, ki bi bila drugače za nas zelo naporna, saj sodijo v kategorijo seniorjev vsi najbolj-.t italijanski in sploh svetovni atleti, katerih starost doseže tudi 30 let. Brez težav sem dosegel normo 14,60 metrov, ki je daja-ja pravico do nastopa na prvenstvu. Tekmoval sem v hudi konkurenci petnajstih atletov. Vsi smo najprej opravili |enjo treh skokov, a prvih šest se nas je uvrstilo v finale. Ze s prvim skokom sem dosegel znamko 15,21 metrov in s tem svoj osebni rekord (prej 15,18 metrov). Na koncu sem bll za centimeter boljši od četrtouvrščenega tekmovalca, Medtem ko sta se boljše od mene odrezala le dva atleta. Z znamko 16,20 metrov je suvereno slavil tekmovalec iz kima.« »V kakšnih pogojih ste tekmovali?« »V Bressanone oziroma Brixen smo prišli že v petek in Prisostvovali tekmovanjem juriiorjev. Le - ti so skakali v optimalnih pogojih, saj jim je precej močan veter pihal v nrbet. Z velikim optimizmom sem pričakoval nedeljsko Preizkušnjo, saj sem relativno lahek atlet in veter mi lahko pomaga bolj kot drugim. Toda veter se je v nedeljo zvečer nepričakovano umiril, a poleg tega pihal v nasprotno smer. Poprej idealni pogoji so postali skoraj kritični. Na sicer zelo dobremu zaletišču smo morali čakati, aa neha veter. Stalno sem imel občutek, da me nekaj zaustavlja.« »Si se na prvenstvo dobro pripravil?« »Moram reči, da nisem opravljal kakih posebnih pred-Prvenstvenih priprav, saj treniram skozi celo leto. Druga- sem sedaj na počitku, vendar gre za aktivni počitek, v kolikor stalno delam z utežmi in se večkrat podajam na tnk po bližnjih gmajnah. S petimi ali celo šestimi treningi dosežem pozimi svoj maksimum, medtem ko treniram običajno štirikrat tedensko. »Kako in kje treniraš?« »Program je v bistvu razdeljen na dva dela. Dva dneva Posvečam tehnični skakalni vadbi in vadim skočnost. V Preostalih dveh dnevih pa namenjam pozornost delu za “Print in za moč. Disciplina, v kateri tekmujem predvide- zaporedje treh skokov iz zaleta, pristaneš pa v pesek. "Oditi moraš vsestransko, saj se moraš razviti v koordina-oiJi, v gibanju, skratka v celoti. Sploh sta pri atletiki važni sestavini tudi ogrevanje in zlasti koncentracija. Tekmuješ Pot sam in moraš biti vedno zbran: v mislih si moraš že Predstavljati in preračunati vse faze skoka. Pozimi treniram zlasti v Ljubljani, saj na tamkajšnji univerzi študiram arhitekturo. Ko sem doma pa vadim Predvsem na stadionu na Kolonji. Za tehnično vadbo po-krbi mladi Boris Mikuš, ki je doma iz Postojne. Trener je ennično zelo podkovan; vadil je tudi Borisa Bilača, slo-enskega upa v skoku v daljino. Do pred dvema letoma, sem na mladinskem prvenstvu v Grossetu dosegel 6. ®esto, pa je bil moj trener Tržačan Ivek Pertot, izrazit sPecialist v Sprintih.« »Kdaj si pričel z aktivnim udejstvovanjem?« »Mislim, da sem prvo tekmo, sicer v krosu, opravil v klopu osnovnošolske olimpiade. Ko sem obiskoval drugi ®zred srednje.šole, sem pričel s teki na razdalji 60 met-V' a tudi s skoki v daljino. Med raznimi atletskimi pano-jjanii se je zame izkazal za najbolj primeren troskok, s . aterim sem se pričel ukvarjati pred štirimi leti. A izbira k i *a Precei previdna, v kolikor sem imel malo šibka Za i a' ^*a začetku sem moral zato dolgo delati z utežmi a okrepitev sklepov in kolenskih vezi.« »Si z uvrstitvijo na prvenstvu zadovoljen, in kako atneravaš nadaljevati svojo športno kariero?« odr*'^ec*vomno sem zadovoljen, ker sem osvojil bronasto tia'oj6.' a istega ne morem trditi o rezultatu. Skočil sem jj, Pafeč 15,21 metrov daleč, medtem ko je iz testov, ki smo ^ opravili na predprvenstvenih treningih, jasno izhajalo, g. sem trenutno zmožen doseči tudi znamko 15,50 metrov. tlac:®r letos pozimi nisem treniral zaradi vnetja hrustanca je desnemu stopalu, a od pomladi dalje skozi napredu-"P tako da pričakujem nov osebni rekord že čez dva Igor Sedmak med počitkom med enim treningom in drugim (Foto Davorin Križmančič) tedna, ko bom nastopal na slovenskemu prvenstvu v Postojni. Z naslednjo sezono pa nameravam bolj resno trenirati. To pomeni, da se bo moralo število tedenskih treningov iz dosedanjih 4, 5 povišati na 6, 7. Tolikokrat na teden že trenirajo moji tekmeci, zlasti tisti, ki so na državnemu prvenstvu pristali pred mano. Na svojo "športno bodočnost" gledam sploh s precejšnjim optimizmom, saj lahko tekmujem še kakih osem, morda celo devet let in imam torej na razpolago precej časa za izboljšanje svojih dosežkov. Že s prihodnjo sezono se nameravam približati šestnajstim metrom ...« »Bi še kaj dodal?« »Moram priznati, da čedalje bolj občutim krizo, ki vedno bolj zajema atletiko. Problemov je res veliko in so v veliki meri prisotni tudi pri nas. V Trstu lahko računamo le redkokdaj na stadion Grezar in potem še na strukturo na Koloniji, ki pa je že zastarela. Od vedno sem član Atletskega društva Bor, ki je edino zamejsko društvo, ki goji atletiko in deluje v sklopu istoimenskega združenja. Pri le - tem programirajo sezono predvsem v skladu s košarkarskimi in odbojkarskimi prvenstvi, ki se zaključijo pred začetkom poletja. Mi atleti ostanemo tako v poletnih mesecih praktično zanemarjeni, a to prav v času, ko se odvijajo številna tekmovanja. Zaradi finančnih težav postajajo problematična tudi potovanja na kvalitetnejše preizkušnje, ki običajno potekajo izven naše dežele. Zadovoljen sem, da imamo v društvu nekatere obetajoče mlade atlete.« WALTER KOREN Med potjo sem prestregel tudi skupino mladeničev, ki so delali na žagi. Prisilno so počivali, ker ni bilo električnega toka. Delali so vsak dan od jutra do mraka za 10 tisoč pesov (4500 lir). Počitek so imeli samo v nedeljah popoldan. Kaj bi lahko bilo »seguro social« (socialno zavarovanje) niso niti vedeli. Nekaj čez poldan sem dočakal vlak za drugi del poti do mesta Los Moc-his. Vse večja razgibanost planote je obetala, da se bo vsak trenutek zgodilo nekaj velikega. Zareze manjših kanjonov so bile vse ostrejše, suhe struge vedno globlje. V poldrugi uri smo dosegli kraj, kjer se vlak sreča s kompozicijo, ki vozi v nasprotni smeri. Srečanje je povezano s postankom kakih 20 minut na izredno lepi točki. Kar je razgibana pokrajina že dalj časa obetala zeva na vzhodni strani postajališča. Gre za silovito brezno, pravzaprav je to stičišče treh kanjonov. Barranca del Cobre (soteska bakra) se izgublja v globini kakih 1500 metrov. Močno spominja na Gran Canyon v Coloradu, le da so barve drugačne. Stene so pretežno sive in pobočja poraščena s travo. Iz postajališča se vidi le del celotnega razvoja kanjona, po katerem teče reka Urigue. Pri Barranci se tudi konča svet Ra-ramurov, ki na postajališču pridno prodajajo svoje izdelke. Ogrlice iz fižola in raznih semen, keramiko, pletene torbe in košare iz zelenega bičevja, tkanine. Pri ogrlicah prevladujeta rdeča in rumena barva, keramika ni barvana. Vsi izdelki dokaj vestno odražajo strog videz pokrajine, ki daje prebivalcem le malo možnosti, da bi ob la-godnejšem življenju sproščali iznajdljivost in fantazijo. Od Barrance se je začela proga najprej postopoma, nato pa močno spuščati. Naenkrat je bil za nami viden rob planote Sierre Madre in v ozkih ovinkih ter skozi nešteto predorov smo se vili po tesni dolini reke Sep-tentrion. Že so izginili bori. Redek gozd planote so zamenjali listavci. Zelenja je bilo sredi marca še malo, zato pa je izstopalo pomladansko cvetje, ki je krasilo krošnje mogočnih dreves. Rožnata in bela barva sta bili naj pogostejši. Navdušujoč je bil pogled na gosto posejane kaktuse, ki so v obliki stebrov ali viličastih kompozicij zeleneli v še sivi pokrajini. V ravnino je vlak zavozil, ko se je sonce nagibalo k zatonu. Vedno temnejši orjaški kaktu- si so se odbijali od žareče rdečega obzorja. Že odhod iz Chihuahue me je prepričal, da železnica tam ni zelo čislano prometno sredstvo. Postaja je bila zelo oddaljena od središča. Enako je bilo tudi v Los Mochisu (700 tisoč prebivalcev), kjer sem ob popolni nezanimivosti kraja pričakal odhod letala za Mexico in Merido. Odleteli smo naslednji popoldan preko Mazatlana in zvečer prispeli v Mexico. Ob predvidenem prihodu ob 20. uri sem skušal od posadke organizirati nadaljevanje poleta z letalom, ki je odhajalo za Merido že ob 20.10. Razumeli so moje želje po radijski organizaciji hitrega prestopa v drugo letalo in se vrnili že po dobri minuti... z negativnim odgovorom. Lahko bi tudi počakali še nekaj minut, kajti tako mi je bilo jasno, da niso prav ničesar ukrenili. Vdal sem se v usodo in naslednje jutro mi ni bilo žal. Čakala me je noč potepuha brez stalnega bivališča. Za Merido naj bi odletel že ob pol sedmih zjutraj in za tako kratek čas nisem nameraval iskati prenočišča. Raziskal sem možnosti za čim udobnejše bedenje in z velikim zadoščenjem v višjem nadstropju iztaknil »Sala de oro Azteca« letalske družbe Mexicana, s katero bi tudi letel. Šlo je za razkošno čakalnico, kjer so bile na voljo osvežilne pijače in tudi nekaj prigrizka. Ob temu pa še vabljivi divani. Izbral sem najbolj zakotnega in se pripravljal na brezskrbno ležanje, če ne na spanje. Vse se je nenadoma končalo malo pred 22. uro, ko me je uslužbenka obvestila, da dvorano zapirajo. Potolčen sem pobral opremo in po slabi uri iskanja znosne drže na silno nerodnih stolih čakalnice razvil v mrtvem kotu spalno vrečo in se mirno vlegel. Zjutraj smo odleteli ob jasnem nebu. Še pred vzletom sem doživel nekaj precej nenavadnega. Med maloštevilnimi potniki sem slišal slovensko govorico! Približal sem se paru in ga nenadoma nagovoril v slovenščini. Presenečenje za ljubljanska zakonca je bilo seveda veliko. Takoj se je izkazalo, zakaj sem imel srečo, ker večer prej nisem našel mesta na prejšnjem letalu. Na desni strani letala sta se na stežaj dvigovala masiv gore Ixtaccihuatl - speča ženska -(5286 metrov) in popoln stožec značajnega vrha Popocatepetl (5452 metrov). Oba ugasla vulkana z belo kapo večnega snega na vrhu. Na levi masiv "speče ženske", zadaj mogočni Popocatepetl ^rstijo se v mojih mislih, in vrstijo se plaže, ceste, ^ niie' avtobusne postaje, vročina, mraz, reveži, otroci, ja n^ci valute, policaji, cariniki, sleparji, neznosni pri-pt ezi' Prijazni neznosneži, šoferji, vse v nekem norem r^-ljanju, ki se ne konča nikdar. Spomnim se na ge ?’ Tudi ta valovi v nekem norem prenavljanju, ki se kar y°n?a uikdar. Tudi reka valovi v sobi. Prisotna je, Ig s utiIn jo, njeno bleščečo površino in ščemeč odsev. pri P^am, da je reka tu vedno valovala, bila vedno tietll na za vse, ki se vrtijo v krogu, za vse, ki so obe-vecj Pri izviru in pri izlivu, za vse, ki so vedno isti in 0 novi, in ki se z reko identificirajo. he p rečni tok in začutim konvinski odblesk nje- presgVršine- Obenem pa začutim presnavljanje reke in bi biijT lanie sebe, in štejem dneve in metropole, kot da esniki in v tem sem sam svoj gospodar. To je lep občutek. Morda je prav to resnična svoboda. Šteti svoje dneve, kot da bi bili lešniki. Ne zavem se niti, ko odbije polnoč. Dve uri sem bedel nad zemljevidom in pripravljal svoj odhod. Ves sem moker od potu. Tropska vročina in vlaga. Pahne me na ulico. Spet sem na cestnem asfaltu: tu se da vsaj dihati. Reka valovi z menoj. Muči me skrb, kako bom jutri in pojutrišnjim in še potem do konca ukrepal najbolje. Pa ne samo v majhnem potovalnem oklepaju, ki je le nestvarna kapljica v moji vsakdanjosti, prej pusti kot raznoliki, prej grenki kot veseli, prej strahopetni kot junaški. Reka me opominja: skrbi me, kako bom izvedel svoje prenavljanje, kako bom svoj čas napolnil, kako ga bom doživel in izživel do dna. Imam občutek, da je tudi na cesti prav tako zatohlo, kot v sobici. Ogromno otrok je tu. Zapuščeni so. Morda živijo kot njihovi starši na ulici, malo tukaj, malo tam. Kako žive so tu ulice opolnoči. Grem po pivo. Spet se bom moral braniti, kot podnevi, kot vedno. Neki moški mi daje jasne, nedvoumne znake. »Poberi se, baraba!« se mu zadrem. »Jaz baraba, ti pa tujec,« se mi zareži za hrbtom. Kar strese me po hrbtu. Kaj mi je ta vloga večnega tujca zapisana na obrazu, da se je ne morem rešiti, da se ne je bom rešil nikdar? Res je, prav imaš, jaz sem tujec, ti pa baraba. Vsak naj ima v določenem kraju, v določenem trenutku, svojo natanko določeno vlogo: tujec, slepar, tat ali baraba. In kaže, da si lahko v določenih trenutkih, v določenih krajih, v določenih obdobjih le tujec, slepar, tat ali baraba. Druge izbire ni. Vloge pa si ne moreš več izbirati sam. Meni je sedaj naložena vloga grmga, ki me v tem trenutku teži. Pritiska me k tlom, kot velika kamnita gmota, krči moje gibe, krni moje geste. Tu bi bil raje baraba, bi bil vsaj pri miru. A kaj, ko nisi nikdar tisto, kar si želiš biti. Morda bi človek, ki me je prej tako grobo nagovoril želel biti svetnik ali pa celo tujec, da bi potoval po svetu in tudi sam to presnavljanje udejanil. In tudi njemu ni dano, da bi bil tisto, po čemur hrepeni. Na svoji nočni poti srečam vrsto mladih deklet, ki se mi ponujajo. Ljubezen za plačilo. Nimajo videza prostitutk, le mladih deklet, ki si služijo vsakdanji kruh s svojimi dekliškimi obrazi. Pivo mi je izbistrilo pogled, da je jasen in vprašujoč, prav tako kot njihov. Najmanjša ima naravnost sinji pogled, dober, čisto otroški, nedolžen, ves svet ima v očeh. Na dnu duše me zazebe, vendar pa misel takoj odbijem, in vendar, in vendar... kako bi si ta trenutek želel malo nežnosti, nedolžne besede, sinjega pogleda, odkrite govorice revščine in atavičnega razdajanja. Grem mimo. Najbolj pogumna, verjetno najstarejša, me povleče za majico, jaz pa se ji nalahno ognem. Pogledam jo z nežnim, skoraj nevidnim nasmehom, ona pa mi nasmeh vrne. Spet me zazebe. Kakšen obrazek, si mislim. Spet se domislim reke, vendar je naenkrat oddaljena, tuja, preveč sanjava, da bi bila resnična. Ubogo nežno dekle, ki mi je namenilo škrlatno sinji smehljaj. Še prehitro bo njen pogled postal grob, beseda robata, gibi okorni, nič več sproščeni. Še prehitro jih bodo mesnate roke živalskega božanja zariplih in potnih pohotne-žev naučile tistega, kar je brezizhodno: življenja brez upanja, življenja brez poti. Sicer pa, prodajalec telesa ali prodajalec drobnarije na cesti: eno in drugo je v bistvu enako, le ura dela je druga. Ene ima v zakupu dan, druge noč. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povi* šek 20%. IVA 19%, Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST 1, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar petek, 3. avgusta 1990 M član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Nesorazmerje sil IRAQ i i iLiniJi H f 0!!! flv (račji Treept Orstf Bordar IH. Ati .»* K,IW0!t KUVVAIT ‘A.H' SAUOi.AHAeiA Military Forces Cornpared i. If 1 fAHAjp’ l.inlA T :iU 1.00(1.900 • 5,500 ■ - 513 ■■ A>0..000 ' 075 , 36 Persmi Gtjff - ■ f".' i h v h <■> r\}U* >+ \ >', ----------------- AP f >6i >i<.>•> Geopolitične značilnosti iraške države Irak, katerega čete so zasedle Kuvajt, je država, ki leži med Bližnjim in Srednjim vzhodom. Na severu meji s Turčijo, na vzhodu z Iranom, na jugu s Kuvajtom in Perzijskim zalivom, na jugozahodu s Savdovo Arabijo in Jordanijo, na severozahodu pa s Sirijo. Iraške meje vsekakor niso točno določene: s Savdovo Arabijo in Kuvajtom deli namreč nevtralno področje, povsem sporne pa so njegove meje z Iranom. Njegova površina znaša 438.317 kvadratnih kilometrov, medtem ko je vseh prebivalcev (po podatkih iz leta 1988) 16 milijonov. Največ je Arabcev (79 odstotkov), sledijo Kurdi (16 odstotkov) in Iranci (3 odstotki). Prestolnica države je Bagdad, ki šteje 4 milijone ljudi. Državna religija je islam; približno 55 odstotkov je šiitov. » Irak se je leta 1958 proglasil za republiko, leta 1963 (tj. s prevzemom oblasti stranke Baas) pa za socialistično demokratično republiko. Najvišji organ v državi je revolucionarni komandni svet, sestavljajo pa ga voditelji stranke Baas, ki ji predseduje Sadam Husein. Splošni podatki in značilnosti šejkata Kuvajt Kuvajt se nahaja v severozahodnem delu Perzijskega zaliva. Na severu meji s Kuvajtom, na jugu oz. jugozahodu pa s Savdovo Arabijo. Njegova površina meri 17.820 kvadratnih kilometrov, prebivalcev pa je nekaj manj kot 2 milijona. Ti so skoraj izključno moha-medanci: 70 odstotkov je sunitov, preostalih 30 odstotkov pa šiitov. Uradni jezik je arabščina. Glavno mesto države je Kuwait City, ki šteje 170 tisoč prebivalcev. Kuvajt je bil od 1899. do 1961. leta britanski protektorat, sosedni Irak pa ima ozemeljske pretenzije do te države že od leta 1963. Kuvajt je dedna monarhija, do leta 1986 pa je deloval legalno izvoljeni parlament. Doslej mu je vladal šejk Džaber Al Ahmed Al Sabah, ki je leta 1977 nasledil bratrancu. Največje bogastvo države je seveda nafta. Kuvajt je članica organizacije izvoznic nafte OPEČ, Arabske lige, Organizacije islamske konference, Sveta za sodelovanje zalivskih držav in OZN. Kuvajt nima zunanjih dolgov, dohodek na prebivalca pa znaša 13.890 dolarjev. LONDON — V vojni med Irakom in Kuvajtom že na prvi pogled izstopa nesorazmerje vojaškega potenciala obeh držav. Londonski inštitut za strateške študije je posredoval nekaj ključnih podatkov, ki so grafično podani na zgornji sliki. Iz teh je razvidno, da razpolagajo Iračani z vojsko, v kateri je milijon vojakov, poleg tega pa imajo še 480.000 rezervistov. Tankov imajo 5.500, vojaških letal pa 513. Taki okupatorski sili naj bi se uprlo 20.300 kuvajtskih vojakov, ki razpolagajo le z 275 tanki in 36 lovskimi bombniki, od katerih je največ vrste mireage. Edino na področju vojne mornarice vlada nekakšno sorazmerje, saj ima Irak 51 bojnih ladij, Kuvajt pa 46. Pri tem je treba seveda upoštevati vrsto ladij, tankov in raket, ter dejstvo, da so to uradni podatki iz časa, ko se je zaključila iransko-iraška vojna in so zato prav gotovo pomanjkljivi. Slika, ki jo je posredoval londonski inštitut, vsebuje tudi podatek o lokaciji naftnih polj Rumalia (črtkano), ki so že desetletja kamen spotike med obema državama. Špekulacije in panika na borznem trgu LONDON, TOKIO — Iraška invazija na Kuvajt je odjeknila tudi na svetovnem borznem tržišču. Evropski investitorji so takoj op tirali za dolar in zlato, saj je cena nafte v nekaj urah poskočila do nezanimivih kot. Posledica tega je, da si je dolar, ki je v pretelih dneh stalno beležil najnižje sprejemljive vrednosti, močno opomogel. Cene na boznih trgih so začele skokovito padati, čemur je botrovala predvsem bojazen, da bi spor lahko dobil nesluteno razsežnost. Borzni agenti pa se bojijo predvsem, da bo prišlo do upočasnitve dobave ali celo do embarga zalivske nafte. Včerajšnji trend tokijske borze je bil naravnost mrzličen, hladnejšo kri pa so pokazali v evropskih finančnih središčih. Evropska gospodarska skupnost miri duhove, in meni, da so podražitve nafte, zlata in cene dolarja tipične špekulacije. Svetovna naftna zaloga je namreč dovolj velika, da bi lahko zadostila potrebam v primeru zaostritve položaja v Arabskem zalivu, menijo v Bruslju. Poleg tega pa je povpraševanje nafte v tem obdobju občutno manjše. EGS pa se zanaša tudi na dejstvo, da tudi evropska ležišča razpolagajo z vsaj trimesečno zalogo nafte. Živahno je bilo tudi na italijanskem monetarnem trgu: že v jutranjih urah se je vrednost dolarja dvignila za dvajset lir, dolar je bil na včerajšnjem fixingu vreden 1185 lir, rahel padec pa je zabeležila nemška marka. Vsi obsojajo invazijo Kuvajta in zahtevajo umik iraške vojske KAIRO — Vest o vdoru iraških sil na območje kuvajtske države je obkrožila svet in povzročila veliko zakrbljenost. Prvi so reagirali ministri Arabske lige, ki so bili zbrani na zasedanju v Kairu. Krajevni tiskovni agenciji Mena je generalni tajnik lige Sedli Klibi dejal, da so prekinili zasedanje, tako da so se lahko ministri posvetovali z vladami, nato pa so se ponovno sestali in prisluhnili poročilu iraškega zastopnika. Vest o invaziji je povzročila pravi šok udeležencem islamske konference, ki je spričo dogodkov postavila na prvo točko dnevnega reda prav razpravo o novi krizi, ki je izbruhnila na Bližnjem vzhodu. Invazija še posebno skrbi jordansko in izraelsko vlado. Izraelci ugotavljajo, da bo ves bližnjevzhodni svet v hudi nevarnosti, dokler bo v Iraku na oblasti Sadam Husein, ki je že večkrat dokazal, da zavrača sleherno pogajanje in dosledno izvaja svoje hegemonske načrte. Evropa, ZDA in mednarodne organizacije, kot na primer OZN in NATO, so odločno kritizirale iraški napad na Kuvajt. V glavnem so zastopniki vseh vlad zahtevali od Iraka, naj zapusti Kuvajt, kot je to zahtevala kuvajtska vlada. Predsednik Bush je osebno obsodil invazijo, Američani pa so prvi reagirali konkretno in zamrznili vse iraške bančne račune v ZDA ter začasno zaplenili vso iraško imovino na ameriških tleh. Države kot SZ in Kitajska so v svojih reakcijah sicer opustile neposredno obsojanje invazijske akcije, so pa povabile iraškega predsednika, naj umakne svoje enote iz Kuvajta in tako prepreči sleherno nadaljnje naraščanje napetosti ob Zalivu. Italija, ki trenutno vodi Dvanjasterico, je sklicala poseben posvet vseh članic in pripravlja skupno sporočilo, zavezniki NATO pa so se sestali v Bruslju in izdali izredno kritično pismo, v katerem zahtevajo Huseinov umik. V New Yorku se je že včeraj zjutraj sestala skupščina OZN. Izrednega zasedanja se je udeležil tudi zastopnik Iraka, ki potrjuje uradno verzijo svoje vlade in pravi, da so iraške sile prestopile kuvajtske meje na prošnjo tamkajšnjih politikov, ki naj bi v noči strmoglavili vlado. Vest o puču je vsekakor nepotrjena, OZN pa so se pridružile obsojanju invazije in bodo sedaj odločale o morebitnih ukrepih. Izraelska vojaka s posebno izdajo dnevnika, v katerem poročajo o iraški invaziji (Telefoto AP) Spor, kateremu botrujejo retonka in milijarde KUVVAIT CITY — Spor med Irakom in Kuvajtom je star kolikor kuvajtska neodvisnost, ki jo je ta majhna, a vsestransko izredno pomembna država dosegla leta 1961. Že od tedaj je iraška vlada hotela uveljaviti svoje pravice do obmejnega območja s Kuvajtom in do otoka Bubijan, ki se nahaja pred edimi iraškim izhodom v Arabski zaliv. Tako sta z nafto prebogato obmejno območje na eni strani, in strateško izredno pomeben otok, postali jabolko spora v kuvajtsko-iraških odnosih. Spor ni bil nikoli rešen, zato so Arabci izbrali bržčas edino sprejemljivo pot: iraške nepotešene ozemeljske zahteve so blažili s politko retorike o enotnosti in solidarnosti, ki se je v desetletnem sporu med Irakom in Iranom spremenila v pomoč Iraku, vredno več milijard dolarjev. Za nikogar ni namreč več tajnost, da je Kuvajt »podaril« Iraku deset milijard dolarjev vojne pomoči. Celotna zadeva se je zaostrila pred nedavnim, ko je iraški čudaški predsednik Sadam Husein zahteval od Kuvajta, da mu enostavno zbriše vsa posojila, ker mu jih ne namerava vračati. Kuvajt je reagiral tako, da je Huseina javno obtožil, da na skrivaj črpa nafto iz obmejnih ležišč. Vsak poskus, da bi ta ponoven spor med državama čimprej zgladili, se je izjalovil. Pogajanja z Arabsko ligo v okviru redne konference držav članic OPEČ (največje svetovne izvoznice nafte), niso zalegla, prav tako ni prišla do nobenega zaključka Islamska konferenca v Kairu. »Rešitev« je našel Irak sam, tako da se je odločil za agresijo. Kuvajt in z njim vsi ostali arabski emirati so sedaj prestrašeni in šokirani. Očitno je namreč, da tokrat ne gre le za »rutinski« spor zaradi vprašanja meje, pač pa da je agresija oziroma pravcata vojna napoved namenjena vsem ostalim emiratom. Kljub vsemu pa iraška agresija na Kuvajt ni nobeno presenečenje. Govorice, da predsednik Sadam Husein nekaj »kuha«, so se začele širiti že letos spomladi, ko je udarila na dan afera o super topu, ki naj bi ga Irak naročil nekaterim evropskim tovarnam orožja. Ali je res šlo za izredno orožje, je še danes zagonetno vprašanje, dejstvo pa je, da se je hotel Husein z njim potolažiti, potem ko mu je spodletel poskus, da bi si zagotovil jedrsko orožje. Irak se mu je namreč moral odpovedati, potem ko je Izrael leta 1981 z bombami porušil jedrski reaktor v Osiragu. Odtelj se je Husein na vse kriplje trudil, da bi si pridobil naklonjenost zahodnih strokovnjakov in tehnikov, ki bi mu pomagali posodobiti vojni arzenal. Na ta račun se je svetovni tisk nič koliko krat razpisal Poročila o naporih iraške vlade, da bi se uvrstila med najbolj oborožene na svetu, pa so se od začetka letošnjega leta kar vrstila. Husein je kontaktiral francoske, italijanske, zahodnohern-ške in britanske vojaške industrij6' saj je že leta 1984 razpolagal z načrtom za »super« jedrsko raketo na dolgi domet. Huseinovi upi pa so začeh vodeneti v začetku letošnjega aprila, ko je britanska carinska oblast zaplenila nekaj sumljivih jeklenih delov, namenjenih v Irak. Preiskave so pokazale, da je podobnih delov več, nobeni strokovni komisiji pa doslej ni uspelo potrditi, ali v resnici gre za smrtonosno orožje. Boji za šejkovo palačo .«r— >a P P#** - ^ A'A;,., ; ■ ‘''"'L ^ Palača šejka Al Sabaha je bila v središču srditih bojev po vdoru iraških tankov v Kuvajt. Kljub temu je šejk pobegnil v Savdovo Arabijo (AP) Precejšen delež Kuvajta v trgovinski bilanci Italije RIM — Tako Irak kot Kuvajt imata pomembno vlogo v italijanski trgovinski bilanci. Obe državi sta lansko leto izvozili na italijansko tržišče skoraj 11 odstotkov celotne uvožene količine nafte. Delež Iraka je bil dvakrat večji od deleža Kuvajta, prvi je izvozil 4.956 tisoč ton nafte, drugi pa 2.354 tisoč ton. Obstaja možnost, da bi napad Iraka na Kuvajt povzročil težave v blagovni menjavi z Italijo. Kuvajt je na finančnem področju najbolje zastopana arabska dežela v Italiji. Po umiku Libije iz delniškega kapitala FIAT znaša delež Kuvajta v Agnellijevi družbi IFIL 70 milijard. Kuvajt je v Italiji precej dejaven tudi na področju prodaje naftnih izdelkov: Kuwait Petroleum Italia (deluje pod znamko Q8) je namreč na drugem mestu, za družbo Esso. Razpolaga s 3.800 bencinskimi črpalkami, leta 1984 in letos pa je odkupila prodajni mre družb Gulf in Mobil Oil. .. Italija izvaža v zasedeni Kuvaj^ predvsem žlahtne kovine, precej pa \ tudi porasel izvoz končnih izdelkov i marmorja. Lani je Italija izvozila za. . milijard žlahtnih kovin in za 27 rnl.fl jard marmorja. Po prvih petih mesecu tega leta je imela italijanska trgovi ska bilanca prvič doslej dobiček: ta J znašal 14 milijard lir, medtem rj_ lansko leto v istem času imela P manjkljaj v višini 164 milijard lir- .-0 Vrednost uvoza iz Kuvajta v 1 s{ je lani znašala 695 milijard, vre _ izvoza pa 456 milijard lir. V prvi P tih mesecih letos je izvoz v Kuva] ^ dosegel višino 199 milijard, kar V_/A T — . A * i j. w w J - , milijard več kot v istem 0*:)t^0 ..^ia za Vrednost uvoza pa se je zmanjs 45 odstotkov (od 340 milijard n milijard).