GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 16. JUNIJA 1959 LETO VI., ŠTEV. 46 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 10. seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora dne 12. junija 1959 meta ostalih alkoholnih pijač v trgovini po stopnji 20°/e. 2. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 13. maja 1939, St. 01/5-2248/20-58. 25. Na podlagi 2. odstavka 13. člena *akona o okrajnih ljudskih odborih 'Ur. list LRS št. 19/52) in 3. točke odloka o stopnjah dohodnine za leto l?59 (Ur. list FLRJ št. 5/59) je okraj-n' ljudski odbor Ljubljana na seji °krajncga zbora in na seji zbora Proizvajalcev dne 12. junija 1959 sPrejeI ODLOK o dohodnini v stalnem znesku v okraju Ljubljana za 1. 1959. 1. člen Dohodnino v stalnem znesku plačujejo: 1. obrtniki, ki imajo po 75. členu Uredbe o obrtnih delavnicah in obrteh podjetjih (Ur. 1. FLRJ št. 5/54) 1,1 odredbe o obrtih brez stalnega Polovnega mesta (Uradni list LRS 8t. 24/54) dovoljenje za opravljanje obrti brez stalnega poslovnega mesta, in sicer: !■ T,.v občinah na območju mesta t*jubljunc 6000 dinarjev; — v mestih: Domžale, Kamnik, kočevje, Litija, Vrhnika, Trbovlje, '•ogorje ob Savi, Hrastnik 4000 dinarjev; — v vseh ostalih krajih 3000 dinarjev. 2. osebe, ki so socialno zavarovane nj) podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega razmerja, kadar Pravljajo obrtne storitve za zasebne, če nimajo stalnega poslovnega j. a) krojači, šivilje, čevljarji, urar-• frizerji in brivci: j. v občinah na območju mesta Itbljane 8000 dinarjev; v ~~ v mestih: Domžale, Kamnik, Kočevje, Litija, Vrhnika. Trbovlje, agorje ob Savi. Hrastnik 6000 di-08 r jeV; h ~~ v vseh ostalih krajih 5000 di-ar.iev: n) vsi ostali: !; 7" v občinah na območju mesta tnbljane 12.000 dinarjev; tr.r- v mestih: Domžale. Kamnik, Za» vjc' Litija, Vrhnika Trbovlje, QaV|)rte °b Savi, Hrastnik 10.000 di- 66rje ^ VSC^ 08*n*'k krajih 9000 di- Ufj?‘ učitelji jezikov in glasbe ter •ta,, i' ki poučujejo po zasebnih Rt ar v?ni'h- stenografi, stenodaktilo-'n daktilografi, kadar delajo 8]„vasel>nike, če nimajo stalnega po-.n°ga mesta 3000 dinarjev; Ca|| ‘ godci, ki godejo po scimih. uli-d(>|" Svatbali. ob praznikih in po-> 3000 dinarjev; z' a,inžilci obutve 10.000 dinarjev; 7 ^0s*rviički 4000 dinarjev; i»lCj z«gnrji (ročni), ulični proda-ItvA^sopisov. srečk in drugih pro-%!,.ovi perice, likariee ter druge lyo: • ki opravljajo delo samo s ‘desno silo 2400 dinarjev; 8. osebe, ki oddajajo opremljene sobe v najem ali podnajem samo za prehodne goste, od ene sobe v občinah na območju mesta Ljubljane 6000 dinarjev; v vseh ostalih krajih 3000 din. 2. člen Davčni zavezanci, navedeni v prejšnjem členu tega odloka, plačujejo dohodnino v stalnem znesku le tedaj, če ne delajo s tujo delovno silo oziroma če niso združeni za opravljanje posameznega dela. 3. člen Davčni zavezanci, ki plačujejo dohodnino v stalnem znesku na podlagi tega odloka, ne plačujejo prometnega davka. 4. člen Dohodnina v stalnem znesku, ki jo plačujejo osebe, ki so socialno zavarovane na podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega razmerja, in osebe, ki imajo dohodke, izenačene z dohodki iz delovnega razmerja, ne vpliva na njihove pravice iz socialnega zavarovanja (na pravice do otroškega dodatka in na druge pravice). 5. člen Davčni zavezanci po tem odloku plačajo poleg dohodnine v stalnem znesku tudi občinsko doklado, in to po predpisih, ki jih sprejmejo občinski ljudski odbori. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959. St. 01/5-2248/21-59. Ljubljana, 12. junija 1959. Predsednik okrajnega ljudskega odborai dr. Marijan Dcrmastia l. r. 26. Na podlagi 8. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. I. LRS št. 19/52) in 1. ter 3. točke dela V tarife prometnega davka (Ur. 1. FLRJ št. 3/58, 16/58. 39/58, 1/59 in 19/59) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zlx>ra in na seji zbora proizvajalcev dne 12. junija 1959 sprejel ODLOK o spremembi odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občinah na območju mesta Ljubljana. 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občinah na območju mesta Ljubljane (Glasnik št. 31/58, Ur. 1. LRS št. 38/58) se točka b) 4. člena spremeni in se glasi: >b) od prometa naravnih vin v trgovini po stopnji 8%, a od pro- Ljubljana, 12. junija 1959. Predsednik okrajnega ljudskega odbora* dr. Marijan Dermastia 1. r. — 27. Na podlagi 4. odstavka I. točke in 10. odstavka II. točke dela C tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 20/59) in 8. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 12. junija 1959 sprejel ODLOK o maksimalnih stopnjah občinskega prometnega davka v okraju Ljubljana 1. člen Občinski ljudski odbori občin v okraju Ljubljana smejo predpisovati občinski davek od prometa v občini v okviru naslednjih maksimalnih stopenj, in sicer: I. od naslednjega prometa in od naslednjih storitev: 1. od prometa alkoholnih pijač, razen od prometa naravnih vin — do 20%. Opomba: Po 5. odstavku I. točke dela C tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 20/59) stopnja občinskega prometnega davka od naravnega vina ne sme biti večja od 12%, stopnja prometnega davka od drugih alkoholnih pijač pa ne sme biti manjša kot 10%. VABILO na 11. skupno sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 0L0 Ljubljana Na podlagi 83. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 48. člena Statuta okraja Ljubljana sklicujem 11. skupno sejo obeh zborov, ki bo v petek, dne 19. junija 1959, ob 9. url dopoldne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni redt' 1. Poročilo Sveta zn kmetijstvo in gozdarstvo o delu v letu 1958. 2. Razveljavitev odločbe občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste o ustanovitvi trgovine na pravila. 3. Potrditev zaključnega računa za leto 1958 bivšega okraja Trbovlje. 4. Potrditev predračuna dohodkov in izdatkov za leto 1959 Komunalne banke v Ljubljani. 5. Sprememba delitve ostanka presežka dohodka za leto 1958 Komunalne banke bivšega okraja Trbovlje. 6. Sklep o zagotovitvi sredstev za gradnjo stanovanj borcev NOV v Ljubljani. 7. Sprememba pravilnika o plačah uslužbencev in delavcev Zavoda za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb v Ljubljani. 8. Potrditev Pravilnika o organizaciji specialistične službe v zdravstvenih domovih okraja Ljubljana. 9. Določitev sitcmizacije in položajnih plač nekaterim finančno samostojnim zavodom. 10. Odprava aktov o razlastitvi. 11. Predlogi za razveljavitev nacionaliziranih nepremičnin. 12. Predlog za sklenitev kupne pogodbe glede nepremičnine T k. n. Trbovlje. 13. Odločba o preimenovanju Doma učencev v gospodarstvu Mekin nje-Kamnik v Vajenski dom v Mekinjah. 14. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik .ima pravico pismeno ali ustno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO Ljubljana, Kresija, soba št. 11/1 (telefon 22-121, int. 207). Predsednik okrajnega ljudskega odborat dr. Marijan Dermastia 1. r. 2. od vstopnic: — za kinematografske predstave — za ostale prireditve 3. od plačil za reklame v kinematografih do 5 % do 10 % do 5% II. od vseli proizvodov, ki jih proizvajajo in dajejo v promet zasebni obrtniki in drugi zasebniki, ter od plačil za storitve, ki jih opravljajo zasebni obrtniki in drugi zasebniki, izvzemši primere, v katerih sc po posebnih zveznih predpisih ne sme vpeljati ta davek, plačila za delo obrtnikov ter plačila za obrede verskih organizacij in duhovnikov, in sicer: n) Proizvodi Stroka 116 — Predelovanje nekovinskih rud: proizvodi iz mavca zemeljske barve zidna in strešna opeka proizvodi iz cementa keramični in lončarski proizvodi Stroka 117 — Predelovanje kovin: kovinske peči — štedilniki in njihovi deli tehnični svinčniki, nalivna peresa, šestila, šolske potrebščine, športne opreme in rekviziti ostali proizvodi iz jekla in železa ostali proizvodi iz barvnih in plemenitih kovin ter proizvodi iz bakclita Stroka 120 Stroka 122 Kemično stroka: pasta za obutev in parket vsi ostali proizvodi do 10 % do 20 % do 5 »/o do 10 °/o do 10 »/o do 10 °/o do 10 °/o do 15 % do 20 »/o do 10 o/o do 20 »/o do do 15 °/o 10 «/o do 10®/o do 5 o/o Predelovanje lesa: žagan bukov les vsi ostali proizvodi Stroka 123 — Predelovanje papirja: vsi proizvodi Stroka 124 — Predelovanje tekstila: konfekcija Opomba: Pod konfekcijo po tej tarifi spadajo proizvodi, izdelani iz tekstilu, s šivanjem v serijski proizvodnji, trikotažni, volneni, bombažni in platneni oblačilni predmeti vsi ostali proizvodi iz stroke 124 Stroka 125 — Predelovanje usnja: obutev vsi ostali proizvodi Stroka 127 — Živilska stroka: kakavni proizvodi bonboni slaščice, keksi, ratluk in ostali slaščičarski izdelki kavni in kakavovi nadomestki testenine mleta paprika vsi ostali proizvodi Drugi proizvodi: z vsi drugi proizvodi, ne glede na stroko gospodarske dejavnosti, ki niso zajeti v prejšnjih tarifah Od navedenih proizvodov so zajeti po tej tarifi samo proizvodi, od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi prometnega davka. do do do do 10% 5% 5% 10% do 20% do 15% do do do do do 10% 15% 10% 10% 8% do 10% b) Plačila za storitve 1. od plačil za obrtne storitve vseli vrst, razen od prevoznih in gradbenih storitev do 10% 2. od plačil zn opravljanje samostojnih poklicev (zdrav- niki, dentisti. arhitekti, učitelji jezikov, sodni tolmači in prevajalci in podobni poklici do 5% 2. člen Ta odlok stopi v veljavo, ko da k odloku soglasje Izvršni svet Ljudske skupščine republike Slovenije, St. 01/5-2248/19-59. Ljubljana, 12. junija 1959. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Dermaslia 1. r. 28. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 4. točke 04. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-89/52), 3. odstavka 34. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Ur. 1. FLRJ št. 52-890/58), 1. člena odloka 6 določitvi krajev, ki se štejejo za mesta in mestna naselja po zakonu o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč (Ur. 1. LRS št. 1-1/59) in odločbe odboru za splošna in upravna vprašanja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS št. 01-140/13-59 z dne 19. marca 1959, je okrajni ljudski odbor Ljubljana na predlog občinskih ljudskih odborov Ivančna gorica, Lašče, Loška dolina, Litija in Vrhnika na seji okrajnega zboru in na seji zbora proizvajalcev dne 12. junija 1959 sprejel DODATNI ODLOK o ožjih gradbenih okoliših v občinah okraja Ljubljana. 1. člen Ožje gradbene okoliše sestavljajo vsa zemljišča, ki ležijo znotraj meje, ki so za posamezne občine navedena v naslednjih točkah tega člena: 1. v občini Ivančna gorica (mesto Višnja gora): a) za mesto Višnja gora poteka meja na vzhodni strani ob potoku Višnjica po pare. št. 749, 750, 751/1 in 754, dalje preko mosta po cesti pare. št. 768/2, po cesti pare. št. 776/1, ob pare. št. 359/4, 359/5, 360/2, 351/6, 351/1 severozahodno ob potoku Višnjica, nato obrne proti jugu in doseže pare. št. 289, jo preseka in teče proti zapadli po severni meji pare. št. 90 do tromeje pare. št. 96, 93/1 in 90, tu obrne proti jugu, doseže pare. št. 102, nadaljuje po meji te parcele proti vzhodu in jugu in nadaljuje po pare. št. 103/1, 103/2 in 104, poteka po južni meji pare. št. 104, zavije proti zapadli in na tromeji pare. št. 104, 106 in 109 obrne proti jugu in preseka pare. št. 107/1, poteka po zapndnih mejah pare. št. 108/2, 108/3, 110/2 do glavne ceste, poteka po njej skozi mesto Višnja gora, nato poteka po cesti do pare. št. 118, južno od pare. št. 117, nato vzhodno ob mejni črti pare. št. 215, 265/1, 270/1, 269. 742, preseka pare. št. 740 in 739 in teče do pare. št. 11/2 v k. o. Draga, teče nato ob mejni črti te parcele do pare. št. 13/1, vključno to parcelo, nato poteka ob potoku Višnjica do mosta na glavni cesti št. 781/2. Zeml jišča leže v k. o. Višnja gora In k. o. Draga. h) V ožji gradbeni okoliš se vkliučujeta tudi pare. št. 728/4 in 728/3 v k. o. Draga. 2. v občini Lašče (naselje Velike Lašče): a) izhodiščna točka ožjega gradbenega okoliša Velike Lašče je cesta Velike Lašče—Rašica ter vključuje obmejne pure. št. 233/2, 234/2, 241, 245/1 in 248/2, preide nato na javno pot pare. št. 2094/5, poteka nato po javni poti na cesto pare. št. 2077/1 ter zavije proti vzhodu po javni poti pare. št. 2084/1. teče po južnem delu pare. št. 532/1, 532/2, preide na javno pot pare. št. 1925/1, teče po južnem delu pure. št. 1673/1, 1671/1, vključuje pare. št. 1674/3 in 1674/5, poteka nato ob pare št. 1681/1 ter jo seka ter seka še naslednje pare. št. 1704. 1690. 1689/1, 1691, 1693, 1685 in 1697, vključuje pare. št. 1946/2 ter poteka na javno pot pure. št. 2077/1. zavije na cesto pure. št. 2443, vključuje parcele — scvero-zapadni del naselja pure.' št. 1935, J 950/3, 1951/1, 1955/7, 1955/3, preide na javno pot pare. šl. 1118 tor leče po javni poti do izhodiščne točke pri pokopališču. Zemljišča leže v k. o. Vel. Lašče. b) Ožji gradbeni okoliš naselja pri železniški postaji potoka od ceste Velike Lašče—železniška postaja in vključuje javno pot parcele št. 2086/2. pare. št. 316/15. 316/14. 384, 316/85, 316/6, 311/1, 311/2, 316/1 ter poteka ob zeml jišču, ki je pod upravo J DZ poleg kolodvoru proti vzhodu ter vključuje pare. št. 316/78, 316/82, 316/74, 3(6/75, 316/22, 317 in 316/75, seka pare. Št. 319/1 ter zajema pare. št. 381, 316/50. 316/52 in 316/51 ter se spaja z izhodiščno točko pare. št. 2086/2. Zemljišča leže v k. o. Vel. Lašče- 3. v občini Loška dolina (naselje Lož): Ožji gradbeni okoliš začenja pri glavni cesti pare. št. 2231/2 in poteka po mejah pare. št. 1665, 1664/1, 250, 130, 1666/3, 129, 2239/6, 8, 7, po pare. št. 2016/1, 2016/2, po meji parcele št. 17, 2017, 19, 20/2, poteka nato ob mejah pare. št. 2231/2, 2229/4, 26, 2020/4, 28/1, 2229/4, 1980/1, 39, preseku nato cesto pure. št. 2225/1, poteka po me" juh pare. št. 57, 55, 59, 2024/1, 71/4. 71/1, preseka pure. št. 2229/3, poteka po pare. št. 78, 2025, 84, 86, preseko 2229/3 in poteka ob mejah pare, št. 102/1, 106/1, 2015/2, preseka pare, št. 2229/3, poteka ob meji parcel št. 117, 1994, seka pare. št. 2229/5, nadaljuje po severni meji parcele št. 2229/3 proti severozapadu in jug*1 in poteka nadalje ob zapndnih m8' juh pare. št. 72, 73, 74, 76, 79 in 81 ter preide do izhodiščne točke no cesto pare. št. 2231/2. Zemljišča leže v k. o. Lož. 4. v občini Litija (naselje Breg pri Litiji): Meja ožjega gradbenega okoliš* prične pri mostu, ki vodi čez potok Reko in gre v smeri severovzhoda ter zajame mejne pare. št. 172/2 i® 172/4, ki ležita vzhodno od ceste Šmartno—Breg, teče nato na sever** do oglišča pare. št. 172/4 ter preko* rači cesto pure. št. 1663/1 ter se naj0 vrača ob zapadni strani ceste o® oglišča pare. št. 167/24, zajame v s* parcele, ki ležijo južno od te p!lf' cele in vodi proti zapadli do par®* št. 168, katero v celoti zajame, >® poteka nato ob potoku Reka do n*°' stu čez potok Reko, t. j. do izh°* tli sr n p i tički' Zemljišča" leže v k. o. Jablani«*; 5. v občini Vrhnika (naselje Verd)- Meja gradbenega okoliša začelij® na severni posetni meji parcel® št. 1032/3 in poteka ob pare. št. I032/1-1032/2. nadaljuje ob zapadni mej* pare. št. 1025/1. 1025/2, 1025/3. 1025/4 1012/1. 1012/2. 1012/3 ter ob južnj posestni meji te parcele, nadalje 00 pare. št. 1006. katero na vzhod® strani preseka, prav tako ob pflf(j št. 1009, ob vzhodni meji part® št. 1032/4 in 1032/3 do izhodišč"6 točke. - . V ožji gradbeni okoliš spadaj, poleg zgoraj navedenih parcel. Katerih teče nteja ožjega gradben®' ga okoliša, še parcele št. 1032™’ 1032/4, 1011/1. 1011/2 in 1010. Zemljišča leže v k. o. Verd. 2. člen Grafični prikazi ožjih gradben* okolišev so setuvni del tega odlok®' 3. člen ^ Ta odlok stopi v veljavo, ko * potrdi Izvršni svet Ljudske sk**P ščine Ljudske republike SlovcnU ' St. 01/5-2248/22-59. Ljubljana, 12. junija 1959. Predsednik . okrajnega ljudskega oilbor dr. Marijan Dermastio 1- r' OBRAZLOŽITEV PREDSEDNIK* SVETA ZA TRŽIŠČE JANEZA NEDOGA K ODREDBI .ffl O DOLOČITVI MALOPRADjNfJi CEN ZA GOVEJE IN SVlNJ^fS' MESO TER O MALOPRODAJ1' CENI ZA MLEKO V MESTU LJUBLJANI Svet za tržišče predlaga ok.^f nemil ljudskemu odboru v P0*!- -„j!i odredbo o določitvi maloprodaj^ ( con za goveje in svinjsko predlogom, da se vrši prodajo ’* v bodoče po kategorijah. Prav ^ predlaga svet okrajnemu ljndsjL g odboru v potrditev tudi odre** določitvi novih maloprodajni® za konsumno mleko. glasnik STKAN 219 K predlaganima odredbama daje Svet naslednjo obrazložitev: Promet z živino je urejen z vrsto predpisov, ki regulirajo organizacijo prometa z živino. Kljub temu pa so v prometu z živino nastajale motnje, ki so negativno vplivale na preskrbo, predvsem z govejim mesom, zlasti v mestih in industrijskih središčih. Spričo tega stanja so Pristojni republiški organi proučili vzroke obstoječega stanja ter v zvezi s tem pripravili ustrezne predloge, o katerih je razpravljal Odbor za gospodarstvo Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS in sprejel vrsto zaključkov in stališč. Iz podatkov izvršene analize ic bilo ugotovljeno, da se je znižalo Število živine v Sloveniji, medtem ko se je istočasno povečal stulež prašičev. Padec staleža živine je tembolj občutno vplival na preskrbo, ker se potrošnja svežega mesa iz leta v leto povečuje. Tako se je od leta 1956 do 1959 potrošnja v Sloveniji povečala od 25.200 ton na 32.600 ton mesa. Poleg tega pa je na tako stanje na tržišču vplival tudi izvoz goveje živine, ki je v prvih štirih mesecih letošnjega leta Presegel lanskoletni izvoz. Navedene okolnosti so seveda vplivale na Preskrbo tržišča tudi pri nas, čeprav je bilo predvideno, da se bodo izvožene količine živine oziroma mesa tz LR Slovenije nadoknadile z uvozom živine iz ostalih republik. Za nemoteno preskrbo domačega tržišča in povečanje staleža živine je bilo postavljeno načele), da se lahko izvaža le živina iz organizirane proizvodnje. Zarodi nepravilnega postopanja izvoznih podjetij na tržišču pa je prišlo do občutnih motenj v blagovnem prometu z živino, ker so izvozniki odkupovali za izvoz živino iz fonda, namenjenega za notranje tržišče, t. j. tudi živino II. vrste in slabših vrst in jo preplačevali. V okraju Ljubljana so izvozniki sicer Imeli sklenjene pogodbe s kmetijskim zadrugami, n le formalno, ker zadruge niso sklepale pogodb o pitanju živine za izvoz z individualnimi proizvajalci. Rezultati ankete, ■ti jo je izvršila tržna inšpekcija, kažejo, da je na območju ljubljanskega okraja sklenjenih le 5*/o pogodb o pitanju živine z individualnimi proizvajalci od pogodb, ki so J>h sklenila izvozna podjetja s kmetijskimi zadrugami. Največ živine *a izvoz je bilo odkupljene na območju Notranjske, čeprav zadruge 8 proizvajalci niso sklepale pogodb 0 pitanju živine ali pa v zelo maih-6em številu. Kmetijska zadruga No-vas je n. pr. imela sklenjene Pogodbe z Izvozniki za 1220 glav Pogodbeno pitane živine, s proizvajalci pa je sklenila zadruga pogodbe le za 10 komadov, do začetka maja pa je dejansko prodala izvoz-Pioi podjetjem 473 glav. Nn redno preskrbo domačega jfga z govejim mesom je vplival 'Ni prenos mesa nn podlagi Videmskega sporazuma o maloobmejnem Prometu. Po ocenah se letno iznese P® ta način preko meje ra. 40.000 ? av telet in znatne količine gove-'cKa mesa. . Tako stanje na področju odkupa ;P Povečano povpraševanje na trži-, u je prisililo'tudi tukajšnja merska podjetja, da so z namenom, ih,si zagotove nujno potrebne ko-‘Cme mesa zn široko potrošnjo, tudi ama prepločevaln živino. >..Da se odstranijo opisane nepra-lUtiosti v prometu z živino in iz-fPjlSa preskrba s svežim mesom, je »L b°r za gospodarstvo Ljudske ^jjpščine LRS sprejel naslednja Na območju I.R Slovenije se bo v bodoče vršil odkup klavne živine od individualnih proizvajalcev izključno preko zadružnih in med-zadružuih dogonov. To pomeni, da se sedanji živinski sejmi, ki so se izkazali kot neprimerni v sedanji situaciji za normalen promet z živino, ukinejo in da sc ves promet s klavno živino od individualnega proizvajalca do ^tesarskih podjetij, predelovalne industrije in izvoznikov usmeri edino na odkup kmetijskih zadrug preko zadružnih in medzadružnih dogonov. Zadružni dogoni imajo tako z vidika blagovnega prometa kakor z vidika proizvodnje prednosti pred živinskimi sejmi in hlevskimi nakupi zato, ker postane kmetijska zadruga z odkupom živine na zadružnem dogonu dejanski lastnik blaga, s katerim samostojno razpolaga. Tako odkupljeno živino prodaja kmetijska zadruga bodisi na sam dan dogona ali kasneje mesarskim podjetjem, predelovalni industriji in izvoznikom. Da se omogoči izmenjava plemenske živine med posameznimi kmetijskim gospodarskimi organizacijami in zasebnimi proizvajalci, bodo še nadalje obstajali sejmi za plemensko živino. Občinski ljudski odbori pa naj prouče potrebo, kje naj taki sejmi obstajajo. Na teh sejmih se bo prodajala izključno plemenska živina in prašiči. Na podlagi gornjega bo na območju okraja Ljubljana ukinjenih 36 živinskih" sejmov zn klavno živino. Za izboljšanje obstoječega stanju je poostrena tudi kontrolna služba tržnih inšpektoratov, katerim so dana pooblastila za kontrolo izvoza živine. Poleg rednega izvoznega kontingenta smejo izvozna podjetja odslej izvažati le dejansko pogodbeno pitano živino, za katero bo izdala potrdilo tržna inšpekcija. Prav tako so tudi pri iznosu mesa v maloobmejnem prometu podvzeti določeni ukrepi. Tako je na osnovi odloka o prepovedi klanja telet prepovedan iznos telečjega mesa in omejena količina iznosa govejega mesa. V cilju, da se stimulira proizvajalce zn vzrejo klavne živine in prepreči navijanje cen, je bil junija lanskega leta za področje celotne FLRJ sprejet dogovor o najvišjih odkupnih in nakupnih cenah za govedo in prašiče. Zaradi občutnega poslabšanja stanja na tržišču, predvsem v preskrbi mesa za široko potrošnjo, ki je nastopilo v glavnem v vseli večjih potrošnik središčih države, je Zvezna trgovinska zbornica objavila spremembe in dopolnitve dogovora o. najvišjih odkupnih cenah za govedo. Z dopolnitvijo dogovora, ki je bil objavljen 3. t. m. (Uradni list FLRJ št. 22/59) se dosedanje nakupne cene zvišajo pri govedu (simentalske, montafonske, bele slovenske, mar-jangorske in pinrgavske pasme, pri sivorjavem govedu, podolac, kolo-bnrskem govedu, križancih domačih pasem s plemenitimi pasmami): II. vrste od 135 din nn 148 din, lil. vrste od 113 din na 123 din, IV. vrste od lOOdin na llOdin, V. vrste od 80 din na 88 din. Zaradi navedenih sprememb in opisanega stanja na tržišču je Svet za tržišče okrajnega ljudskega odbora Ljubljana nn predlog in posebno priporočilo Državnega sekretariata za blagovni promet LRS sprejel na svoji 13. redni seji dne 10. junija sklep o določitvi novih najvišjih maloprodajnih cen za goveje in svinjsko meso. Istočasno je Svet za tržišče sprejel skico, da se uvede nov režim pri prodaji svežega govejega mesa s tem, da se bo odslej goveje meso prodajalo po kategorijah, ter določil povprečno maloprodajno ceno za kilogram govejega mesa na 300 dinarjev. Goveje meso se bo prodajalo po dveh kategorijah, in sicer: a) I. kategorija, v kateri se prodaja: stegno, hrbet, šiinbas, rebra s flamom in robček, b) II. kategorija, v kateri se prodaja: pleče, bočnik, vrat, bržola, podplečna rebra in prsni kos, c) očiščena pljučna pečenka pa se prodaja izven kategorije. Najvišje prodajne cene na drobno za goveje meso na osnovi povprečne maloprodajne cene 300 din za kilogram pa bodo po sklepu Sveta za tržišče naslednje: a) zn pljučno pečenko — očiščeno b) za 1. kategorijo c) za II. kategorijo s kostmi 315 270 brez kosti 500 din kg 430 din kg — din kg Meso brez kosti se prodaja samo v prvi kategoriji. Istočasno je svet za tržišče določil cene nn drobno za drobovino in kosti, in sicer: ledvice 270 din kg možgani 330 din kg loj 150 din kg glava — spodnja čeljust 16 din kg glava — ostalo 70 din kg kosti 60 din kg jezik srce pljuča jetra vranica smrček vampi 270 din 200 din 70 din 300 din kg 300 din kg 80 din kg kg kg kg Kot obstajajo možnosti nakupa govedu La in I. vrste, pri katerih so nabavne cene proste, je Svet za tržišče določil za meso tega goveda povprečno maloprodajno ceno na 330 din za kg, ki se bo prodajalo 200 din kg po kategorijah tako: n) pljučna pečenka b) I. kategorija c) II. kategorija očiščena s kostmi 350 300 brez kosti 500 din kg 480 din kg — din kg Meso govedo I.u in I. vrste se Svet za tržišče je pri prodaji go-sme prodajati le v posebnih, za to vejega mesa določil naslednjo pri-določenih prodajalnah ali kot paki- klado za posamezne kose: rano blago. a) na stegno in pleče (izločene vraščene kosti) do 30*/s b) na bočnik in vrat (izločene vraščenekosti) do 25*/» c) lia bržolo in šimbas (izločene vraščene kosti) do 15*/» Istočasno z določitvijo novih maloprodajnih cen za goveje meso je Svet zn tržišče sprejel tudi sklep, da se zniža maloprodajna cena zu sveže svinjsko meso v povprečju za 30 din pri kg. Po kategorijah bo nova maloprodajna cena za sveže svinjsko meso naslednja: a) I. kategorija (kare, stegno, pleče) 330 din kg b) II. kategorija (rebra s flamom in vratovino) 330 din kg Pri maloprodaji svinjskega mesa, iz katerega so izločene vraščene kosti, je dovoljena priklada do 20Vo. Prodaja svežega govejega in svinjskega mesa po navedenih cenah in kategorijah se ho v sporazumu z mesarskim podjetji pričela takoj. Na osnovi podane obrazložitve predlagam, da oba zbora potrdita sklepe Sveta za tržišče, oziroma odredbo o novih maloprodajnih cenah za meso. Istočasno predlagam, da okrajni ljudski odbor sprejme priporočilo občinskim ljudskim odborom izven območja mesta, da za ureditev prometu z živino in za boljšo oskrbo potrošnik središč z mesom preskrbijo: — da se v smislu navodil Državnega sekretariata za blagovni promet LRS takoj ukinejo živinski sejmi zn klavno živino in organizirajo zadružni in medzadružni dogoni, — da prouče potrebo po nadaljnjem obstoju živinskih sejmov za plemensko živino. Vsi občinski ljudski odbori naj opozore mesarska podjetja na svojem področju, da sklenejo čimprej dolgoročne pogodbe s kmetijskimi zadrugami zn dobavo potrebnih količin goveje živine. Istočasno predlaga Svet za tržišče na priporočilo Državnega sekretariata za blagovni promet LRS, da okrajni ljudski odbor priporoči občinskim ljudskim odborom večjih potrošnik središč, kot so: Domžale, Kamnik. Medvode, Litija, Zagorje, Trbovlje. Hrastnik, Ribnica, Kočevje in Vrhnika, da določijo za svoje območje iste maloprodajne cene za goveje in sivnjsko meso. ki so veljavne zn območje mestnih" občin. Za ostale občinske ljudske odbore: Logatec, Cerknica. Loška dolina. Dobrova, Grosuplje, Ivančna gorica, Dobrepolje, Lašče in Sodražica. ki imajo možnost oskrbe z govedom iz lastnega območja, pa predlaga Svet za tržišče, da okrajni ljudski odbor sprejme priporočilo, da določijo zn goveje meso povprečno maloprodajno ceno 290 din za kg. Za posamezne kategorije naj bi pri navedeni povprečni maloprodajni ceni 290 din za kg veljale naslednje maloprodajne cene: a) pljučna pečenka b) L kategorija o) II. kategorija očiščena 8 kostmi 300 270 brez kosti 300 din kg 400 din kg — din kg Nadalje predlaga Svet za tržišče ▼ potrditev odredbo o določitvi maloprodajne cene za konsumno mleko. Pri preskrbi prebivalstva z mlekom so se predvsem v zimskem času pojavljale težave, ki so se zlasti v večjih potrošnik centrih v letošnjem letu še povečale. Kritično stanje s preskrbo mleka v letošnjem letu je nastopilo tudi v Ljubljani, ko so bile »Ljubljanske mlekarne« spet prisiljene, da so dovažale v Ljubljano mleko tudi iz oddaljenejših območij, kot so Celje in Kobarid. Iz podatkov je razvidno, da je ponudba mleka v letu 1958 v primerjavi z leti 1957 in 1956 znatno padla, istočasno pa se je povečala potrošnja mleka. Spomladi letošnjega leta se je položaj še poslabšal. Glavni vzrok opisanemu stanju so bile nestimulativne odkupne cene mleka, ker je proizvajalec več iztržil, če ga je krmil živini (pitanje; beby becf in bekonov). Da se izboljša v mestih in potrošnik središčih preskrba prebivalstva z. mlekom in mlečnimi izdelki, je Glavna zadružna zveza Slovenije 4. junija (Uradni list LRS št. 17) objavila dogovor o najvišjih odkupnih cenah za mle;ko. Na podlagi tega dogovora se povprečna odkupna cena mleka zviša za 5 din, s čimer se stimulira proizvajalce za večjo proizvodnjo mleka Dogovor določa tudi rajon izacijo posameznih območij: proizvodni, vzrejno-mlečni in kombinirani rajon. Po tej rajonizaciji spada v L, t. j. proizvodni rajon tudi celotno območje občin mesta Ljubljane in občine Borovnice, Vrhnika. Dobrova. Medvode. Domžale, Kamnik. Grosuplje ter Ivančna gorica in del občin Trbovlje. Zagorje in Hrastnik V II., t j. vzre jno-mlečni rajon spada Dobrepoljska kotlina. Struge Vel. laišče, Sodražica in Ribnica. Vsi ostali predeli okraja pa v III., t. j. kombinirani rajon. Državni sekretar za blagovni promet LRS pa je istočasno izdat odredbo o obveznem predpisovanju najvišje prodajne cene na drobno ta mleko Spremembe odkupnih cen vplivajo tudi na povišanje lastne cene »Ljubljanskih mlekarn«. Dosedanje maloprodajne cene mleka »Ljubljanskih mlekarn« še zdaleč niso krile dejanskih stroškov upoštevaje pasterizacijo in vstekleničenje mleka. — Zato je del sredstev za kritje razlike regresiral okrajni ljudski odbor iz sredstev, zbranih od davka na promet z alkoholnimi pijačami. S spremenjenim režimom odkupa in odkupnih cen mleku se povprečna nabavna cena »Ljubljanskih mlekarn« zviša za 5 din pri litru. Dosedanji regres okrajnega ljudskega odbora 5 din pri litru pa se zaradi znižanja davka na promet z alkoholnimi pijačami (za ca. 40 "/n od doslej zbranih sredstev) zniža na 3 din. Glede na navedeno in ker je znano, da so »Ljubljanske mlekarne« v težkem finančnem položaju in da z dosedanjo prodajno ceno kljub delnemu regresu s strani okrajnega ljudskega odbora ni mogoče kriti dejanskih stroškov, je Svet za tržišče sprejel sklep o zvišanju malonroda jne cene zn 5 din pri litru mleka in določil naivišjo maloprodajno ceno zn pasterizirano in , vstekleničeno mleko fco prodajalna 36 din zn liter mleka, za območje občin mesta Ljubljane.' Kl jub temu bo cena konsumneen mleka v Ljubljani še vedno nižjo v primerjavi z nekaterimi drugimi mesti. Ugotovljeno je, de )» bila dosedanja maloprodajna cena mleka v Ljubljani v primerjavi z ostalimi kraji in mesti v Ljudski republiki Sloveniji in ostalimi mesti v FLRJ znatno nižja. Tako je že do sedaj bila maloprodajna cena za mleko v Celju 36 din, v Mariboru 36 din, na Jesenicah 35 din, v Kopru 36 din, v .Beogradu 44 din, v Nišu 45 din, v Zagrebu 38 din, v Splitu 45 din, v Sarajevu 45 din, v Titogradu 50 din, v Osijeku 55 din in v Novem Sadu 34 din za liter. Na osnovi gornje obrazložitve predlagam, da okrajni zbor in zbor proizvajalcev potrdita sklep Sveta za tržišče o določitvi nove maloprodajne cene mleka. Istočasno opozarja Svet za tržišče občinske ljudske odbore izven območja mesta Ljubljane, da v smislu odredbe Državnega sekretarja za blagovni promet LRS določijo najvišjo prodajno ceno na drobno za mleko. Svet za tržišče predlaga okrajnemu ljudskemu odboru, da priporoči občinskim ljudskim odborom izven območja mesta Ljubljane, če spreminjajo dosedanjo maloprodajno ceno za konsumno mleko, da ne določi jo višje cene od 36 din zn liter pasteriziranega in vstekleničenega mleka. Nadalje predlaga Svet za tržišče okrajnemu ljudskemu odboru. da zaradi težav pri zbiranju mleka, ki so občutne predvsem v zimskem obdobju, priporoči občinskim ljudskim odborom: Vrhnika, Ivančna gorica« Kamnik in Domžale, da v sporazumu z Okrajno zadružno zvezo in prizadetimi mlekarnami pripravijo pripojitev teh obralov k »Ljubljanskim mlekarnam«. Na osnovi podane obrazložitve ponovno predlagam obema zboroma, da potrdita odredbo o določitvi ma- loprodajnih cen za goveje in svinjsko meso po kategorijah za območje občin mesta Ljubljane in odredbo o najvišjih maloprodajni ceni za mleko za območje občin mesta Ljubljane. 29. Na podlagi t., 2. in 3. točke odredbe o proizvodih, za katere morajo občinski ljudski odbori predpisati najvišje cene na drobno (Ur. list LRS št. 36-185/58) in pooblastila okrajnega ljudskega odbora Ljubljana z dne 25. oktobra 1958 izdaja svet za tržišče okrajnega ljudskega odbora Ljubljana po sklepu seje z dne 10. junija 1959 ODREDBO o določitvi najvišjih maloprodajnih cen za goveje in svinjsko meso po kategorijah za območje občin mesta Ljubljane 1. Za goveje meso se določita dve kategoriji, in sicer: a) I. kategorija, v katero spadajo: stegno, hrbet, šimbus, rebra s flamom in robček; b) II. kategorija, v katero spadajo: pleče, bočnik, vrat, bržola, lečna rebra in prsni kos. čiSčena pljučna pečenka se prodaja izven kategorije. -2. Za goveje meso goveda, za katero so dogovorjene odkupne cene na podlagi povprečne maloprodajne cene 300 dinarjev za kilogram, se določijo v občinah na območju mesta Ljubljane naslednje naj višje cene na drobno: • kostmi brez kosti a) za pljučno pečenko — očiščeno — b) za meso I. kategorije * 315 c) za meso II. kategorije 270 500 din kg 430 din kg — din kg Za drobovino in kosti se določijo naslednje najvišje cene na drobno: jezik srce pljuča jetra vranica 270 din kg 200 din kg 70 din kg 300 din kg 300 din kg smrček vampi ledvice možgani loj glava — spodnja čeljust glava — ostalo kosti 80 din kg 200 din kg 270 din kg 330 din kg 150 din kg 16 din kg 70 din kg 60 din kg 3. Za goveje meso goveda I. a in I. vrste se na podlagi povprečne maloprodajne cene 330 dinarjev za kilogram določijo v občinah na območju mesta Ljubljana naslednje najvišje cene na drobno: » k 09 f mi brez kosti a) za pljučno pečenko — očiščeno — 500 din kg b) za meso I. kategorije 350 480 din kg c) za meso II. kategorije 500 — din kg Meso goveda I. a in I. vrste je dovoljeno prodajati le v posebnih, za to določenih prodajalnah ali kot pakirano blago. 4. Pri maloprodaji govejega mesa je dovoljena naslednja priklada: a) za stegno in pleče (izločene vraščene kosti) do 30*/« b) za bočnik in vrat (izločene vraščene kosti) do 25 •/• c) za bržolo in šimbas (izločene vraščene kosti) do 15 */• 5. Najvišje cene na drobno za sveže svinjsko meso se določijo v občinah na območju mesta Ljubljana: a) za meso I. kategorije (kare, stegno, pleče) 350 din kg b) za meso II. kategorije (rebra s flamom in vratovino) 330 din kg Dovoljena priklrda pri maloprodaji svinjskega mesa, iz katerega so izločene vraščene kosti, je do 20°/e. 6. točke odloka o evidenci in kontroli Za kaznovanje kršitev določb te cen določenih proizvodov (Ur. list odredbe te uporabljajo določbe G.a^FI.RJ št. 7/58, 28/58 in 39/58). 7. Ta odredba velja takoj. S to odredbo prenehajo veljati najvišje maloprodajne cene za goveje in sveže svinjsko meso, ki so bile določene z odredbo sveta za tržišče okrajnega ljudskega odbora Ljubljana (Glasnik št. 26-16/59). St. 06/2-7117/1-59. Ljubljana, 10. junija 1959. Predsednik Sveta za tržišče OLO: Janez Nedog 1. r. Predsednik OLO: dr. Marijan Dermaslia 1. r. To odredbo ie potrdil okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in zbora proizva- j jalcev dne 12. junija 1959 v smislu 6. odst. 5. točke odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 7/58, 28/58, In 39/58). 30. Na podlagi L, 2. in 3. točke od- j , redbe o obveznem predpisovanju j najvišje prodajne cene na drobno ! za mleko (Ur. list LRS št. 17-91/59) • in pooblastila okrajnega ljudskega odbora Ljubljana z dne 25. oktobra 1958 izdaja svet za tržišče okraj- ; nega ljudskega odbora Ljubljana | po sklepu seje z dne 10. junija 1959 ODREDBO o najvišji maloprodajni ceni za mleko 1. V občinah na območju mesta Ljubljane se določi na j višja cena na drobno za pasterizirano in vstekleničeno mleko v znesku 36 din za 1 liter fco prodajalna. 2. Za kaznovanje kršitev določbe 1. točke te odredbe se uporabljajo določbe 6.a točke odloka o evidenc* in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 7/58. 28/5» in 39/58). 3. Ta odredba velja od t. julija 1959- St. 06/2-6272/1-59. Ljubljana, tO. junija 1959. Predsednik Sveta za tržišče OLO: Janez Nedog 1. r. Predsednik OLO: dr. Marijan Dermastja L *' To odredbo je potrdil Okrajnj ljudski odbor Ljubljana na okrajnega zbora in na seji zbor proizvajalcev dne 12. junija 19/ v smislu 6. odstavka 5. točke odlok o evidenci in kontroli cen določen'" proizvodov (Ur. list FLRJ št. Č/7*” 28/58 in 39/58). Vsebina Voliiio na 11. skupno sojo OLO Ljublj"*1* W Odlok o dohodnini » »talnem loosk0 okraju za leto 1059. 26 Odlok o spremembi odloka o občfj*1 JflO prometnem davku od prometa no