Št. 84
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek
i,i soboto ob 4. uri popoldne ter stane  po poŠti preje-i»n(i a'' v O01''0' ,1ft dom poStljana:
' vse loto .......... 15 K
g/.    v.....-  .... 10 „
lU   «......• ¦ • r> «¦
Posamične številko stanejo 10 vin.
• -SOČA" ;»»%ipj^k##^
,,Kaiipot^iit[o^i^eto"hJ'eradi«€aa6keBi!' in dvakrat **
'f \e\n , Vozni red železnic, parnikov in postnih zvez".
Naročnino sprejema upravništ-vojV Gosposki ulici .
y. 7 I.  nadstr.  v „Govi*ki  Tiskarni"   A. Gabvšček.
j Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice " seuačunijo .pa Potit-vrstah če
| ftlj.j,o .-tisif   tf v, 2-krat 14 v, S-krat  12 v  vsaka
vrsta. Večkrat po pogodbi.   Večjo črke po prostoru. —
Reklami*  in  spisi  v uredniškem  dolu  30 v vrsta. Za
obli!;" in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Gorici, v torek <lne |7. julija 1909,
Tefcaj XXXIX.
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Z)r. K Lavrič.
Uredništvo
se nafiaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. I urednikom je jnogočo govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. D p r a v n i 51 v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni .  Naročnino in oglase je plafiati looo Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le npravništvn.                                                       J
»PRIMOREC* izhaja neodvisno od „Sočo" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 viu. ali gld. 1-60.
„Soča" in „Primorec" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. AfriS, .Gledališka nI.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, .Tellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova-ski. na Gonščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dapa, Gosposka ul.; Jos. Schivarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Bržavni kolodvor. — V Trstu v tobakarni LavrenčiČ ua trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— Telefon it. 83.
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
[roMoji slovenske sloge.
»Slovenec« je v neki notici sleparil svet, da se celo »Soča« strinja z obstruk-cijo v državnem zboru. Po klerikalni navadi je bil iztrgal iz našega članka stavek, ki je bil citat iz laških listov ter ga obelodanil kot naše mnenje. Mi smo do takrat le molčali ter čakali uspehov ob-strukcije. Potem pa smo povedali svoje mnenje. »Slovencu« naša mnenja niso po volji, zato se je spomnil v soboto »Soče« v daljši notici ter jo' pfISfel med grobo-kope slov. sloge. Po stari navadi. Kadar »Slovenec« norce brije s slogo, kadar je prav vrlino strankarski, takrat prav gotovo zmerja vse druge z rušitelji sloge, i grobokopi.
Klerikalna stranka je dokazala že neštetokrat, da ne mara za pravo slogo niti tam, kjer je najnujnejše potrebna. Toliko je takih slučajev, da mora pritrditi temu, kdor se le količkaj peča z našo politiko. Mislili smo pa vsaj po 20. septembru lanskega leta, da je napočila nova doba, ko nas bo vezala sloga prav gotovo v vseh slovenskih skupnih rečeh. Nekaj časa je tako kazalo. Toda, kdor je mislil, da klerikalec kdaj krene s svojega ozkega strankarskega stališča na trdno stališče prave sloge, kakor rečeno, vsaj tam, povsodi, kjer jo zapoveduje nas obstanek in naš napredek, ta se je zopet enkrat Ulito varal. Prelomili so besedo sveti, možje v krogu »Slovenca« in dandanašnji se norčujejo s krvavimi manšetami, norce brijejo z nedolžno krvjo z dne 20. septembra 1908. pa družijo se z nemškim so-vragom. Da taki ljudje niso sposobni, drsati se sloge nikjer, to je umevno samo po sebi. Zato pa se je tudi na Dunaju niso držali. Lepo je bilo gledati opozicijo na delu; že smo mislih, da se je izvršil v Šu-steršiču preobrat, kar nakrat ga vidimo v obstrukciji, kako divje stoji tu, ko se je postavil sam v ospredje. »Slovenec« laže dan za dnem, ko pravi, da je Šusteršič ravnal po sklepih Slovanske .lednote, ko ie pričel obstrukcijo. Kramarov »Den« je čisto jasno povedal, da je bila »Slov. Jed.« osnovana  kot  opozicijska   stranka,   ob-
Mavrični ptič.
Češki napisal Jullus Zeyei".
(Dalje.)
»O Jurij, ne morem.«
To je bilo vse, kar je mogla spraviti Preko ustnic. Ko je Jurija zapustila omamljenost, ki je sledila velikemu, nepričakovanemu vdarcu, se je spomil poslednjih "esed gospe Mrazkove, spregovorjenih ... Kri mu je silila z vso močjo v glavo.
»Ti'ljubiš druzega!« je kriknil divje, "a se je deklica prestrašila. Ni mu odgo-v°i"i!a. Strastno »ej je stresel roko in še "olj divje ponovil svoje vprašanje. Noemi K* vsa zmedena, ne vede, kaj dela, mirno ""•kimala z glavo.
»m koga?« je vprašal Jurij, težko di-;'ie. »Koga?« In oči so se mu svetile v Pašnem ognju.   .
»Nikogar, nikogar,« je lagala Noemi, s stralmm opazivši, da je izdala svojo tajnost.
Jurij je letal po sobi kakor divja zver v kletki, vprašal tisoč vprašanj ter raztr-K{" Prineseni in odloženi šopek. Noemi je niol<* Plakala.
strukcija pa je bila izrecno izključena. Šusteršič je bil tisti, ki je pri postanku »SI. Jedn.« kategorično izjavljal, da bo »Jedli ota« z resno in sistematično opozicijo brez vsake o b s t ru k c i j e pobijala Bienerthovo vlado. Ali Šusteršičev blišč bi bil premajhen, če bi bilo ostalo pri resni in smotreiii opoziciji. Zato pa je pri-lomastil na dan z obstrukcijo. No, sedaj ima slavo, pa Herostratovo. — Poslanec Biankini je duhovnik katoliške cerkve. Kako sodi »Slovenec« na sploh o katoliškem duhovniku, je znano. Torej pač najboljši vir. In Biankini pravi v svojem »Narodnem listu«, d a j e o b s t r u k c i j a z a-č e l a brez dogovora s strankami »J ed.note.« Torej Šusteršič je rušil slogo med opozicijskimi strankami. Zvezal se je s češkimi kmečkimi bogataši ter začel uganjati obstrukcijo, ne da bi je bila Jednota sklenila. Znašel je »akcijske« stranke. Povdarjalo se je takrat tudi od strani obstrtikcijonistov, da so pričeli obstrukcijo na svojo roko — sedaj pa tako farbanje po »Slovencu«. In tisti, ki obsojajo rušitelje sloge, so grobokopi slov. sloge! — Humbug, norčevanje s pravo slogo je bil Šusteršičev klic v »Unionu«: Edinost, edinost, edinost! Sedaj ko je doživel fiasco, prav ker se ni držal edinosti, kriči po edinosti. Naravnost smešno! Pa ob jednem tudi žalostno. Najgršo gonjo uprizarja Šusteršičeva stranka proti napredni, na najpodlejši način se bori prav sedaj proti Hribarju in Ploju, ob jednem pa kriči Šusteršič: Edinost, edinost, edinost! Tako edinost, kakoršno hoče Šusteršič, naj vzame vrag. Tista edinost naj bi samo njemu pomagala sedaj, ko je v škripcih, ko se je klerikalcem »za obesit«, kakor je rekel neki klerikalni prvak; ko bi ga edinost malce utrdila, pa bi začel spet z »akcijskimi« strankami strašiti in uganjati svoje neumnosti. Saj ga vendar poznamo!
Grobokop sloge na Dunaju je bil dr. Šusteršič. S svojo samoglavnostjo je razbil Narodno zvezo, disgustiral dalmatinske poslance ter skrčil prvotni impozan-tniutis opozicije. Grobokopa edinosti poznamo. Zato naj se stranke v »Jednoti« postavijo na pravo stališče proti njemu,
dji namreč ne gre, da bi v taki skupini proti volji te kar nakrat počel nekaj, za kar nima dovoljenja, pri tem pa še kazal svojo strankarsko strast, ki se ga dr* kakor klop kože. Neumna je v »Slovencu« trditev; da hočemo ponižati klerikalne poslance; da bi morali biti lepo tiho ter poljubljati prah s čevljev Hribarjev in Plojev. Bedarija! Kaj takega nismo nikjer rekli z očito besedo in iz nijednega našega stavka se ne da sklepati kaj takega. — Mi razumemo slogo čisto prav in tudi »Slovenec« ve, da imamo.prav; pa reči je moral nekaj, ker se baš bori za slogo in edinost!
K srcu mu ne gredo naše besede, zato pa je n a s ozmerjal z grobokopi slov. sloge. To nas nič ne boli, ker je laž. Takih in jednakih klerikalnih lažij smo navajeni kakor sedanje velike vročine. Želimo pa, da prime pravega grobokopa slovenske in slovanske sloge »Jednota« pošteno za njegova obstrukcijska ušesa ter ga nauči podvreči se sklepom edinosti, kakoršna mora vladati v »Jednoti«, če ima biti to res jednota. Na jesen naj se »Jednota« utrdi ter ostane trdna v vseh svojih delih, kar edino more voditi do uspehov za slovanske narode. Najprvo je treba obračunati z grobokopom. Pred sodnim stolom »Jednote« naj se spokori: če noče, pa je bojše, da je Jednota brez tako nezanesljivega stebra. Aut — aut!
Tovarišem abitorijentom!
Že v kratkem času se boste odločili, kam greste študirat. V pošte v pridejo za Vas Gradec, Praga in Dunaj. Če stvar malo s praktično slovanskega stališča premotrite, mislimo, da se ne boste težko odločili. Prosimo in vspodbujamo Vas, pojdite študirat v Prago. Mnogo nas je že
• tu in Število jugoslovanskega dijaštva stalno raste! In prepričani smo, da je na Dunaju in v Gradcu veliko več takih, ki
i jim je žal, da so tam kot pav Pragi.
Ne bodemo razlagali na Široko, kaj ima   slovanski   posebiio  slovenski   dijak
; pretrpeti v Gradc.ii in na Dunaju; vserri
so znane lanske demonstracije, vsem je znano, da so hoteli nemški kulturonosci-dijaki izstradati slovansko dunajsko di-jaštvo s tem, da so prisilili oblasti, da so zaprle ,menso academiko'. Tako vidimo, da v omenjenih mestih Slovan ni le v nevarnosti za svoje življenje, ampak da se mu tudi lahko zgodi, da ga izstradajo. Slovan plačaj, potem pa ven, samo, da me ne nadleguješ dalje časa. Kako dolgo bo še trajalo žalostno in sramotno dejstvo, da se bodo slovanski dijaki silili v tuja mesta, na tuja vseučilišča? Saj nas nočejo, dokazali so nam to že stokrat in nam še bodo! In tako vidimo, da žalibože še danes veČina slovenskih dijakov preživi najlepša leta v tujih mestih, kjer čuti vsak dan le preziranje ni zasmeh! —
A ne samo s praktično slovanskega stališča, tudi iz egoizma mora priti vsakdo spoznanja, da mu je Praga bližja kot Dunaj ali celo Gradec. Življenje je to bodi naglašeno enkrat za vselej — gotovo dosti cenejše, boljše in lepše kot na Dunaju ali pa v Gradcu. Na čeških visokih šolah boste prijazno sprejeti in povsod bodo z Vami prijazno ravnali. Seznanite se tu natanko z narodom Češkim, katerega kultura je silna! Videli boste to žilavo slovansko pleme, ki dela na vseh poljih z občudovanja vredno vztrajnostjo in ki brani svoj narod, obklopljen od vseh strani z velikim in bogatim nemškim plemenom, s čudozno spretnostjo in požrtvovalnostjo!
Pa tudi jugoslovanske dijaške organizacije Vam nudijo mnogo; tu je skupna jugoslovanska čitalnica, kjer imate na razpolago vše slovenske, hrvatske srbske in češke časopise in revije. Imate knjižnico slovensko, hrvatsko in srbsko ter nemško, ki nudijo mnogo zanimivega in po-dučljivega. Že prihodnje leto se pa vsta-novi »Zveza« vseh jugoslovanskih društev in potem bo prilike dosti, da se Jugoslovani med seboj spoznamo. Z izleti, predavanji in pred vsem z življenjem pa spoznate brezdvomno prvi narod slovanski-češki!      •¦'                           •        '       '
Pridite torej in se prepričajte sami! Tu v Pragi naj se centralizira jugoslovansko
»Vse poizvem!« je zakhcal končno in odhitel po stopnicah doli.«
Na hodniku v prvem nadstropju je čakala nanj gospa Mrazkova in ga zbadljivo vprašala, kdaj bode svatba; toda ko je slišala, da je Noemi ponudeni zakon odklonila, se je razsrdila še bolj nego prej, ko je mislila, da se zgodi nasprotno. Oseba, ki stala na svetu osamela. kakor kol, ni radostno sprejela časti, stopiti v sorodstvo ž njo, z gospo Antonijo Mrazko-vo, in se je drznila z odklonitvijo razžaliti stričnika njenega moža!           ••• -               j
Kaka dva  meseca  pozneje je sedel gospod Henrik Ribinjski s svojim prijateljem pri laškem kaminu majhne, z izbranim okusom opremljene sobe ene onih starih hiš na Mali Strani, ki so iz posesti davnega češkega plemstva prešle v meščanske roke. Dasi je bilo pročelje že zelo obnovljeno, je bilo notri vendar še najti ostanke prav tako gotike kakor renais- • sance, in na širokih.hodnikih pod križa--stimi oboki bi te niti ne bil presenetil pojav viteza s plapolajočo perjanico na čeladi, in v globokih izdolbinah, kjer so..sem pa tje Še stali bogato izrezljani naslonjači, s ¦ svojimi visokimi  opirali, je oko nehote
iskalo ponosnih dam in nežnih deklic, ki so pač pred veki sedele tukaj pri kolovratu ali igrale na lutnjo.
Toda gospod Ribinjski zdaj hi mislil na, nič podobnega; da, zdelo se je, da sploh ne misli, in globoke, krasne njegove oči so leno in brezbrižno blodile po pestrih cvetih mehkill 'preprog na tleh/, Gospod Ribinjski se je zelo-mlad oženil, in sicer iz zmote: mislil je tedaj, da svojo ženo ljubi, in ona je živela žalibog v isti zmoti, ki pa je bila pri njej bližja resničnosti. Toda kmalu sta spoznala svojo zmoto in se drug drugega ogibala kar največ mogoče. Gospa Ribinjska, sentimentalna blondinka, je bila hči posestnikova; dolgo je plakala nad svojo usodno zmoto, poskusila je tudi vzbuditi v soprogu zopet prejšnjo naklonjenost in samo sebe vlagati v ljubezen; toda ko je spoznala neuspešnost svojega prizadevanja,,se je omejila na ljubezen svoje, hčerke -ter živela odslej kar fcor nuna, puščaje Henriku proste stike z onim svetom, kateremu se. je ona popolnoma odrekla. Ko je to leto nevarno zbolel njen oče, se je s hčerko odpeljala k njemu na deželo, da bi mu stregla; bil je piamreč-vdovec od onega-Časa, .ko se mu je ona rodila. Bila je tam že celo jesen
in celo zimo in ta čas'je pisala soprogu redno vsake tri tedne. ljubeznjivo,_ toda hladno pismo, na katero je gospod Ribinjski vselej prav tako hladno Ijubeznjivo odgovoril. Več si tudi ni želela. Gospod Henrik pa se je zelo dolgočasil, kajti kljub krasnim in navidezno globokim očem Je bil praznega srca.
»Da ti odkrito priznam, Robert,« je pripovedoval zdaj svojemu prijatelju, »ta jstvar me začenja nad rnero dolgočasiti, in neprestano premišljam, kako-bi se te male piiritanke zopet iznebil.«
»Ti-se norčuješ!« odvrne Robert. »Pustolovstvo s tako romantičnim začetkom! Mimogrede rečeno, si mi obljubil, da mi celo historijo svojega novega poznanja natanko poveš, toda obljube nisi izpolnil.«
»Ali torej hočeš, naj pripovedujem?« pravi Henrik zaspano. »Baš ne veseli me to ne, toda končno je pogovor enak pogovoru. Kako daleč si torej že posvečen v moj roman?«
»Povedal si mi samo, kako si se seznanil t njo pri gospej z Rottenfelda, da si jo prvič videl mpskirano prav t kakor »^eanne« pri gospej G. Sand in dalje, ka-, ko ti je gospa ž Rottenfelda ne" 4e »ama "ala naslov te obskurne krasotu ~.«
dijaštvo in od tu iz slovanskega mesta bo-demO kričati vladi V gluha ušesa, da nam mora dati, kar nam gre. In čim več nas bo, tem silnejši bo glas !.i tem prej bode-mo uslišani! Še enkrat Vas torej vspod-bujamo: obrnite hrbet nemškim mestom, mislite na lastne koristi in tudi na veselje akademičnih let, v jeseni pa kovčeg v roko in v Prago!   .                                   ]
»Združena jugoslovanska društva v Pragi.«
(Ilirija, Hrvat, Šumadija.)
DOPISI.
Iz ajdouskcga okraja.
Iz Dola nad Ajdovščino. --(Pozor planinci in p lan in k e!) Na vshodu ! se vspenja nad nami prekrasen trnovski 1 gozdi in lepi razgledi na vse strani; lepa je Trnovska planota. Vrhovi, ki štrlijo iz nje, nas vabijo »z prašne doline in mičejo tja, na goro na goro, na strme vrhe, tja, j kliče in miče in vabi srce. Da tu najdeš oni zaželjeni mir, ki si ga želiš večkrat v dolini. Tu je prava poezija doma. Dragi dolinec, otresi se za nekaj časa dolinskega prahu, odloži vsakdanje skrbi in najdi na Dol-Otlico  uživat brezskrbno  in  se nasrkat gorskega zraku, katerega gotovo potrebuješ.
Jedna najlepših partij v Trnovskem gozdu je gotovo Dol-Otlica, slavnoznana ne le radi svoje prirodne lepote, ampak tudi zdravniki jo nasvetujejo miru potrebnim. Vipavski vlak te pripelje do Ajdovščine. Tu izstopiš. Tvoj cilj je Dol-Oltica. Zatorej jo kreneš v ravni smeri proti gorski planoti. Pot se strmo vije navkreber na Predmejo. V poldrugi uri imaš že planoto pod nogami. Pogled od tu je krasen, diven. Oči se ne morejo nasititi pogleda na ta veličasten gozd. — Pot te pelje na levo stran dalje kraj senčnatega gozda na Dol. Pri šoli stoji prijazna restavracija s prenočišči za kakih 60 oseb »Pri Polancu« in te vabi, da za-viješ notri, se malo okrepčaš in si pridobiš nove moči za nadaljno pot. Ako si dober turist, zlezeš na najvišje vrhove Trnovskega gozda na Golake. Mali Golak je večji od velikega Golaka in je visok 1495 metrov. Z njega imaš krasen-razgled na Julijske Alpe in na Kranjsko proti Ljubljani. Kreneš lahko tudi skozi smrekove gozdove in lepe senožeii proti severovzhodu na Idrijo. Marsikaka plaha srnica te bo gledala od daleč s svojimi začudenimi očmi. Iz Dola obiščeš lahko lepo Otlico in jo mahaš potem skozi gozd na prijazni Col, odkoder dospeš lahko zopet v Ajdovščino. Iz Dola je seveda še veliko drugih krasnih izletov. Planinci in planinke. Vi hodite radi po lepih planinah in krasnih višavah, katere iščete radi dru-godi. Krasota naših gora in planot je našim domačinom le še premalo znana. Spoznavajmo torej krasoto svoje zemlje in obiskujmo pred vsem naše domače divne kraje.!
Iz goriške okolice.
Iz goriške okolice. — (Tudi nemščina naj pomaga.) Nedavno od tega sem se mudil v Kronbergu, kjer sem izvedel, da je zičei tamkaj, učitelj podu-čevati Kronberžane sedaj med počitnicami nemščino. Sicer je dobro,, ako človek več zna, ker tudi za več mož velja. Jaz mislim pa, da je treba najprvo *neti v oblasti svoj materni jezik in potem še le gre bolje s tujimi.
Kaj je g. učitelja dovedlo do tega, da je začel v Kronbergu. z nemščino? Glas pa gre po deželi, da je k temu mnogo pripomogel tamkajšnji vikar«, Jcer Aoee imeti Vse ljudstvo na vrvici, Volitve se bližajo ih vse priti" prav, tudi če napravita nekaj Nemcev v Kronbergu, to ne de nič, samo, da oddajo svoje glasove pri prihodnjih volitvah za klerikalno stranko. —. Tu ju žuli čevelj. Popraviti ga hočeta z nemščino!
Iz Lok. — V nedeljo, dne 18. t. m. je priredila naša domača godba javen ples. pri gostilničarju g. Vfžinu. VdeleŽba je bila jako povoljna in tudi dohodki so lepi. Mi moramo le častita« godbi, da je tako napredovala ih upamo, da pojde svojo pot naprej.   Res je sicer, da ji od neke
strani brije neprijetna sapa, ali taki ltva-lenkosti se ne sme podvreči, marveč tre- j_ ba je radi tega delati s podvojeno silo. Da prihaja ta nedolžen veterček ra farovža v Kronbergu, je nam Ločariom znano, samo čudimo se, zakaj je gosp. vikarij nasproten naši $q4bi, ko vendar vemo, da ljubi petje in muziko; najbrže pa zato, ker "ne trobimo v njegov rog.   -    .                    j
Na dan plesa je imel naš vikarij ve-černice še le ob 6. uri popoldne, kar se pa t navadno vrši ob 2l/2 popoldne. Čudno jew da bi bil toliko časa kje drugod zadržan, J in si ne moremo to drugače tolmačiti, kd- . kor da je bilo to v zvezi z našim plesom. Muz i kan t.     .

Družba sv. Cirila in Metodi;;
VABILO                |
na                                           ¦
XXIV. redno veliko skupščino »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" i
v nedeljo, 8. avgusta 1909. od 10. nri dop. na Jesenieah            j
(v hiši g. Antona Trevna na Savi štev. 16).
Vspored: 1. Nagovor prvomestnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovp poročilo. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Volitev . članov v družbeno vodstvo.') 6. Volitev nadzorništva (5 članov).8) 7. Volitev raz-sodništva (5 članov).") 8. Izprememba pravil. 9. Slučajnosti.                                    |
1) Iz vodstva letos izstopijo gg.: Aleksander Hudovernik, dr. Iv. Svetina, Iv. • Vrhovnik.                                           -    j
V odboru pa še ostanejo gg.: Andrej Sene-kovič (prvomestnik), dr.  Dragotin  Blei--J weis vitez Trsteniški, Fran Črnagoj, dr. JErnest Dereani,   Gregor   Einspieler,   dr. ' Ivan Mrhar, Fr. Pahernik, Luka Svetec, ' dr. Gregor Žerjav.                            ,       I
2) V nadzorništvu so bili gg.: dr.Fran Ile-šič, dr. Da-rlo Majaron, dr. Ferd. Miiiler, ' dr. VI. Ravnihar, Iv. Scheinigg.          Ji
3)  V razsodništvu so bili gg.: Jak. Kogej, Matej Ražun, K. Šavnik, dr. Fr, Šavnik, dr. Fr. Tekavčič, dr. K. Triller.
Dostavek: 1. Po.prihodu skupščiriar-jev na Jesenice bo sprevod na Savo, kjer se vrši zborovanje v hiši g. Antona Trevna št. 16.
2. Ob treh popoldne bo ljudska veselica prt gosp. Višnarju, ki jo priredita domači podružnici s sporedom: a) javna telovadba »Sokola«, b) srečolov, c) šaljiva =pošta, č) prosta zabava.                      -
Skupni obed bo pripravljen v gostilni g. Jakoba Mesarja na Jesenicah, cena 1 K 50 v za osebo; Udeleženci naj se za to prn glase do 1, avgusta pri samem gostilničarju, ali pri podružnici družbe sv. Cirila in Metoda na Jesenicah. Obed se bo dobil tudi v drugih narodnih gostilnah, posebno pri g. Trevnu na Savi, na »Pošti«, pri »Sokolu«, v gostilni Višnarjevi in HrovatoVi na Jesenicah. Cena navadnemu kosilu 80 .v, na razpolago pa bodo še druga jedila. Kdor hoče, da dobi tu pripravljeni obed, naj se oglasi do 1. avgusta pri navedenih gostilničarjih.
on skupil. Metal je okoli tudi s »slavi-s c h e H u n d e«, koja psovka je bila pred štrajkom v tovarni nekaj prav vsakdanjega.
Prvikrat tekom tukajšnjega štrajka je stavkujoče delavstvo to pot izzvano nastopilo pot nasilstva, Merodajni krogi se lahko prepričajo iz tega, kake razmere so morale vladati v tovarni pred štrajkom, kakšne, pojme imata ravnatelj Amman in njegov oproda Ganz o ravnanju z delavci.
Poskrbi se pa že za to, da ravnatelj Amman ne bode več streljal na naše slovenske delavce, ih da ne bodeta on in Ganz več psovala naših Ijudij z »windi-sche« in »slavssche Hunde.« —
V uradnem poročilu čitamo med drugim:
?0-letni tovarniški delavec Anton T vina je bil ranjen od krogle na kosti leve roke, 37-Ietnega Žagarja Alojzija Re-piča je pa zadela krogla na levi sprednji roki. Obe poškodbi sta po mnenju zdravnikov lahki.
Voditelj okrajnega glavarstva v Gorici, dvorni svetnik grof Attems, je oba ranjenca sam zaslišal in po njunem opisovanju je stvar vsa drugačna. Oba sta izpovedala, da je ravnatelj Aniann oddal prvi strel takoj proti prihajajočim delavcem, preden so ti rnogli naznaniti svrho svojega prihoda in pri tem je ranil Furlana na 10 korakov. Delavci so bili radi tega ogorčeni ter so, kakor sami priznavajo, šli proti ravnatelju Amannu in njegovemu sinu.
Ravnatelj je baje potem oddal še en strel neposredno pred stanovanjem in tri do štiri strele z okna prvega nadstropja, pri čemer je bil zadet omenjeni Repič. Še le potem — vedno po izjavi delavcev — je šla razjarjena množica proti tovarni in je razbila okna, pri čemer je bila poškodovana tudi elektrarna. Škode ni še ugotoviti, ker je menda kamenje, ki je palo v v tovarno, poškodovalo tudi stroje.
Voditelj okrajnega glavarstva v Gorici, grof Attems je po noči, ko je prejel brzojavno poročilo o dogodkih, poshl v Ajdovščino vse. orožnike, kar jih je bilo jna razpolago in je včeraj zjutraj prišel v Ajdovščino, kjer je sodni predstojnik, deželne sodnije svetnik Oovgan že zapričel preiskavo. Orožništvo poizveduje od svoje strani. Doslej ni bil še nikdo aretiran.
Dolg pogovor- z namestnikom. Včeraj dopoludne sta na podlagi enoglasnega sklepa občinskega starešinstva prišla v Trst župan ajdovski g. Ignac Kovač in podžupan g. notar Artur Lokar ter imela zelo dolg pogovor z gosp. namestnikom. Pogovor je. trajal nad 1 in pol uro. Gg. Kovač in notar Lokar sta v imenu občine Ajdovščina prosila g. namestnika, naj zastavi ves svoj osebni upliv, da se ta grozovita stavka čim prej reši. Opozarjala sta g, namestnika, da stavka paralizira vse gospodarstvo občine in.da se je bati ponovnih, hudih spopadov. Gosp. namestnik je z nazvečjim zanimanjem sledil poročilu gg. zastopnikov ajdovske občine ter obljubil, da bode storil, kar mu bo le Hibžno, da stavka čim prej konča.
Siri t AjMii: = -
Kakor vsako nedeljo, se je: tudi to .vršil shod štrajkujočega. delavstva, kojega se je udeležilo delavstvo v prav obilem Številu. Govorila sta na shodu tudi gg. dr. iMandič in Jaklič iz Trsta. Strajk traja sedai že dsmi teden.
Po shodu je šlo vse delavstvo na čelu mu imenovana gospoda iz Trsta v tovarno, da povprašajo ravnatelja Am-. mana, kaj pravzaprav misli. Tu pa se je zgodilo nekaj nečuvenega prav po nemško surovega. Namesto da bi Amman delavce sprejel, je izstrelil šest strelov iz samokresa na nje ter tri delavce rani!.
Ta surovi čin je delavstvo tako razburil, da je razbilo vse šipe na tovarni ter p o lomilo.kar'ni u je prišlo pod roko.
Pri vsem tem je Švicarska surovina Ganz delavstvo še i z % i va 1, a jo fe tudi
Domače vesti.
Kobariški dijaki vabijo k veselici, katero prired.e ob priliki petdesetletnice Pa-gliaruzzijevega rojstva v nedeljo, dne 1. avgusta 1909. ob 8. uri zvečer na dvorišču g. Frandoliča (pri Špehonju). V slučaju slabega vremena nedeljo pozneje. Vspored: 1. Pagliaruzzi-Vodopivec: »Sa-modive-Sarnovile«, Igrokaz z deklama-cijo, petjem in živo sliko. 2. Linhart: »Županova Micika«, Veseloigra v 2 dejanjih. 3. Prešeren-Mašek: »Strunam«, 4. Andrejev: »Rusofil«, dejanje se vrši za časa rusko-japonske vojske.
Vstopnina k veselici: Sedeži prve vrste 1 K 20 vin., druge vrste 80 vin., stojišče 40 vin. — Dijaki plačajo polovične cene. Vstopnina k plesu 2 kroni.
Ker je čisti dobiček namenjen za Pa-gliaruzzijev spomenik, se preplač:!a hvaležno sprejemajo. Darovi se sprejemajo tudi od neudeležencev ter se objavijo v časopisih.
Mesto venca na krsto pokojnemu prijatelju Ivanu Lokarju daruje F. Hmelak, lesni trgovec in veleposestnik, 10 kron
Ciril-Metodovemu   društvu   in   10  kroti Dijaški kuhinji,
Novo ljudsko štetje je pred durmi. \T svrho pravilnega poslovanja so dobila vsa okr. glavarstva poleg drugih navodil tudi nalog eminentne važnosti, da urede in se-stavijo pravilni »krajevni imenik«. K su-delovanju so poklicana in zavezana vsr, županstva, ki morajo z največjo natančnostjo izpolniti detične formularje, zlasti »Dodatek k sestavi imenika krajev« in iz. bacniti vsa smešna, spakedrana, potvorje-na in nepravilna slovenska imeha — prave spake — nad katerimi se je doslej jezil ali smejal vsak zaveden Slovenec.
Čas je torej za to, da izginejo nemški krajevni napisi, o katerih je bilo pred časom obširnega govora v javnosti pa smo povedali, da je Čas za odpravo takih napisov prihodnje leto! Gg. župani, na noge! Otresimo povsodi s sebe znake tujstva.
Imenovanje v poštni službi. — Po. štni oficijal Pavel Pogutschnig v Trstu je imenovan poštnim kontrolorjem.
Sestanek slovenskih naprednih ahi-turijentov. 31. julija se vrši v Ljubljani prvi skupni sestanek vseh slovenskih naprednih abiturijentov. Glavno, kar obeta sestanek, bo združen in enoten ! nastop naprednih abiturijentov in sploh slov. di-jaštva in skupen načrt za bodočnost. Vsled velike važnosti tega sestanka naj ne manjka noben napreden abiturijent in abiturijentka, najprisrčnejŠe pa je poleg tega vabljeno vse. slovensko napredno dijaštvo in tudi Slovenci, ki jim je skrb za bodočo slov. inteligenco. Dijaški udeleženci naj se takoj prijavijo tovarišu Franu Dekvalu, Ljubljana, 'Florijanska ulica 24, in pripomnijo, če bi reflektirali na prosto stanovanje. Spored »sestanka naprednih abiturijentov« v Ljubljani 31. julija je sledeči: Sobota (31. julija) .dopoldne ob 9.: 1.) Otvoritev. — 2.) Smotri naprednih abiturijentov. — 3.) Slovenska univerza. — 4.) Položaj srednješolskega dijaštva. Nadaljevanje referatov ob :i/44, popoldne. —- 5.) Ljudska izobrazba. — 6.) Dijaštvo in sokolstvo. — 7.) Njarodna obramba. — 8.) Narodno-gospodarsko delo. — Kraj zborovanja je dvorana »Me-stn^a doma«. Zvečer je prijateljski sestanek v ^Narodnem domu«. V nedeljo (1. avgusta) pa si udeleženci lahko ogledajo skupno prezanirnivi muzej, slov. umetniško razstavo itd., ali napravijo izlet v lepo gorenjsko stran.                          :
Imenovanje v sanitetni službi. - C. kr. sanitetni asistent pri c. kr. nainestni-štvu v Lincu dri Ivan Hanimerschrnidt je imenovan sanitetnim asistentom pri c. kr. namestništvu v Trstu.
Spomen-knjigo .v proslavo 60-letnice Vj. Spinčiča je izdala občina Kastav. Knjiga stane 2 kroni, čist prihod je namenjen za družbo sv. C. in M.
Izlet »Slovenskega bralnega in podpornega društva« v Idrijo se je izvršil v popolno zadovoljriost udeležencev. Zavedni Idrijčani so sprejeli došle goste prav prisrčno. Idrija si je nadela praznično obleko in razobesenih je bilo po celem mestu vse polno samo narodnih zastav. — Po dopoldanski slavnosti se je. zbral večji del udeležencev v hotelu pri »Črneni orlu«, kjer je bilo skupno kosilo. Med kosilom je svira! rudniški orkester izbrane slovanske komade. Tekom obeda so se vršile razne napitnice in govori. Za štraj-kujoče v Ajdovščini se je nabrala precejšnja svota.(
Ob 3. uri se je začel pomikati sprevod Ua veselični prostor k bratu Grudnu Ko je prišel sprevod mimo idrijske rudniške šole, bilo je na ograji polno šolario v belih oblekah, ki so udeležence sprevoda posebno pa goste, obsipavale s cvetlicam ter jih navdušeno pozdravljale. Čast zavednosti tega miadega naraščaja!
Na veseličnem prostoru se je razvil« živahno vrvenje! Posebno so se odlikovale dražestne idrijske gospice s svoK postrežljivostjo in vljudnostjo, ki so švigale med gosti ter prodajale razglednice in šopke v narodne koristi. — S pevskin programom je pričet »Slavec« iz Ljubljane z Bedlovo »Svoji k svojim« pod vodstvom g. Beniška. To času primerno Pe' :sem je sprejelo občinstvo z velikim navdušenjem. — Za tem je nastopil pevski zbor »Slovenskega bralnega in podpornega društva iz Gorice« s Pirnatovo »Port* lad in jesen.« To težko in lepo  skladb"
s0 izvedli goriški pevci z veliko preči- t Znostjo in ploskanje ni preje ponehalo, da ' so zapeli Se eno pesem. Goriške pevce so I 'idrUčani povsem burno aklamirali.' Gori-L.„ij so želi za svoje lepo petje obilo hva-lt!, ¦-- Nastopila so pa tudi druga društva, med katerimi  se je  posebno   odlikovalo ' idrijsko pevsko društvo.                          I
Razvila se je prav živahna zabava §il- je- prehitr&#te tRFišek^^dli^ 4^^-pustiti smo moralfpVgtlVrfgein gostoljubne IdrijSane. — Omeniti je, da je bilo Gori-čanov čez 100, kar je zelo veliko število, ako se upošteva dolgotrajno in naporno
•pot."-                  r -*«.,.,
Vsak pa je prinesel seboj iz Idrije najboljše spomine. — Vam, dragi bratje Idrijčani, pa bodi izrečena iskrena zahvala, za vašo gostoljubnost in prijaznost. — Živeli!
Otvoritev koče v Koritnici L avgusta t. I. se izvrši ob 11. dopoldne. Opozar-j jamo, da je sestanek udeležencev prejšnji večer v Logu pri večerji in prijateljski I zabavi.
Imenovanje v poštni službi. — Za [ poštna kontrolorja sta imenovana ter ob jednein premeščena v Trst poštna ofici-,jala v Gorici Ahil Pelikan in Benedikt ; Savi i.
V deželnem zavodu gluhonemih bode soboto 31. julija t. 1. razstava ženskih I ročnih del, izdelkov risanja in lepopisja I od 9. ure pred. do 4. ure popoldne.
Planincem, ki bi se hoteli vdeležiti [ otvoritve nove plan. ktfče v Koritnici dne 1, avgusta, priporočamo, da odidejo z vla-[ kom do Trbiža, odkoder je po državni cesti 19 km. do Loga. S Trbiža vodijo za boljše hribolazce poti črez Mangart. — [z Loga do koče so 3 ure po treh različnih j poteh, od katerih vodi" z gorenjskega Lo-Iga (1000 m.) skoraj po ravnem krasna, popolnoma varna steza. Drugi dve stezi vodita iz doline in sta zanimivo nadelani in I za vsacega varni.
Kdor pa si želi ogledati od sv. Lu-[ cije dalje Soško dolino do Predela, mu priporočamo, da si preskrbi v družbi do 110 oseb voz pri Sv. Luciji, ki bi stal do j Loga in nazaj 40—50 kron. Informacije blede zvez, morebitnih tur itd. daja rade-[ volje Soška podružnica v Tolminu.
Obsojen klerikalni župan. — Pred 0-krožno sodnijo V Gorici sta bila klicana I Franc Vodopivec iz Kamenj in župan Vin-ceric Vodopivec. Svoj čas smo obširneje poročali, kako se je zgodilo, da si je motal zdraviti Dominik Vodopivec zlomljeno 1 ključno kost. Te poškodbe je dolžil župana iVincenca Vodopivca. Vlekla se je dolga lpreiskava',, slednjič je prišlo do razprave. [Zaslišanih je bilo "12 prič. Razprava je [trajala 4 ure. Sodnija je obsodila Franca I in Vinčenca VodopiVca na globo 75 K za [vsakega ali 7 dnij zapora, poškodovanemu [Dominiku Vodopivcu morata plačati 408 K odškodnine ter poravnati \Ke pravdne troške; teh najbrže ni malo. — Ali bo še [županoval dobri Vinko Vodopivec v Ka-[tnnjah?!
Za odpomoč kolonom so se resno za-[ vzeli klerikalni voditelji«   namreč   slov. [ klerikalni voditelji— tako piše »Gorica«. Resnica je ta, da se je zavzel z"a ko-| lotisko vprašanje prvi prost Faldutti. Pro-I učil je to vprašanje natančno, predložil I državnim poslancem spomenico ter.dose-leel, da je bil ministerski odposlanec v napi deželi, kjer se je mogel najicu mesta [Prepričati, kako res potrebno je, da se kaj [stori za kolone. Ko so videli slov. klerikalci, da je vse lepo napeljano, šo se tudi Ni lotili reševati kolonsko vprašanje. Fon [ie stavil celo predlog, pa jako kratek: da |nai se namreč kolonstvo odpravi. Vse to j POtem, ko je bilo vprašanje že uvedeno Poslansko  zbornico  po  Faiduttijevem I trudu. Klerikalci igrajo zopet ulogo srak 'avovim perjem. — »Gorica« govoriči li o liberalnih oderuhih in brezsrčnežih. ^c tiho, »Gorica«! Znano je, kako so že trpeli koloni pod farovškimi oderuhi (pred [cti je bil dopis v »Soči« o tem, pa kak-pen! Koloni so nam bili hvaležni zanj!) 1,1 znano je, da trpijo največ pod gospodo, totero mnogo čislajo v farovžth. Tiste 0-^•ulie in brezsrčrteže poznajo dobro tudi j Pri »Gorici«..-^ Če bodo koloni iskali rešitve iz svojega težkega položaja pri kle-| T*alcjli, se bodo kruto varali. Menda pač t J^iJo še pravočasno, da je klerikalcem ,Cza to, da polove glasove kolonov za de-. M?nozborske volitve!
Luč!pod mernikom je nekdo, ki ob sobotah piše »Gorici« pisma., Vse kaje, da je bil tudi on prisoten pri nekem letošnjem predavanju »o impresijonizmu.« Kajti povedal je, da ni bilo v dvorani nobene slike, na kateri bi moral predavatelj s paličico v roki razlagati nazorno svoj tema, menda tako, kakor opisuje profesor v šoli na. steni visečo sliko li-^^JjJ^niele^nji. Tudi se zdi brez smisla tejnu filozofu, da prinašajo ljubljanski listi ocene in opise na razstavi se nahaja-joČih slik, češ, da nimajo taka poročila nobenega pomena za one, ki slik niso videli. Škoda, da si. umrl mesec prezgodaj, RihardMuther! Vedel bi zdaj, da so tvoji feljtoni in tvoje knjige brez pomena, ker jim nisi priložil vsaj malih podobic, tako-rekoč malo razstavico za boljše razumevanje. Tako pa so brez smisla. In brez smisla in pomena so tudi vse ocene o koncertih in glediških predstavah, če jih čitatelj ni videl. To si zapišete za ušesa vsi pisatelji in kritiki in — si parva licet — tudi ti ocenjevalec »Divjega lovca.«
Hudo je na vetru luč, in dovolj tvoje klavrne svitlobe. Pod mernik, da ne u-gasneš!
AH se tako pospešuje promet s tujci? V znanem kraju ob železniški postaji na Tolminskem sta bili naročeni za pot v Idrijo v noči na nedeljo 2 žardinjeri. Radi cene se je pobotalo in kar se je zahtevalo se je tudi zagotovilo, da se plača. Pogoji so bili sprejeti, torej dva voza v redu naročena. Ko je bila družba na mestu, pa ni našla nobenega voza. Kaj storiti? Poslalo se je pogledat in po dolgem klicanju so slišali čakajoči odgovor, da se ni vedelo prav gotovo ali pride družba ali ne; čeravno je bilo že 3 dni prej dogovorjeno, da bosta čakala vozova pri kolodvoru.
Lastnik enega voza je naročil, da se koj vprežejo konji in odpelje vsaj polovica izletnikov. Drugi lastnik pa je robato odgovoril, da on ne pelje nikogar. Po 4 urnem iskanju se je šele posrečilo dobiti drugi voz, da je bilo možno se odpeljati naprej. Prizadeti izletniki so sporočili natančno uro, kdaj dospejo na lice mesta« morali pa so radi brezbrižnosti prizadetih-zamuditi 4 ure in si šele sami iskati voz, da so se lahko udeležili nameravanega izleta v Idrijo.                            "
Tako postopanje je vredno najostrej-še graje. Morda se storijo v tem pogledu še drugi koraki.                              F.
Slepci. — Skupno število slepcev, ki niso bili sprejeti v noben zavod, je znašalo v naši deželi leta 1905. 117. Po vzrokih sleposti se razdeli 117 slučajev takole: Radi infektivnega vnetja pri novorojenčkih 4.3%, radi osepnic 1.7%, radi ra-njenja oči 10.2%, radi drugih bolezni 62.4%, rojeni slepci 21;4%.
Vlak je povozil pod Sv. Križem v Vipavski dolini 60-letno starko po imenu Kalin. Starka je bila gluha.
Zaprli so v Gorici radi tatvine nekega brez poselnega brivskega pomočnika Franca Kandv.
Iz Št. Andreža. -— Sedaj je imelo naše vrlo »Bralno in pevsko društvo« svojo običajno letno veselico s prav lepim vspo-redom, Istotako marljivo se pripravlja naš vrli »Sokol« za svojo I. Sokolsko slavnost s pomočjo raznih okoličanskih telovadnih društev, kbjo' priredi dne 29. avgusta t. 1. Videti in opazovati, kako marljivo, vstrajno in disciplinirano se naši v resnici hrabri mladeniči pripravljajo na oni dan, si lahko mislimo, da bo nastop lep ter vspe slavnost kar najsi-jajnejše.
Res lepo je, ko jih vidimo pridno se Vaditi bodisi na orodju ali s prostimi vajami, na priprostem in odprtem dvorišču po končanem celodnevnem napornem delu. Št. Andrež lahko reče, da ni še imel take mladine.
Slavnost obeta biti res nekaj • posebnega, ker ta dati hočejo mladi Št. An-drežki Sokoli postaviti trden temelj so-kolske ideje tudi v Št. Andrežu pod geslom svobode, bratstva in jednakosti. Dolžnost je torej rodoljubnega občinstva, da ta dan pride mnogoštevilno v Št. Andrež. Več bratskih društev je za fa dan vže priglasilo svojo vdeležbo. In ta so: Goriški Sokol, Solkanski Sokol, Prvaški Sokol, Ajdovski Sokol, Kolesarsko' društvo »Danica« iz Gorice, Narodno izobra-
ževalno društvo na-Ajševici! — Ona dni-: §tva^ki se. še, niso-odzvala vabilu, so na* prp§eiia, da to čim prej store. Na zdar! . Priglasil je svojo udeležbo tudi tržaški Sokol.
Zveza narodnih društev.
Veselica »Bralnega in pevskega društva« v Št. Altdrčžu zadnjo nedeljo se je prav dobro obnesla. Ohčinstva sicer ni bilo toliko, kolikor ga vidimo navadno v Št/ Andrežu, domačinov malo, iz mesta tudi, kar je pa pripisovati dejstvu, da jih je mnogo že odpotovalo na letovišče. Pevske točke so bile proizvedene sigurno in prav dobro. Glasovi so dobri in enako tudi šola, »Zvezna«, »Pastir« in posebno pa »Mojemu rodu« s spremljevanjem orkestra so zelo ugajale. G, Škrabar je pel kuplet »Lepa žena« in vzbujal mnogo smeha. Igra »Gospod Čapek« je bila zares tebornp'igrana. Vsi igralci so bili na svojem mestu in v primernih kostumih. Omeniti moramo gdč. FurlanZmagoslavo in Maraž Terezijo, kakor tudi gg. Jakoba Calligarisa, Josipa Brajnika, Vinko Ban-delj^-a, Škrabar Adolfa in Vladimir Furla-ni-ja. Igra ima polno zdravega humorja v sebi. Po vsporedu se je vršila prosta zabava s plesom. Društvo se lahko ponaša z.lepim vspehom y moralnem in menda tudi v gmotnem oziru, kar mu bi bilo gotovo želeti glede na njegovo izvanredno pridnost in požrtvovalnost.
Narodno-izobraževalno društvo za Starogoro-Rožno dolino priredi v nedeljo 1. avgusta svojo prvo veselico na senčnatem, vrtu g. Ceja v Rožni dolini ne daleč od:Bajte. Toliko v prednaznanilo. Vspo-red priobčimo pravočasno.
»Sočebran« v Gorici. — Naznanili smo že veselico društva »Sočebran« pri Barki v Gorici.
».Prekoristno društvo je ustanovljeno v obrambo goriške periferije. Ker pa je težko od.začetka vsakemu društvu prirejati veselice, posebno pa v takih okoliščinah, v kakoršnih se nahaja omenjeno društvo, se najuljudneje naprošajo vsa slavna bratska društva, da bi priskočila na: pomoč 15. VIII. temu društvu s svojim sodelovanjem* vsaj z eno pesmijo. Upamo, da se že sedaj odzovejo društva, katera bi želela sodelovati!
Trgoviko-obrtfle in gospodarske veni.
.-Obrtna šola. — Ministerstvo je odločilo ustanoviti v Gorici oddelek "državne j pbrjtne šole v Trstu. Ta oddelek bo služil j potovalnemu obrtnemu poduku v naši deželi. Inženir Renato Penso, vodja zavoda za pospeševanje male obrti, bo vodja tega oddelka. Zato pa je imenovan od ministerstva profesorjem v 8. činovnem razredu pri državni obrtni šoli .v Trstu. Za učitelje na imenovanem oddelku so imenovani inženir Peter Venuti, Josip Torelli in Josip Mercina. Penso ostane štajno v Gorici.
)t Število govedi, ovac in svinj v nekaterih evropskih državah. — Nemčija ima goveje živine 20.589.856 glav, ovac 7.681.072, svinj 22.080.008; Francoska goveje živine 13.968.014, ovac 17.461.397, svinj 7.049.012; Angleška goveje živine 11.630.142, ovac 30.011.833, svinj 3.967.163 Italija goveje, živine 6.190.990, ovac 11.160.240, svinj 2.503.734;- Avstrija goveje živine 9.511.170, ovac 2.621.026, svinj 4.682.654; Ogrska goveje živine 6.738.365, 1 ovac 8.132(681', svinj 7.330.343."
Razne vesti
»Veleizdajniški«  proces  v  Zagrebu.
Iz zasliševanja Nastiča: Braniteij dr. M i-1 a d i n o v i č je zahteval pred vsem, naj se mu pokaže fotografija makedonskih ustašev z ženo dr. Žarka Miladinoviča, Drž. pravdnik je pokazal to sliko, nakar je dr. Miladinovič konstatiral, da sta predme t a,, k i jih je Nastič proglasil ž a bombe, s ko del j i ca za pepel i 11 s t a l o z a u ž i g a I i c-e. (Velika.senzacija., sodniki so si natanko ogledali sliko-in konstatiraii, da so res,na-m i š 1 j e n e b o m b e s t a I o z a u ž i g a-1 i c e in s k o d e 1 j i ca za p v, p e 1.) Dr.
i Miladinovič: Vi ste se sestali z gospo dr.
' Miladinovičevo 8. marca 1.1. v vlaku, vozečem na Dunaj. Ali ste se ji predstavili kOtfNastič? Nastič (vzadregi po.daljšem
razmišljevahju): Ne, predstavihsem se it kot Petrovič, koncipient iz Sarajeva. DrT Miladinovič:.Kot vladin koncipient. Na- .' stič: Tako nekako. Čital sem v listih, da, je Žarko Miladinovič izključen kot žago-' voruik v tem procesu. Zato sem začei" razgovor z gospo Miladinovičevo ter si zabeležil ves ta razgovor. Gre se mi namreč za biti ali ne. biti. Imel sem karto II. razreda, a gospa Miladinovičeva se je vozila v I. razredu. Dr. Miladinovič: Ali se niste ponudili gospe, da ji boste pomagali? Nastič: Da, ona mi je pisala, da ' bi imela rada z mano sestanek. Dri Miladinovič: Imam v rokah vaše pismo, ki ste ga pisali gospe Miladinovičevi, v katerem jo vprašujete, zakaj vam ne piše ter jo prosite, da naj vam naznani, kje bi se lahko ž njosešli. Ali je to vaše pismo? Nastič: Priznavam, da je. (Velika senzacija.) Dr. Miladinovič: Imam v rokah še drugo vaše pismo. V tem pismu se prito-žujete, da gospa Miiadino.vičeva.ni došla radi njene stvari v kavarni. Ali ste pisali vi to pismo? Nastič (v silni zadregi): Priznavam, da sem pisal. Nepopisna senzacija, slišijo se vzklici: »Vidite na poslu agenta-provocateurja!«) Dr. Miladinovič: Ali se vi res imenujete Gjorje Nastič? Nastič (v veliki zadregi): Krščen sem res na ime R i s t o, a ugajalo mi je bolje ime Gjorgje, pa sem se jel tako imenovati. Dr. Miladinovič: Ali vi ste prisegli naimeGjorgje Nastič in ste se tako tudi podpisali. Torej ste po krivem prisegli!
Drž. pravdnik tekom zaslišanja obtožencem: Vi se nadejate, dacesar ustavi proces. Toda, naj proces traja še leto dni, tega ne boste dočakali! Obtoženci: Mi nismo nikdar prosili za abolici-j o, ker še vedno verujemo v p r a v i e o! Zagovornik dr. Širne M a z z u r a (napram Nastiču): Ali poznate nekega Lan-ga? Nastič: Ne, ga ne poznam. Dr. Maz-zura: To je avstrijski vohun. Vi ste se z n j i m s e s t a 1 i v T r s t u. Nastič: (ves osupnjen): Priznavam, da sem v T r s t u g o v o r i 1 z n e k i m L a n g e r • i eni.
Zagovornik v zagrebški velelzda]-niški razpravi obsojen v ječo. Iz Zagreba poročajo: V ponedeljek je v veleizdajniški razpravi dejal državni pravdnik Accurti: »Ko bi jaz obelodanil svoje informacije, mnogo zagovorniki ne bi bili med zagovorniki.« Zagovornik dr. BudisavijeviČ je odgovoril: »A, ko bi mi obelodanili svoje informacije, ne bi državni pravdnik sedel na svojem mestu«. Senat je dr. Budisav-Ijeviču takoj naložif 100 kron globe, a na predlog državnega pravdništva se je proti dr. Budisavljeviču vršila še posebna razprava, na kateri je bil dr. BudisavijeviČ obsojen na osemdnevno ječo, kise ne nibre spremeniti v globo. Dr. BudisavijeviČ se je pritožil.
S Francoskega na Angleško v letalnem stroju. — V Calaisu se je dvignil z letalnim strojem Bleriot v zračne' višave dne* 25. t. m. Čez 23 minut so že Angleži pozdravljali Bleriota!
S kolom po bratu, sovražnika pa boža! »Slovenec« se je z"vso. srditostjo zagnal v »Mestno hranilnico ljubljansko« zaradi zvišanja obrestne mere, istočasno pa pobožal nemško »Kranjsko šparkaso« kot dobrotnico dežele! Še več! »Slovenec« napoveduje »Mestni hranilnici ljubljanski« boj, ki se baje začne te dni. Pa ljudje še sanjajo o skupnem gospodarskem delu s klerikalci! Boleti mora človeka srce pri takih razmerah, ki jih Ustvarja taka slovenska (!) stranka
;              »Slov. N.«
V kopališču v Miljah v Trstu se je podrl most. 400 ljudij je padlo v morje. Mrtev ni.nihče.
Na prodaj je
dvonadstropna hiša
i Kanili (1trm)
Ista pbsega : kuhinjo, 6 sob, 2. kleti in vrt. - Pročelje na 2 stfani iia lepem
kraju in y dobrem stami. Natari&riejfSr'*s* izve viiaSem upravnlStvu.
34
ZAHVALA.
Vsem cenj. družinskim prijateljem in sploh vsem onim, ki so ob času dolgotrajno bolezni našega blag »poknjuega soproga in očeta
IVANA LOKA.R
na katerisibodi način s pošeti in tolažbo bolnika vodrili, tako tudi tukajšnjemu gospodu župniku bodi izrečena globoka zahvala. Dalje se prisrčno zahvaljujemo vsem onim, kateri so nam ob britki izgubi izrazili sožalje in izkazali pokojniku zadnjo čast.
Posebno izrekamo iskreno zahvalo tukajšnjemu si. starešinstvu za korporativno spremstvo in venec, potem vrlima tukajšnjima društvoma »Sokol« in »Ipava« za častno spremstvo, venec in petje ter gospodoma govornikoma za ginljive slovesne pozdrave ob odprti gomili.
Še enkrat globoka zahvala vsem, ki so na katerisibodi način počastili pokojnika ter tešili preostale.
MIREN, dne 27. julija 1909.
Družina Lokar.
ŠUKNA
in modno blago za obleke
priporoča Ilrma
Karel Kocian Ž^IZ
V Huflipolcu na Getkem.
Tvorniške cene.            Vzorci franko*
.m.'Horvat
klobučar v Gorici Gosposka ulica št. 12,
Edina izdelovnlnica   raznovrstnih  tVnir,
za druživa.
Posebnost: čepice za gg. k farje,
Velika izbor raznovrstnih klobukov. Gene zmerne blago prve vrste.
Denar prihrani kdor kupi izgotovljeno pohištvo prt
Pozor!    Slouensko podjetje!   Pozor!
Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. fek 1009..
na novo otvorjena velika iiMtiiM trgovina
Franc Souvan sin.
v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22
v Ljubljani.
Srebrna svetit jn na svetovni razstavi v Parizu I. 100D, Srebrna svetinja la dunajski razstavi 1902.
Fritz Schulz ml.
akc. družba v Eger in na Lipskenj.
Glanzine daje najlepše perilo.
Sprejmejo se zastopniki
F. P.-VIDIC & Komp. Ljubljana
Opekama tU zaloga peci, ponudijo vsako   poljubno   množino
^^= patentiranih ^^»
zarezanih strešnikov
..Sistem MARZOLA"     (Stranihlzziegel)     »Sistem MARZOLA"
Barve: a) rdeče naravno žpni, b) črno impregniraui. Mi ttajličnejše, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje, a«
Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa Z Žico privezati, kar je gotovo velik« važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetra in burji.
Vzorce in prospekte pošljejo na željo brezplačno.
Takojšsja in najzanesljivejša postrežba.
Sprejmejo se zastopniki
I            Phonola
I    je :iek aparat,   ki   se  ga   pristavi h  glasoviiju, da zamore vsak —  tudi
I    oni, ki se ne razume prav nič na glasbo —  igrati  kakoršenkoli  komad I                                                  prav zivrtsno.
Dolični nparat je na ogled in tamkaj daje ludi potrebna pojasnila za s to pni k in za-agat elj
Rajmund Kren
Gorica, Via Teatro.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telofor. it. 79.
Račun poStne hranilnice štev. 837.315.
Ng občnem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo:
Hranilna vloga se obrestujejo po 4'/s%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsafcog-ar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 51/, #, na varščino ali zastave in na menjice po 6 %.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1908. s 6 %.
Stanja 31. dec. 1908.: Zadružnikov 1(.)04 z deleži v znesku 89.362 kron. — Hranilne vloge: 1,727.30470. Posojila: 1,693.201'—. — Reeervni zaklad: 90.23005. — Vrednost hiš: 111755 23.                                                         *
Najbolji škrop
I Ant. Brešcak-ul
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14 I
J             (v lastni hiši)            I
kateri ima v zalogi najbogatejšo t i1 iztero pohištva vseh slogov za j | ! T8aiL 8teB' prijrwtoga in naj- l| j      '    finejega izdelka.            ||
I  Daje tudi na obroke, i
l|     Lastna delavnica     ||
II  za tapecirano pohištvo. I|
II   Cene brez konkurence.     ll
IL-— "T——-^J
Različno pohištvo iz železa
podobe na šipe in platno, ogledala
žima in platno.