82. številka. Izdanje z* torek 9. julija 1895. __(t Trata, v torek zjutraj dne 9. jnlija 1895.) Tečaj XX. „ID1NOIT" uhaja p«, trikrat na ladan * iaatili ix-.laajik oli torkih, 6*tr«ltlh iu tobotah. /jutranja inlauja it-liaja ob ti. uri /jutraj, Tačaruo p« ob 7. uri »ačar. - Obitjno isdaaj« ittut; ta i»J«iB.n»r . t. - .H), i/mn IvaMij. t. l.ao ta tli HMce . . . !i.*ll ... ta pwl lata . . . .V— . . . *.— »a IM l.io . , . 10.— . . . I« — Na aaratka krat prilaiaaa iiriialM *• m JmIJ« »sir. Patanučna »tafilka dobivajo * pro-ilajaluicab tobaka v Iraiu po a »tč., iivtD Trata po • u?č. Sobotno raAarno tadanja r J rutu « nI., iiftn Trata • a«. EDINOST OlAsilo Blov«nak«tfa poliUAnatfa društva mm Primo Oglaai aa rađana p« tarifo t patita, aa aatlur« a dabalinu trktai a« plaA*)a pmatar, kali kar »baafa aavadaib tralU. Kutiaua, utm/m ca ia jaf natabtala, uaJi uflaai itd. aa ra£uaaj* pa pafadfcl V»4 tiopiti aaj a« palUjua aradailtta: ulica Ca.araa It. |S. Vaat« fiia« att« biti fraabufaao, kar aafraakafaaa aa aa •pr«jimaj«. R ihupiai aa aa *rala)a. .larvlaiao, raklaa*aija la aalaaa tpra jaaa uprmvnUtv aUaa flaiiaa pli-«olo bit. S, II. aadat. Odprla rablaauatja aa praato paltaiaa. Politiške vesti. V Tritu, dna 8. julija IS d.V Državni zbor. (Posl. zbornica.) V seji roiuole robote' — v nadaljnji razpravi o pro-račnuu ministarstva za domobranstvo — je izjavil minister \Velserslieimb, da vojska v Avstro-Ogerski veliko maiije odteza delavske sile kakor v drugih državah. Minister je na-glašal, da stoji nad strankami, vendar pa zavzema neko politiško stališče, ki začenja lam, kjer se neha strankarski boj in pričenjajo ukupni iuteresi, kar združuje vse: ljubezen in požrtvovalnost za cesarja in domovino. Na to je pričela razprtiva o ininisterstvu nauka in bogočnstja. Začetek razpravi je bil za nas zanimiv zato, ker je prišel prvi k besedi naš tržaški posl. R. L u z z a 11 o in reči moramo, da je bil mož jako — pogumen v svojih trditvah. Kdor hoče, naj le veruje njegovim trditvam. Trdil je, da vlada popolnem zanemarja ni-rodne interese Italijanov; nijeden ministrov ni hotel dosedaj ustreči kulturnim željam Italijanov, nijeden ni hotel braniti pravic teh poslednjih; Italijani imajo vzroka dovolj veseliti sena razpadu koalicije. Koaliciji je bila namreč glavna zadača, ohraniti posestno stanje. Od takega programa Italijani niso mogli ničesar pričakovati: kajti n i če s ar niso imeli pop red, ničesar n i m a j o sedaj. Nekdaj — dokler je imela Avstrija dve cvetoči italijanski pokra* jitii v svojih rokah — imeli so Italijani dve vseučilišči, sedaj nimajo nobenega. Koalicija, — žalostnega s p o m i u a — je podpirala le Slovence. Slovenci so dobili preveč koncesij, Italijani pa so bili vedno .'.aneinarjeni. V Trstu ne vzdržuje v Inda nijedne narodne šole italijanske, niti ni mogla prti i občina do tega, da bi se tu zasnovalo učiteljišče. Slednjič je govornik izjavil, da bodo Italijani glasovali proti slovenskemu gimnaziju v Olju. Prostor nam seveda ne dopušča, da bi odgovarjali na tem mestu na vse te zelo zelo — pogumne trditve g. L u z z a 11 a, ali zamolčali ne sinemo, da je gosp. posl. I v a n vitez Nabergoj z jednim samim vsklikom imenitno vsekal svojega tržaškega tovariša, ko i« namreč ta poslednji metal kamenje na grob koalicije, z vsklikom namreč: S a j ste t u d i Vi sami bili v koaliciji! Z Duiugn nam piše naš dopisnik dne H. julija: V današnji seji je odgovarjal minister za domobranstvo na včerajšnji govor dra. La g i nje. Minister je le obžalovat izraze, ki jih je rabil dr. Laginja gledu na one, ki upravljajo Primorsko, dodavši (minister namreč), da se bodo trudili vsi, da v bodoče takih izrazov ne bode možno rabiti proti njim. Kranjski poslanec baron Schwegel pokazal je kot poročevalec, kaj je: nemški levičar, prijatelj Italijanov ter uradnikov, prijateljev Italijanov. Mož je šel tako daleč, da je protestoval proti izrazom dra. Laginje. Storil je, česar niso storili niti najvišji uradniki kot poklicani zagovorniki svojih podrejenih. Po ininisterstvu domobranstva došlo je na vrsto ministerstvo bogočastja in nauka. Za vse dele razprave o tem ininisterstvu v-pisalo se je mnogo govornikov, največ pa pri srednjih šolah, kjer pride v razpravo celjsko vprašanje. Pri razpravi osrednje uprave lega mini-sterstva upisala sta se med ostalimi tudi dr. L a g i n j a in S p i n č i d; pri narodnih šolah: K I u n in S p i n č i č. Danes je govoril dr. L a g i n j a. Potezal se je za hrvatski gimnazij v Pazinu, govoril je v obča o u-redbi srednjega šolstva na Primorskem, dotaknil se je nekojih vprašanj bogočastja ter sledujič odgovoril nekoliko poslancu L u z -zattu, ki je trdil, da Italijani v Avstriji nimajo ničesar in ki je izjavil, da bode glasoval proti slovenskim paralel-kani v Celju, češ, da Slovenci imajo vsega tega že preveč!!! I se non ridi, di che rider suoli. Dr. Bartoli contra prof. Spiiičič Na govor posl. S p i u č i d a z dne 4. julija, ki je trajal po priliki jeduo uro, oglasil se je posl. Bartoli k stvarnemu popravku, kojega ae je iznebil dne 5. julija. Bartolijev popravek ae glasi od besede do besede: .Gospodu poslancu Spinčiču videlo se je umestno, da me v svojem včerajšnjem razlaganji! na temelju nekega „o n d i t" (govori se) obloži, kakor da sem se posluži I izrazov neodobravanja nasproti svojim sonarodnjakom. Ćude se, da si poslanec usoja obtoževati me na temelju judnostavnega ,o n d i t" popravljam stvarno, da je njegova obtožba neutemeljena in kriva. Pod mojo častjo bi bilo, da bi hotel storiti la popravek do istih, ali storiti ga moram do zbornice, da bode mogla ista soditi iz te činjenice o vsebini vsega njegovega razlaganja.1' To je torej g. Bartoli izstudiral v dolgih 24 urah, napisal potem in v zbornici slabo prečital. Na la .popravek* mu je posl. Spinčič takole odgovoril: »Namišljeni stvarni popravek poslanca takozvunega velikega pose-' stva istrskega, moram stvarno popraviti ' tako, da v resnici ni popravil stvarno ni jed-nega dejstva, navedenega po meni. V ostalem pa bodi njemu v čast, da ne obsoja izgredov izgrednikov proti hrvatskim poslancem, dogodivših se dne 11. januvarja tega leta na večer". PODLISTEK. Mt) Zlatarjevo zlato. Zgodovinska pripovest XVJ. veka. HpiaaJ k. Šanaa. (Dalje.) „Gospoda slavna,* zagrmel je drliče od jeze Gregorjanec, „treba je, da bode račun čist. Prav velijo gospoda komisarji, ni prilike gubiti časa. Čul sem muogo besedij, toda tega uisein čul, kaj naui treba storiti. Dovolite, slavni stanovi in redovi, da vam o leni rečem svojo preprosto misel. A vi odloČite. .Te-li ste kedaj bili v hramu belih fratrov v Remetah ? Tam počiva pepel slavnih naših bauov. Nad grobom jim stoji zastava in žezlo. Zastavoj vodijo plemstvo v boj, žezlom vladajo iu dele pravo. Tako je bilo od starih časov, tako mora biti i sedaj. Kraljevska svetlost daje mini bana za glavarja, da nam bodi namesto kralja. Ban je namestnik kraljev, ban stoji na čelu vojske. ban sedi na čelu sabora. Živoj, plemenitoj besedoj dokazal nam je prečastni gospod biskup kaloški, kakšna nesreča čaka bedne ostanke slavnih teh kraljevin, pokaral nas je. da smo uesložni, da ne maramo za sveto vero iu svoboščine plemstva. Toda živeje občutimo to nesrečo mi, čutimo jo od več vekov, in junaško so odbijali uaši dedi silo nekrsta, ko še ni bilo gospode Teuttenbacha in Halleka, a uismo-li sami pod zaistavo Frankopana in Alapiča bili ljute boje za našo kraljevino ? Ni-li blagega spomina ban Nikola Zrinjski zadaval skrbi stambulskemu carju in slavno poginol pod Sigetom ? Ne sukamo mi sablje od včeraj, niso nas gospoda generali učili mahati sekiricoj. Mar nismo davati zadnji dinar, zadnjo kapljo krvi za našo kraljevino ? Ali, dasi siuo vzra-sli na bojnem bolju, bil nam je vedno svet domači zakon, ker biez zakona ni junaštva, brez reda ni zmage. A zakaj smo se borili, gospoda slavna? Mar samo za grudico zemlje ? Ne, za nase svoboščine, za sveto ded- Besede, na koje jedine se moie potezati namišljeni popravek posl. Bartolija, bile bi bi one, ki jih je izustil posl. Spinčič potem, ko je na kratko opisal izgrede proti hrvatskim poslancem dne 11. januvarja v gostilni v Poreču. K temu opisu je pridodal: .In tfcko smo bili prepuščeni sami sebi. Ker j« g. poslanec Bartoli ravno tu, povem, da sem čul od nekoga, da je on (Bartoli) — nekoji italijanski poslanci so bili v prvem nadstropju, on ni bil — oni čin, izvršen tam na večer dne 11. januvarja, potem ko se nu je povedalo o njem, označil kot .barbarstvo". .Taz bi mogel povedati tudi osebo, ki mi je to pripovedovala*. Vsakdo torej vidi, da posl. Spinčič ni rekel, da je poslanec Bartoli res ozuačil oni napad v gostilni na hrvatske poslance kot .barbarstvo4*, ampak je rekel le, daje čul, da je g. Bartoli tako ozuačil oni čin. Spinčič pozna dobro ono osebo, koja mu je pripovedovala, mesto, kjer mu je pripovedovala in dan, ko mn je pripovedovala. In tudi prič ima o tem — dokazati torej more, daje res čul. Tudi v parlamentu je pripovedoval o tem v navzočnosti g. Bartolija, in temu po-slednjemu je bila dana prilika, da povč, ali je tako, ali ne. Dr. Bartoli pravi v svojem popravku, da ni onega čina označil kot barbarstvo, češ. da ni grajal činov svojih sonarodnjakov. On smatra to obtožbo kot breztemeljuo iu krivo. On odobruje torej postopanje svojih sonarodnjakov. On ne obsoja barbarskega napada na hrvatske poslance, ampak odobruje iatega; niti spominja se ne v svojem popravku tega napada. Dosedaj mogli smo ga smatrati pleme-nitejim. Sedaj pa lahko sodimo o njegovi a-viti colturi. Ou se je omejil le na to, da je oporekal meiieiijn, da bi bil on obsojal ua-pade — on se tako rekoč ponaša z izgredniki. Čestitamo torej zastopnikom istrakoitali-janske kulture — kojo drugi nazivljajo brut-tura — in vsem njih prijateljem iu zagovornikom ! Celjsko vprašanje Z Dunaja nam pišejo : Glasovanje o glasovitem celjskem gimnaziji se bode vršilo najbrže v sredo. Vsi klubi so brzojavuo pozvali svoje člane na Dunaj. Hačuna se na večino lil —12 glasov, ker bodo antisemitje tudi glasovali proti. Tendencijo z n o poročanje. I naši italijanski listi so seveda posebno tendencijozno mrcvarili zadnji govor mladočeskega poslanca dr. K r a m a r a pri razpravi o proračunu ministarstva za notranje stvari. Posebuo slastjo so izstrgali jeden stavek iz omenjenega govora, stavek namreč: „---— v tem zmislu podpišemo tudi mi izrek Palackega: Mi smo bili pred Av- ščino nnšili očetov. Za to odbijamo Turke, za to hočemo vstrajati do zadnje kaplje krvi, ker nečemo postati sužnji lažnjivega preroka. Vzvišena gospoda komisarji zahtevajo siib-sidia, zahtevajo rok za delo, Ijudij za vojsko. Kraljevska svetlost predobro zna, da so vedno verne te kraljevine vršile svojo dolžnost proti prejasni kroni, a vršile jo tako, kakor zahteva red in zakon. A kdo daje pomoči za vojsko ? Sabor gospode in plemstva. A kdo je temu saboru glava ? Han. A mi nimamo bana. Brez bana pa ni davkov i n vojske. — Govoril je prečastni gospod nadbiskup kaloški za novo trdnjavo krnj Dubovca. Xo ta, gospfida slavna, branila bi bolj Kranjsko iu štajersko, iingo kraljevino Slavonijo. Govorila je njegova prečastnost, kako nas brani tuja, najeta vojska. Da, brani! A že leta 15ti0. potožili so se naši odposlanci na požunskem saboru, kako naši čuvarji plenijo zemljo iu sabo r zabrani! je »tro-gim zakonom, da naj lega ne storijo več. Ali kako se pazi ta zakon ? Nemški konjiki, stri jo in bodemo po Avstriji". Popoluoma pa so zamolčali takoj na to sledeči stavek: A ravno tako podpišemo in ravno ta k o i s k r en o č n ti m o besede Pa lackega, da, ako bi Avatrij« a« bilo, bi j o morali vs t var i ti. Italijani so poročali tako, kakor do je posl. Kramaf završit svoj govor prvo aavtde-uiin vsklikom, v resnici pa je saviiU s ttm poslednjim. Sram jih bilo! Sami nimajo ni Iskric« diuastiškega čutstvovanja, a nesramni aoilo-velj, da suiuničejo druga, kojib lojalnoat je posvečena dejstvi in potoki krvi. Pfui! Po odstopu PleaerjoToa je aavatalo hudo vrvenje med Nemci; meneuja se križajo n a vse strani, prava konfatija je to. Jeden del liberalcev vstropeče v straha za bodočnost neraiko-liberalne stranke, drogi in menda večji del pa ne mor« prikrivati avo-jega veselja na tem, da je strmoglavljen mož. ki je svojo odločnostjo in bistrostjo duha brzdal te slavohlepnežo in lakomneže. Jedni pravijo, da je Plener zgubil zaupanje, ker kot minister ni zadostno varoval nemikik interesov, drugi trd* nasprotno, da je Plener na to stran v polni meri vršil svojo dolžnost, toda igegovi nasprotni mu pristaši ga niso ko-teli razumeti ter ga s tem užalili takd, da je bil molilno prisil joti ogorčenim srcem umakniti se iz politiikega življenja. Imeli smo torej prav, ko smo rekli, da je Plener zašel v nasprotstva z lastno stranko. — Mož je obupal nad stranko, ker ho jo ugonobili koristolovci. Tako se je >g«»dilo ucm-školiberalni stranki, in tako se agodi tndi vsaki drugi stranki, v koji je živjjev, ki skrbe v prvi vrsti — a« svoje osebne koristi. Kajti nemogoče je hkrate služiti načelom in pa svoji ljubi oaebi. Usoda nemike levice bodi v svarilen vzgled tudi drugim skupinam, kjer mnogokateri poslanec koče pokrivati svoje zasebne želje z balianjem o svoji državniški modrosti in zmernosti. L« one stranke so v resnici močne, ki se opirajo ua čistost značajev svojih členov. Drugače je polom neizogiben prej ali slej. Različne vesti. Krti neve vejne ladij« ,Wiee*. Minolo soboto zvečer zbrali so ae Dunajski goelje iu ž njimi mnogo tukajšnje gospdde v letovišču .Revoltella* pri Lovcu, kamor jo bil župan tržaški povabit vse h krstu oklopnke ,Wien* povabljene osebe na „ garde n partj*. Dasi je pihala brezobzirna burja, odzvala se je gospoda temu pozivu polnoštevilno. Seveda so se tega izleta vdeležili tudi .strašni antiseuiilje* in nekateri občinski svetovalci, terajo svoje konje širom ua pašo naših kmetov. Niso-li Uskoki pod Tomo Severovičeui oteli gospodu Hereudiču vse imetje V Vprašajte tu plemenitega našega brata Delia, kako so mu oficirji gospoda Ivana Aspergeija v Steničnjaku oteli, kar je imel. Vprašaj t h tu plemenite ljudi iz Moravč«, pa vam bodo povedali, kako so haramije opustoiilj ujib hiše. Braniti se hočemo, toda hraniti pod bansko zastavo. In slavni stauovi iu redovi, jaz mislim, da po gospodi komisarjih javimo prejasuemn namestniku, da prepokorua in vedno verna ta kraljeviua jako obžaluje, da nima zakouitega uatuestuika kraljevske svetlosti in da se bodtt pod bansko zastavo borila proti neprijatelju krščanske občine, toda dokler se postavi ban, ne more po zakouu ustreči želji gospode komisarjev." ,.Tako, tako !* kričalo je mnogoštevilno plemstvo. Bled in poparjen pohitel je Dra-škovič k Alapiču, zaklinjaje ga, naj pomiri skupščino. (Dalje pri h.) med njimi svetovalca DolIen7 in fioriup. Navadno SVojo hudobijo trobi domišljavi ,.1*1 -eolo * svojim babjini čitateljem, da so anti-seniitje^ posebno prijazno občevali z omenjenima svetovalcem«. Saj so bili ti gospodje zarMdovelj brezobzirni, da niso došli poklonit •»« „Picculovemu* uredniku; ako bi bili to storili, gotovo krivonosec no bi našel dovelj pohvalnih * izrazov tanje. — Zabava pri' županu trajala je «1 o s. ure o zvokih godbe dečkov iz mestne ubožnice, potoni so m? gos t K odpeljali v mesto, V nedeljo dopolnilne bil je krst nove vojne ladije. Vreme 'bilo je kn.sno, ljudstva /Uralo se je ob obrežju pri sv. ltnku na ti-sW¥ tTsrf!*k' r*Ob"fl. uri dospMa je v Sv. Ilok kumica grottnja K i e 1 m a n u s e g g. Spremljali so jo ces. namestnik Riiialdiui, admiral baron Sternek, grof NVilczek, župan ilr.. Pittevi in veliko gospa in gospodov. Kumino pozdravilo je groinet\je topov c. in kr, eskadre. — Ob uri jo župnik c. in kr. \nonianjice msgr. l.'redniček blagoslovil ladije po cerkvenem obredu, potem je kupica iztrkju običajno krstno formulo, pritisnila na električni gumb, buteljka Šampanjca ra?t»ila se je. ol> lailijo, koj zatem bile so <.d-st gnojene zaduje podpore in mogočni paruik y(drsnil je veli.častveuo v svoj element, S tem je bila niavnost končana. Naša vojna mornar-niča djdd toviuišico, katera se more smelo uvrstiti me.d najboljše,i in najhitrejše vojne ladije. A ,\Vien4 bode v slučaju potrebe iz ognjenih, žrel naglašal vrlino domače industrije. , ., ,. Zvečer zbrala se je povabljena gospoda na letovišču barona IHuelta na Škorklji k vitni slavnosti. (Omenimo naj še, daje Dunajska deputacija v soboto obiskala pomorsko kopelj, v k it.eri se zdravi na stroške Dunajske občine f>0 škrofuloznilj otrok z Dunaja in da se je ta deputacija i/,rekla pohvalno o lepem redit, ki je v tem, zavodu. Ta dobri utis bi bilo mu-gb> le. ogreuiti blato katero je bruhal u-ye,sini list na Dunajske goste, toda s tem blatom ..dolični krivouosec blati le samega sebe. ■ Avita coltura...... Minolo nedeljo napravilo je vec tržaških Slovencev izlet pfeko 1 trpel j v Klane. Na povratku vstopilo je V llrpeljah v vlak tudi nekoliko težaških liUliov, ki so pričeli, videvši, da so med Slovenci,, tuliti ono »Null.a patria de UosseftJ". V do'tičiiem vagonu bilo je 7—8 Italijanov in ft Slovenci, ostali bili so otroci fh fcetiskeV Slovenci so se odzvali izzivanju s slovensko pesnijo, v tem ko so gospoda Lul.i pričeli žvižgati. H krati so vročekrvna laška gospoda jeli udrihati palicami po Ivanu J., kateri je bil v istem vagonu, .leden ga je udaril s palico po glavi, tako, da se mu je takoj* ulila krv, Slovenci se proti večini niso branili. Otroci in ženske so kričali, na na to je vstopil sprevodnik v voz, da pomiri nesne Lahe. Prišedši v Trst, moral je ranjeni Ivan .1. lin zdravniško postajo zdravit se. K temu najnovejšemu pojavu laške ne-slrjttlosti in'surovosti ne pišemo komentarja. i^ueiijaniVle, da sta bila med Lahi, ki so uifrihali s 'palicami, tudi dva uradnika. Na č;isf jima !'-'-<> dogodku je napravila policija žapi^nik na kolodvoru pri sv. Andreju. " 2a Cirilo - Metodijski dar nabrali so botii v 'soboto, dne m. m. v .Narodnem domu* pri sv. Ivanu, pri slavnosti Vladislava Ite-beka*4 K. in '/o stot., h kateri svoti sta še dodala gg. : I* in K vsak pit I K., ker sta pokvarila naCmiluo polo. Skupaj torej •> K. •Jn >tol.,-- Nadalje: gospa I. Pataki, Ivan N'egode, Kran i'arga, Ivan Zaduik, Stanko Ooiliua po l krono; Anton tir mek, X. N. in Marica po 'J h'.; gospa Marija K ratnik 3 Iv.. Anton Orgolet ! K 'Jo stot., Anton Mlač, N. N., N. N. po tiu stot.; Autou Pohar in Lovrenc. Žerjav po 50 stot., N. N. iin siot. Cirilo - Metodijski dar. Moški podružnici 1'irila in Metoda so darovali v ta naumu..: g.-Aule Tiuden liO kron, .1. Josensko Ki krotil Ivan Doli'ar 4 krone, France. Ko-Uit li kroni. .I.-Tomažič 3 kume, K, I'. K, in. krmi.. - • V gostilni ,1. .Mo/.etiča v Prvatini nabralo se je v veseli družbi Prva-eitnov in Tržačauov lo kuni 11 st. praznil-jt.»č. god sv. Cirila in Meloda. V gostilni gospoda J os pa Suša v Šturjah nabrali so v družbi domačinov in tržaSkih kulesarjev. Iu krmi, Doneski za moško podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu : v osmici pri sv, Ani „pri Knčuni" se je nabralo -i kloni, g. st. liibarič, trgovec v Trstu je daroval 'i kr mi, v Lokvi so čitalničitrji prislužili na balin-canju I gld, '2 stot., Le-nassi 4u stot., X. V. I K , N. N. (10 stot., Vončina 4<> stot,. IJudolf 4o stot., Spetič 40 stot., .1. s 2 K, Žigon Crne I K., Ambrož Ivan 10 K., Mikelić 40 stot., Tomažić 1 K , Črne 1 K., Vidic Filip UO stot. Kazni darovi pri otroški veselici (> K. 14 stot. Vkupe fil kron 84 stot. Srčna hvala blagim darovalcem! Daljne darove sprejemajo gče. dr. vrtnariee, gg. Treven, Srebot.njuk in drugi rodoljubi IV. okraja. Podružnica sv. Cir. in Met. na Ore t i praznovala je tninoli petek god sv. blagovestuikov prav slovesno. Na predvečer razsvetlili so se in odičili prostori, kjer so nastanjeni otroški vrtci, s svečami, lampljonl, transparenti in z bengaličnimi ognji. V petek zjutraj ob 8 uri je bila v rojanski župni cerkvi peta sveta masa, katere seje vdeležilo mnogobrojno otrok pod vodstvom vrtnarlc in mnogo domačega občinstva, posebno veliko Število slovenskih mater. Po maši so sn otroci pogostili s slad-čicami in malinovcem, na kar so odšli v svoje vrte. V petek večer zbralo se je na vitli društvene gostilne „Uojanskega posojilnega iu konsiimnega društva" premnogo domačega in mestnega občinstva k- veselici z raznovrstnim prav lepim programom. Petje, deklamacije, dvogovore in prizore izvrševali so otroci vseh treh otroških vrtcev z veliko preciznostjo tako, da se jim je moral vsakdo čuditi in slovenske mamice so z veseljem pazile na svojo lepo se vedečo in spretno izvežbanu dero. Posebno so ugajali prizorčki „Pijani Julček", »Zadnje češnje", »Pridni perici", »Postopač" in .Otroški glasovi v majniku". Govor« in deklamacije izrekali so otroci iu deklice glasno, neustrašeno in naravno; le škoda, da je utis nekoliko zmanjšal sitni veter, ki je še precej pihal ter glasove odnašal. Obširni vspored je brojil s peljem vred več nego 30 točk, a vendar je občinstvo pazuo sledilo vsemu programu, ki je trajal preko 2 uri. Po veselici so se otroci zopet obdarovali s slndčicami, vinom iu podobicami — vkupe se je udeležilo preko 120 otrok. Sploh smemo biti tudi z letoš-v podružniSkih vrtovih zadovoljni, kajti navzlic okolnosti, da so isti dlje časa morali biti zaprti radi davice, vendar so se vrtnariee v poznejšem času potrudile, da so Ziiinndeno zopet popravile, Z vspehom otroških vrtcev na Tlel veder u in Greti nam je posebej biti zadovoljni, kajti v prvem iu drugem so otroci vrlo napredovali čeprav se je prvi odprl stoprav marca meseca, na drugem se je pa isti čas premenila učna moč. Toliko prvi kakor drugi sta dobro obiskovana, kar nam spričuje koliko sta potrebna. Slovensko, posebno domače ljudstvo spoznava korist otroških vrtcev ter se za nje čim bolj zanima. G.cam vrtnaricam Kavčičevi, Podkrajškovi iu Žnidaršičevi čestitamo na povoljnih vspohih ter jim priporočamo, da tudi v prihodnje pokažejo enako in še večjo skrb za poverjeno jim deco. Od sv. Ivana nam pišejo : Predniiuolo nedeljo imeli smo v lepem našem selu praznik, o katerem je naše ljudstvo pokazalo narodni svoj značaj, kakor sle bili omenili že nedavno. Slavili smo procesijo Sv. Hešnjega Telesa iu teiu povodom bilo je vse selo tako bogato okrašeno liajrnziiovrstnejfrmi zastavami, kakor menda še nikdar poprej. Seveda so bile lepe naše irobojniee v ogromni večini. Tu nam je posebno omeniti naše bralno društvo, katero je svoje poslopje bogato okrasilo, iu „dvorec Ivanka". Pri tej priliki bodi omoujeno, da j t; v selit sv. lvanskem tudi takih imovitih narodnjakov, kateri narodnih zastav niti ne poznajo. Njih dvorci se redno i.dlikujejo s tem, da ne razobesijo narodne zastave, dasi so njih lastniki S|o- veuci. Ako laZiibesijo narodne zastave gg. starešine, stanujoči v „bosclietu", tem manje se ije sramovati narodni gospodi, stanujoči v sredi sela. Najzanemarjejuejši kraj v tem pogledu je takozvana „Brendežija", kjer nekateri nevedneži uganjajo svoje proti-narodne demonstracije. Ti ljudje so sedaj proti narodnosti, njih otroci bodo gotovo p roti veri! Procesijo vodil je č. g. dr. Ivanić z asistenco 5 duhovnih gospodov. Procesije se j« udeležila Šolska mladež in vse selo ter mnogo zunanjega pobožnega občinstva. — Po končani procesiji sešel se je domači pevski zbor po stari navadi na travniku, kar je popolnoma prav in lepo- Veliko navdušenje bilo pa je v narodnem domu ob krasnem petju Sv. Mar. Magdalenskih „Slavašev". Hvala jim na lepem užitku! Na predvečer godu naših apostolov sv. Cirila in Metoda bilo je v našem selu razsvetljenih nekoliko hiš, ker že kresov paliti ne smemo. To beležimo posebno zadovoljno-stjo, kajti s tem je storjen prvi korak in nadejamo se od leta do leta sijajnejse razsvetljave. Naj bi ta vzgled posnemala tudi druga sela naše okolice, da pokažejo srdi-težein v mestu, da stoji po vsej okolici na straži — Slovan! Iz Sežane dne 5. julija. (Izv. dop.) Dne 5. t. tu. praznovali sti tukajšnji podružnici god sv. Cirila iu Metoda. Zo na predvečer plapolal je velik kres na griču „Tabor". Sv, maša je bila ob 8. uri zjutraj, koje se je u-deležlla šolska deca z učitelji iu učiteljico ua čelu. Sv. maša je daroval preč. g. župnik Omeis. Peli so šolski otroci, a spremljala sta jih gg. Rlčel in Kosovel, Petje je bilo ganljivo iu je dokaj poveličevalo vso slavnost. Poleg mladine se je udeležilo sv. maše lepo število drugega občinstva ; »osebno pa so se odlikovale gospe in gospodičine, na čemer jim bodi izrečena vsa čast. .Trebamo pomoći od zgoraj — naša moč je preslaba", tako je rekel g. župnik. Prav je imel blagi gospod; brez božje pomoči ne dosežemo ničesar. Uprav zato praznujemo toli prisrčno god slovanskih apostelj-nov, da bi nam ista izprosila boljših časov. Poslužujmo se torej dobrote, podeljene nam po sv. Očetu — praznujmo povsodi praznik sv, Cirila iu Metoda. Le tako bode imel naš trud božjega blagoslova. Prisrčna hvala vsem onim, ki so pripomogli, da se nam je ta praznik tako utisnil v srce, v prvi vrsti pa gospodu župniku. Isto-tako velja zahvala gg. Uičelu, Kosovelu iu Pirjevcu tur gospodičini Maši Dolenčevi, ki je vspodbnjala naše fante, da zanetijo kres. Tudi na blagajno naše družbe nismo pozabili, kajti nabrali smo lepo svotico kot t'iiilo-Metudijski dar. in sicer so darovali: g.a Kranja Gulic, g.a Zinka Kibar, g.a Marija Marija Mahorčič, gospica Zallka Stolfa iu gosp. Gabršček, „ker se je uštel* po 1 gld.; po 1 krono so darovale gospe in gospice: Marija Pregelj, Mici Smrdel, rodoljubka, Antonija Galnšćek, Karmina Čopek, Antonija Kenčelj, Marija Stolfa, Marica Vinšek in Kranja Smrdel; ter gospodje: Oskar Polley, Pakiž i/, šturij in Cuček i/. Avberja. Gospa Nežika Stolfa 40 nvč., Dorica Vinšek pa li> nč. V puški rodoljubne Maše Dolenčeve se je nabralo 1 gld. Bil nvč. Hvala vsem blagim darovalcem iu daro-valkam. Hog jim povrni 1 Iz Ljubljane nam pišejo dne r>. julija: Stare iu nove podrtije pieraliljane Ljubljane so se jele popravljati iu prenavljati. Sedaj še-le je videti, kako lalikomišljeiio se je svoje dni v Ljubljani in ves čas skoro prav nič ali pa prav malo iu površno — samo za oči — popravljalo! V hišah se najaha po nekod slab, ničvreden materijal, brez kamenja in opeke ; mesto po stavbinskem redu zidalo se je t je v jeden dau, stene po nekod nimajo ni 20 cm. širjave, mesto da bi je imele po :10 iu več. Ni čuda, če je potres naredil toliko — razvalin. Iu kako površno sedaj dela! Da je le zamazano! Seveda! In kontrola? Ta je taka, da se je Bog Usmili! Urez vse eneržije iu točnosti! — V Ljubljani jo sedi«j niuo»o ljudij, ki mislijo napraviti „gschiili* i/, podpor. Dobro je, da bode vso akcijo imela »b želua vlada v rokah ! Sedaj ivtlektuj;- vse na pudporn — delati in drugače prislužiti si, se že tnalo kdo briga ! — .Naši dve stranki se /. nova rujeta. Ljubljanski „trač se je z n »va oživil in deluje Ljubljana je po>tala zopet dolga vas polna. . . . Kje smo še — za Zagrebom !... — Sinoči je jelo tu močno deževati iu danes še dežuje. Razpisana služba. V Ćervinjann je izpraznimo mesto kanaelista pri tamošnjem okrajnem sodišču. Prošnje do H. avgusta t. 1. okrožnemu sodišču v Gorici. Porotne razprava. Včeraj pričelo je za-sedanje tržaške porote z razpravo proti 34 letnemu Ivanu Buschianu iz Gradnje, okraja Motovunskega, obtoženemu umora. Baschian je dne 25. marca t. I. iz ljubosumnosti zabodel svojega bratranca z nožem v trebuh, da je le-ta umrl vsled rane. Za to razpravo določena sta dva dneva, ker je pozvanih 12 sve-dokov, —Razprava proti ,T. Siinonettiju zaradi žaljenja na časti, storjenega tiskom, katera je je bila določena na lo. t. m., odpade, ker se je tožitelj R. Cllmann poravnal s toženim. — Razprava proti g. Ant. Jakicu, uredniku lista ..II Pensiero Slavo", katerega toži župan Zaderski, Trigari, zaradi žaljenja na časti, odložena je na nedoločeni čas. Ta razprava bila je določena na 13. t* m. Kužne botazni v Trstu. V tednu od 29 junija do 6. t. m. se je število kužnih boleznij zopet pomnožilo. V tej dobi bilo je namreč prijavljenih 48 slučajev dAvice (v prejšnjem tednu bilo jih je 30). Poleg teh bilo je prijavljenih U slučajev ošpic, 1 si. osepnic, U si. škrtalice in 2 si. legdrja. Umrli so 4 otroci za davico in 2 za škrlatico. Burja — ubijalka. Minolo soboto popoln dne stala je letna Pahnira Valente, hči vratarja hiše št. 6. [v juliri Oonti na dvor ščit iste hiše. Burja je vrgla raz streho 1'/» kg. težek kamen, ki je otroka zadel tako silno ua glavo, da mu je razbil črepinjo. Dete so odnesli takoj v bolnišnico, toda rana je tak6 težka, da je malo nadeje, da otrok ozdravi. Koledar. Danes (9.): Anatolija, devica; Ciril, šk. mučenec. — Jutri (10.) : Amalija, devica; Felicita s 7 sinovi. — Polna luna. -- Solnce izide ob 4. uri 20 min., zatoni oh 7. uri 43 min. — Toplota včeraj: ob 7, uri zjutraj 22 stop., ob 2. pop. 29-5 stop. C. Loterijsko številke, izžrebane G. t, m.: Trst 23, 57, 68, 35, 24. Line 29, 61, 73, 76, 68 Budim 68, 28, 19, 29, 73. Najnovejše vesti. Dunaj 8. „Wiener Ztg.* javlja: Njegovo c. in kr. Veličanstvo je imenovalo učitelja veronatika na državnem gimnaziju v Trstu d.ra P e t r a T o m as i n i j a in vojaškega župnika K a r o I a H u t h a v Zagrebu častnima kanonikoma pri katedralnom kapiteljn v Dunaj s. (Poslanska zbornica.) Minister za notranje stvari grof Kiehnanspgg je odgovoril na interpelacijo poslanca Pacaka radi postopanja oblasti v Kutni hori povodom prihoda američanskili gostov, da je dotični uradnik, jeden koncepnih praktikantov imel pravo v formalnem pogledu, ali minister ne smatra umestnim osorno postopanje, vsled katerega je bilo razpuščeno slavnostno zborovanje ter opravičuje to postopanje z ne-izvedenostjo in boječnostjo imenovanega uradnika. (Pohvala se strani Mladočehov.) Neopravičeno in prenagljeno je bilo, da se je pozvalo vojaštvo. Gro t' Thun, ki ni odobraval tega postopanja, je takoj ukrenil potrebno, da so taki dogodki iih bodo ponavljali. (Splošna pohvala.) Bim 7. Danes popolndne se je vršila civilna poroka vojvode Aosta. Trgovlnnk« brsojavk«. Bulmpeita. Pšoiilo« /.a j »i-m ii u.7ti <;7s 1'iiMlirit *h spomlad tsttii —ilo —•— <)»<•* *.u jeden 5 i 6-5 «7 I« /ii jesen 5 dO li.llS Knni/tt *a jiili-HTgust H-02— flO* /.lunaj-jiiui ISUti f»9—Vol. PAhiiium nov« o*l (•>> kil. f. ti HO-tl'O.'i otl lit kil. f. H-9&-7-—\ ut SO kil. t. 7--705, otl SI kil. l. 7'0>-7*10, .i.l sj kil. 1». 710—7 15. li^m.Mi ti'40-1-70; pruso <)■---i|-.v: ri n ^aG.to-U.tt >. Pšunica: Dolo-e jioiiudlie, obilno povprašovanjn, IVoiinlo so je 40000 mt. st. i/ zafoikn 5 uri." na konce 10 nve, dražje. Uie* in koruzno—7 ne. ceneje. Vreme olilaenn. Pragft. Nornliiiirmii »luilkor tu juli f. Iti 70. nova letina I8'2"i. /.opei mirnej«. Pi'HKK. Contrifu^al novi, |io itnvljeir v Tr«l oi * carino vrini oilpošil jnt.-v |irou«| I JS 50-2H 7i. .1 ■■ 11 iopt, f. 'J8.7."> *2iJ.— (Junciis-e 2H.---('otvorio no---—. -, V plavali fnoilili) JI0 25 —•—. Btvrt. Knva ShiiIoh »vorugn r. u juli H2,— za oktober t»0. mlačno. Hamburg. Santoi t»oo»l tnn» z« ju * i 74 — ie|itemb«r 74.— (leeenibor 12 7*. mirno. Dun^Jak* bora« t. julija 1SS5 [irtnivčeraj d«' e« Driavni .tol« v pa|iirju . . , . «0I.2o 101.'JO n , v »rubrii . , . .101 H.*» 101.40 Avitrijnka ronlu v zlato . . IV4 — 1 ■Jis.nri „ n v kronali . . 101 fiO 101.Bo K miline nkeijo..... . , 4UeH0 400,'J". Lontlon 10 I.hI...... . . 191.tli lil lo Napoleoni....... . . ».BI1/, 9H1 11.s:. 4« lo ■ Lastnik politično društvo Jvlinosf. - Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota — Tiskarna Dolenc v Trstu. 12813987