Lelo XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za /« leta 00 Din, za lu leta 45 Din, mesečno 15 Din; za tno-temstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Številka Časopis za trgovino. industriio Uredništvo ln upravnlStv* je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun piri post. nranllnlcl v Ljubljani St. 11.953. TeL St. 25-53. Izhaia vsah 6B' trtek In soboto Liublianat torek 3. novembra 1936 Cena po8amenu Številki Din 1*50 Prepozne obiave Kar v navado je že prišlo našim centralnim uradom, da vse objavljajo v zadnjem hipu. Tako se objavljajo kontingenti za izvoz živine redno tako pozno, da ne bi niti en izvoznik v Sloveniji mogel izvažati živine, če bi čakal na objavo teh kontingentov. Sedaj je bil zopet od Urada za kontrolo izvoza živine objavljen razglas, da se morajo izvozniki živine do 4. novembra zaregistrirati pri uradu in priložiti celo vrsto dokumentov. Razglas je bil objavljen v zagrebških listih dne 1. novembra, pri nas bo seveda šele dne 3. novembra. Kako naj potem izvoznik v tem kratkem času zadosti vsem predpisom, je uganka, ki je tudi pri Uradu za kontrolo živine ne morejo razrešiti. Te dosledno zakasnele objave so v javnosti že zbudile vtis, ko da se namerno izdajo v čisto zadnjem trenutku, da bi se čim bolj znižalo število konkurentov. Mi vseeno nismo takšni pesimisti, toda značilno je, da so takšna mnenja nastala. Prav tako se dejansko prepozno izdajajo tudi naredbe, uredbe in zakoni. Stara navada je že, da se proračun objavi dne 31. marca, toda ta dan še nima nihče tiskanega proračuna v rokah. Naslednji dan je proračun v veljavi, a v Ljubljani in tudi v drugih mestih ne more absolutno nihče z gotovostjo trditi, kaj je v tem proračunu in kaj ni, ker tega dne še ni »Službenih No vin c v Ljubljani. A proračunu je dodan tudi finančni zakon, s katerim se uvajajo tudi novi davki, ki so za ljudi od 1. aprila dalje tudi že obvezni. In vendar noben državljan v Ljubljani in drugih bolj odda-Ijenin mestih ne more ta dan zvedeti z vso natančnostjo, kakšna je njegova davčna dolžnost, ker pač tega dne »Službenih Novin< še ni v Ljubljani. Kakor s proračunom, tako je tudi z drugimi zakoni, uredbami in pravilniki. Do 1. novembra je moral n. pr. biti objavljen pravilnik k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Ali bi bilo res tako težko izvedljivo, če bi bil ta pravilnik gotov že 25. oktobra, nato 26. objavljen in bi ga 28. ali najkasneje 29. oktobra imel vsak v rokah, da bi se vedel že 1. novembra, ko stopi pravilnik v veljavo, po njem ravnati? Formalno je sicer na vsak način v redu, če je pravilnik objavljen šele 31. oktobra, toda dejansko ni to pravilno, ker ga potem pravočasno ne morejo imeti vsi državljani v rokah. To pravico pa imajo vsi državljani, ne samo oni v Beogradu. Zato bi se moralo urediti tako, da je vsaj teoretično mogoče, da se vsi zakoni, vse uredbe in vsi predpisi objavijo v takšnem terminu, da morejo vsi državljani imeti pravočasno besedilo v rokah. Tehnično je na vse zadnje čisto vseeno, če se reče, da mora biti proračun izglasovan do dne 25. marca ali pa do 31. marca. Se bo pač forsiral sprejem proračuna mesto tik pred koncem marca, za par dni preje. Proračunske razprave v našem parlamentu se itak začno šele vedno v zadnjem hipu. Pa tudi za stvar samo bo dobro, če je malo časa med objavo v »Službenih Novinah« in dnem, ko stopi zakon ali uredba v veljavo, ker moramo računati tudi še s popravki in spremembami v zadnjem hipu, kakor se to dogaja le prepogosto. Znani so vendar primeri iz prejšnjih časov, ko so poslanci zvedeli za natančno vsebino finančnega zakona šele takrat, ko je bil objavljen, ko se že ni moglo nič več popraviti, če se v drugih državah, tudi v modernejših, izglasujejo proračuni tudi v zadnjem hipu, to še ni razlog, da bi se pri nas, kjer se more skupščinsko predsedstvo opirati na silno strog poslovnik, moralo delati tako. Gospodarski krogi pa imajo še zlasti mnogo vzroka, da se pritožujejo zaradi prepoznih objav. — Vse je n. pr. čakalo, kakšen rezultat so dala trgovinska pogajanja z Italijo. A pogodba se ni in ni objavila, a ko se je objavila, se ni v celoti. Zakaj pa se je mogla sedaj pogodba s Turčijo objaviti takoj? Dokaz, da je to izvedljivo, da pa manjka dobre volje. Nadaljnja težava je, kadar kdo vpraša za pojasnilo kakšen centralni urad. Predno pride odgovor, je navadno že vse prepozno, ker je že vsa zadeva zastarela. Dostikrat pa odgovora sploh ni in vendar ima državljan, ki plačuje vse davke, tudi pravico, da dobi pojasnila, ki jih za izvrševanje svoje državljanske dolžnosti potrebuje. Državni aparat mora funkcionirati kakor veliko gospodarsko podjetje. Noben grosist ne pošlje odjemalcu blaga, ne da bi ga pravočasno obvestil o cenah in svojih dobavnih pogojih. Ko se kdo odloči za nakup blaga, ve čisto natančno, kaj bo kupil in kaj mora dati za to. Enako mora postopati država. Kadar izda kateri predpis, ga mora izdati pravočasno, da bo v ml; njen državljan, pa naj bo v Beogradu ali v Alpah ali na albanski meji, natančno vedel, pri čem da je. Prepozne objave so znak nereda in zato se naj tudi odpravijo! Kandidatne za zbornične vo V treh odsekih sporazumne liste, v obrtniškem pa sta v nekaterih V ponedeljek, dne 2. novembra je bil zadnji dan za vlaganje kandidatnih list. Kandidatne liste se postavijo za vsako volilno telo in za vsako volilno okrožje posebej. Potemtakem je treba vložiti: za industrijski odsek 2 listi, za trgovinski 2, za gostinski dve, za obrtniški pa 19 kandidatnih list. V razpisu volitev pa je za nekatera volilna okrožja tudi določeno, katerim strokam morajo pripadati posamezni kandidati. Tako morajo kandidati za industrijski odsek v volilnem okrožju mesta Ljubljana pripadati tem strokam: industriji za predelovanje lesa, opekarski, tiskarski in rudarski industriji. Za trgovinski odsek je za mesto Ljubljano določeno, da morata kandidata pripadati: trgovini s poljedelskimi proizvodi in mali trgovini. Za obrtni odsek pa morata pripadati kandidata v mestu Ljubljani gradbeni in živilski stroki. Kandidatne liste mora potrditi glavni volilni odbor. Če kandidatna lista ne ustreza vsem predpisom, ki jih je zelo veliko, da je akt vložitve kandidatne liste silno velik, ga sme glavni volilni odbor predlagateljem v treh dneh vrniti, da ga popravijo. V obrtniškem odseku je tudi že bilo več takšnih primerov, da za obrtniški odsek še niso vse kandidatne liste definitivne. Mesto zavrnjene kandidatne liste se more predložiti najkasneje do 5. novembra nova kandidatna lista. Vse potrjene kandidatne liste se objavijo v »Službenem listu dravske banovine.« Če se vloži, ali potrdi za kako volilno telo in volilno okrožje samo ena lista, bo proglasil glavni volilni odbor, ko poteče rok za izročitev, vse kandidate, predlagane v tej listi za telo in za to volilno okrožje, brez volitev za izvoljene zbornične svetnike, oziroma namestnike. Ker so vložene v gostinskem, trgovskem in industrijskem odseku le po ena lista, bodo tudi vsi kandidati in namestniki proglašeni kot izvoljeni. Volitve bodo torej samo v obrtniškem odseku, kjer bodo volilci izbirali med skupno Ogrin-Rebckovo listo ter listo g. Pičmana. Gostinski Vložena je bila samo naslednja lista, ki je bila od gl. volilnega odbora tudi že potrjena. Glasi se: I. volilno okrožje, mesto Ljubljana: Nosilec: Ciril Majcen, restavra-ter, namestnik: Makg Dolničar, oba Ljubljana. II. volilno okrožje: Kandidati: Ignac Lebič, Celje, Miro Peterlin, Kranj, Josip Berlič, Ptuj, Vojko Šribar, Gradec pri Litiji, Geza Vezir, Martjanci, Ivan Škrlj, Čevica. Namestniki: Pavel Olip, Lesce, Ernest Krulej, Sevnica, Ivo Detela, Dob, Ivan Kuntarič, Kostanjevica, Rihard Wregg, Ljutomer, Franc Kac, Zg. Bistrica, Ludvik Vukan, Dol. Lendava. Trgovski Sporazumna lista je bila vložena v ponedeljek popoldne. I. volilno okrožje mesto Ljubljana: Kandidati: 1. Albin Smrkolj, trg. z deželnimi pridelki, 2. Anton Mrhar, trg. s plet. izdelki, oba v Ljubljani. Namestnika: 1. Avgust Volk, trg. z dež. prid., 2. Karel - Kačar, trg. z zeljem, oba v Ljubljani. II. volilno okrožje: Kandidati: 1. Fran Gorjanc, trg. z lesom, Kranj, 2. Ferdo Pinter, Maribor, 3. Milko Senčar, Ptuj, 4. Konrad Elsbacher, Laško, 5. Ivan Rojnik, Slovenj Gradec, 6. Ivan Jelačin, Ljubljana, 7. Josip Kavčič, Ljubljana, 8. Josip Senica, Domžale, 9. Anton Fazarinc, Celje, 10. Martin Plut, Črnomelj, 11. Jože Hrastelj, Gor. Radgona, 12. Franjo Tavčar, Rakek, 13. Maks Cukala, Tabor-Celje, 14. Edmund Kastelic, Novo mesto. Namestniki: 1. Jože Resman, Zapužie pri Lescah, 2. Miloš Oset, Maribor, 3. Venčeslav Vilar, Ljutomer, 4. Vinko Pavlin, Trbovlje, 5. Leopold Fiirsagcr, Radovljica, 6. Jernej Logar, Št. Vid nad Ljubljano. 7. Anton Verbič, Ljubljana, 8. Ivan Auguštin, Reteče, 9. Ivan Smolčnik, Slovenj Gradec, 10. Davorin Onič, Ribnica, 11. Ludvik Kržišnik, Rajhen-burg, 12. Ivan Vidmar, Brežice. 13. Anton Macun, Maribor, 14. Srečko Šircelj, Mokronog. Industriiski odsek Sporazumna lista je bila vložena že v soboto. Kandidatna lista se glasi: I. volilno okrožje, mesto Ljubljana: 1. Nosilec liste: Rihard Skubec, gen. dir. TPD, Ljubljana, namestnik: Valentin Izidor, prokurist, Liboje. 2. Kandidat: inž. Tomo Knez, Združene opekarne, namestnik: dr. Karel Dermastja, opekarna »Emona«. 3. Karel Čeč, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne, namestnik: dr. Fran Kotnik, trg. ind. d. d. »Merkur«. 4. Karel Rojina, industrialec, namestnik: Franc Martinec, tesarski mojster, Ljubljana. II. volilno okrožje: 1. Ivan Avsenek, Zabret & Co., Ljubljana, namestnik: Jernej Kopač, tovarna »Pax«. 2. Florijan Janc, tekstilni industrialec, Radovljica, namestnik: Alojzij Kmetič, tovarna »šešir«, Škofja Loka. 3. Bogomil Burnik, prokurist, Štore, namestnik: dr. Kozina Ahačič, Tržič. 4. Stane Vidmar, industrialec, Ježica, namestnik: Josip Olup, »Triglav«, Ljubljana. 5. dr. Ciril Pavlin, papirnica Vevče, namestnik: inž. Stane Bonač, industrialec. 6. Anton Krejči, tvornica za dušik, Ruše, namestnik: Franc Medič, tovarna za barve. 7. dr. Ernest Rekar, les. industrija, Jesenice, namestnik: dr. Maks Obersnel, ravnatelj KID, Jesenice. 8. Rudolf Lorber, pivovarna »Union«, namestnik: Avgust Tosti, predsednik Kolinske tovarne. 9. Franjo Sire, tekst, industrialec, Kranj, namestnik: Anton Adamič, »Ika«, Kranj. 10. Evgen Ivanc, lesni industrialec v Sodražici, namestnik: Sevnik Ivan, tovarna »Seta«, Tacen. 11. Kiepach Milan, Fala, namestnik: Dcmeter Majdič, elektrarna, Kranj, 12. Alfred Laurich, tovarna usnja, Konjice, namestnik: Dragotin Roglič, Maribor. ObrtniSki odsek Naslednje vložene liste je glav. volilni odbor že potrdil: I. volilno okrožje, mesto Ljubljana: Nosilec liste: Ivan Ogrin, stavbenik, Ljubljana, namestnik: Ivan Vižintin, zidarski mojster. Kandidat: Miroslav Urbas, mesar, namestnik: Ferdo Tušar, pek, vsi v Ljubljani. 3. volilno okrožje, Kranj: Nosilec liste; Frane Čamcrnik, Cerklje pri Kranju, namestnik: Anton Stritih, Tržič. 7. volilno okrožje, Novo mesto in Črnomelj: Nosilec: Alojzij Midofer, krojač, Novo mesto, namestnik: Ferdinand Stonič, pek, Črnomelj. 7. volilno okrožje, Novo mesto in Črnomelj: 8. volilno okrožje, Brežice: Nosilec: Alojzij Grilc, sodar in jermenar, Novo mesto, namestnik: Janko Papež, klepar, Črnomelj. 8. volilno okrožje, Brežice: Nosilec: Henrik Klabučar, klepar in inštalater, Brežice, namestnik: Miho Geršak, čevljar, Rajhenburg. II. volilno okrožje, okraj Celje z mestom Celje: Nosilec: Miloš Hohnjec, kipar in pozlatar, Celje, namestnik: Anton Lečnik, urar, Celje. 18. volilno okrožje, Murska Sobota: Nosilec: Karl Kavka, tesar, Ljubljana, namestnik: Štefan Sukič, krojač, Murska Sobota. Opozorilo izvoznikom v Italijo, Nemčijo in Levanto Izvozniki živine, mesa in mesnih izdelkov se opozarjajo, da 8e morajo za izvoz navedenih predmetov v Italijo, Nemčijo in Levanto zaregistrirati pri Uradu za kontrolo izvoza živine. V ta namen naj izvozniki, najkasneje pa do 4. novembra zaključno predlože Uradu za kontrolo izvoza živine nekoIkovanžkpro+ njo, ki naj bo podprta s tetni dokumenti: 1. dokaz o protdikolaciji izvozniške tvrdke po pristojnem sodišču (v overjenem predpisu), 2. dovoljenje za izvozniško potovanje po zakonu o obrtiih (v potrjenem prepisu), 3. dokaz, da se je prosilec najmanj tri leta bavil z' izvozom živine, živalskih proizvodov in mesnih izdelkov na svoj račun. To se mora dokazati s potrdilom davčne oblasti, da je plačeval skozi tri leta davek za do-tični izvoz. 4. Če prosilec ne dela samostojno, temveč se prijavlja kot nova tvrdka, potem mora priloženo potrdilo trgovinske zbornice dokazati, da je bil tri leta zaposlen v izvozniški tvrdki, bodisi da je bil poslovodja ali da je praktično delal in da je usposobljen za izvoz živine. Izvozniki, ki go že registrirani za izvoz živine, živalskih proizvodov in mesnih predelav pri Uradu, morajo predložiti Uradu samo one dokumente, ki jim od preje navedenih še manjkajo za registracijo. Istočasno morajo prosilci tudi navesti količine in vrednost živine, ki jo nameravajo izvoziti do konca leta. strijah: gostilne, kavarne itd. —' 382, tekstilna industrija (rgdi stavk) —364, industrija kamenja in zemlje —241 delavcev itd. — Obratno pa sezija narašča pri teh industrijah: gradnje železnic, cest in vodnih zgradb +317, gradnje nad zejpljo d 231, oblačilca industrija {začetek zimske kibdep +153, trgovina +113 delavcev itd. Osebni izdatki rasjtejo, materialni pa padajo Iz pregleda osebnih in material; •nih izdatkov v proračunskih letih 1930 do 1936 se vidi, da so se ti prejšnjim Naši trgovinski odnošaji s švedsko Naša trgovinska bilanca s Švedsko je v zadnjih letih stalno pasivna. Uvoz iz Švedske raste, do- naš izvoz v Švedsko pada. Znatne količine jugoslovahs blaga pa prihajajo na Švedsko 8 posredovanjem Nemčije. V milijonih din je .znašala naša pasivnost s Švedsko: 1. 1930 17,9, 1. 1931 14,8, 1. 1932 10,6, 1. 1933 8,5, 1. 1934 11,8 in 1. 1935 5,7. Svoj izvoz v-Švedsko pa bi mogli s kompenzacijami znatno povečati, zlasti za razne švedske industrijske izdelke. To tem laže, ker ni v Švedski nobenih uvoznih omejitev. Samo za žitarice, tobak in sladkor je uveden poluradni iponopol. Tudi plačilni promet ni .formalno omejen, vendar pa |e dogovor med Švedsko banko in zasebnimi; bankami, da se uvoz nepotrebnega blSjga čim bolj omeji. Privati«: .banke zato ne dajejo deviz za uvoz luksuznega blaga. Najbolj ovirajo naš izvoz 'j Švedsko razne fnuizitne težave. Naše blago mora po železnici skozi več držfl,y, ki--imajo različne -prevodne tarife. Izvoz blaga po morju je nemogoč, ker naše paroplovne* družbe ne vzdržujejo direktnih rednih morskih zvez s Švedsko. Zato se mora naše blago v Hamburgu pretovoriti, kar povzroča mnogo stroškov. Da se vse te težave odpravijo, se pripravlja nova trgovinska pogodba s Švedsko. Pravilnik za izvrševanje uredbe dolgov (Nekaj glavnih določil.) Kdo se smatra kot kmetovalec? Čl. 1. (k čl. 1. uredbe.) 1. Poleg glavnih obveznosti, nastalih do 19. aprila 1992, se smatrajo tudi vse postranske obveznosti, ki iz njih izvirajo, razen Če uredba drugače ne predpisuje. 2. Oseba, ki je po 26. septembru 1936 prenehala biti kmetovalec, spada še nadalje pod predpise uredbe. 3, Pravna stenja, ustvarjena irejsnjim zakonom o zaščiti kme- gibali tako-le (vse v milijonih din): ta, se z uredbo razveljavljajo, v leto 1930/3t ■ 1931/32 1932/33 1933/34’ 1934/35 1935/36 osebni izdatki proračunani dejanski 4.205-4 4.301-9 3.632-7 3.563-9 3.771-8 3.839-1 3-854-1 4.014-6 3.670-3 3.7124-1 3.814-6 3.815-2 leto 1930/31 1931/32 1932/33 1933/34 1934/35 1935/36 materialni izdatki po proračunu dejanski 4.648-3 4.186-8 4.479-6 3.368-7 4.027-0 3.901-2 3.449^2 2.794-2 3.142-5 2.504-4 3.212-4 2.734-0 Iz tega pregleda se vidi, da so bili zlasti v prvih letih materialni izdatki vedno proračunani višje ko osebni, da pa so vedno osebni izdatki daleč nadkrilili materialne. Zelo značilno je tudi to, da so še v 1. 1931/32, ko je torej že nastopila kriza, osebni izdatki še narasli, dočim izkazujejo materialni izdatki konstantno padanje. Šele v zadnjem letu je nastalo majhno zboljšanje. Pri tem pa se ne sme prezreti, Ida so tudi v zadnjem letu osebni izdatki za več ko eno milijardo večji od materialnih. Zadnji čas je že, da se temu nepravilnemu razmerju napravi konec. Seveda pa ne z redukcijo plač, ki bi pač bila več ko napačna, temveč z zboljšanjem uprave in z njeno decentralizacijo. -.oliko r so z njo v nasprotju, v veljavi pa ostanejo pravna dejanja, ki so bila na njih zasnovana ih ki so bila izvršena do 26. sept. 1936. 4. Kmetovalci, ki so preje uživali zaščito, pa ne izpolnjujejo predpisov uredbe, izgube zaščito od dneva, ko so prenehali ti predpisi veljati. 5. Osebe, ki so izgubile zaščito po zakonu in uredbi, uživajo vse pravice, razen če so izgubili zaščito zaradi namernega oškodovanja svojih upnikov v smislu bivših predpisov o zaščiti kmeta. 6. Z uredbo se ne izpreminjajo predpisi posebnih mednarodnih pogodb in konvencij s tujimi državami, s katerimi so bili urejeni dolžniški odnošaji, na katere bi se sicer uredba nanašala. 7. Uredba se ne tiče dolgov, urejenih z zakonom o likvidaciji moratorijskega stanja, nastalega z vojno. Čl. 2. (k odst. 1. čl. 2, uredbe.) 1. Pri trgovcih in obrtnikih razen onih iz točke (g, odst. 6. čl. 2. uredbe), industrialcih, državnih in samoupravnih uradnikih, aktivnih ko upokojenih, duhovnikih, odvetnikih, zdravnikih, geometrih, javnih deležnikih, lekarnarjih, upraviteljih kmetskih posestev in podobno, se smatra, da so ti njih poklici v vsakem primeru njih glavni poklici. 2. Ne smatrajo se kot kmeto- nih oblik, kakor.so bile določene z davčnim razporedom po zakonu o neposrednih davkih. Ne spadajo pa v osnovo one osnove skupnega in občnega davka na poslovni promet, katerih osnovo tvori promet, ne pa dohodek. 3. Za ugotovitev davčne osnove za dohodek od zemljišča za dolgove, nastale pred 1. januarjem 1929, se postopa na naslednji način: a) v krajih, kjer je bil katastrski čisti dohodek, ki je v času zadolžitve služil kot podlaga za odmero zemljiškega davka, se skupni čisti katastrski dohodek iz časa zadolžitve pomnoži s količnikom, določenim po čl. 20 in 21. zakona o neposrednih davkih iz 1. 1928. 4. Kot obdačljivi dohodek prihaja v poštev tudi dohodek, za katerega je zakonita podlaga, toda je z zakonitimi predpisi oproščen od plačila davka. Čl. 4. (k odst. 1. čl. 2. uredbe.) Kot plodna zemlja se smatrajo njive, sadovnjaki, vrtovi, vinogradi in livade, ko tudi ona zemljišča, ki se sicer ne obdelujejo, ki pa bi se mogla obdelovati. Pašniki se ne smatrajo kot plodna zemlja. Med pašnike se morejo uvrstiti ona zemljišča, ki se stalno izkoriščajo za pašo. Za površino plodne zemlje je odločilno stanje v državnem katastru zemljišč. Če se vpisi v katastru ne bi ujemali z dejanskim stanjem kultur, .mora to občinska uprava na zahtevo zainteresiranih strank posebej potrditi ter o tem obvestiti katastrsko upravo. To potrdilo služi kot dokaz za popravek v državnem katastru. Vsaka zainteresirana oseba more zahtevati, da. upravna oblast I. stopnje na njene stroške izvede o tem postopek po zakonu o občnem upravnem postopku. Proti sklepu upravne oblasti ni pritožbe. Obveznosti kmetovalca Čl. 5. (k odst. 1. čl. 2. uredbe.) Uredba obsega vse rodbinske zemljo ali ne. Da se te osebe smatrajo kot kmetovalci, ne smejo Generalni tajnik čsl. agrarne stranke, glavne vladne stranke na Češkoslovaškem, inž. Žilka, je na sej) zunanje-političnega odbora phrlaminta odločno nastopil proti marksizmu, ki je vseskozi nedemokratičen in ki vodi, kakor se to jasno vidi v Španiji, le k levičarski ali desničarski diktaturi. Agrarna stranka je za demokracijo, tudi za dobre odnosa je z Nemčijo. Toda nemško oboroževanje moti. Prijateljstva s Francijo je že tradicija, toda za gospodarske potrebe češkoslovaške nima smisla. Zato je postala češkoslovaška zaradi pasiv- I ne bilance s Francijo za 6 milijard Kč revnejša. Z vojno med Rusijo in Nemčijo se more računati, v našem interesu pa je, da ne bomo prehodna dežela za tuje vojske. Zveza s Poljsko nam je mnogo bolj simpatična. Treba ustvariti blok miroljubnih držav od Vzhodnega do črnega morja. Mussolini je v nedeljo govoril fašistom Milana. Za njegov govor je vladalo v Milanu velikansko zanimanje ter so bile prirejene Mussoliniju velike ovacije. Tudi v tujini so se zelo zanimali za njegov go- pMevati nobenega davka od do-< hodita razen od hiše, v kateri sta nujejo sami ali s svojimi rodbinami ter uslužbenskega davka. Tudi gospodarski posli, ki jih opravlja neka oseba na podlagi obrtnegrt lista, se morejo smatrati kot postranski posli, če niso njihov glavni poklic. Svoj značaj kmetovalcev ohranijo tudi osebe, ki so začasno kot sluge v službi zasebnikov ali javnih ustanov. Čl. 7. (k odst. 7. čl. 2. uredbe.) Obdačeni dohodek na hišo, v kateri stanuje sam ali s svojo rodbino kmetovalec, se nanaša Uvodoma je Mussolini naglasil, da bo govoril popolnoma odkrito. Po polomu Wilsonove ideologije se je začela razorožitvena konferenca, ki ni mogla imeti nobenega uspeha, ker se nihče noče kot prvi razorožiti. Prav takšna iluzija je kolektivna varnost. Pogumni narodi si sami ustvarjajo svojo varnost, ne izročajo pai svoje varnosti drugim. Zveza narodov je pred tem, da se obnovi ali da razpade. Zaradi nas more tudi propasti. Nikakor nismo pozabili, da je organizirala proti nam blokado. Nato je govoril Mussolini o odnošajih Italije do drugih držav. S Francijo smo v januarju že hišo brez ozira na to, če je v me- sklenili prijateljsko pogodbo. Nato . .vX , . j . so prišle sankcije in prijateljstvo stu, letovišču ali kje drugje. Ob- Se je 0hjacjii0 ge dva meseca po dačeni dohodek od oddanih pro- naši zmagi so bile sankcije v velja-storov se upošteva pri oceni ve- vi. če Francija proti nam ne bo na likosti obdačenih dohodkov. Čl. 8. (k odst. 8. čl. 2. uredbe.) spremenila svojega stališča, ga tudi ne moremo mi. Z avstrijsko-nemško pogodbo Dolžnik mora v svoji prošnji za dne 11. julija se je začela" za Av-izdajanje potrdila navesti, če so strijo nova doba. Za to pogodbo je njegovi dolgovi znašali dne 26. ok-; vedel on že 5. junija in jo je odo-tobra 1036 več ko 250 in manj ko V k°riSt avstriUski Sa- 500.000 din in če je bil za čas svoje zadolžitve kmetovalec ali ne. Silno toplo je govoril Mussolini o Madjarski. Dejal je, da ni mogoče Zaposlitev delavstva se zmanjšala Konjunkturni razvoj posameznih industrij je v septembru 1936 pridržal svojo tendenco iz prejšnjih mesecev. Pomembnejše nazadovanje izkazuje , gozdno-žagar-ska industrija z letnim padcem — 664 delavcev ali 10%, in trgovina z letnim padcem — 183 delavcev ali 5°/o. -Največje letne priraste izkazujejo naslednje industrije r gradnje nad zemljo +2235 delavcev ali 44%, gradnje železnic, cest, vdnih zgradb itd. +1852 delavcev ali 77%, industrija kamenja in zemlje +1214 delavcev ali 27%, tekstilna industrija (ra-di( stavk samo) .-t-ou? delavcev ali 7%, kovinska industrija +880 delavcev ali 14% itd. SeZijski razvoj je v glavnem dosegel svoj maksimum že meseca avgusta. V zadnjem mesecu je padlb! članstvo OUZD-a za —182 delavcev ali 0’20 odstotka. Sezija pojema predvsem pri teh indu- 2. Občinska oblast mora zalite-1 misliti na konsolidacijo v Podunav-vati potrebne podatke od pristoj- Ju, dokler je ohabljena Madjarska, kateri da je ugrabljenih 4 milijone Madjarov. (Kje neki je Mussolini te 4 milijone iztaknil!) Italijanski narod bo vedno za prijateljstvo z Madjarsko. Ozračje med Jugoslavijo in Italijo se je v zadnjem času temeljito izpremenilo. Že pred dvema letoma je govoril o možnosti prisrčnih prijateljskih stikov. Ponavlja to in izjavlja, da so tu vsi potrebni in zadostni pogoji, moralni, politični ko gospodarski, da se vpostavi resnič-j no in konkretno prijateljstvo med obema državama. j Sestanki v Berlinu so rodili po-! zitivne rezultate. Prečnica iz Berna v Rim ni diagonala, temveč os, , okoli katere se morejo zbrati vse države, ki hočejo sodelovati. Vedno j so bili fašisti proti boljševizmu, ki ha navedi da ie Ml dotični’Ume-danes dejansko do skrajnosti izba navesti, da je bil dotičm kme- peljan državni super kapitalizem. Nato je govoril Mussolini o Angliji ter poudaril da nikdar ni ho- ne katastrske in davčne oblasti. -| 3. Ce je podan ugovor proti iz-1 danemu potrdilu, mora dolžnik dokazati, da je bil kmetovalec. Ce ima kdo več dolgov ter dokaže, da je bil v trenutku sklenitve svojega najstarejšega dolga kmetovalec, se smatra, da je ostal to do dne, ko je stopila uredba v veljavo. Temu pa se more ugovarjati. Če kmetovalec ne predloži oblastem potrebnih dokazov, sklepa oblast o pritožbi. Čl. 9. (k odst. 8. čl. 2. uredbe.) Navaja obrazec potrdila, da je kdo kmetovalec. V potrdilu je tre- valci osebe, ki nakupujejo in rede zadruge, pri katerih so najmanj živino zaradi preprodaje. 3. Da se kdo smatra za kmetovalca zadostuje, da sam ali po članih svoje rodbine obdeluje zemljo ali v lastni režiji z najetimi močmi ter se ne. zahteva, da se je tudi naselil na zemlji, katero obdeluje. 4. Kdor daje zemljo v zakup, ni 'kmetovalec v smislu uredbe. Da se smatra kot kmetovalec, je potrebno, da sam več obdeluje zemlje, kakor pa jo daje v zakup, v koti kor ne obstoji primer iz toč. a) odst. 6. čl. 2, uredbe. Čl. 8. (k odst. 1. čl. 2. uredbe.) Za- kmetovalca se smatra oseba, Če je njen obdačeni dohodek od kmetijstva večji od skupne vsote vseh1 njenih obdačenih dohodkov. Dohodki od kmetskih gozdov se smatrajo kot dohodki od kmetijstva. Če živi kmetovalec z ženo in otroci v hišni skupnosti, se smatrajo vsi njih dohodki kot skupni. 2. Kot obdačeni dohodki se smatrajo davčne osnove vseh davČ- tovalep na dan 26. septembra 1936, da mu je kmetijstvo glavni poklic, kako obdeluje zemljo, kako velika je površina njegove zemlje in kakšni davki so mu bili pred- teta Italija ogrola ti ceste, ki vodi skozi Sredozemsko morje in ki spaja Anglijo z njenimi kolonijami. Toda tudi Anglija naj spoštuje ita- trije moški člani Čl. 6. (k odst. 6. čl. 2. uredbe.) Kot posest se ne šteje zemljišče, ki ga ima kmetovalec v zakupu ali napolici. 2. Kot neodklonljiva ovira se smatra tudi primer, ko so posamezni deli posestva tako oddaljeni eden od drugega, da je kmetovalcu fizično nemogogm^da obdeluje vse zemljiške' osobbo, nih svoje rodbine ali v lastni re žiji. Kot neodklonjiva ovira se1 smatrajo tudi visoka starost, odsotnost zaradi službe pri vojski ali zaradi izselitve. 3. Predpisi uredbe se nanašajo na zapuščino kmetovalca, če rti bila do, dneva uveljavljenja uredbe izročena naslednikom v pd-sest. 4. Pri osebah, kakor slugah, risarjih, kmetijskih delavcih, ki obdelujejo tujo zemljo, se srilatra dohodek od obdelovanja tuje zemlje kot dohodek od kmetijstva brez ozira na to, Če imajo' ti lastno pisani ter končno izjavo zaintere-: lijanske interese v Sredozemskem sirane Osebe,' da je kmetovalec. 1 morju. Ce so za druge važni, so za Čl 10. (k odst. 1. čl. 3. uredbe.) življenje Svoj govor je končal ttJ jv. w Mussolini z izjavo, da je Italija za Uredba se nanaša samo na ob- mjr z vsemi, toda za oborožen mir. veznosti kmetovalca v denarju. Terjatve, ki' se, glase na zlato ali tuj denar, se preračunajo v dinarje. Za obračun velja tečaj, ki velja ob določevanju višine dolga. Te terjatve, čeprav zmanjšane, se zlato ali tujo Če doižniir*dokaže, da je zaradi zavarovanja izvršil na upnika prenos nepremičnine, bo sodišče na njegovo zahtevo ta prenos razveljavilo, v kolikor se nahaja nepremičnina v lastništvu upnika ali njegovih, naslednikov. Tp pravico pa ima dolžnik samo tedaj, če do 29. aprila 1932 ni izgubil pogodbene pravice, da se po plačilu dolga znova prenese lastništvo teh nepremičnin na njega. -Pravice, ki so jih tretje osebe pridobile na teh nepremičniriah do drle razglasitve tega pravilnika, ostanejo v veljavi. (Dalje prih.) Francoski ultranacionalistični list »Victoire« napoveduje, da bo prišla v Franciji čez nekaj mesecev na krmilo avtoritativna vlada pod načelstvom maršala Petaina. Na španskem bojišču se je položaj vladnih čet nekoliko zboljšal. Na madridski fronti s6 vladne čete izvedle s pomočjo tankov ofepzivp, -ki se je deloma tudi posrečila. Rudarji so Oviedo zopet čisto obkolili in potolkli tudi čete, ki so šle mestu ria ponioč. Glavno poveljstvo nad vladnimi četami so -baje prevzeli sovjetski generali. V zadnjem, času pa se je položaj vladnih čet zopet poslabšal in je Madrid žd skoraj obkoljen. ' Vojska v Iraku je izvršila državni preobrat in prisilila vlado, da je odstopila. Zagotavlja se, da je preobrat popolnoma notranja zadeva Iraka in da ni naperjen ne proti Angliji in ne proti kateri drugi državi. Tudi z dogodki v Palestini nima preobrat nobene zveze. Vendar pa se na drugi strani trdi, da se je zaradi preobrata morala umakniti anglofilska vlekla ttirkofilski. Denarstvo 27 milijonov podpisano Ljubljanskega obligacijskega posojila je bilo do sobote opoldne podpisano že za 27 milijonov din. Posojilo je torej Že doseglo popo-len uspeh. Vendar pa se podpisovanje posojila še nadaljuje, ker teče rok do JO. novembra. Zlasti je priporočljivo za vse, ki imajo gotovino, da se poslužijo le zelo ugodne prilike za dobro in varno naložbo denarja, kakor jo nudi ljubljansko obligacijsko posojilo. Dobro bi bilo, da bi občina višino posojila dvignila na 30 milijonov din. Prepričani smo, da bo tudi nadzorstvena oblast z ozirom na velik uspeh posojila temu povišanju pritrdila. Beograjska borza Tudi pretekli teden je še trajala bosa na beograjski borzi za državne papirje. Zasebniki kupujejo vrednostne papirje v velikih količinah in jih odnašajo domov. Poznavalci beograjskih razmer trde, da bo trajala liosa še vse leto in da smo v dobi, podobni oni pred 4 leti, ko je vojna škoda narasla od 160 na 400 in se potem ustavila na 360. V preteklem tednu so bili na beograjski borzi zabeleženi naslednji dvigi papirjev: vojna škoda je začela s 370, se dvignila na 372'50 in zaključila s 375'50. Delnice Priv. agrarne banke so se dvignile od 193 na 194, dalmatin-«i (za kose po 5000 din) od 67'20 na 6775, begluške (za kose po 5 tisoč din) od 68'50 na 69'25. Nazadoval pa je ,7% Blair od 76'25 na 76, dočim je 8odstotni Blair ohranil svoj tečaj in beležil v začetku in na koncu tedna 85'50. Ves promet je znašal 57 mili j. din proti 3-8 milijona din v prejšnjem tednu. Na deviznem trgu je bila posebno velika živahnost zaradi gibanja nemške marke, ki je dosegla skoraj 15. Kako se bo razvijal tečaj marke v bodoče, o tem so mnenja zelo deljena. Nekateri menijo, da se bo marka še dvignila, ker se je trgovinska bilanca zboljšala v nemško korist. Drugi pa temu oporekajo, ker da se je to doseglo le z državnimi nabavami, ki jih pa še ne bo treba takoj plačati. Zelo čvrst je bil tudi avstrijski šiling, ki se je okrepil na 8'96. Grški boni so napredovali od 31‘25 na 32'?5. Funt je beležil v začet-1 ku tedna 242, je naslednji dan nazadoval na 240'15, se potem dvignil na 240'50, nato zopet nazadoval na 249'15 in zaključil z 240 75 din. Na zasebnem trgu je položaj bolj stabilen. Funti so bili po 241, meriški dolarji po 49'30, francoski franki po 229 in švicarski franki po 11'30 din. Uradni tečaji za november Finančni minister je predpisal za november te uradne tečaje: prej din 1 napoleondor . . 290- 1 zl. turika lira . 330- 1 angl. funt . . . 238- 1 ameriški dolar . 43-20 1 kanadski dolar 42-90 1 nem. zl. marka 1 zlat zlot . . . 1 avstrijski šiling 1 belg . . I . . 1 peitg6 . ; . . 1 l>raz. milreifi . 1 egipt. funt . . 1 uruguajSki pezos 1 argen. pezoe t tur. papir, lira . 100 albanskih fr. 100 franc, frankov . 100 švic. frankov . 100 ital. lir ... 100 nizozem. gold. . 100 rom. lejev . . 100 bolg. levov . . 100 danskih kron . 100 šved. kron . . 100 norv. kron . . 100 pezet . . 100 drahem . . . 100 češkoslov. kron . 1 (X) finskih mark . 100 letonskih lat 8'80 233'- 1410- 229’— 2310'— 35'— 980-1135 — 1108 — 400'— 14'50 8‘20 8'60 7'30 8‘55 2’45 217 — 20-12'30 34'40 1390-202 — 1000 — 228'50 2340-32'30 47 — 945'— 1090'— 1065'— 300'— 40'-152'— 94'-1100*— Avstrijski trgovinski minister Stockinger je izjavil, da Avstrija niti noče razpravljati o kakšni devalvaciji šilinga. Avstrijska valuta ne bo na noben način razvrednotena. Pač pa bo treba izdati posebne ukrepe, da se zavaruje izvoz in da ne bo trpel tujski promet. Zaradi devalvacije francoskega franka je Rusija sklenila, da se morajo tuje valute zaračunati na podlagi en rubelj — 4'25 fr. franka, in ne več po stari pariteti 3 francoske franke za en rubelj. Sovjetski rubelj notira sedaj, ko je bila njegova vrednost proti franku na novo določena, zopet v Londonu. Njegov tečaj je 24'74, dočim je veljal pred razvrednotenjem franka 25'52. Vsa konkurzna masa Kreuger-Toll družbe v nominalni vrednosti 95 milijonov dolarjev je bila na dražbi v New Yorku prodana za 9,42 milijona dolarjev. Večino papirjev ie prevzela Kreuger & Toll Realisation Co. Se/a Centralnega predstavništva Zveze trg. združeni Dne 27. oktobra je bila v Beogradu seja Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj pod predsedstvom Nedeljka Saviča. Med drugimi važnimi sklepi je seja z zadoščenjem vzela na znanje sklep kraljevske vlade o podaljšanju uredbe o prepovedi veleblagovnic za leto dni. Člani Centralnega predstavništva so prepričani, da je sedaj pri odločujočih činiteljih zmagalo nazira-nje, da veleblagovnice ne samo škodujejo nacionalni trgovini, temveč da niti ne služijo interesom polrnčniških pniožic, ker prodajajo s-labp blago, boljše pa po cenah, po katerih se moj,g tilago kupiti tudi V vseh drugih trgovinah. Prav tako jg. bila z zadovoljstvom sprejeta izjava g. ministra Gjure Jankoviča, ki jo je podal te dni na nekaterih zborovanjih ko tudi izjava podpredsednika narodne skupščine Vojka čvrkiča, da bo kraljevska vlada v najkrajšem času izdala uredbo z zakonsko močjo, s katero se bodo zaščitili trgovci in obrtniki. V zvezi s tem upa Centralno predstavništvo, da bodo odločujoči, krogi to zaščito izvedli na individualni podlagi ter v najkrajšem času ter da bodo ukrenili potrebno za iz-premembo konkurznega zakona in nepravdnega postopanja, ker sedaj mnogo previsoki stroški tega postopanja uničujejo konkurzne mase, oziroma premoženje dolžnikov. Centralno predstavništvo je prepričano, da bo kraljevska vlada do izdaje teh izprememb ustavila s posebno uredbo ekse-kutivne prodaje in prenose premoženj zadolženih gospodarskih ljudi. Na seji Centralnega predstavni- Sobotna Številka ,.Trgovskega lista" izide prihodnji teden v povečanem obsegu in v povečani nakladi kot posebna kranjska številka, ki bo posvečena gospodarstvu Kranja, njegovim podjetjem in njegovemu pomenu za naše gospodarsko in kulturno življenje. Kranjska številka »Trgovskega lista “ bo zato izredno ugodna orilika za inseriranje. Kdor išče poslovnih zvez z Gorenjsko, ta mora inserirati v tej številki! Inserate sprejemamo do petka, dne 6. novembra opoldne! štva se je konstatiral tudi uspeh, ki so ga dosegli gospodarski ljudje s svojimi istočasnimi protestnimi zborovanji po vseh večjih mestih v državi dne 4. oktobra. Skupno je bilo 210 takšnih zborovanj in na vseh je vladal vzoren red. Centralno predstavništvo pričakuje, da bo kraljevska vlada posvetila posebno pažnjo sprejetim resolucijam na teh zborovanjih. Resolucije so bile tudi takoj dostavljene predsedniku ministrskega sveta. V zvezi s temi resolucijami bo-I do gg. Nedeljko Savič, Milan Stojanovič, predsednik Državne zveze obrtniških združenj in Milan Nikolič, predsednik Zveze gostinskih združenj sprejeti od predsednika vlade dr. Milana Stojadi-noviča, takoj po njegovem povratku iz Turčije. Pri tej priliki mu bodo tudi ustno razložili želje gospodarskih stanov. Na seji je bilo izrečeno predsedniku Saviču popolno zaupaftje za vse njegovo delo, ki ga opravlja v korist trgovstva, 's prošnjo, da tudi v bodoče dela enako uspešno za korist jugoslovanskega trgovstva. Dobave - licitacije Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 7. novembra ponudbe za dobavo 8.000 kilogramov kalclnlrane sode, 20 električnih žarnic in trde medene žice. LICITACIJE: Dne 4. novembra bo pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo ljudske hrane (marmelade, limon, suhih sliv, rozin, cikorije, kakava). Dne 5. novembra bo v intendan-turi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za "Kakovost octločufef Po malenkostni porabi vidite takoj, koliko več Vam zaleže in koliko Vam zato prihrani dobro Knei sladna nabavo 5.000 parov planinsko-smu-čarskih čevljev. Dne 5. novembra bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za napravo električnega zvonca v VI. objektu vojašnice »Vojvode Mišiča« v Ljubljani. Dne 6. novembra bo pri Upravi Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo železa, železne pločevine in raznega jekla; dne 9. novembra za dobavo razne žice iz medi; dne 11. novembra za dobavo ventilatorja; dne 13. novembra za dobavo kalijevega in natrijevega mila; dne 14. novembra za dobavo kompresorja, elektromotorja, raffllh Cevi, raznega jekla in medi; dne 16. novembra za dobavo raznega železa, žice in medi; dne 17. novembra za dobavo raznega jekla, grafitnih elektrod; dne 18. novembra za dobavo raznih železnih Cevi, orodnega jekla raznih dimenzij; dne 19. novembra za dobavo raznih strojnih olj in masti; (Predmetni oglasi so v pisaril za TOI v Ljubljani na vpogled!) Zunanja trgovina Na seji avstrijskega zavoda za pospeševanje izvoza se je ugotovilo, da potrebuje avstrijski izvoz čim skorajšnjo pomoč. Gospodarski minister v Nemčiji je odredfC~da se 'morajo vs) tuji, tudi izventečajni zlatniki ter vsa tuja plačilna sredstva do vrednosti 2 mark, ko tudi vse fino zlato in zlate litine do 30. novembra ponuditi Reichsbanki,in*č v Maroku. Njih število že po pre^epptljivo številko, če pomirimo na klimo pokrajine, ki je za 'Evroguk?šd/poifebno neugodna; in pa na to, da so bili v takozvani junaški dobi kolonizacije Indo-kine, to se pravi v začetku tega stoletja, Francozi samo uradniki in vojaki, torej le 7—8000 oseb-Nave4el> 'bi Vam' lahW šše drufje prjmere tega razvoja človeške ra v Alžiru danes 2,250.000 duš domačega prebivalstva, ki se je po letu 1830., t. j. po francoski za- ^nbfls- samem-stoletju- kolonizacije 4sedbir. podvojilo, in na dal^č pcfpega s£jupno število ev-l skarju je sedaj že 3,560.00p pre-ropskega. prebivalktNa. V, južniVbiValcev.1 ' -f-.'' : / T Ul O alk Da je francoska država s svojo upravo in s svojimi kolonijami dosegla take rezultate, je pač morala takorekoč začeti z vzgojo domačega prebivalstva. Naučiti ali znova naučiti je morala produktivnega dela vse tiste, katerih duše so odrevenele, vzbuditi v njih smisel za zasebno lastnino in zaupanje v uživanje produktov dela, tako da so lahko ustalili svoje, družine, preskrbeti jim blagostanje kot rezultat njihovega napora in povzročiti ria ta način njihovo po-množitev. Ta splošna načela že dolgo navdihujejo vso našo čezmorsko politiko. Že vse od Bu-geauda, Galličnija in Lyauteyja tvorijo osnovo naše kolonizacije. ■Če šmfthpat hoteli dohiačine navajati na delo, smo morali najprej ustartoVRi šole, in 'sičdr ne samo šole s splošnim, temveč tudi šole s strokovnim poukom. Francija ni zatajila te svoje misije, ki je misija vsakega civiliziranega na^p3a..!T9j*> so bile pr, pred frahcbfekO' 'okupačijb, leti 1912., v Kamerunu le Jtiri šole, ki^fcp pioučevild 805' otrok. -RjiJeh tega je 40.000 otrok pohajalo v verske šole, skupaj je uživalo tedaj pouk okoli -41.000 otrok. Da-pa, po (Statistikah ia -teta, t9B5., ttživa francoski pquk blizu lOtf.OOO ofrdk v 1300 šolah. Po- *w,« vrhu nudijo pouk v tej zemlji pod francoskim mandatom osnovne šole, tečaji za odrasle, strokovne in obrtne ter gospodinjske šole. Tudi Maroko je znala Francija prepojiti s svojimi mislimi, ne da bi pri tem žalila njegove tradicije in ne da bi ga spravila z ravnotežja. Poleg evropskega pouka, prikrojenega po ustanovah francoske univerze (liceji; kolegiji, osnovne šole in tehnične šole), je ustanovila poseben pouk, prikrd-1 jen nalašč za domačine in razdeljen v dve stopnji: najprej v ljud-skošolski pouk, ki je v mestih usmerjen bolj v obrtniške, na deželi pa bolj v poljedelske svrhe; potem pa v pouk, namemen le najbolj nadsftJčMImdtlčencem, kakor n, pr. pouk v muslimanskih kolčgijft ‘v SabaltF’ ih" !Wzu,'Vfe terih se spajata francoska ip^gli-ska človečanoskost in k! dajeta najboljšim učencem pravico do višjega pouka na Institutu viskiji ved y Maroku. t Razen ,t^ga so bife ■ v vsen ‘ glavnih meštihj Maroka odprte tudj šole za dot dMs$ce;r jpiokefcrb * /HfcokoiMe in gospodinjske šole, ki so se v zadnjih letih z lahkoto uveljavile navzlic nepriljubljenosti, na ka-| tero so- v začetku- -na+etet* zaradi J idej o manjvrodndpti, raz-I širjenih v muslimanskih krogih Le z ustanavljanjem strokovnih šol za domačine je vlada maro-čanskega protektorata lahko rešila domači obrt, ki se je že izčrpal in izrodil, dočim je Francija ustanavljala delavnice in šole za vajence, nudeč na ta način obrtnikom modele iz njihovih najlepših časov. Taiko morajo n. pr. maročanske preproge, če si hočejo lastiti to ime in biti prošte c.arine pri uvozu v Francijo, nuditi vsa jamstva dobrega zdelka (trdnost šivov, odpornost barv) jn biti povsem enake tradicionalnemu tipu Maroka. ; >: nemr ški ministrski predsednik«. V Sportpalastu v Berlinu je imel velik govor o namenu in izvajanju štiriletke ter med drugim dejal: Nemčija je danes na najnižji točki pomanjkanja in odslej bo bolje. Preje da se ni vedelo, za kaj se plačujejo davki, sedaj pa je tu cilj, zaradi katerega mora vsakdo žrtvovati. Nato je govoril G8ring o pomanjkanju živil. Res je, da se tu pa tam pokaže pomanjkanje, včasih manjka zlasti mesa. Toda ustvarile se bodo podlage, da se bo mogla živina rediti v večji množini. Poleg treba bolj jesti ribe. Največja napetost pa je zaradi masti. Tu se je treba čim bolj omejiti. Jaz sam, je nadaljeval Goring, ki kot znano ne trpim za jetiko, že dalje časa ne jem surovega masla in sem zato shujšal za 10 kil. (Viharno odobravanje je sledilo tem besedam.) Tudi Hitler ne je več masti in niti ne mesa. Pomij in odpadkov ne smejo Nemci več proč metati, temveč zbirati in jih oddajati živinorejcem. Potem se bo položaj zboljšal. Nemške gospodinje pa je Goring pozval, da ob vsakem času uporabljajo predvsem živila, ki so zrasla na nemški zemlji. Nato je govoril Gdring o kolonijah. Nemčija nima surovin, ker nima kolonij, kolonije pa so ji ukradli. Nemčija bi rada plačala surovine z zlatom, toda tudi zlato so ji ukradli. Najprej so vrgli Nemčijo na tla, nato so jo pa izropali, nato pa je prišlo izvoljeno ljudstvo in pobralo, kar je ostalo. Anglija ima tretjino zemlje kot kolonijo, Nemčija nima nič. Če bi imeli le majhen del teh kolonij, nam ne bi manjkale surovine. Nato je obljubil Gčring, da bo Nemčija sama ustvarila sebi potrebne surovine. Obleke bo izdelovala iz lesa, bencin, mineralna olja in celo milo pa iz premoga. Da pa se štiriletka posreči, je potrebno, da delavci pridno delajo, ne pa da se prepirajo. Štiriletko je mogoče izvršiti le, če vlada potrebni delovni mir. Svoj govor je zaključil Goring s pozivom, da gredo vsi na delo in da se izkažejo vredne svojega voditelja. Da se ne bodo cene čezmerno povečale, je bil imenovan posebni komisar za cene. Imenovan je bil Josef Wagner, po poklicu učitelj, pozneje pa urednik nekega dnevnika. Sirite »Trgovski list«! BOSCH-SEttVICE Izvršujem vsa popravila magnetov za avtodyname, zaganjače (Anlasser) ter vso električno napeljavo na avtomobilih in motociklih. Lastne naprave za polnjenje akumulatorjev. Vedno v zalogi vsi tovrstni Bosch-proizvod) j. KRALJIČ, LJUBLJANA GOSPOSVETSKA C. II _ Ul. 2S-I5 Doma in po svetu Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič je odpotoval iz Ankare in se na povratku ustavil v Carigradu, kjer je obiskal patriarha. Novi italijanski poslanik v Beogradu Mario Indelli je po svojem prihodu v Beograd izjavil novinarjem: »Kar ste čitali v italijanskih listih o odnošajih med vašo in mojo državo, izraža mišljenje vsega italijanskega naroda. To mnenje je realno in živi v vsem našem ljudstvu ter ga je sedaj italijanski tisk samo javno izrazil.« Način volitev v Pokojninski zavod se naj izpremeni, predlaga »Hrvatski dnevnik« v nekem dopisu iz Splita. Nameščenci naj bi ne volili po kurijah, temveč naj bi vsi nameščenci tvorili eno volilno telo. V tem smislu naj bi se določil volilni red tudi za pokojninska zavoda, ki se nameravata ustanoviti v Zagrebu in Beogradu. Na Sušaku so začeli graditi Hrvatski kulturni dom. Gradbena dela so proračunana na 16 milijonov dinarjev. Srbska kmetijska družba zgradi v Beogradu svojo palačo. Stavka stavbinskih delavcev v Subotici, ki je trajala deset dni, se je končala. Že v 24 urah tiar v a. plenim 1» kemično tnali obleke, klobuke Ud, Akrobi to ttetlolika trajee orrat alke in manšete. Pare tuli. monc in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljaniki nasip 4-6. Selenhnrgora ni. > Telefon it 82-731 Tovorni vlak Šipadove železnice je padel v brezno v bližini Drvarja. Štirje železničarji so bili ubiti, dva pa težko ranjena. Ignaz Daszynski, pred vojno eden najslavnejših in najbolj strastnih govornikov dunajskega parlamenta* je umrl v Varšavi v starosti 70 let. Bil je voditelj poljskih social-demokratov, prijatelj Pilsudskega, ki pa je prišel z njim v najostrejše nasprotje, ko je kot podmaršal sejma nastopil proti Pllsudskijevi diktaturi. V zadnjih letih je zbolel ter živel v bolniški blagajni v Bistri. Nekaj časa je bil tudi zunanji minister Poljske. Ker so letalci madridske vlade bombardirali letališče nacionalistov, so se ti revanžirali z bombardiranjem Madrida. Dvakrat so v enem dnevu bombardirali Madrid in tako nepričakovano, da prebivalstvo ni utegnilo niti zbežati v hiše. Mnogo žen in otrok je bilo ubitih. Londonski odbor za kontrolo ne-vmešavanja v španske dogodke je zavrnil ruske očitke proti Portugalski in Italiji, da sta podpirali španske nacionaliste kot neosnovane. Voditelj delavske stranke v angleškem parlamentu major Attle je izjavil, da je delo nevtralitetne-ga odbora čisto navadna komedija. Najbrže se ni zmotil. Izjemno stanje v Palestini je preklicano, ker je v vsej deželi zavladalo pomirjen j e in ponehujejo vse stavke. Uredbo proti dvojnemu zaslužkarstvu je izdala francoska vlada. Noblovo nagrado za medicino in fiziologijo sta dobila prof. Dale iz Londona in prof. Loewi iz Gradca. Aviatik Mollison, ki je že štirikrat preletel Atlantski ocean, je dosegel nov rekord, ko je potreboval za polet iz Amerike v Evropo samo nekaj več ko 13 ur. Poljskemu parlamentu bo predložen zakonski načrt o skrajšanju delovnega časa v rudnikih. Na zapadu Združenih držav Sev. Amerike stavka 40.000 pristaniških delavcev. Ves promet je ustavljen. Intervencija predsednika Roosevelta je bila brezuspešna. Stavka se širi. Henleinova stranka sudetskih Nemcev je izjavila, da se bo pritožila na Zvezo narodov, ker se sme odslej uporabljati za znak češkoslovaške valute samo »Kč«. Nemci pravijo, da Nemci ne bodo trpeli, da se jim vsili češki »č«. Tržna poročila Mariborski svinjski sejem Na svinjski sejem dne 30. okt. 1936 je bilo pripeljanih 130 svinj' cene so bile te: mladi prašiči 5 do m 6 tednov stari, komad 70—G05 dinarjev, 7 do 9 tednov stari 130 do 160 din, 3 do 4 mesece stari 175 do 235 din, 5 do 7 mesecev stari 250 do 340 din, 8 do 10 mesecev stari 365 do 540 din, 1 leto stari 575 do 910 din, 1 kg žive teže 6-50 do 8, 1 kg mrtve teže 9 do 10-5O dinarjev. Prodanih je bilo 56 svinj.. Radioljubljana Sreda, dne 4. nov.: 12.00: Plošče po željah — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Harmoniko igra: Vili Loko-sek — 14.00: Vreme, borza — 18.00: O dobrem spominu (Janko Ziherl) — 18.20: Mladinska ura: Napravimo si senčnik in letalo iz papirja (vodi Zdravko Omerza) — 18.40: Pogled v sodobno Rusijo (dr. Ivan Ahčin)— 19.00: Cas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura — 19.50: Uvod v opero — 20.00: Prenos Iz opernega gledališča v Ljubljani, v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) — čas, vreme, poročila spored. Četrtek, dne 5. nov.: 12.00: Koračnice slavnih skladateljev (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Smetana: Iz mojega življenja (kvartet Sevčik Lhotsky) plošče — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Pestri zvoki (radijski orkester) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: 10 minut zabave: črtice (Narte Velikonja) — 20.00: n. ura orgelske glasbe. Na orglah igra Pavel Ran-čigaj, sodeluje: gdč. Vida Rudolf (sopran) — 21.00: Operna glasba (radijski orkester) — 22.00: časr vreme, poročila — 22.15: Okrogle ln vesele (igra radijski orkester). Štev. 11.997/11. Nabava. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 18. novembra 1936 pismeno neposredno pogodbo za dobavo ca. 900 kg raznih matičnih vijakov. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 29. oktobra 1936. Obligacijskega posojila, ki je bilo razpisano dne 10. oktobra za mesec dni, je do sedaj podpisanega deloma v knjižicah, deloma v gotovini v vsoti Din 24,000.000'—. Še pred potekom roka presežena vsota je najboljši dokaz, s kakšnim zaupanjem je javnost sprejela ta razpis in v kako obilni meri je segla po obligacijah. ladajatetj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plese, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik O. Mlhalek. vsi v Ljubljani