204 številka.
L)obijana, v petek 5. septembra.
XXIII. leto, 189(1.
shaja vsak dan sveCer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemal) za a v 11 ro - o g e r s k e dežele za vsu leto i f> gfct., za pol leta H :M za Aut rt leta 4 gld., /a eden      ••>•<• i glct. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto   13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.   zu. jeden mesec 1 gld   10 kr    Za pošiljanje na dom rakuna ne
po 10 kr. za mesec   po 30 kr  za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor po&tnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jede; krat tiska, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. —  Rokopisi se ne vračajo. ---- Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah St 1*2 Oprav uifitvn naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. v«e administrativne stvari
Sokolska slavnost v Celji.
Ker so nemški listi, mej temi posebno Celjska „Deutsche VVacht" in Graška „Tagespost" priobčili in le vedno raznašajo mej svet ll neplemenitih namenov do nas o tej slavnosti toliko predrznih in zlobnih lažij, kakor poprej še nikoli ne pri takih iu jednakih prilikah, in si znana Celjska teroristična klika (Rakttl, Jos. Negri, dr. Žurbi, dr. Štepišnik, Alojz Walland, Fr. Rasch, in drugi) na vse kriplje prizadeva napravljati nam zapreke in sitnosti ter hoče v svoji divji strasti in brezmejni zaslepljenosti iz političnih in narodnih ozirov ne pa iz stvarnih uzrokov kolikor mogoče slavnost zavirati iu pri tem še celo Celjski magistrat tero-rizovati, ob jednem pa pačiti in zavijati javno mne-nje in resnico tako, da občinstvo resničnih dejaoj-skih okolščin in razmer v tej zadevi ne more poznati, je potrebno, da podamo tu na kratko pristno podobo o Celjskem javnem socijalnem življenji mej Slovenci in Nemci, kolikor se tiče te sokolske slavnosti.
Slavnost sama pričakuje se od Celjskega prebivalstva sploh brez ozira na narodnost z veliko radovednostjo in zanimanjem, ter se bo z veseljem opazovala; Slovenci jo teško in željno pričakujejo ker jim bo naredila mnogo veselja in mogoče tudi priznanja. Omenjena teroristična klika, pa se je boji kakor vraga, ker to zopet pomeni napredek Celjskega slovenstvu ,%
Zaradi tega pošilja v „Tagespost" lažnjive telegrame o tej slavnosti in naroča v Zagrebu za ta list skrpane brzojave, kakor je bil pred par dnevi oni, v katerem je nekdo sanjal, da se je hrvatskemu „Sokolu" prepovedala udeležba pri tej slavnosti.
To vse so seveda le prazne fantazije in pobožne želje omenjene klike, katera bi na ta zavra-tni in tihotapski način vsaj jeden del slavnosti rada preprečila ali pa vsaj udeležbo omejila.
Pa hvala Bogu da ta stranka nima sreče in ne doseže uspehov pri tem početji, kajti, dasiravno je podpihovala posestnike praznih stanovanj zoper nas,   se  veuder še celo neslovenske stranke baš
zadnje dni same oglašajo pri odboru „Sokola" ter ponujajo prazna stanovanja za zunanje goste.
Posebno pa se vesele te slavnosti obrtniki, posestniki hotelov, gostilničarji in krčmarji, ker dobro vedo, da bodo mnogo stržili.
Ker je tedaj ta slavnost od namestnije v Gradci definitivno dovoljena, bode se sigurno pri lepem vremenu najsijaineje izvršila, in so naj tedaj nihče, ne da motiti z lažnjivimi poročili in telegrami, ki so se dozdaj priobčili v „Deutsche Wacht" in B Tagespost" in jih je še nekaj jničakovati, kaiti peščica Celjskih zagrizencev bo do zadnjega dne delala take zlobne in ničvredne manevre.
Zaradi javnega reda in varnosti, katera sicer nista v nevarnosti, kakor trdita „Deutsche Wacbtu in „Tagespost", slikajoč nepotrebno vragove na steno, moramo pa s Celjskim magistratom, z mestnimi odborniki in priviženci Ž J večkrat omenjene klike prav resuobno besedo spregovoriti.
Pred vsem konstatujemo, da je ogromna večina in množica Celjskega prebivalstva poštena iu miroljubua, in smo trdno prepričani, da se bo kot taka skazala tudi ves čas pri Sokolski slavnosti. Oe so se pripetile v Celji neznatne praske pri jednakih prilikah, so zauriviti to le nekateri razposajeni trgovski pomočniki i s nam dobro znanih hiš in nekateri Celjski postopaj, kateri so bili brž ko ne našuutani od teroristične stranke.
Mislimo pa, da bodo Še celo take malenkosti izostale, ako bo Celjski magistrat z gg. mestnimi odborniki in tu že omenjenimi meščani dajal pri tej slavnosti s svojim poštenim obnašanjem, ter postavnim, korektnim in taktnim postopanjem onemu jako neznatnemu številu prebivalstva v Celji, lepe izglede, katero so dozdaj ščuvali za grmom skriti možje.
Celjski magistrat in mestni zbor sta namreč faktorja, ki imata take elemente popolnoma v rokah in sta torej gospoda situvacije; od obnašanja in postopanja teh faktorjev bodo torej redi ali ne redi pri slavnosti zavisni, kajti razmere so zdaj v Celji take, da to lahko že naprej izrecno konsta-tujemo.
Poudarjamo  torej  še  jedenkrat, da  je vse
Celjsko prebivalstvo dosti razumno in izobraženo, ter z veseljem in zanimanjem pričakuje slavnostnih dnij. izvzemši omenjeno Bkrito kliko m nekoliko pouličnih postop.ičev, ter par eksaltiranih komijev od Hakuš.i, Schmullna, Kascha in drugih.
Proti tem pa je treba magistratu le s prstom migniti in izdati strog ukaz, da naj bo mir, pa bo vse dobro.
Oe je torej Celjski mestni urad storil za te dni posebno previdnostne naredbe in izdal stroge ukaze zaradi reda in varnosti, naj to le porabi in izpelje proti že dostikrat omenjeni kliki, trgovskim pomočnikom in postopačem, kajti pri teh bo to najbolj umestno, mi Slovenci pa vsega tega čisto nič ne potrebujemo, ker smo sami največji prijatelji reda, miru in poštenega solidnega obnašanja, ter tudi za vse druge zunanje goste za to lehko jamčimo, ako ne bodo od naših nasprotnikov žaljeni in izzivuni.
Ako bi se pa vender le nepričakovano kaj nepriličuega pripetilo, izjavimo žo danes tu, da bomo strogo pazili na to, da nobeden Slovenec ne bo kaj tacega zakrivil, zaradi tega bomo zapisali iz že dosti znanih, in tu razjiravljanih uzrokov vsako tako reč na rovaš omenjenih faktorjev, kateri bodo potem sami za to odgovorni.
Končno.pa nujno priporočamo Celjanom, da posnemajo Mariborske meščane, ki so se letos 10. avgusta pri naši pevski slavnosti jako taktno in solidno obnašali, in se nekateri udeležili tudi našega koncerta, iu so vihrale tudi na nekaterih nemških hotelih avstrijske in Štajerske zastave.
Celjski Slovenci pričakujemo torej z radostnim srcem in mirno vestjo slavnostnih dnij iu se nadejamo, da se bo vse lopo, mirno in gladko vršilo. V to pomozi Bog!
Slovenske posojilnice.
(Dalje.) Upravni stroški. Slovenske posojilnice poslujejo jako po ceni. To kažejo upravni stroški, ki niti v velikih~~mestih neso ogromni   Posojilnica Mariborska,  ki ima silno velik promet in največ hranilnih ulog, ima res tudi
LISTEK.
Kavkaski ujetnik.
(Ruski spisal grof Lev Tolstoj, poslovenil P.) (Konec.)
Nagnila se je čez rob jame in zašepetela: „Ivan, Ivan !u Mahala je z rokama, da naj tiho govori.
— Kaj je? vprašal je Žilin.
— Odšli so vsi, samo dva sta doma. Žilin je spregovoril.
— Nu, Kostilin, pojdiva, poskusiva poslednji pot, jaz ti pomagam.
Kostilin niti slišati neče.
— Ne, rekel je, že vidim, da ne pridem od tod. Kam naj grem, ko se komaj obrnem.
— No, z Bogom, pa ne misli slabo o meni. Poljubil je Kostilina.
Prijel je za drog, ukazal Dini, da naj drži iu plezal je. Dvakrat mu je spolznilo, klada ga je ovirala. Potiskal ga je Kostilin, — prišel je nekako na vrh, Dina ga je z vsemi silami vlekla z ročicama za srajco in smejala se.
Žilin potegnil je drog iz jame in rekel:
— Nesi ga na njegovo mesto, Dina, Če to zvedo, te ubijo.
Odvlekla je drog. Žilin je pa odšel navzdol. Zlezel je pod skalnato steno, vzel oster kamen, začel je odbijati ključavnico s klade. Ključavnica bila je močna in ni je bilo moč zbiti. Zaslišal je, da nekdo teče, lahko skakljajoč. „Gotovo je zopet Dina", mislil Bi je. Pritekla je Dina in rekla:
— Daj, bodeni jaz.
Pokleknila je in je jela razbijati. Pa njeno ročice, tenko kakor šibe, neso ničesa opravile. Vrgla je kamen proč in zaplakala. Zgrabil je Žilin sam za ključavnico, Dina je pa sela poleg njega na peta in prijela ga za ramo. Žilin pogledal je okrog sebe in videl na levi, da je za goro jelo se žariti in mesec vzhaja. „No,u mislil si je, „predno izide mesec, moram priti po stezi do gozda". Ustal je, vrgel kamen proč. če tudi je bil v kladi, moral je oditi.
— Z Bogom, Dinka, rekel je. Vedno se te bodem spominjal.
Objela ga je Dinka, potem pa hitro preiska-vala po njem, kam bi mu mogla poriniti kak hlebček sira. Vzel je hlebčeke.
— Zahvalim te, devojka, rekel je, kdo ti bode delal čeče, ko mene ne bode? Pogladil jo je po glavi.
Kako je zaplakala Dina, zakrivši obraz, pobegnila je navkreber kakor koza. V temi se je slišalo, kako jej je žvenkljal nakit po vratu.
Prekrižal se je Zilin, prijel je z roko za ključavnico na kladi, da bi no rožljala iu odšel po stezi — noge vlekel je in skrbno pogledoval, kje vzhaja mesec. Pot je spoznal. Naravnost je trebalo hoditi osem vrst. Da bi le prišel do gozda, predno izide mesec. Ko je prišel čez reko, se je že začenjalo svetiti za goro. Šel je dalje po stezi, pogledujoč, ni li še meseca. Na jedni strani se je vidno pot svetila. Senca se je umikala v dolino, svetloba se njemu približevala.
Kolikor je mogoče hitro hodi Žilin in vedno drži se sence, mesec je pa še bolj hitel in že se je zasvetilo po drevesnih vrheh. Ko se je približal gozdu, vzšel je že bil mesec in svetlo je bilo kakor po dnevu. Na drevesih videli so se vsi listi. Tiho in svetlo je bilo po gorah, kakor bi bilo vse izumrlo. Samo rečica je šumljala po dolini.
Prišel je do gozda in nihče ga ni zapazil. Poiskal je Žilin v gozdu temno mesto, da sede in si odpočije.
Odpočil si je in pojel širni hlebček. Našel je kamen in zopet jel razbijati klado. Vse roke si je izbil, ali vender  ni razbil klade.  Ustal je in šel
največ upravnih stroškov (4969 gld.), nasproti pa imajo male posojilnice tudi malo pisarniških stroškov, recimo 23, 27, 33, 35 gld. na Jeto; najmanjša slovenska posojilnica pa ni celo nobenega krajcarja na upravnih stroških izkazala.
Ker raste delo pri posojilnicah od leta do leta, zato Be tudi upravni Btroški  vekšajo;  leta  1889  so do
segli........... 25.182 gld.
leta 1888. so dosegli    ....     19 590 n
torej za       5.592 gld.
ali 28% več.
Vender vse posojilnice te rubrike čisto natanko ue izkazujejo, kajti jdač in nagrad ne ušte-vajo vBe v ta predal. Druge pa tudi davke in pristojbine tu sem prištevajo, kar naj bi se vsekako ločilo, kajti da\ki in pristojbine so tako važue zadeve, da zaslužijo, da se posebej izkazujejo. Davki
Leta  1889.  jih je bilo lzka-zauih........... 6301 gld.
leta  1888.   jih  je bilo izkazanih ........... 6170 n
torej za 131 gld.
ali za 2% več.
Pri nekaterih posojilnicah ni nič davka izkazanega; morebiti so to svoto priračunili upravnim stroškom. Nekatere posojilnice so izkazale še premalo čistega dobička, da bi jih mogli davčni uradi obdačiti. Pri drugih se pripeti, da se jim davek odpiše, ker jim je bil v prejšnji dobi preveč naložen, n. pr. pri posojilnici Št. Jakobski.*)
Največ duvka je plačala posojilnica v Metliki, menda zavoljo tega, ker tudi neudom posojila dovoljuje. Ker nekatere posojilnico v svojih računih davkov od pristojbin ne ločijo, bilo je teško te rubrike primerno izpolniti. Pri izkazih glede davka se čudimo, da nekatere posojilnice navzlic malemu čistemu dobičku vender ie veliko davka plačujejo, dočim je plačala Celjska posojilnica, ki je imela v obeh zadnjih let i Ii največ prometa in največ Čistega dobička, vender le zelo malo davka, namreč I. 1888 le 65 gld. in 1. 1889 le 85 gld.
V tej zadevi naj bi Coljska posojilnica razložila drugim posojilnicam, na kateri podlagi se jej davek omeri, in kako je drugim zavodom postopati, da se ubranijo prevelikega ali krivičnega davka.
Neposredne pristojbine.
Te morajo rasti sicer od leta do leta, kakor rase promet. Da smo pa izkazali v tem predalu manjše število (1450) od prejšnjega leta (1861), to izvira od tod, ker so mnoge posojilnice pristojbine že uračunile v oddelku „davkiu ali pri upravnih stroških.
Reservni fond.
Najvažnejši oddelek slovenskih posojilnic se Se le na zadnje omenja. Vse številke, katere smo do zdaj naveli, kažejo uavadno le svote, katere neso lastnina posojilnic. Reservni fondi ali prihra-
*) Pri natančnem pogledu smo vender našli, da je Čt. Jakohska posojilnica plačala 1. 1889. dohodninskega davka 309 gld.
njene zaloge so pa novci, kateri so prava last naših zavodov. To so sladki med, katerega so nanosile č belice slovenske, katerega so marljivi in vestni upravniki skrbno shranjevati z jedno besedo, t. j njib naj ver i uspeh, vsaj uspeh s številkami izražen.
Po našem izkazu iznašajo sicer reservni fondi vseh slovenskih posojilnic le..... ..... 184 626 gld.
ali k tej svoti moramo brž ko ne prišteti tudi takozvano garancijsko hranilno ulogo Mozirske posojilnice z  .     20.460 ,
potem imamo........ 205 086 gld.
1. 1888 pa......... 194 328 ,
torej za     10.758 gld. ali za 5°/o več od prejšnjega leta.
Največ prihranjene zaloge imajo posojilnica Celjska, (Mozirska), Mariborska, obrtnijuko društvo v Ljubljani i. t. d.
Napredek se pač kaže v vseh oddelkih poslovanja.
Pri denarnem prometu je napredka    . 32%
„ številu zadružnikov „        „ . 23%
„ uplačanib deležih „        „ . 5%
„ hranilnih ulogah „        „ . 18%
n posojilih „        „ . 24»/0
„ gotovini v blagajnicah      n        „ . 39%
„ čistem dobičku „        „ . 37%
„ re8ervnem fondu „        „ . 5%
„ izposojilih (ker so manjši)   ,        „ . 5%
Le v nekaterih oddelkih so nižja Števila, namreč I. 1889 je bilo pri tujih zavodih manj naloženega denarja, davkov ter upravnih stroškov je bilo pa več, kakor v prejšnjem letu.
(Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje rtcžele.
V Ljubljani, 5. septembra.
Deželno»borske volitve* Na Gorenjem Avstrijskem voljeni so v skupini veleposestnikov vsi konservativni kandidati jednoglasno. Liberalci se neso udeležili volitve, videč, da ni upanja, da bi zmagali.
Šlezljske razmere. Urednik „Moravskih Listov" razgovarial se je s šlezijskima deželnima poslancema Swiezyem in dr. Michejdo o razmerah v Šleziji. Oba sta se pritoževala, da deželui predsednik dr. Jager ne zua niti češki niti poljski in da podpira naravnost nemške liberalce. Ob poslednjih deželnozborskib volitvah obrnil so je bil celo do Vratislavskega nadškofa dr. Koppa, da naj prepove agitacije poljskim in češkim duhovnikom. Škof mu je ustregel iu poslal generalnemu vikarju Sniegonu, dotični'ukaz, ki je pa ostal brez uspeha. Dr. Michejda je posebno bd nevoljen, da niti vlada niti cerkev ne naredita konca čudnim razmeram, da avstrijska slovanska pokrajina pripada pruski škofiji. Swiezy se je izjavil, da se bodo slovanski poslanci energično potegnili za na rodno jednakopravnost v deželnem zboru. Pred vsem se bode treba potegniti za narodno jednakopravnost v šoli in pri sodiščih. Dr. Michejda je grajal po stopanje sodišč, katera se ne ozirajo na mi nisturški jezikovni ukaz. Slovanski obsojenec dobi nemško obsodbo in ne razume, na kake uzroke se opira.
dalje po potu. Prešel je jedno vrsto, moči so mu jele pešati, noge so ga bolele. Šel je kacih deset korakov in ustavil se. „Kaj se če", mislil si je, „vlekel se bodem, dokler morem. Če sedem itak ne ustanem. Do trdnjave ne pridem, dokler se raz-Bvetli, ulegel se bodem v gozdu in ondu ostal po dnevu, po noči pa zopet pojdem dalje.
Šel je vso noč. Srečal je le dva Tatara, pa je je iz daleč slišal in skril se za drevo.
Že je jel mesec bledeti, rosa je pala, bližal se je dan, pa Žilin še ni prišel do konca gozda. — „No," mislil si je, „še trideset korakov pojdem, potem pa jo obrnem v gozd in sedem". Prešel je še trideset korakov in videl, da se je končal les. Ko je prišel iz gozda, bilo je že zavsem svetlo; spred bila je stepa in trdnjava, na levi pod goro so pa goreli ognji, ugaševali, dim se je vil, pri grmadah sedeli  80 ljudje.
Pogledal je in videl, da so kazaki, vojaki.
Razveselil se je Žilin, zbral poslednje sile, šel navzdol, misleč: „Varuj me Bog, naj me zagleda tu na planem Tatar na konji, ne uidem, Četudi je blizu".
Ko je to mislil, zagledal je na hribu tri Tatare. Zagledali so ga in spustili se za njim. Srce mu je skoro otrpnelo strahu. Mahal je z rokami in kričal, kar je mogel.
— Bratci! na pomoč! bratci!
— Zaslišali so ga. Kazaki skočili so na konje in dirjali proti njemu.
Kazaki imeli so daleč, Tatari pa blizu. Žilin zbral je poslednje moči, prijel za klado in tekel proti kazakom, sam ni prav vedel, kaj dela, prekrižava 1 se je in kričal:
— Bratci! bratci I bratci ! Bilo je kacih petnajst kazakov.
Prestrašili so se Tatari in ne prišedši do Žilina jeli so ustavljati konje. Žilin pritekel je h kazakom.
Obkrožili so ga kazaki in poupraševali: „ Kdo je in od kod prihaja?" A Žilin se sam ni prav zavedal, jokal je in klical:
— Bratci, bratci.
— Pritekli so vojaki, obstopili Žilina ; ta mu je dal kruha, oni kaše, tretji vodke; ta ga je ogriujal s plaščem, oni zopet razbijal mu klado.
Spoznali so ga častniki. Obveselili so se vojaki, tovariši so se zbrali k Žilinu.
Pripovedoval jim je, kako je bilo in rekel:
— Napotil sem se bil domov, da se oženim, pa, kakor se vidi, ni mi bilo usojeno.
Ostal je v službi na Kavkazu. Kostilina odkupili so še le čez jeden mesec za pet tisoč rubljev. Jedva so živega priveli.
Obrnili so se Slovani v Šleziji na poljski klub, da bi se potegnil zanje, pa jim je odrekel podporo. Staročeški klub je pa podporo obljubil, pa besede ni držal.
Šlezijske razmere nam zopet kažejo, kako malo je Taaffejeva vlada naklonjena Slovanom in da so Staročehu najiak storili, ko so se hoteli zadovoljiti s spravo, ki bi veljala le za Češko, druge avstrijske Slovane pa prepušala nemški samovoljnosti.
A.grononiična fakulteta na vseučilišči v Krakovera otvori se dne 1. oktobra. Ministra Gauč io Falkenhavn pojdeta tem povodm v Krakovo. To bode druga velika šola za kmetijstvo v tostranski državni polovici. Na njej se bode predavalo v poljščini. Sedaj ko imajo Poljaki in Nemci take zavode, bilo bi želeti, da se osnuje taka šola tudi za Čehe, na Praškem vseučilišči ali pa na politehniki.
Via a nje <lržave.
Shod dveh cesarjev, 0 shodu cesarjev Viljema II. in Aleksandra III. se še mnogo piše po raznih novinah. Iz Peterburga došla je „Reuterjevemu Bureau" vest, da se je Giers izjavil proti mnogim diplomatom, da je uspeh shoda cesarjev bil povoljen. Ta vest je posebno zaradi tega pomenljiva, ker je oficijalni „Deutseher Anzei-ger" natisnil jo na prvem mestu.
Proti dopisniku Beroliuske „Post" se je pa izjavila neka oseba, ki ima zveze z ruskim dvorom, da je nemški cesar že dosegel, če je kaj doseči hotel. Niti cesar Viljem niti car Aleksander ni razvil nikakega programa, cesarja uesta imela nobene določene ure, kdaj da se razgovarjata o politiki. Jezdila sta, vozila iu sprehajala se vkujio in dostikrat bila vkupe sama, da sta se o vsem lahko dogovorila. Občevala sta jako prijazno. Govorila sta največ nemški, in cesar Viljem je bil kaj dobre volje, kar kaže, da je shod imel za Nemce povoljen uspeh. Je li dopisnik dobro poučen, ne vemo. Njegovo izvestje se ne ujema povsem z druzimi, ki zatrjujejo, da Bta cesarja govorila le ruski. Najbrž je v sredi resnica, da sta govorila ruski, nemški, največ pa francoski, kakor je pri vseh dvorih navadno. Vsak časniški poročevalec je pa zabeležil to, kar mu je baš ugajalo.
Armenski patriftirli umaknil je svojo ostavko le za dva meseca, v nadi, da se do tedaj že izda sultanova i rada ob u vedenji reform v Armeniji. Verojetno pa ni, da bi patrijarh nez dva meseca dal ostavko, naj Porta za Armeuce kaj stori ali pa ne. Vedeti treba, da je tudi sedaj bil dal ostavko le zaradi tega, ker ga je narod bil prisilil iu je že teško čakal priložnosti, da ostavko umakne.
JKrečanske zadeve. Sultan je ob obletnici svojega vladanja pomi-lostil 18 Kre&anov, kateri so bili izključeni iz občnega pomiloščenja. V Carigradu se nadejajo, da napravi to pomiloščenje na Kreti najugodnejši utis.
Gibanje %a. občno volilno pravico v Helaijl, Dne 14. septembra začne se v Brusi ji kongres delavske stranke, da se posvetuje, s kakimi sredstvi bi dosegli občno volilno pravico. Socijalni listi priporočajo, da naj se prebivalci, ki nemajo volilne pravice, upro in ne plačujejo davkov, niti ne dajo vojaških novincev, da vsi delavci ustavijo delo in se osnuje narodni parlament. Ta narodni parlament bi bil voljen z občno volilno pravico in štel bi 138 članov, kakor belgijska zbornica. Shajal bi se v Bruslji, kadar se snide zbornica. Sklepal bi zakone o cerkvenem imetji, ločitvi cerkve od države, ob osebni vojaški dolžnosti, svetnem, obligatoričnem in brezplačnem pouku, normalnem delavniku, najmanjši delavski mezdi, delu žensk in otrok, odškodovauji pri nezgodah in o delavskih pokojninskih blagajnicah. Da bi vse te stvari prej rešil, imel bode vsak dan dve seji. če bi pa vlada poskusila s silo raz-gnati ta parlament, pa priporočajo delavski listi narodu, da bb spunta in prežene vlado, ki je v sramoto belgijski deželi. Iz toga je razvidno, da delavska stranka hoče vse sile napeti, da pribori občno volilno pravico.
Dopisi.
Iz 4 erkljuii pri Kranj i 1. septembra. [Izv. dop.] Obljubo, katero so storili tukajšnji dijaki pred štirinajstimi dnevi s tem, da prirede' Cerkljanskim župljanom še jedno „veselico" o letošnjih počitnicah na korist Prešernovemu spomeniku, izpolnili so sinoč na vrtu g. Ivana Hribarja, deželnega poslanca in tukajšnjega posestniku. 1 /mej vseh veselic, tukaj prirejenih, bil je uspeh sinočnje najpopolnejši; spored skrbno izbran, izvršil se je pred mnogoštevilnim kmetskim in drugim občinstvom, da je bilo vse jako zadovoljno in veselo.
Gledališki oder bil je ukusno s trobojnicami okrašen; razsvetljevale so ga luči v „pisanih bombah in /a kijih", kakor so uganili navzočni kmetje v belo-modro-rdečih balončkih, v katerih so gorele sveče.
Ko je pred veselico izstrelil g. I. Hribar par raket, zapoje zvonček; občinstvo potihne in na odru zagledamo gosp. Val. Žuna, ki nas pozdravi in naznani, da bodo pri nocojšnji veselici sodelovale tudi dijakinje.
Nastal je kratek presledek, potem stopi pred nas gospodična dijakinja Milica Hafner, doma iz Železnikov. Deklamovala je Gregorčičevo pesem: »Pri zibeli". Čutili smo i mi ž njo, kako nemirna jej je bila Bprva duša, a čuli smo iz njenih ustic to pesem tako nežno-Čisto, da bi jo bili naj-rajše še jedenkrat slišali.
Za to deklamacijo stopi na oder gosp. Jože P od je d. Na pohvalo vsega občinstva deklainoval je Gregorčičevo pesem: „Kmetski hiši1*.
Prikazala se je potem zopet gospodična Milica Hafner. Iznenadila je nas z lepo igro na citrah. Živahno jo je pohvalilo vse občinstvo.
Skoraj ni bolj pripravne deklamacije za tukajšnje ljudstvo, nego je Dežinanova pesem: „Proklete g rablje". Z glasnim smehom VBprejemalo je zatorej vsako kitico. Deklamoval jo jo g. Ivan Hribar ml.
Po tej deklamaciji predstavljala se je Vi l-harjeva gledališka igra: „Župau".
Župana, ali kakor je sam hotel: purger-majstra, katerega je vzgojilo nemškutarstvo, igral je gosp. J. Valenčič tako naravno neprisiljeno, da smo videli pred seboj pravcatega moža nemškutarja, ki se navzlic vsem neumnostim, katere je počenjal s svojo „špraho", vender ni hotel odpovedati županstvu.
„Prehauptali" so ga nazaduje vender le njegova hčerka : A n č i k a (gospodična Ang. Vavkeu), njegov sin Mihec (goBp. Iv Hribar), ter Janez Ančikin ženin (g. V. Žun). Odložil je županstvo; prisililo ga je posredno izpričevalo, nemško pisano, katero je bil dal sosedovemu sinu: Tomažu (gosp. J. Pod jedu).
Mej poslušalci bili so tudi nekateri gospodje iz Celja iu Ljubljane, ki so se kmalu po veselici vrnili domov. Ostali tujci, dijaki in domačini poseli smo v gostilni Hribarjevega svaka, kjer se je na-pivalo, pelo narodne pesmi in tudi zaplesalo pomalo. Zlasti kmetje so bili veseli. Sinočnja veselica je bila zadnja, katero so mogle naše dijakinje in dijaKi prirediti o letošnjih počitnicah. Poslovili smo se od njih s prošnjo, da se zopet drugo leto snido tukaj ter nadaljujejo svoje domoljubno delo.
Sklepamo Bvoje poročilo z zahvalo, katero je zložilo nekoliko tukajšnjih kmetov. Nazivlje se tako: „S hvaležnim srcem zahvaljujemo vse tukajšnje prijatelje narodne probuditve, zlasti gg.: Ivana Hribarja, Jako Kočevarja, Andreja Vavkna, ki so se trudili, mnogo žrtvovali, da bode mogla pola goma tudi naša fara pokazati svoje pravo slovensko lice, lice narodne zavesti ter blažje nravi."
■z §&m Petra na Krasu 2. septembra [Izv. dop.] Dovolite mi, da danes spregovorim par besedic o našem društvenem življenji, ker so dosedanji pozivi, ki so bo razlegali od različnih stranij ter imeli namen, društveno naše življenje vzbuditi iz mrtvila, bili večinoma žal! brezuspešni in so nale-tovali le bolj na — gluha ušesa. Da ne bi „stara garda" vztrajala, da ne bi bili ustauovili „Bralnega društva" doživeli bi bili morebiti še večjo sramoto, kakor smo jo.
Ni ga skoraj leta, da ne bi došlo novih roja kov v našo vaB. Pridejo, nasele se ti, povprašujejo kako je tu z društvenim življenjem, a dobivši ne-povoljen odgovor, tudi oni zginejo v valovji brez primerue demoralizacije. A potem povprašujejo, kje tiči tisti uzrok, da se rodoljubi ne zjedinijo in si ne podade rok v znamenje večne sloge.
Toda na to vprašanje ne dobe skoraj odgovora, a dozdeva se mi, da smo tega vsi nekoliko krivi, največ pa tisti, kateri nekako svoj rod pozabijo. Preobširno bi bilo, ko bi hotel navajati še druzih uzrokov te žalostne prikazni. V prvi vrsti ono krdelce, ki ima veselje morebiti tudi delovati za svoj nurod, ni zadostno organizirano, pri vseh naporih pogrešamo pravega sistema. Začetek našega „Bralnega društva« bil je izvrsten, zaleteli Hmo se čvrsto, kadar bi pa morali najbolje teči, smo opešali. To je menda tista mlačuost, ki tako rada nalaga vse breme na pleča pojedinčev. A ti sami ne zmorejo. Dasi imajo morebiti dobro voljo, izgube veselje, videč da še to, kar store ne dobi zasluženega priznanja, in tako neha lepo začeto delo.
Kljunu tem žalostnim našim razmeram ne obu-
pajmo, kajti prepričani bodimo, da mora priti prevrat in se zboljšati tudi naše društveno življenje. Zato se danes obračamo do vseh tukajšnjih rodoljubov s prošnjo, da se vzdramimo iz apatije in da se zopet vsi poprimemo dela. Jeden stori sicer malo, a vsi bodemo pa vse. Uradnik naj prigovarja uradniku, da tako skupaj delujeta, učitelj zopet uči telju, trgovec pa naj pokaže, da ne zna le v kupčiji, temveč tudi v narodnih zadevah tekmovati. V to pomozi Bogi Ljudevit.
Domače stvari.
— (Vspored velikega koncerta povodom osnovalne slavnosti „Celjskoga Sokola" dne 7. septembra 1890. I. Vojaška godba pešpoka št. 101, pod  vodstvom kapelnika g. Schinzl-a:  1. Zaje: „Sokol", koračnica. 2. Eilen-berg: nEin siisser Traum", valček. 3. Titi : Koncert-ouvertura po slovanskih motivih.  4. Zaje: Prelu-dium iz opere „Zrinjski". 5. Schinzl: „Erinnerung an Slavianskij", fantazija.   6. Zaje:    „Domovini i ljubi", pesem.  7. Maillart:   Beminiscence iz opere „Das Glockchen des Eremiten". 8. Ivanoviči: „La Serenade", valček. 9. Beibold: „Hrvatski doma, pot-pouri. 10.   Dvorak: „Slavische Tiinze Nr. 8". 11. Ziehrer:   „Mitzerl", polka mazurka. 12.    Kaulich: „Immer sehneidig", galop. II. Tamburaški sbor hrv. trg. družtva „Merkur": pod vodstvom g. Mije Ma-jerja. 1. Jenko D.: „Naprej!u   2. Miletić* I.: „Hrvatski napjevi". 3. Zaje I. pl.: Koračnica „Hrvatskog Sokola". 4. Gounod: „Faust".   6, Klempner: „Dva cvička". G. Zaje I. pl: „Hrvatska rapsodija". III. Pevski koncert: a) Moški zbori: 1. Dr. G. Ipa-vic : Budnica „Celjskega Sokola". 2. Hajdrih: „Jadransko morje". 3. A. Forster: „Sokolska". 4. Li-sinski: „Liepa naša domovina". 5.   Dr. B. Ipavic: „Slovanska pesem",   b) Mešani zbori:   G. Ipavec: „Pod lipo".   7. Nedved:   „Nazaj v planinski raj'*. 8. *   *   * „Pozdravljam Te, gorenjska stran".
— („Celjskega Sokola" svečanost) Knez S al m -Reif fens cheid dal je — kakor poizvemo — odboru na razpolaganje svoj krasni par: pri gradu „Novo Celje", pol ure od Celja-Pri veselici sodelovala bode vojaška godba Zagrebška pod vodstvom g. kapelnika Šincela iu to oba dneva, namreč nedeljo 7. in ponedeljek 8. Reptem-bra. Ker se bodo udeležila tudi razna pevska društva, bode torej raz ven telovadbe in Sokolskih produkcij tudi glasbenega užitka dovolj pri tej slavnosti, ki obeta je.stati izredno lepa iu zasluži, da se je udeležimo v ogromnem številu.
— („Sokolov" Ljubljanskih) prijavilo se je dozdaj nad 50, ki se udeleže v društveni obleki slavnosti Celjske, Nadejamo «e, da se jim pridruži še mnogo druzih domoljubov, ter se skupno odpeljemo v nedeljo zjutraj v Celje. Zbirališče je na južnem kolodvoru, od koder se odpelje vlak ob 4 uri 37 minut in dojde v Celje ob 8 uri 49 minut. Posebnega vlaka južna železnica ni mogla dovoliti ker jej baš te dni primankuje voz, zaradi prevažanja vojakov, kakor je to naznanila podvzetniku nameravanega posebnega vlaka.
— (Imenovanje in premešče nj e.) G. Rajko Pollak, pristav pri okrožnem sodišči v No-vemmestu, dobil je mesto sodiškega pristava v Trebnjem. SodiŠki pristav Karol Nedved premeščen je iz Kozjega v Brežice, dr. Gustav S mole j iz Trebnjega v Maribor, (Drave desni breg.) Pristavi so imenovaui a\skultantje: Ivan Pir ker za Veli-kovec, Karol G reben c za Črnomelj, Fran Kobler za Kozje in dr. Karol Zvviedinek pl. Sliden-horst za Velikovec.
— (Gosp. dr. Benjamin Ipavec), znani nas skladatelj, dovršil je spevoigro v treh dejanjih, kateri je napisal libretto g. A. Funtek. Kakor čujemo, ima delo krasne melodije, in ker bode tudi že skoro instrutnentirano, nadejamo se, da budemo že v letošnji sezoni imeli priliko slišati lepo i z -v irno spevoigro.
— (Iz Trsta:) Sokolov večer za fond Celjskega izleta imel je prav lep uspeh bodiBi v moralnem, bodisi v materijalnem oziru. Izbranega občinstva zbralo se je prilično število na vrtu hotela „Evropa", ter se je program izvršil prav dobro. Posebno odlikovali so se pevci „ Delavskega podpornega društva". Tamburaši, ljubljenci občinstva Tržaškega, svirali so po daljšem presledku in bili pozdravljeni jako simpatično. Tudi igro „Svojeglav-neži" izvršili so diletantje prav povoljno, istotako obnesla ae je deklamacija Gregorčičeve „Domovini".
Veselica pevskega društva „jHajdr ih " na Prošeku vršila se je prav sijajno, s posebno dobro izbranim programom, kakor ga je bilo slišati pri malokaterej veselici.
— (Posebni vlaki na Gorenjsko.) Iz zanesljivega vira izvemo, da ima postaja državne železnice v Ljubljani za nedeljo in Malo mašo 7. in 8. t. m. za prevažanje na Gorenjsko poleg navadnih osebnih voz, Še vozove za 2000 ljudi j na razpolaganje, inje s tem za ugodno vožnjo preskrbljeno.
— (Iz Cerkljan) se nam piše: Pred štirinajstimi dnevi je ostavil našo faro gospod kaplan Ivan Lavrenčič, spisatelj knjige: Zgodovina Cerkljanske fare. Odšel je v Kranj. Neradi smo ga dali, kakor Cerknica nje svojega Frana Kreka, pesnika, ki je naš Lavrenčičev namestnik.
— (Grozne p ovo d nji) zadele so vse kraje ob Dunavu iu Vltavi. Zlasti zlata Praga je hudo prizadela. Silna voda odnesla je tri oboke starodavnega kamnitega mostu z vsemi podobami svetnikov iu kipi, ki so bili na uiem. Ta most je zgodovinsko imeniten in prava posebnost stostolpne Prage. Dolg je 497, širok pa 10 metrov, in bil zgrajen mej 1357. in 1503 1. Vsi nižji deli mesta so pod vodo, mnogo hiš v nevarnosti da se zrušijo, Govori se, da je mnogo ljudi) našlo grob v valovih. Krasna stavba češkega narodnega gledališča bila je tudi v nevarnosti, sedaj pa hvala Bogu, javlja telegram, da temeljni zid ni v nevarnosti. Vender pa so V8i prostori, kjer stoje parni stroji, pod vodo in predstave so ustavljeno. Voda je 5 metrov nad normalorn, škode velikanske. Promet na železnicah je na nekaterih progah ustavljen.
— (Izpred porotnega sodišča.) Pri včerajšuji prvi in drugi porotni obravnavi bilo je zopet hudodelstvo uboja na dnevnem redu, brez katerega bi se skrčile porotne obravnave lahko na dva, tri dni, ali bi jih skoro sploh ne bilo. Pri prvi obravnavi bila sta zatožeua Andrej Kovačič in Jožef Korošec hudodelstva uboja. Due 19. marca bila sta z mnogimi kmečkimi fanti v gostilnici na Blo-žicah skupaj. Kovačič je zaspal, kar čuti, da nekdo po njegovih žepih tiplje in da mu hoče vzeti denar. Bil je to kmetski fant Kozabel. Takoj se je pričel pretep mej njimi in Kovačič udaril je z grebljo po glavi Kozabela, ki je bežal iz hiše, drugi pa za njim, mej njimi tudi drugi zatoženec Jože Korošec. Kozabel je kmalo obležal, odnesli so ga domov iu 25. marca je umrl, vsled prizadete rane na glavi. Andreja Kovačiča so porotniki krivim spoznali hudodelstva uboja in obsojen je bil na štiri leta teške ječe, poostrene s postom vsak mesec, Jožefa Koro-šeca pa so porotniki (uačelnik g. Klein) z 10 proti 2 glasoma nekrivim proglasili in sodišče ga je oprostilo. — Pri drugi obravnavi zatožen je bil Anton Sanj hudodelstva uboja. Dne 16. avgusta t. 1. je zatoženec z drugimi kmetskimi fanti pil v gosp. Tomšiča gostilnici v Knežaku. Ko so odišli iz krčme začeli so se ruvati z železno sulico, katero je nosil kot ponočni stražnik, kdor je bil na vrsti. Železno sulico dobil je naposled v roke zatoženec Anton Šanj, ki je s toliko silo, da je odletel desni ročaj, ž njo udaril po glavi 251etnega Janeza Dov-gana in mu razbil glavo, da je Dovgan čez tri ure umrl. Tudi Jožefa Dovgana je b sulico lahko poškodoval ua več krajih posebno pa na glavi blizu senca, tako, da bi ga bil pri pičici tudi ubil. Porotniki (načelnik g. Klein) so ga jednoglasno krivim proglasili, obsojen je bil ua pet let teške ječe, poostrene vsak mesec s postom. — Pri današnji prvi obravnavi bila je zatožena 22letna Marija Stupar, hči malega posestnika, hudodelstva detomora. Dne 29. julija umorila je po svoji neprevidnosti svoje novorojeno dete. ObtoŽenka svoj zločin prizna. Obsojena je bila na tri in pol leta teške ječe in plačilo troškov kazenske obravnave. Kazen je takoj nastopila. — Škofjeloški baron Peter Mohar prijavil bo je pri preiskovalnem sodniku in priznal tatvino pri Mariji Juvan, kramarici v Škofjiloki, rekoč, da ne zahteva druzih prič. Vsled tega bode danes tretja obravuava pri porotnem sodišču.
Telegrami „Slovenskomu Narodu4':
Dunaj 4. septembra. Vsled povodnji pretrgana železniška zveza s Predarlsko ia Švico. Vožnja na progah Šimbah-Manchen ia Prag-Gmiind ustavljena, tudi kurirni vlak mej Dunajem in Prago ne vozi. Vesti iz Češke konstatujejo, da je vsled povodnji sladkorna pesa večinoma uničena.
Praga 4. septembra. Beda vsled povodnji je grozovita, zlasti ker nedostaje živil. Ljudem v preplavljenih hišah aovaža se živež v Solnih. Vsi mostovi so zaprti. Pomožni odbori se sestavljajo in del«'' podpore. Ko se je podrl kamniti most, utonila sta dva dečka.
Budejevice 4. septembra. Predmestja so .še vedno pod vodo. Velik nedostatek čolnov. Mrličev ni moči pokopati.
Celie 6. septembra. Celjski magistrat prepovedal Sokoleem BBtop v Celje v društveni obleki. Vsled rekur/a namestništvo prepoved ovrglo.
Praga 5. septembra. Ponočni alarm prouzročila Smihovska plavalnica, ki je z velikim ropotom trčila ob Františkov verižni most. Ker most ni poškodovan, dovoljen je promet po njem. Bojazen zaradi poškodbe Češkega narodnega gledališča neosnovana. Promet na državni železnici se danes vsled energije obratnega ravnateljsta ni pretrgal. Pri postaji Vesely je državne železnice nasip podko-pan, promet ustavljen. Pri Jilemnicah stoji, ker so se nasipi ribnikov predrli, voda pri nekaterih železniških objektih 10 metrov visoko. Bati se je, da hode v Pragi zvečer voda narasla Namestnik je od zjutraj na preplavljenih krajih, Kudolfovo in palačno nabrežje v Pragi izpraznjeno. Voda opoludne za 40 centimetrov upala.
Tešin 5. septembra. Razsvetljava in ba-klada jako sijajna. Pred dvorcem pelo je na tisoče broječe občinstvo s pevci vred cesarsko himno in naudušeno pozdravljalo cesarja. Cesar zahvalil se je z balkona. Pri vožnji po mestu občinstvo cesarja naudušeno pozdravljalo. Danes manever.
Bazne vesti.
* (Prava ameriška dama) je goBpa Klo-tilda Belsand iz Novega Jorka. Po svojem poklici je zdravnica, pisateljica, slikarca in gledališka igralka. Zutraj od 7. do 10. ure se bavi s pisa-teljstvom. Po kratkem zajutrku začne pohajati bolnike. Slednji dan pohodi kakih 35 bolnikov. Ob treh popoludne pride domov in začne slikati. Slika največ prizore iz otroškega življenja. Gospa pa tudi vestno opravlja materinske dolžnosti, kajti odgojite ljici otrok daje točno navodila glede njih odgojeva nja in ol leke. Kosi doma zvečer ob G. uri, po kosilu odpelje se v gledališče, kjer igra srednje uloge. Letnih dohodkov ima kacih G5.000 dolarjev. Ce je ta ženska srečna, ne vemo. Njen mož se je lani od nje ločil, ker ona nema zanj nič časa.
* (Poslednje marketendarice v uniformi.) Na Francoskem so dozdaj marketendarice nosile unifoime polkov, seveda b primernim ženskim prikrojeni. Marketendarice so v uniformah spremljale vojake ua bojišče in k manevrom. Sedanji vojni minister Frevcinet je pa zaukazal, da odslej nemnjo marketendarice nositi unifoime. Samo pri manevrih in na bojiščih bodo imele na levi roki trak, na katerem bode številka polka.
* (Polikratov prstan.) Neka gospa v Zagrebu pitala je že dalj časa svoje goske. Tako je bila te dni zopet pri tem delu, ko zapazi, da jej je prešel prstan. Preiskalo so je vse, preobrnili so vse kote, a prstana le ni bilo nikjer. Obdolžila je svojo služkinjo, katers je plakajoč zatrjevala, da je nedolžna. Čez nekaj dnij ukaže gospa služkinji, da zakolje dve goski. Ko je gospa potem razkrojila jedno zaklanih gosk, izvlekla je na veliko svoje začudenje iz nje svoj prstan, ki ga je, ko je pitala
gos, s koruzo potisnila v kljun Živali, ki ga je požrla.
* (Velik požar v Londonu.) Velika zaloga premoga v Londonu zgorela je te dni popolnoma. Pogorelo je več tisoč ton premoga. Mnogo bližnjih magacinov je bilo poškodovanih. Požarna hramba bila je skoro vsa na nogah
4°/. državne srečke ia 1. 1854 Državne srečke iz 1 1MK4	HO ghl.	131	gld. 25		kr.
	100 ,	177			n
		100	n	85	n
Ogeraka papirna ivnf i   >   ( .		99	9	30	•
Dunava ret?. srečke 5" c   . .	K K) gld.	in	n	—	
Zemlj. obL avstr. 4*/t*/t zliltl	zast. listi . .	m	n	50	
	100 gM.	184		—	_
Rudolfov« srečke ....	10 a	2o	_	—	
Akcije anglo-avstr. banke .	.    110 .	165		tO	
Tramway druSt. vrl j. 170 gM		'21-i	n	—	■
„LJUBLJANSKI ZVON"
■TtoJI
zn vn« leto «I<1. l.«HO ; %i» Iclu gl<1.2.30; /.ji Celrl let» gld. 1.13.
14-% :-
I^olerijuc Mrečke 3. septembra. V Brnu:       61,     58,     59,     69, 42.
TuJcbI :
4. septembra.
Pri Malici t 1 liirler, Sohonaug, Kohn, Goldschmidt, Tonelett z Dunaja. — Mallover iz Gorice. — Ruchne iz Senožeč  — Lesherger iz Soluograda. — Pojatzi ti Gradca.
Pri Nlouui Spit/er, Richter, Mlaker l Dunaja — Sehidlichovskv iz Prago. — Suringer iz Trsta. — Šullor \t Zagreba. — Mazi iz Logatca. — Schrtiner iz Gradca. — GvOrffi a soprogo \t V* lik«.; Kaniže. — Fieicher Ia Budimpešte. — Edelinan iz, Celovca. —  Fischer iz Kamuika.
Pri iitiiarsk«'iii dvoru: Jager iz Divače. — Ja — gor Iz Treta. — Goderer iz Kočevja.
Pri Južnem kolodvoru: Mirkus iz Opatije. — Zuderman iz Brežic. — Jakonćić s soprogo iz Gorice. — Dr. Bellatti z Dunaja. — Simon b soprogo \r. Draždan. — Dr. Jaraček s soprogo z Lipe. — RisHinaul iz Gradca.
t)mrli «»    \ EJa**i :
4. septembra : Markiza Ana pl. Gozani, zasebnica, (17 let, Rimska cesta št. 3, za otrpnenjoiu pluč.
Meteorologično poročilo.
Q	Ca s opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-peratura	Vetrovi	Nebo	Mo-kiina v mm.
*^ o.	7. zjutraj '2. popol. 9. zvečer	73IN mm. 737- 7 mm. 738- 7 mm.	9-8° C IG 8° C 13 0" C	si. j z. hI. bvz. si. svz.	ob], obl. obl.	0\r)0 mm. dežja.
Srednja temperatura 18*9°, za 3 1" pod normalom.
ID"vn.3a.ao©lssL loorza
due 5. septembra t. i. (lavirao telegrafifino poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld.  H8 lf>     — gld.
Srebrna reuta.....„     ">9 45     —- „
Zlata renta.......10585     ~ „
5°/0 marčna renta ....     „10120 —
Ak<-,ijt; narodne banke  .   .    „   ;'7tJ —    — „
Kreditno akmjo.....„   808'7lf     — „
London........„    :ll-40     — „
Srebro........„     - •■- „
Napol.........                                n     8 84«/» — .
C. kr. cekini ....       .     „      .734     — a
Nemško marku.....„     54 52'/, — r
daiH-M 88-05 89 15 106 8;"> 101-20 181
30 1 — 111 05
889«/, 5*86 :.4-75
Zalivala
zavarovalni družbi mm življenje ..III I: GWOmBLAM« v Londona,
Pokojni moj mož zavaroval se je za slučaj smrti pri gorenji družbi v un.io korist za znatno glavnico.
Generalni zastop v LJubJjani je /.^varovani kapital brez viaocga odbitka iiplacal. čutim se aatore) dolžno, zavodu „THE GRESHAM ' in generalnemu y.a-st.ipniku v Ljubljani, gospodu Guldu Zescbko, izreči javno svojo najiskrenejšo zahvalo in jako priporočam slednjemu ta ogromni zavod.
V Labodu, dne 30. avgusta 1890. (»7tf> Marija Dworschcg.
Prvikrat tukaj.   Na cesarja Josipa trgu. Velika mehanična
umetna in avtomčna razstava.
iz bogatega programa je posebno omeniti: Velika romantična potovanja po Afriki in eevernlh polarnih krajih; nevihte in viharji s snegom; plavajoči severni medvedje in lovi na severne medvede ; avstro-ogerika polarna ekspedicija iz let 1872 74; potop treh vojnih ladij na Samoj i. kjer je na stotine pomorščakov Iginllo v valovili; ustajcaje našega Gospoda ln Vzvelldarja, predstavljeno v gibljivih podobah; velečastna cerkev de Notre Dama v Parizn na av. Rešrjega Telesa dan, v ospredji slovesna procesija in mnogo drasih gibljivih prizorov.
Non phis ultra! Non plus ultra!
Največja uinetuija sedanjega časa! Kakor tudi
Koncert 4 avtomatov.
Mehanična umetnija itd. itd. Za mnogobrojni obisk prosi udano (079) M, O-IEISKIE.
V „NARODNI TISKARNI- v LJUBLJANI
je izšla knjiga:
Blodne duše.
3t2ox».SLm.-   Češki spisal Vavsluv K<>u«'N-Tfel»izMky-Preložil hun dlornik. Mala 8U. f)J3 Itaanij. Cm.a 7ii kr., po pošti HO Kr.
Srebrna kolajna na svetovni razstavi v Parizu 1889.
aw ' •
Dobiva se v vseh trafikah in prod&Jalojoah galanterij. (19)   Glavna zaloga: OTTO KANI TZ & CO., Dunaj. (134)
VIZITHICE
priporoča
v Ljubljani.
DR VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopis dr. Valentina Zarnika. — Ura bije, človeka pa  nil — Maščevanje   usode. — Razni spiBi: Iz  državnega  zbora. — Pisma slovenskega turista.
P
uzorci in res
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s posto 5 kr. več. — Dobiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani.
a.
(078—2)
V zmislu §. 6. zakona z dne 23. maja 1873. leta (štev. 121 drž. zak.) se naznanja, da bo
prvotni imenik porotnikov za 1891. L
oni 3. <l o 12. <lne sepienibra t. 1. v magistrat nem
ekspeditu na ogled, ter da ga vsakdo lahko pregleda in naznani svoj ugovor.
Porotniškega posla so po §. 4. omenjene postave oproščeni:
1. )  Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsegdar;
2. ) Udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja;
3. ) osebe, ki neso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi;
4. ) osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelci in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik zanje potrdi, da jih ni moči utrpeti, za sledeče leto;
5. ) vsak, kdor je prejetemu poklicu v jednom porotnem razdobji kot prednji ali namestili porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 30. avgusta 1890.
Župan: Grasselli 1. r.
Izdajatelj in odgovorui urednik: Dragutin Hribar.
Lastmua in tisk "Narodne Tiakarnu".