PRIMORSKI DNEVNIK Poitnina platana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 Ur Leto XIX. St. 203 (5578) Hruščov in Tito nadaljujeta razgovore Merzagora gost maršala Tita na Brionih Tito, Hruščov in Merzagora so včeraj skupno obiskali Pulj, zatem pa so bili na skupni večerji na Brionih TRST, sreda 28. avgusta 1963 BRIONI, 27. — Na Brionih so se danes dopoldne nadaljevali razgovori med predsednikom Titom, predsednikom sovjetske vlade Hruščovom in njunimi sodelavci. Pri razgovorih so vsestransko proučili sedanji mednarodni položaj, delovanje obeh držav v obrambi in utrjevanju miru in možnosti nadaljnjih pobud v tej smeri. Proučili so važna aktualna vprašanja, ki se tičejo izvajanje politike miroljubne koeksistence, nadaljnjih naporov za splošno in popolno razorožitev, sovjet-sko-jugoslovanskega sodelovanja, pomoči državam v razvoju, popolne likvidacije kolonializma, in druga vprašanja v zvezi z ureditvijo mednarodnih razmer in z okrepitvijo konstruktivnega sodelovanja med narodi. Tito in Hruščov sta si prav tako izmenjala misli o aktualnih vprašanjih mednarodnega delav. skega gibanja, o okrepitvi socialističnih in drugih naprednih sil na svetu v borbi za mir, demokracijo 'n socializem. V razgovorih je bi-ia posvečena posebna pozornost vsestranskemu napredovanju bilateralnih odnosov. Po informacijah iz dobro obveščenih krogov so tudi pri današnjih razgovorih med predsednikoma ugotovili popolno medsebojno razumevanje in soglasje o bistvenih vprašanjih mednarodnega raz- voja in odnosov med obema državama. Nocoj so javili, da bo Hruščov ostal na Brionih en dan več, kakor je bilo predvideno, in bo šele v četrtek zjutraj začel tretjo fazo svojega potovanja. Na vabilo predsednika republike maršala Tita je prispel danes dopoldne s svojo jahto na Brione predsednik senata Italije Cesare Merzagora s soprogo in z dvema hčerkama. Nocoj sta Tito in Hruščov s svo. jima soprogama obiskala Pulj. Skupno z njimi ter z ostalimi jugoslovanskimi in sovjetskimi voditelji je na vabilo obeh predsednikov obiskal Pulj tudi predsednik italijanskega senata Merzagora s soprogo. Maršal Tito bo jutri dopoldne sprejel predsednika italijanskega senata na poseben razgovor. Ob prihodu v Pulj so prebivalci Pulja ter številni domači in inozemski turisti priredili prisrčen in topel sprejem predsednikoma in predsedniku italijanskega senata. Predsednik Tito si je s svojimi go- SEN. MERZAGORA uiiiiiiiitmiiiiiitiiiiiiHiiHimiiiii hiiiihiii, mul umiti intinti imi, lui mimi iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitimiitiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiHitiiniiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiintiiiitiii» Cabot Lodge nadaljuje razgovore v južnovietnamski prestolnici Včeraj se je sestal z Diemovim bratom • Vojaško poveljstvo zanikuje ameriške trditve, da ne odobrava uvedbe obsednega stanja ■ Kambodža prekinila diplomatske odnose s sajgonsko vlado PNOM PENH, 37. — Kambofika vlada je sklenila prekiniti diplomatske odnose s sedanjo južnovietnamsko vlado in takoj odpoklicati svoje predstavništvo iz Sajgona. Zadevno sporočilo pravi tudi: «Kraljeva vlada ne'bo kljub temu «prejela nobenega ukrepa, ki bi mogel poslabšati gospodarski položaj južnovietnamskega ljudstva. Takoj ko bo Južni Vietnam zopet našel svojo svobodo, bo kamboška vlada rade volje obnovila normalne odnose z demokratično vlado, ki bi uživala podporo ljudstva». Sporočilo ksmboške vlade pravi, “a so prekinitev diplomatskih odnosov narekovali trije razlogi: pre. 8an.janje vietnamskih budistov; Preganjanje kamboških državlja. n°v v Južnem Vietnamu; primeri južnovietnamskih oboroženih napadov ob meji s Kambodžo. Davi le več tisoč ljudi demonstriralo Pred južnovietnamskim poslaništ-v°m v kamboški prestolnici. Predsednik indijske vlade Nehru Pa je poslal Diemu pismo, v katerem izraža zaskrbljenost Indije zaradi položaja v Južnem Vietnamu in izraža željo, naj bi se kriza mirno rešila. Novi ameriški poslanik v Sajgo-Cabot Lodge je imel davi razgovor z Diemovim bratom. Lodge 1® Poslal v Washington prvo poro-euo o svojih včerajšnjih in da-asnjih razgovorih in sedaj priča-KUJe nova navodila od vlade. Po mnenju političnih opazoval-v bodo^ pogajanja med ameriški-.ln južno vietnamskimi predstav. d Ki precej težavna. Zvedelo se je, ® Lodge zavrnil zahtevo saj-konske vlade, naj bi izročili juž-vietnamskim oblastem nekatere budistične menihe, ki so se «tekli v ameriško poslaništvo. Glavni štab južnovietriamske vuj. ske pa je objavil nocoj izjavo, v kateri pravi, da so povsem neutemeljene izjave ameriškega držav nega departmaja, češ da nekateri južnovietnamski višji častniki n.so vedeli za ukrepe o uvedbi obsednega stanja, in da so te ukrepe izvedle posebne enote, ki niso odvisne od vrhovnega poveljstva voj. ske. Sporočilo dodaja: «To pojasnilo se daje v imenu vojske s pooblastilom predsednika republike in vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Vsi odgovorni voditelji vojske so spoštljivo predlagali in dosegli od predsednika republike uvedbo obsednega stanjà in s tem povezane ukrepe. Vojska je sprejela vse potrebne ukrepe za izvajanje te odločitve». Glede današnjega razgovora med ameriškim poslanikom in Diemovim bratom se je zvedelo, dri sta oba podrobno obrazložila vsak svo. je stališče. Popoldne je Lodge» sprejel začasni zunanji minister Truong Cong Cu. Po še nepotrjenih vesteh so se nekatere enote vojske v mestih Danang, Fan Tiet in Hue v zadnjih dneh spopadle med seboj. V Sajgonu so danes sporočili, da bodo približno tri tisoč študentov, ki so jih aretirali te dni v Sajgonu, verjetno vključili v vojsko. Večina aretiranih je sedaj v vojaškem taborišču blizu prestolnice. Se posebno bodo vključili v vojsko tiste študente, ki so bili politično bolj aktivni, medtem ko bo- «mm mi v do izpustili tiste, ki bodo pakazali, da sprejemajo «obrazložitev vladnega stališča». V Sajgonu je . še vedno zelo napeto. Vse srednje in višje šole so zaprte. Davi so v Sajgonu uradno javili, da so bile zaradi sedanjega stanja volitve, ki so bile določene za 31. avgusta, odložene na poznej ši čas. Bivši zunanji minister Vu Van Mau, ki je pred dnevi odstopil iz protesta proti politiki vlade, je sedaj na svojem domu pod nadzor, stvom policije.^ Kakor je znano, je bi! Mau sporočil, da bo odpotoval v Indijo na romanje in da mu je dal predsednik Diem tri mesčce izrednega dopusta, da se eventualno premisli glede svoje ostavke. Včeraj popoldne je imel odpotovati z letalom v Novi Delhi. Na letališču so ga čakali številni tuji diplomati in funkcionarji zunanje, ga ministrstva. Toda na poti je policija ustavila njegov avtomobil. Nekaj časa so ga pridržali na policiji, in se je moral nato vrniti v svoje stanovanje, ki so ga oborože. ni policaji obkolili in ga sedaj stražijo. Kenija in Zanzibar LONDON, 27. — Prihodnji mesec bosta v Londonu konferenci o neodvisnosti Kenije in Zanziba-ra. Posvetovanja z Zanzibarom so se končala. Sklenili so, da se bo konferenca o neodvisnosti začela 20. septembra v Londonu. Ce bo konferenca uspešna, bodo neodvisnost Zanzibara razglasili verjetno v prvi polovici decembra. Konferenca za neodvisnost Kenije se bo začela 25. septembra. Medtem se v Rimu nadaljujejo pogajanja med angleško in somatsko delegacijo za ureditev spora zaradi obmejnih področij med Kenijo in Somalijo. V Nairobiju so voditelji treh strank, ki so naklonjeni prepustitvi severne pokrajine Kenije Somaliji izjavili, da ne bo veljavna nobena odločitev, ki bi jo sprejeli predstavniki Anglije in Somalije v Rimu, če ne bo odobrena z referendumom. sti ogledal puljski amfiteater in druge znamenitosti mesta ter turistične objekte na Verudeli, kjer so številni turisti toplo pozdravili predsednika in njegove goste. Nocoj je Tito priredil v Beli vili na Brionih večerjo Hruščovu in Mer-zagori. Dve tretjini članic OZN podpisali moskovsko pogodbo LONDON, 27. — V Londonu so danes javili, da je dvotretjinska večina od 111 članov skupščine OZN podpisala pogodbo o d<*lm prekinitvi jedrskih poskusov. V Washingtonu, Moskvi in Londonu je pogodbo podpisalo 76 članic OZN, Razen tega so pogodbo podpisale Vzhodna in Zahodna Nemčija in Švica. Razprava v Trentu proti karabinjerjem TRENTO, 27. — Na razpravi proti desetim karabinjerjem, ki so ob-toženi, da so s pretepanjem skušali doseči, da bi osem južnih Tirolcev priznalo svojo udeležbo pri teroristični dejavnosti v bocenski pokrajini v letih 1959-61, je govoril danes javni tožilec, ki je zahteval oprostitev za poročnika Vil-larda in za dva karabinjerja, ker nista zakrivila dejanja, za vse druge pa je zahteval ukinitev sodnega postopka, ker so njihova kazniva dejanja vključena v odloku o‘amnestiji. Javni tožilec je zavrnil zahtevo predstavnikov tožečih strank po obtežilnih okoliščinah, ker so bile vse poškodbe ozdravljive v desetih dneh, kakor so to dokazali zdravniški izvidi. Po govoru javnega tožilca je dobila besedo obramba. Odv. Corra-dino je zahteval oprostitev karabinjerjev, češ da so vse obtožbe proti njim iz trte izvite in nikjer dokazane. Kar zadeva sledove poškodb pa je postavil domnevo, da gre za samopoškodbe, kakor so to delali južni Tirolci že v prvi svetovni vojni, samo da jim ni bilo treba iti na fronto. Razprava se bo nadaljevala jutri. Delo v Ženevi prekinjeno s 1. septembrom vključena v notranjost kitajskih meja. Minister je dodal, da je zemljevid priložen knjigi, ki jo je napisal Liu Pej in ki ima naslov «Kratka zgodovina iro'erne Kitajske», ter jo je objavilo državno založništvo. Zemljevid priključuje h Kitajski: Burmo, Malajo, Singapur, Tajlandijo, Severni in Južni Vietnam, Laos, Kambodžo, Severno in Južno Korejo, Nepal, Sikim in Bu. tan ter indijska ozemlja Asam, Ne-fa, Nagaland, Andaman ter Niko-barske otoke in del ozemlja La-dak. Minister je pripomnil, da je ta zemljevid ju.en dokaz ekspan-zionističnih stremljenj kitajske vlade. NA POBUDO VODITELJA PSDI «BACATA Avstrijski podkancler Pittermann na razgovoru z voditeljem PSI «Avanti!»: «Obravnavali so vprašanja evropskega delavskega in socialističnega gibanja v sedanjem mednarodnem položaju» - Tre-melloni o sedanjih najvažnejših politično * gospodarskih vprašanjih RIM, 27. — Predsednik vlade Leone Je imel danes dopoldne razgovor z ministrom za Javna dela Sullom, zvečer pa se je razgovarjal s podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom Piccionijem. Po razgovoru z Leonejem je Sullo izjavil novinarjem, da je poročal predsedniku vlade o načrtih svojega resorja v bližnjih mesecih: 19. septembra bodo otvorili trakt avtoceste Sonca od Rima do Magliano Sabine; pristojni uradi ministrstva za javna dela pripravljajo skupno s pristojnimi uradi ministrstva za trgovsko mornarico «načrt za pristanišča»; v teku e- nega leta bodo pripravljene nove stanovanjske hiše za vse tiste, ki jih je prizadel lanski potres v Irpinijl, in ki žive še vedno v barakah in zasilnih stanovanjih. Izvedelo se je, da je avstrijski podkancler Pittermann obiskal včeraj Italijo in da se je sestal tudi z voditeljem PSI Nennijem v njegovi vili v Formiji. Pri razgovoru je bil navzoč tudi socialdemokratski poslanec Orlandi. Jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!» objavlja s Ujm v zvezi kratko sporočilo, v katerem je rečeno, da so med razgovorom «obravnavali vprašanja evropskega delavskega in socialističnega gibanja v sedanjem mednarodnem položaju». Orlandija pa so danes dopoldne ustavili na Montecitoriu številni novinarji, ki so hoteli vedeti podrobnosti o tem razgovoru med Nennijem in Pittermannom. V od. NEW YORK, 27. — Varnostni svet OZN se bo sestal jutri popoldne in bo nadaljeval razpravo o obmejnih incidentih med Sirijo in Izraelom. ■- 1 ■■ BEOGRAD. 27. •u- Kot gost zvezne skupščine bo v četrtek prispela na 1 »-dnevni obisk v Jugoslavijo delegacija etiopskega parlamenta. Po končanem obisku se bo delegacija etiopskega parlamenta udeležila konferenbe interparlamen-tarne unije, ki bo od 12. do 20. septembra v Beogradu. IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIfUllllllllimilllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlIlHIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimmillllHIIIIIIIIII govorih na ta vprašanja, je Or-landi dejal, da je razgovor pripravil pittermann sam, v svojstvu načelnika urada za odnose med socialističnimi strankami v okviru socialistične internacionale, pobudo za ta sestanek pa da je verjetno dal Saragat, ker je Pittermann izrazil Saragatu željo, da bi spoznal stanje v PSI (sredi septembra bo namreč v Amsterdamu kongres socialistične internacionale in Pittermann bo moral poročati o «stanju demokracije in o prisotnosti socialistov v Evropi»); razgovor je bil informativnega značaja: Pittermann j« hotel izvedeti, kakšne obveze bo PSI spre. jel v prihodnosti in kakšne so perspektive PSÌ po kongresu; da perspektiva socialistične združitve obstaja še vedno tn da je Saragat že dejal, da bo moč laže razpravljati o njej, ko bodo socialdemokrati in socialisti, «sedeli za isto vladno mizo»; zatrdno obstajajo še vprašanja, ki jih je treba rešiti in . pojasniti, zlasti kar zadeva VAZEN DOHODEK V ZGODOVINI ZDA POHOD ČRNCEV NA WASHINGTON Črnci zahtevajo, naj sto lot po Lincolnovi deklaraciji končno prenehajo z njimi ravnati kol z državljani drago kategorijo WASHINGTON, 27. — Na tisoče črncev je začelo v današnjih prvih jutranjih urah prihajati z vlaki, avtobusi in s privatnimi avtomobili v Washington, kjer bo jutri veliki pohod, ki so ga uradno označili z «March on Washington tor jobs and freedom» (Pohod na bodo). Govori se, da se bo pohoda udeležilo okoli 190.000 ljudi. V mestu hitijo še z zadnjimi pripravami. Varnostne sile so pripravile vse ukrepe, da zagotovijo miren potek manifestacije. Od davi so v mestu že številne skupine delavcev velikih sindikatov avtomobilske in e- Washington za delo in svo- 2ENEVA, 27. — Na današnji konferenci za razorožitev so nadaljeval: razpravo o tujih oporiščih, pri čemer sta obe strani ostali vsaka na svojem stališču. Zahod zatr. jujc, da se tuja oporišča ne morejo ločiti od domačih oporišč, medtem ko vzhodne države poudarjajo, da bi bilo treba najprej odpraviti tuja oporišča. Zatem so razpravljali o načrtu poročila, ki sta ga pripravila pred. sednika konference in ki ga morajo predložiti glavni skupščini OZN. Po seji sta se predsednika konference ponovno sestala. Zvedelo se je, da sta se sporazumela, da bosta predlagala, naj bi zadnja seja bila 1. sept.; delo konference naj bi se nadaljevalo ob zaključku razprave v razorožitvenem odboru OZN v New Yorku. «Moderna Kitajska» NOVI DELHI, 27. - Indijski notranji minister Hajarnavis je v zgornji zbornici izjavil, da so na Kitajskem objavili zemljevid, na katerem je večina jugovzhodne Azije in obširnih področij Indije oblasti pripravljajo prenočišča za desettisoče manifest^ntov, ki ne bodo mogli najti prenočišča v hotelih in motelih. V jutrišnjih prvih urah bo prišlo v Washington nad dva tisoč avtobusov, dvajset posebnih vlakov in 12 letal ter več tisoč avtomobilov. Nocoj pričakujejo prihod prvega posebnega letala iz New Yorka s številnimi filmskimi igralci. Jutri zjutraj pa bo prišlo drugo le-organizacije, cerkve, 'univerze in talo s filmskimi igralci. Manife- MEDNARODNA KONFERENCA ZA TllRIZEM V RIMU Afriške delegacije vztrajajo pri zahtevi za izključitev Portugalske in Južne Afrike RIM, 27. — Na plenarni seji mednarodne konference o turizmu, kjer so včeraj začeli razpravljati o zahtevi afriških držav, naj se s konference izključita portugalska in južnoafriška delegacija, se je danes nadaljevala debata o tej zahtevi. Navzoči so bili delegati vseh 119 držav, ki so bile povabljene. Včeraj je irski delegat predložil resolucijo, ki poziva skupščino, naj poudari svojo lojalnost s sklepi Danes so bile predložene nove resolucije. Italijanski delegat je predložil resolucijo, ki «obsoja tiste države, ki še vedno vodijo kolonialistično in rasistično politiko», ter predlaga, naj se tajniku OZN sporeči predlog alžirskega delegata, tudi v imenu ostalih afriških držav in naj se čimprej mogoče imnmimiii m Innu IH m Illuni minili ninnimi lumini n IIIIIIIIIIIII IH niniinVlHHÌÓÌiiiiiiiniHnttèfrimniiimmimHHHiiiininmiiinitHiiininimiiniiiniimwi» Rudarja Fellin in Throne rešena po štirinajstih dneh Sedaj skušajo zvrtati vrtino do kraja, kjer je zasut še tretji rudar HAZLETON (Pensilvanija), 27. — Rudarja David Fellin in Henry Throne, ki sta bila štirinajst dni zasuta sto metrov globoko v rovu premogovnika Sheppton, sta se danes srečno vrnila na površje. Prvega so potegnili iz rova mlajšega rudarja Throneja, približno pol ure V bolnišnici ju bodo zdravniki temeljito pregledali. Zdravniki so izjavili, da sta oba rudarja pri popolnem zdravju Vendar pa ju bo- <»19« «New York Herald Tribune» je takole prikazal vlogo, ki Jo Ima žena hrata južnovietnamskega predsednika Ngo Din Nu v južnovietnamski Politiki, zlasti v sedanjem sporu. Madam Nu vbrizgava bencin v °kenj, ki pa bo prej ali slej u pepelil Diemov diktatorski režim do temeljiteje pregledali, in šele potem bosta lahko zapustila bolnišnico. V rovu zasutega rudnika je še tretji rudar Louis Bova, ki je ostal 13. avgusta blokiran skupno z omenjenima dvema približno pet metrov daleč od njiju. Zadnjikrat Je pokazal znake življenja v torek z udarci po skalovju. Fellin in Throne sta skušala skopati rov do njega, a sta morala poskus opustiti. Od tedaj se o njem nič ne ve. Odkar je ostal pod zemljo, je brez hrane in pijače; prav tako nima odej ali druge možnosti, da bi se branil pred mrazom. Razen tega je verjetno tudt ranjen. Reševalne skupine nadaljujejo vrtanje proti točki, kjer domnevajo, da je Bova zasut, toda nihče ne ve, ali je to pravilna smer. Prvotno so nameravali zasuta rudarja potegniti iz rova v jeklenem cilindru, ki bi ga spustili v rov skozi 45 centimetrov debelo vrtino, ki so jo bili izvrtali. Toda ugotovili so, da je premer cilindra sama za dva centimetra manjši od premera vrtine Zato so se bali, da bi utegnil cilinder obtičati na $re-di poti i rudarjem v njem, posebno še, ker je imela vrtina oster ovinek. Oholi petih zjutraj so spustili po vrvi rudarjem posebna kombinezona, na kateri je bil pritrjen poseben sistem škripcev, povezanih z vrvjo na vitel na površini. Poslali so Jima tudi vsakemu svoj zasut. šlem ter jima priporočali, naj dobro namažeta z mastjo kombinezon, da se omili trenje ob stene vrtine. Rudar Throne je porabil 17 minut, da je Drišel na površje. Od veselja je začel skakati in plesati, toda bolničarji so ga takoj prijeli, zavili v odejo in ga na nosilih odnesli pod šotor ter takoj zatem odpeljali s helikopterjem v bolnišnico. Cez 35 minut je prispel na površje Fellin, ki so ga tudi takoj odpeljali v bolnišnico. Peti poizkus, da bi prišli do zasutega rudarja Bove, je propadel. Sonda, s katero so vrtali V smeri rova, y katerem je Bova zasut, se je zlomila. Potrebno bo najmanj pet ur, da jo popravijo. Oblasti in tehniki imajo malo upanja, da i« Bova še živ. Toda rudar Fellin, ki so ga danes resili iz rova, je izjavil, da je prepričan, da je Bova še živ, ter je dal nove podatke o kraju, kjer je o njej razpravlja. Nato predlaga, naj se takoj nadaljuje diskusija o točkah, ki so na dnevnem redu. Jugoslavija in Indonezija sta predlagali majhno spremembo resolucije afriških držav, s tem da bi poudarili, da sta portugalska in južnoafriška delegacija nezaželeni na konferenci, namesto da bi zahtevali njuno izključitev. To spremembo so afriške delegacije odobrile. Portugalski delegat pa je predložil resolucijo, ki zahteva naj skupščina izreče svojo nepristojnost, da bi razpravljala o afriški resoluciji. Kakor včeraj, so tudi danes afriške delegacije zapustile dvorano, ko sta govorila portugalski in Južnoafriški delegat. Južnoafriški delegat Je izjavil, da ne bo sprejel zahteve, naj se umakne s konference, in isto je izjavil tudi portugalski delegat. Izvršilni tajnik konference Vert Je predlagal, naj bi skupščina naglo odločila o predloženih vprašanjih. Omenil Je na kratko vsebino petih predloženih resolucij in je predlagal naslednji vrstni red glasovanja: Najprej naj bi glasovali o portugalski resoluciji, ki postavlja vprašanje pristojnosti. Zatem naj bi glasovali o jugoslovanski resoluciji, ki bi omogočila mirni zaključek debate, če bi bila sprejeta. Ce pa bi bila zavrnjena, bi sledilo glasovanje o irski resoluciji. Ce niti ta ne bi bila sprejeta, bi skupščina glasovala o afriški resoluciji. Ce ne bi bila niti ta sprejeta, bi končno glasovali o italijanski resoluciji. Predsednik Folchi je tedaj pozval portugalskega delegata, naj umakne svojo resolucijo, aa bo mogoča hitrejša odločitev skupščine, toda ta je zahtevo zavrnil. Sovjetski delegat je nato predlagal kratko prekinitev seje, da se delegati seznanijo z vsebino portugalske resolucije. Toda na predlog predsed nlka Folchlja je bilo nadaljevanje debate odloženo na jutri. Afriški delegati so se nocoj zbrali na posvetovanju. Po posvetovanju Je alžirski delegat izjavil, da bodo afriške delegacije odločno zagovarjale svojo tezo. Obžaloval je ravnanje nekaterih delegacij, ki niso pokazale pravega razumevanja za afriške zahteve, in je pripomnil, da afriške delegacije sprejemajo jugoslovansko stališče. Na vprašanje, kaj 1 afriške delegacije, če bodo storile se portugalska in južnoafriška delegacija ne bosta umaknili, tudi če bo skupščina izglasovala jugoslovansko resolucijo o njihovi riezaželenosti, je alžirski delegat odgovoril: «Imamo tajen pripomoček.» stacija se bo začela s sviranjem državne himne, ki jo bo pela znana črnska sopranistka Marian An. derson. Zatem bo katoliški nadškof iz Washington! Patrick O’ Bovle zmolil posebno molitev, sledili mu bodo predstavniki protestantske in židovske cerkve. Manifestantom, ki se bodo zbrali pri spomeniku Washingtona in Lincolna, bodo govorili tajnik združenja za napredek barvastih ljudi, Roy Wilkins, predsednik sindikata delavcev v avtomobilski industriji Walter Reuther, predsednik sveta za delo črnec Philip Randolph in protestantski pastor Mar. tin Luther King, ki je med glav-nimi voditelji protirasističnega gi-banj4“* " Organizatorji manifestacije se Johnson. Organizator pohoda na Washing-ton Philip Randolph je danes iz* javil, da je rojstvo novih držav v Afriki globoko vplivalo na miselnost ameriških črncev. Randolph je tudi pohvalil predsednika Ken-nedyja in poudaril, da je njegovo zavzemanje za državljanske pravi ce črncev eno najvažnejših dejanj, k ,^a. s■ krožnico, v kateri daje navodila vsem organom javne varnosti in prometnim agentom, da je kroženje avtomobilov s privzdignjenim pokrovom nad motorjem prepovedano, ker se s tem zmanjša vidljivost evidenčne tablice. Po predpisih ne sme biti naklon evidenčne tablice večji od 30 stopinj. Do- Darovi za Skopje Darove v denarju in blagu sprejema osrednji zbirni center v Ul. Cieppa 9, tel. 31-11», od 8. do 14. ure. Denarne prispevke pa sprejemata: Tržaška knjigarna Ul. sv. Frančiška. Primorski dnevnik Ul. Mon- tecchi 6. Illllllllllllinif lili lil lili llllllllllllllll llllll IIIIMIIIIIII Ulili II ■■IlililillIlllltlllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIMlIllIlililllJI VRSTA NEZGOD N« DELU V industrijskem pristanišču je padel z višine 7 metrov Kljub nevarnemu padcu bo ponesrečenec okreval najkasneje v 50 dneh, morda pa celo v 10 dneh volj je torej, da lastnik avta privzdigne pokrov le za 10 cm, da prekorači to mejo. Kot določa cest. ni zakon mora evidenčna tablica biti na vidljivem mestu. S pri-vzdigom pokrova pa se lahko zgodi, da ponoči blešči bela lučka, ki je namenjena samo za razsvetlitev tablice. Zato avtomobilisti pozor! Pri vaših Fiatih 600 imeite zaprt pokrov nad motorjem. Si boste prihranili marsikatero nevšečnost in kar je najbolj važno, ne oste plačali globe. Franzil odpotoval na delovni dopust Z motorno ladjo «Europa» Je včeraj odpotoval na krajši dopust po Jadranu tržaški župan Franzil. Na poti se bo ustavil v Benetkah in v Brindisiju, kjer bo imel vrsto razgovorov o problemih jadranskih pristanišč. oddelek občine odločil za Adresso-graph sistem, ki je najbolj praktičen in ne zahteva velikih stroškov. Po tem sistemu bodo za vsako osebo žigosali kovinsko ploščico, ki se da potem še razstaviti. Ploščica vsebuje vse podatke dotične osebe: od družinske sestave, državljanstva, bivališča do poklica. Vse te ploščice, ki jih bo kar 280.0C0, bodo potem uredili po sestavi družinskih članov in nato po abecednem redu. Kovinske ploščice so spravljene v 18 posebnih elektromehanskih omarah s šestimi vrati, vsaka za 45.000 ploščic. Na vsakih vratih je še naprava za žigosanje ploščic in za prepis možnih rokopisov. Vsakdo, ki bo prišel na ana-grafski urad in bo zahteval listino ali potrdilo, bo počakal nekaj minut. da bo uslužbenec poiskal zadevno ploščico, odtisnil podatke na poseben papir in listino izročil prosilcu. S tem si bo prosilec prihranil drugo pot na anagrafski urad, občina pa bo brez dvoma tudi prihranila režijske stroške. Naprava sama bo tudi omogočala sestavo spiska šoloobveznih otrok, spiska vojaških obveznikov in prepis v volilne sezname. To delo je doslej zahtevalo mnogo časa. Z novim sistemom pa bo anagrafski urad razpolagal s popolnimi podatki, ker imajo že omenjene ploščice še posebno značko, iz katere je razviden rojst. ni datum vsakega meščana. Meha-nografski center pa bo vsak dan sproti urejeval vse podatke ter vnašal razne spremembe, ki jih taka naprava zahteva. Delo za ureditev celega sistema ter za žigosanje ploščic se je pričelo že 1. junija letos. Predvideva se, da bodo ploščice uredili že do konca septembra, ker Je bilo potrebno najprej ploščice žigosati, nato pa podatke odtisniti na posebne obrazce ter Jih prekontrolirati z družinskimi seznami. Drugo revizijo opravi potem osebje vodstva in končno še načelnik anagrafskega urada. Naprava sama, omare ter razni elektromehanski deli celotnega arhiva ploščic, stanejo 44 milijonov lir. Samo za žigosanje ploščic so izdali 10 milijonov, 8 milijonov lir Je bilo potrebnih za Izplačilo nadur uslužbencem, ki so morali ploščic^ urejevati po abecednem redu družinskega poglavarja in končno še tri milijone lir za popolno revizijo anagrafskega urada. Tudi te trt milijone so izplačali uslužbencem za nadurno delo. Celotna naprava stane torej 65 milijonov lir, od tega pa bodo imeli brez dvoma veliko korist vsi meščani in reči je treba, da je občina denar koristno naložila. Jutri v Piranu otvoritev razstave učencev iz Trsta V četrtek, 29. t.m. ob 18. uri bo v Umetnostni galeriji v Piranu otvoritev razstave risb učencev slovenskih šol v Trstu od 6. do 14. leta starosti. Gre za razstavo, ki je bila deležna velikega zanimanja že v Trstu in v tržaški okolici. Iz Pirana bodo razstavo prenesli še na Bled in nato v Ljubljano. V izbirni komisiji je poleg drugih sodeloval tudi akademski slikar prof. Lojze Spacal. Prometna nezgoda na Miramarskem drevoredu Ponoči ob 23.40 so s privatnim avtom pripeljali v bolnišnico 20-letnega pleskarja Giorgia Peratel-lija od Sv. M. Magdalene 1028, ob 0.25 pa s karabinjerskim avtom še 20-letnega barista Sergia Riccobona, stanujočega v Ul Ponzia-na 4. Prvega so pridržali s prognozo okrevanja v dveh dneh zaradi številnih lažjih poškodb nad obrvmi, na spodnji ustnici, na levem komolcu in desnem kolenu, drugega pa s prognozo okrevanja v osmih dneh zaradi poškodb na čelu in na ustnicah Karabinjerji so ugotovili, da sta se Peratelli in Riccobon ponesrečila malo prej v Miramarskem drevoredu nasproti kopališča Ferroviario. Oba sta se z avtom Fiat 500 TS 52387, katerega je šofiral Sergio Riccobon, peljala proti mestu, ko sta se iz nepojasnjenih razlogov silovito zaletela od zadaj v avto Lloyd LS 800, z evidenčno tablico TS 47871, katerega je lastnik 26-letni Bruno Novacco iz Loga 10 pri Dolini skupno s svojim prijateljem porival po ulici z rokami. GLASBENA MATICA V TRSTU Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo od 2. do 7. septembra t. 1. vsak dan od 9. do 12. ure v šolski pisarni v Ul. R. Manna 29/I^v'tel. 29-779. Reden pouk se bo začel v ponedeljek-, 9 septembra 1963. RAVNATELJSTVO niiliiiiiiimiiiiiiuiilliiiiiiiiiifllliiHliiiiliiiiiiiliiiiiiiieiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiinii...... Ilegalno prišel In se spravil Obsojen na 10 mesecev in takoj izpuščen PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM /z Avstr ite nad avtomobile Še dve obsodbi zaradi kraje avtomobilov Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Visalli, zapisnikar Chiarelli, obramba Morgera) dovoljena, posesti noža. Rauter je prišel ilegalno Iz Avstrije. Kot smo že poročali pred nekaj dnevi, je prestopil avstrljsko-italijansko mejo pri Trbižu, se zadržal nekaj dni v Vidmu ter nato nadaljeval svojo pot proti Trstu. Kakih pet noči je prebil v Krščanskem zavetišču v Sesljtinu, toda tudi v tistih dneh Je skoraj vsak dan prihajal v Trst. Rauterjevo finančno stanje ni bilo seveda rožnato. Zato se je kaj kmalu odločil, da si bo na ta ali oni način poskrbel potrebna sredstva za preživljanje. Tako Je 13. avgusta ukradel iz nekega avtomobila iz Turina (priimek lastnika ni znan), košarico iz plastike, volnen jopič, zavojček cigaret ln še kak drug manjvreden predmet. To tatvino je mladenič zagrešil ob 20,30 v bližini mestnega akvarija. Ker mu žilica ni dala miru, se Izredno srečo je imel včeraj 30-letnl delavec Diego Cumar iz Ul. del Prato 1, ki je padel z višine 7 metrov ter si samo poškodoval desno peto. ZarEidi hudega padca so seveda možni tudi kostni zlomi, toda na vsak način bo ponesrečenec ozdravel v 50 dneh. Ce pa kosti niso nalomljene, bo ostal v bolnišnici samo 10 dni. Cumar je telefonUt pri podjetju Telamone. Včeraj okoli 14. ure je opravljal neka dela v podjetju Cil-le v industrijskem pristanišču. Povzpel se je na lestev okoli 7 metrov visoko, toda po nesreči je nekim drugim delavcem ušel z rok velik hlod, ki je trčil ob lestev ln Jo podrl. Cumar je seveda padel na tla ter se poškodoval. Giovanni Puzzer, 32-letnt delavec lz Križa 327, je včeraj nekaj po 1. uri delal v bližini vodovoda v Broj-nici. Ko je nakladal katran na poševno kovinsko ploskev, mu Je spodrsnilo ter je z levo dlanjo močno udaril ob kovinski ìob ter se glo- boko ranil. Takoj so ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na 1. kirurški oddelek, kjer se bo zdravil kakih 15 dni. Na delu se ,1e včeraj ponesrečil tudi 53-letni Giuseppe Glavlna z Opčin — Villa Carsia 1075, ki dela v podjetju «Fonderia triestina» v Ul. della Tesa 16. Ko je premikal težke drogove z grodlja, Je en drog zdrsnil ter ga udaril po glavi. Zaradi precej globoke rane so ga prepeljali na 1. kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 12 dni. Maček na strehi Mlad maček se je predvčerajšnjim povzpel na streho neke hiše JACP na Proseku. Gor je še šlo, toda ko se je hotel spustiti na varna tla, se je mucku zavrtelo v glavi. Začel je žalostno mijavkati, Usmilili so se ga stanovalci, ki so poklicali gasilce, ki so mucka rešili iz zadrege, je dva dni pozneje spravil na avto Opel Rekord, ki ga je njegov lastnik (neki Nemec iz Muenchna) parkiral na Trgu Duca degli Abruzzi. Rauter je vlomil v avto ter se polastil transistorskega sprejemnika, ki ga je takoj pobasal v košarico lz plastike. Ko pa #e je hotel neopazno oddaljiti, ga Je opazil lastnik avta, ki se je takoj pognal za njim. Ves prestrašen je mladenič cdvrgel košarico pri avtu ter zbežal. To neprevidno dejanje pa ga je kaj kmalu pripeljalo za zapahe. Neki poliaijskl: funkcionar na kvesturi se je namreč spom-nil, da je neki tujec prišel dva dni prej na kvesturo ter prosil policiste naj mu poskrbijo prenočišče v kakem javnem zavetišču. Tedaj so Rauterfa poslali v zavetišče v Ul. Pondares 5, kjer so seveda skrbno prepisali vse njegove osebne podatke. Kar pa Je funkcionarja napotilo, da se je spomnil neznanca, je bilo dejstvo, da je ta imel s seboj košarico iz plastike. Na ta način so policisti ugotovili kdo Je kradel v Opel Recordu. Minilo pa je še nekaj dni preden so izsledili Rauterja. Neke noči ga je neki policist našel zleknjenega zraven nekega avtomobila na obali, kjer je brezskrbno spal. Na včerajšnji obravnavi Je Rauter priznal svojo krivdo. Javni tožilec le zahteval zanj zaradi tatvine 1 leto in 6 mesecev zapora ter 40.000 lir globe, za nedovoljeno nošnjo hladnega orožja pa 1 mesec pripora. Poleg tega je zahteval naj Rauterja • takoj po prestani kazni izženejo iz Italije. Sodniki so pri sodili mladeniču 10 mesecev zapora in 30.000 lir globe. Poleg tega so ukazali naj ga takoj izpustijo na svobodo. **# Pred istimi sodniki sta se morala zagovarjati tudi 21-letni Sergio Li- curgo iz Ul. del Ghirlandaio 35 in 22-letnl Livio Gei lz Lonjerske ceste 175. Oba so obtožili, da sta 31. julija ob 4,30 skušala ukrasti avto, ki ga je Mario Zerlal parkiral pred poslopjem št. 31 v D’Annunziovem drevoredu. Mladeniča je opazil karabinjer, ki je bil na straži v Ul. della Tesa (bilo Je v dneh po.eksploziji v hiši, kjer so tri osebe izgubile življenje). Licurga pa so še posebej obtoži- li, da je ukradel dva druga avta. Mladeniča nista nikoli p: je krivde. Licurgo se je zagovarjal med flrugim, da Je bil ob priliki tatvin, ki so ga dolžili, odsoten iz Trsta. Baje se Je peljal skupaj z nekim znancem v Genovo, kjer sta kupila nekaj transistorskih spre- jemnikov in vžigalnikov. Menda sta jih nameravala preprodati v Trstu. Ko so finanonrji zvedeli za to, so baje prijavili Licurga in njegovega prijatelja sodišču zaradi tihotapstva. Včeraj so sodniki spoznali Licurga in Geia za kriva ter so obsodili prvega zaradi poskusa tatvine in ene tatvine na 1 leto ln 6 mesecev zapora ter 45.000 Ur globe, medtem ko so ga oprostili ostalih obtožb. Jsto kazen so prisodili tudi Gelu. Napačen alarm Agenti letečega oddelka in gasile» so predvčerajšnjim okoli 12,45 pohiteli v Ul. Revoltalla, »d koder s» jim telefonirali, da je bilo slišati iz nekega stanovanja presunljivo ječanje. Pregledali so vsa stanovanja v poslopju (v eno so se gasilci celo spustili po lestvi, ker lastnika ni bilq doma), toda o kaki osebi, ki bi se slabo počutila, ali pa celo umirala, ni bilo ne duha ne sluha. Neki drug vratolomen poseg so gasildi opravili nekoliko prej tudi v Ul. Foscolo 29. Kot se često dogaja, je neka pozabljiva gospodinja pustila lonec na prižganem kuhalniku, zaklenila vrata ter odšla po opravkih. Ko je voda po-vrela, se je jed prismodila in iz lonca se je začelo pošteno kaditi. Zadevo so uredili gasilci, ki so prišli v stanovanje skozi okno. V nekem stanovanju na Stopnišču Elizejskih poljan se je pokvarila odtočna cev pri kopalni kadi in nekaj časa potem je voda začela zalivati stanovanjske prostore. Gasilci so sicer prišli na kraj nezgode, toda medtem je lastnik že popravil okvaro. Potapljaški čoln ukraden pri Sesljanu Neznani tatovi so pred nekaj dnevi ukradli 31-letnemu Giorgiu Cobolu iz Ul. Revoltella svojevr-sten splav «Katamar», ki ga je lastnik uporabljal za praktični pouk potapljačev. Cobo) prebiva trenutno pod šotorom na sesljan- ski obali, kjer je zasidral splav, ki ga je sam zgradil. «Katamar» je čoln, ki je zgrajen iz treh delov. V sredini je navaden splav, ki pa ima ob strani dva nosilca, ki sta oblikovana kot torpedo. Na splavu je tudi majhen pogonski motor. , Cobol je predvčerajšnjim prijavil tatvino policijskim agentom v Devinu. Trdil je, da so mu neznani zlikovci odpeljali čoln ponoči med nedeljo in ponedeljkom. Pripomnil je še, da so ga odpeljali po morju. Razpis za prijave v Slovenski dijaški dom 1. Dijaki ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1963/64 v Slovenski dijaški dom kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginnastica 72 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ulici Gtppa 9/11 (pri SPZ). 2. Prošnje za sprejem v dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest 3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo za podporo po navodilih razpisa Dijaške Matice. 4. Vsa ostala pojasnila in navodila prejemajo prosilci pri naslovih navedenih v 1. točki, VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje; cene, v 2. naj višje, v 3. prevladujoče) SOLSKE VESTI Na državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnimi učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10, do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra 1963. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično vsi popravni Izpiti — sprejemni Za klasični licej, vstopni in razredni — v Jesenskem roku 1962-63, dne 2. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo zrelostni izpiti v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1962-63 dne 13. septembra 1963 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine. Na državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim Jezikom v Trstu se bodo začeli razredni popravni izpiti dne 2. septembra 1963 po razporedu ki Je razviden na zavodovi oglasni deski. Usposobljenostni popravni izpiti se bodo začeli 13. septembra 1963 ob 8,30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Vpisovanja za šolsko leto 1963-64 se vršijo vsak dan 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1963. Državna nižja industrijska strokovna šola s slovenskim učnim Jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsino 8), obvešča, da se vrši vpisovanje učencev in učenk do vključno dne 25. septembra t.l. Istočasno opozarja prizadete, da se prično vsi popravni izpiti v ponedeljek dne 2. septembra po urniku in razporedu, objavljenima na šolski oglasni deski. Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv, Ivanu obvešča dijake, da se vpisovrnje za II. in Ul. razred ter za I. razred enotne srednje šole nadaljuje do 25. septembra 1963 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki se vpišejo v I, razred enotne srednje Sole morajo predložiti naslednje dokumente: 1. Rojstni list lz anagrat. urada. 2. Potrdilo o precepljenju. 3. Potrdilo o zdravih očeh. 4. Zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobjjo v tajništvu šole. Popravni Izpiti ter nižji tečajni Izpiti se pričnejo v ponedeljek 2. septembra 1963, po razporedu, ki Je objavljen na oglasni deski šole. Ravnateljstvo državne nižje strokovne industrijske šole s slovenskim učnim Jezikom v Dolini sporoča, da se prično vsi popravni Izpiti v ponedeljek 2. septembra ob 8.15 po razporedu, ki Je razviden na šolski oglasni deski. Ravnateljstvo slovenske industrijske strokovne Šole na Opčinah obve- pomaranče limone .... v . fige ........... jabolka......... hruške ......... breskve ........ slive ........... grozdje ........ domača pesa .. zelje .... c . kumarice .... čebula stročji fižol . . fižol za luščenje solata ..... melaticene krompir . . ... paradižnik . . : i zelena paprika . zeleni radič I, . . zeleni radič II. . domače bučke uvožene bučke 294 432 176 294 100 141 118 118 94 129 411 282 59 71 59 59 47 83 160 100 70 59 24 47 36 29 36 53 60 47 30 40 141 257 200 118 165 147 150 250 200 118 47 90 77 71 59 59 23 18 59 88 33 47 65 300 500 400 80 250 200 60 120 100 24 94 71 šča kandidate, ki imajo popravne Izpite, da Se izpiti začnejo v ponedeljek 2. septembra ob 8.30. Natančni razpored izpitov Je na šolski oglasni deski. Ravnateljstvo industrijske strokovne šole v Nabrežini, z oddeljenimi razredi v Sv, Križu, sporoča, da se bodo pričeli vsi popravni izpiti v ponedeljek, 2. septembra 1963 ob 8,30 s pismenim izpitom iz slovenščine. Nazionale 16,00 «Sexy che scotta», technicolor. Arcobaleno 16.00 «I figli del diavolo» technicolor. Lee Jocodd. Excelsior 16.00 «L’assassino è al telefono». Fernandel. Fenice 16,00 «Il terrore dell’Owest». James Cagney, Grattacielo 16.00 «Il colore della pelle». Antonella Lualdi. Prepovedano mladim. Supercinema 16.00 «Il codardo». Doug Mac Giure. Alabarda 16.30 «Il magnifico disertore». Kirk Douglas. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.30 «Solimano 11 conquistatore». Edmund Purdom. Aurora 16.30 «Lo sperone nudo». Cristallo 16.30 «La ragazza' dal bikini rosa» technicolor, Capitol 16.30 «Il risveglio dell’istinto» technicolor. Lavren Terziett. Prepovedano mladini. Garibaldi 16 30 «L’Implacabile condanna» technicolor. Prepovedano mladini. Massimo 16.30 «Superspettacoll nel mondo» technicolor. Preopvedano mladini. Impero 16.30 «Pranzo di Pasqua». Prepovedano mladini. Moderno 16.30 «Sfida nell’alta Sierra» technicolor. Randolph Scott. Astoria 17.00 «Il Chentukiano» technicolor. Buri Lancaster. Astra 16.30 «GII eroi del Pacifico». Vittorio Veneto Revija policijskih filmov. 16.15 «Obsession, storia di un delitto». Abbazia 16.00 «Baionette in canna». Wally Campo. Marconi 16.00 «La donna del destino» scopecolor. Gregory Peck. Idea'- 16.30 «VII parallelo» technicolor. KINO NA PHOSTEM Satellite 20.00 «Ballata selvaggia». G. Cooper, Anthony Qulnn. Marconi 20.00—22.00 «La donna de! destino» scopecolor. Gregory Peck. Paradiso 20.00—22.00 «Geronimo» technicolor. Kamala Devi. Danes: v MIRAMAHU predstava «Luči In zvoki». Ob 21. uri v nemščini «Der Kaisertraum von Mlra-màre», ob 22.15 v italijanščini «Maksimilijan In Karlota». Mali oglasi V BAZOVICI dajemo v najem gostilno s stanovanjem. Mahnič, tel. 226-124. KI1VO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, dne 28. t.m. z začetkom ob 19.30 Universal film: L’OMBRA DEL GATTO (Mačkova senca) Igrajo: ANDRE MORELL, BARBARA SHELLEY in WILLIAM LUCAS Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). Tiù w na Vneti, Wb predvaja danes, dne 28. t.m. z začetkom ob 18. url (ob 20. uri se predstava nadaljuje na prostem) krasen film Paramount v Technicolorju: COLAZIONE DA TIFFANY (Kosilo pri Tiffanyju) fptt |$|r;. Igra AUDREY HEPBURN Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27, avgusta 1983 se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo Je 8 oseb. Umrli so: 70-letna Gaetana Casacci vd. Manna, 54-letnI Maniio Bradas-si, 70-letna Olga Polencich vd. Furlan, 30-letni Bruno Busettl, 50-letnl Angelo Hrovatin, 53-letna Maria Min-ca por. Steffe, 83-letna Carmela In trona vd. Revel, 69-ietna Ida Benedetti. NOČNA SLUŽBA LEKARN OD 18. do 31, AVGUSTA Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; dr. Signori Trg Ospedale 8. SPDT priredi L septembra izlet z avtobusom v Trento z vzponom na Prehodavce ln Vršac s pogledom na zgornja Triglavska Jezera. Vpisovanje v uradnih uraih v UL Gep-Pa 9. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Mirka Obada darujejo Jožica, Jožko in Mirko Gruden 2.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Mirka Obada daruje družina Toškan 3.000 lir za Dijaško Matico. Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni za vedno zapustila naša predraga Vijola Žuljan Pogreb bo v četrtek, 29. t. m. ob 16.30 iz mrtvašnice tržaške bolnišnice. Žalujoči: mož Josip, hčerka Neva, sestra Grozdana, hrat Josip in ostali sorodniki Ricmanje, 28. avgusta 1963. Sporočamo žalostno vest, da nas Je v 50. letu starosti nenadoma zapustil naš dragi ANGEL HROVATIN Pogreb bo danes, 28. t.m. ob 17. uri na Opčinah. Žalujoča žena Marija, brat Karlo, sestre Marcela, Ivanka, Zora in ostalo sorodstvo, prijatelji in znanci. Opčine, 28.8.1963. ZAHODNONEMŠKI GOSPODARSKI VDOR V AVSTRIJO Domači gospodarstveniki kažejo zaskrbljenost Delež zahodnonemškega kapitala v industriji Socialisti ? ob prisotnosti tujega kapitala je iluzorno govorili o politični neodvisnosti DUNAJ, avgusta, — Glašovdm, ki od časa do časa prodrejo med gtri j javnost in zadevajo rajanje krepitve zahodnonem-.^ega vpliva na gospodarstvo dežele, so se zdaj pridružili še avtorji študije, ki je bila objavljena v tedepskem časopisu «Rund-blick». Podatki, navedeni v tej študiji, kakor tudi zaključki njenih avtorjev, pravijo, da se ta tendenca še vedno stalno krepi. Res je, da razvoj, ki se je na tem področju začel kazati v zadnjih letih, še ni dosegel alarmantnega obsega, vendar pa predstavlja stalno in nezadržno prodiranje zahodnonemškega kapitala čedalje globlje v avstrijsko gospodarsko življenje dejstvo, ki ga ni moč prezreti. Kadarkoli nanese v avstrijskem časopisju beseda na tuje investicije, le-to običajno nikoli ne pozabi omeniti, da je v tem pogledu na prvem mestu Zahodna Nemčija, ki je pač najspretneje znala izkoristiti ukrepe v prid liberalizacije uvoza v Avstrijo v okviru OECD. Zahodnonemška udeležba v skupnem avstrijskem uvozu, ki je leta 1958 znašala 39 odstotkov Ke je preteklo leto dvignila na 43 odstotkov. V istem času se je zahodnonemški delež v avstrijskem izvozu dvignil od 25 na okrog 28 odstotkov. Te številke same bi še ne imele tolikšnega pomena, če bi ta Pojav ne spremljala tudi vse močnejša udeležba zahodnonemškega kapitala v avstrijskem gospodarstvu, trgovini, obrtništvu in na drugih področjih. Po podatkih preteklega leta, je delež zahodnonemškega kapitala v industriji znašal 4,2 odstotka. V resnici pa je zanimivejša od teh odstotkov razporeditev teh kapitalov: nad 80 odstotkov skupnih nemških vlog v avstrijski industriji je o-sredotočenih dejansko na petih Področjih, oziroma panogah — dektrični, strojni, kemični, oblačilni industriji ter industriji? papirja. Tu se delež zahodnonemškega kapitala dviga nad 10 odstotkov. Tu je še treba pristaviti, da se vpliv zahodnonemškega kapitala v omenjèrtih industrijskih panogah ne izraža samo v vsotah kapitalov, marveč tudi v raznih sporazumih glede licenc, V raznih kartelnih in drugihy' zvezah, v sporazumih glede prò- 'Ati «re Hollywood resničjio h s Vnnnn? i o roc mnroin 7 n- izvodnje in razdelitve tržišč. In prav v tem «manj vidnem» vplivu vidijo določani avstrijski krogi še posebno nevarnost. Leti poudarjajo, da čedalje močnejša zahodnonemška konkurenca vedno bolj izrinja domača podjetja z domačega tržišča, tako da ta iščejo izhoda v izvozu, in to ne vedno pod najbolj ugodnimi Pogoji. Avtorji študije, ki jo je objavil «Rundblick», se zavzemajo nadalje, da bi se preprečilo nadaljnje prodiranje tujega vpliva v podržavljeno industrijo, kakor tudi, da bi bile dovoljene sa-11,0 tiste tuje investicije, ki dejansko prispevajo k razvoju proizvodnje ter se vključujejo v o-kvir celotne gospodarske strukture dežele. Po drugi strani je coti tudi glasove, oziroma zahteve, naj bi se sprejemali samo tisti tuji krediti, ki zanje niso Postavljeni nobeni pogoji, pri če-mer se še posebej poudarja, da Predstavlja dvig zahodnonemške-ga vpliva nevarnost že zaradi tesa, ker izkazuje avstrijska trgovinska bilanca do te dežele čedalje večji primanjkljaj. Kar je še posebno važno, je udi to, da zahodnonemški kapi-al tudi podržavljeni industriji, ki a° v njej vključene jeklarne, in-dustrija nafte, rudarstvo, kovin-ska in ostala industrija, ni bil Prizanesel. Kot primer bi lahko navedli podržavljeno tovarno dušika v Linzu-, ki dejansko pripada «Nitrex A. G.», t. j kartelu, ga je ustanovilo EST in kjer Pripada vodilna vloga prav za-hodnonemškim podjetjem. Kot navajajo, je podoben primer z električno industrijo, nič manj-sa pa ni zahodnonemška dejav-nost tudi na področju nafte. V avstrijskih zavarovalnih zavodih, kjer prevladuje tuji kapi-al, prav tako od leta v leto rase zahodnonemški vpliv, da o vplivu zahodnonemškega kapita-a v veleblagovnicah sploh ne govorimo. Ugledni tednik «Die Furche» je pisal nič manj kot o «razpro-'aji gornje Avstrije», trdeč, da so zahodnonemški državljani v zadnjih štirih ali petih letih v lej pokrajini ustanovili 37 pod-je^j'Predvsem v tekstilni panogi. Na področju znanega letovi-sca Salzkammergut, navaja isti ff.oPis, Pa imajo namen zgraditi ogromne letoviške in tu,rie s^'dne objekte, kjer bi našlo me-sto (če podatki niso pretirani) od do 5 milijonov zahodnonemških uristov. «Človek pri tem lahko sam° zmaje % glavo, upajoč ob-enem, da bo, če pride do uresni-* . načrta, vendarle ostalo še aj prostora tudi za Avstrijce in ostale Evropejce,» pripominja o-menjeni časopis. «Poslovni» ljud-)e, ki v Avstriji začnejo s kako Poslovno dejavnostjo, običajno prihajajo z velikimi obljubami odisi glede možnosti zaposlitve °t visokih zaslužkov. Običajno Pa večina teh «čudodelnikov», Posebno ko gre za severne sosede, kar preko noči izgine, za sabo Pa pušča dolgove, ki jih potem mora plačevati pokrajina. To nesolidno poslovanje redno spremlja tudi očitno kršenje avstrijske socialne zakonodaje. «Nastopil je čas,» piše ,Dle Furche’, «da tuje gospodarske .čudodelnike’ postavimo pod lečo in da v najslabšem primeru temeljito proučimo solidnost vsakega novoustanovljenega podjetja.» Časopis poudarja s tem v zvezi, da bi vsaki Avstrijec, ko gre za diskusijo o podržavljeni industriji, «moral prisluhniti tudi onim podtonom, ki imajo prizvok .privatne iniciative’, ki pa dejansko predstavljajo določene vplive iz inozemstva.» O prodiranju tujega kapitala v Avstrijo je razpravljal tudi junijski kongres Socialistične partije. Ob tej priliki je bilo nekajkrat poudarjeno, da je «iluzorno verovati» v možnosti ohranitve neodvisnosti in samostojnosti na političnem področju, če bodo odločilne pozicije gospodarstva pod vplivom tujega kapitala. N. P. Predsednik Hruščov se te dni mudi na obisku v Jugoslaviji. V spremstvu najvidnejših jugoslovanskih državnih in političnih predstavnikov je v tem času obiskal tudi nekatere najpomembnejše kraje v državi. Na sliki ga vidimo na obisku ladjedelnice «Split», v spremstvu jugoslovanskega podpredsed. Kankoviča ZA PRIJATELJSTVO MED DVEMA MESTOMA Vilharjeva danska razstava v Piranu do 1. septembra V Piranu in Portorožu sta od 18. avgusta do 1. septembra odprti likovni razstavi danskih in primorskih motivov Maria Vilharja, primorskega rojaka iz Postojne, tehnika in slikarja, ki se je z njim kot umetnikom naše občinstvo že imelo priliko seznaniti. \ Obe razstavi sta izredno zanimivi, predvsem razstava danskih motivov, in to zaradi njenega namena, ki je v tem, da bi naši ljudje bolje spoznali Dansko, kakor tudi, da bi se še bolj utrdili in poglobili prijateljski stiki med Piranom in danskim ribiškim mestecem Kertemindejem, Razstavo danskih motivov je otvoril predsednik občinske skup. ščine Ivan Majnik. Bile pa so še prisotne, razen ljudskega poslanca Davorina Ferligoja, ki je Vilhar imel z njim zveze tudi na Danskem (takrat, leta 1960, je bil D. Ferligoj predsednik občinskega odbora), in predsednika o-krajnega sindikalnega sveta Marjana Rožiča, še druge vidne osebnosti političnega in kulturnega življenja. Med temi je bilo opaziti tudi našega primorskega ro- lUiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiimiii AVTOBIOGRAFSKI PODATKI «NEPRIVLAČNE» VELIKE IGRALKE Bette Davis v svoji knjigi govori o sebi in o napakah ter grehih Hollywooda Bila je mlada in s svojo zunanjostjo ni navduševala režiserjev - Prvi uspehi - Diktatura producentov - Ogromne vsote denarja ob popolnem pomanjkanju vsake umetniške svobode Slikar M. Vilhar in predsednik občinske skupščine Ivan Majnik pred otvoritvijo prve slikarske razstave danskih motivov V zadnjem času mnogo beremo v ameriških, pa tudi v evropskih časopisih o tem, da je Hollywood mrtev, da velike filmske družbe prodajajo svoja zemljišča, kjer bodo kmalu zrasle stanovanjske zgradbe, oziroma vrtalni stroji za črpanje nafte. Število brezposelnih filmskih igralcev raste, da o neznatnej-ših igralcih sploh ne govorimo. koncu? Ce je to res, morajo za- ! to obstajati tehtni vzroki. Ti vzroki obstajajo in so tudi navedeni v knjigi, ki je pravkar izšla v ZDA in ki jo je napisala velika zvezda tridesetih let, Bette Davis. Ta ni nikoli sodila med ljudi, ki bi brzdali svoj jezik. V času svoje največje slave je sodila med tiste osebnosti, ki so se jih v Hollywoodu najbolj bali. Njene šale so bile o-stre, pogosto uničujoče. Takšna se je pokazala tudi v svoji novi knjigi, ki so jo mnogi skušali zamolčati. Kdor pa je to knjigo prebral, bo kmalu razumel, zakaj gre Hollywoodu danes tako slabo. Bette Davis je s svojim prstom pokazala na krivce, kakor tudi na domala nemogoče razmere, ki vladajo v filmski prestolnici. Bette Davis je še zelo mlada — in sicer po velikem uspehu, ki ga je bila dosegla v nekem broadwayskem gledališču — sklenila v New Yorku tipično ameriško pogodbo za svojo šestmesečno igralsko izobraževanje v Hollywoodu. Pogodbo je sklenila z družbo Universal, a so jo zatem podaljšali za leto dni. Kasneje je prestopila k družbi Warner Bros. Najprej so ji zaupali malenkostne vloge, katere so ji zatem večkrat celo odvzeli, ker se je zdela režiserjem naravnost obupno grda. Takrat so se v hollywoodskih ateljejih dogajale naravnost nepojmljive stvari. Režiserji in producenti so si dovolili vse. Mlada Bette Davis je morala pogosto požreti marsikatero grenko. Ce je od časa do časa dobila majhno vlogo, se je to zgodilo samo zaradi tega, ker se je nekdo, n. pr. šef proizvodnje Zanuck, vanjo zagledal. Ali pa, ker ni bilo nikogar drugega, ki bi bil pripravljen vlogo prevzeti. K temu je treba pristaviti, da Bette ni bila pripravljena na kompromise. Oblačila se je neurejeno in odklanjala, da bi v zasebnem življenju igrala «glamour girl», vozila se je v poceni avtomobilu in ni obiskovala družabnih prireditev. Se danes je Bette prepričana, da se v tistem času ni mogla od nobenega režiserja ničesar naučiti. Vsak večer pa je v spremstvu svoje matere ali sestre obiskovala kino za kinom in z očmi požirala svoje poklicne kolegice na platnu, nakar jih je skušala posnemati, seveda v kolikor so bile posnemanja vredne. 7,e od vsega začetka je, kljub občutku manjvrednosti zaradi svoje zunanjosti, z gotovostjo vedela, da pa v njej vendar nekaj tiči, namreč «nekaj» v smislu umetniškega daru. In ves ta čas se ni nikoli prenehala boriti za dobro vlogo. Nekoč je izvedela, da nameravajo posneti film «Človekova podložnost» po slavnem romanu Somerseta Mau-ghama. Glavna ženska vloga pripada natakarici Mildred, ki je pravzaprav zelo nesimpatično, naravnost demonsko bitje, ki glavnega junaka skoraj da ne potegne v prepad. Poznala je ro- man in je hotela na vsak način igrati to vlogo. Družba Warner, ki še vedno ni dala veliko nanjo, ji spočetka ni hotela ugoditi ter jo prepustiti družbi R.P.K., ki je film imela posneti. Bette je približno tri mesece prepričevala Har-rya Warnerja, naj ji ugodi. Končno je popustil, v glavnem zaradi tega, ker je bil prepričan, da bo 1 Bette Davis s to vlogo doživela neuspeh, nakar bi .od nje zatem lahko zaradi tega zahtevali večjo poslušnost producentom in režiserjem. Toda zmotili so se, film je dosegel senzacionalen u-speh. Bette Davis, do včeraj malone nepoznana zvezdica, je čez noč zasijala kot zvezda. Družba Warner se je tega seveda močno razveselila. Zdaj bi morda komu padlo v glavo, da so s tem v zvezi Warner in podobni vendarle morali spregledati, kaj v resnici imajo z Bette Davis: ne namreč kake druge Grete Gar- bo, temveč nekaj, česar do takrat v Hollywoodu sploh še ni bilo. V resnici pa niso videli ničesar, ker so mislili šablonsko. Navzlic temu ne smemp biti do njih nepravični, kot je to Bette Davis v svoji knjigi. Producenti so predstavljali prvo gardo mož, ki so v resnici ustvarili Hollywood. Običajno so vsi prišli iz drugih poklicov ih' so film razvili v ogromne industrije. Vedeli so, kaj prinaša uspeh. Bili sO pripravljeni vložiti ogromne vsote denarja v načrte, ki so po njihovem mnenju morali uspeti. Hkrati pa so bili nezaupljivi do vsega, kar ni ustrezalo njihovi formuli o uspehu. Zastopali so stališče, da mora gledalcem, ki jim je eden od določene vrste filmov ugajaj, ugajati tudi vseh ostalih sto filmov te vrste. Verjeli so pač v svojo formulo. Zato so4gbal-ce in režiserje, ki so venomer' ^Neprivlačna» velika igralka skušali ustvariti nekaj novega, kot n: pr. Chaplina, takoj odstranili kot ne povsem normalne elemente. V tem prepričanju producentov, da je treba brezpogojno verjeti in zaupati samo njihovi formuli, je tudi treba iskati osnovni element bodočega velikanskega vzpona Hollywooda. Angažirali so vse igralce in igralke, ki so zanje mislili, da so nadarjeni. Takisto vse pisatelje in pisateljice. Niso varčevali z denarjem in tudi niso bili malenkostni. Obenem pa, ker niso dovoljevali, da bi njihovo formulo kdo menjal, so te pisatelje in pisateljice dobesedno prisilili, da so pisali n. pr. o stvareh, ki jih niso poznali in o katerih sploh pisati niso hoteli. A igralce so silili k igranju vlog, ki jih niso zmogli ali pa jih niso hoteli Igrati. Pogodbe, ki so jiji sklepali z igralci, so bile takšne, da ti- niso imeli nobene izbire. Običajno so bile sklenjene za več let, posebno v primeru še nepoznanih igralcev. Ce se je umetnik obotavljal predlagano vlogo sprejeti, so ga suspendirali, se pravi, da ni dobil izplačane svoje tedenske plače. Pogodba z Bette Davis je bila, kot večina pogodb z začetniki, sklenjena za sedem let, odpovedljiva od strani družbe vsakega pol leta, neodpovedljiva pa od njene strani. V tistem času, ko je Bette Davis dosegla svoj prvi veliki u-speh, so se številni slavni zvezdniki že skušali otresti teh suženjskih pogodb. Tako n. pr. Katherine Hepburn, James Ca-gney, Carole Lombard in mnogi drugi. Nekega dne se je tudi Bette Davis odločila na odhod v Anglijo, kjer so ji ponudili 20.000 funtov za vsako filmsko vlogo. Družba Warner pa je proti njej takoj vložila tožbo. S tem v zvezi je v Londonu prišlo na dan ogromno stvari, ki so jih bili do tedaj skrbno prikrivali, namreč v zvezi s hollywoodski-mj skrivnostmi. Sodnik se je zdel kot iz sebe, ko je izvedel, kako brezpravni so igralci v Hollywoodu. Vendar pogodba je pogodba, proces je dobila družba Warner, Bette Davis pa je imela samo izbrati med tem, da nikoli ’ več v življenju ne bo mogla snemati in tudi ne igrati na newyorških odrih, in pa tem, da se vrne k družbi Warner. Vrnila se je k War-nerju, ki je začel zanjo iskati boljše vloge. Posnela je nekaj dobrih filmov, toda resnično velik uspeh je prišel šele s filmom «Jezebel» v režiji Willia-ma Wylerja. Za ta film je prejela «Oskarja». V istem filmskem časopisju, kjer je družba Warner sporočila svojim gledalcem, kako srečna je nad podelitvijo nagrade iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3, do 20.4.) Posebno ugoden dan za znanstveno in raziskovalno delo. Vaš psihološki čut vam bo zelo koristil, BIK (od 21.4. do 20.5.) Dosegli boste uspeh prav na tistem področju, kjer so vas vaši nasprotniki skušali lzpodmakniti. Pojasniti boste morali nekatere nasprotujoče si vesti. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ognite se prevelikim finančnim naporom. Zadoščenje za Intelektualce, posebno v zvezi z njihovim delom. RAK (od 23.6. do 22.7.) Zelo dobro vam bo šlo izpod rok vsako ročno delo. Povezali se boste z inteligentnim sodelavcem. LEV (od 23.7. do 22.8.) Pazite, da ne boste sprejemali prenagljenih u- HOROSKOP krepov. S svojo neodločnostjo ogra-žate Izpolnitev že postavljenih načrtov. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo dobri izgledl za vsa skupinska načrtovanja. Neko prijateljstvo postaja za vas čedalje važnejše. TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) U-krepajte vedno v skladu s svojimi sredstvi. Znali sl boste zagotoviti spoštovanje ljubljene osebe. ŠKORPIJON (od 24.10, do 22.11.) Vaše pobude bodo zelo upoštevane od predstojnikov. Bodite zelo previd- ni v lznašanju svojih sodb. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Skušajte uporabiti v svojem poslovanju nove organizacijske prijeme. Nikakor ne zadovoljite vseh zahtev najmlaj ših. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) U-metniki bodo imeli dobre zamisli Lepe možnosti za zaslužek. Veselje z najmlajšimi ln osebo, ki jo ljubite. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte na vsak način utrditi svoj trenutno dokaj nesolidni gospodarski položaj. Preživeli boste večer v družbi veselih prijateljev. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite previdni, ne zaupajte preveč ugodnim ponudbam. Kontrolirajte bolj kritično svoje čustvene zadeve, Bette Davis, jih je obenem tudi obvestila, da je igralka do nadaljnjega suspendirana, ker je bila novo vlogo, ki so ji jo ponudili, odklonila. Vse to se zdi malone nemogoče. Toda vse to nam bo takoj jasno, če se spomnimo na dejstvo, da so producenti vselej delali in ukrepali v skladu s svojimi posebnimi nazori,, oziroma formulo, ki smo jo že omenili. Bili so sicer pripravljeni igralce, ki so jih cenili, zasuti z denarjem, vendar so jim obenem odrekali vsako pravico soodločanja v pogledu vlog. O tem so hoteli odločati sami. To je bil eden od razlogov, da so se številni igralci umaknili, se pravi da so bili pripravljeni podpisati samo še pogodbe za to ali ono vlogo, ne pa več pogodb za nekaj let. Mednje so sodili James Cagney, Paul Muni, Spencer Tracy, Charles Laughton, Charles Boyer in drugi. S tem se je tudi začel konec Hollywooda. Lahko pristavimo še to, da so producenti zagrešili naravnost usodno napako, ko so se postavili na nemogoče stališče, da je pravzaprav vseeno, kaj gledalcem pokažejo, ker da ljudje tako in tako drve v kino. Na osnovi vsega tega se je zgodilo, kar se je pač moralo zgoditi. Producenti, na žalost, niso mogli doumeti, da je potrebno kakovosti filmov dvigovati, ne pa jo odpravljati. In tega, kot se zdi, še danes ne morejo povsem razumeti. Zaradi tega se tudi rakova pot Hollywooda bržkone ne bo več zaustavila. jaka iz Pariza, ki pa živi zdaj stalno v Piranu, slikarja Vena Pilona. V knjigo vtisov je predsednik občinske skupščine Ivo Majnik napisal: «Ob otvoritvi razstave tovariša Maria Vilharja, mu pred, vsem k razstavi čestitam, obenem pa se mu tako v svojem kot v imenu občine Piran iskreno zahvaljujem za njegovo posredovanje v delu za zbližanje med našim mestom in danskim mestom Kertemindejem.» Zeljo po tem zbližan ju je izrazilo tudi več obiskovalcev razstave. Nekaterim je ta zbudila prijetne spomine na Dansko, drugim pa je to deželo približala. Kot prva jubilejna razstava (le. tos poteka 20. obletnica njegovega umetniškega udejstvovanja), je ta torej bila prirejena v Piranu z dansko motiviko. Gre pa pri tem, kot že rečeno, za to, da se poglobe prijateljske vezi med danskim ribiškim mestecem Kertemindejem in Piranom. Tako je prišlo do uresničenja Vilharjeve zamisli, ki so jo že danski tisk in sam takratni predsednik danske vlade Kampmann podprli in odobrili. Da bi ostal zvest svoji zami- sli, je Mario Vilhar obenem ra»-stavil tudi svoje primorske moti-ve v Portorožu. V Piranu nam Dansko predstavlja v 23 oljih in 8 skulpturah v metalizirani glini, Primorsko pa v 12 oljih in 3 skulpturah. Mesto vstopnine spre-jemajo na obeh razstavah v ličnih hišicah prostovoljne prispevke za pomoč Skopju. Razstavi sta zbudili veliko zanimanje tako med domačini fcot tujimi turisti. t*y ?:*~0 vrv •• T 'T* * - ~ T-'.«1"" T U —" •»?>." . 1'Borgfrmster Tvedskov 'tik kys pè kirvafen I *»» »»Ul» Ve»! tfirnsiS» E ■■■■ • v v^4v k■ LEfgr^ Ob priliki njegovega obiska na Danskem, ) so tamkajšnji časopisi slovenskemu umetniku posvetili dokajšnjo pozornost tiiiiiiiiniiHfiiiiiinimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHitHiimmiiiiiiiiminiiiHimimiiiliiiiiiiiiiiiiniiiiHiifiiiiiiiiiiitiin IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Gemellare) antieipira jesensko sezono Se kak teden, pa se bo kolo razstavne dejavnosti na Tržaškem zopet živahneje zavrtelo. Galerija Gemellaro pa že antieipira otvoritev jesenske sezone razstav. Tako se zopet prebuja slikarsko življenje, ki je v avgustu komaj rahlo utripalo le še v Rossonijevi pasaži, kajti letos so izostali vsi slikarski podvigi v Sesljanu, ki so dajali naši letoviški obali svetovljanski blesk. Galerija Gemellaro se v poslednjem času vedno bolj krepi, to pa zato ker z budnim očesom, uprtim v aktualnost slikarskih dogajanj zbira dela likovnikov, ki obetajo, da se bodo preriti v o-spredje javnega zanimanja. Tako nam sedaj prikazuje nekaj olj Alda Cedronia, polkovnika-slikar-ja tržaškega porekla, ki so ga pred nedavnim odkrili v Milanu. V tu pokazanih delih so vse one odlike, ki jih je kritika tako mdč. no podčrtala. Te pa posebno dobro izstopajo v kompoziciji Iju-bavne žaloigre, kjer se fragmentarno podane posamezne scene do. bro stopnjujejo v končni učinek. Izmed del domačih umetnikov je tu zelo zračen razgled z morja na orientalno mesto, kot jih je Micev slikal z Lloydovih parnikov. V tem mu je izjemoma podoben tudi Noullianov razgled na Trst z obalne ceste. Posebnost pa je razgled na Benetke, kot jih je znal slikati le Flumiani. Redko Onesto v Fragiacomovi u-stvarjalnosti imajo slike, kot nam pokazana podoba krav v hlevu. Tu lahko vidimo Lanesa, kot slikarja sveže dahnjenih cvetlic, in Rosignana kot portretista posrečene podobe samega lastnika galerije, g. Gemellaro. Za ljubitelje Jussupove umetnosti, bo užitek občudovati mojstrsko podano kmečko vprego v diru iz njegove malo znane ruske dobe. Tudi v Gemellarovi galeriji se tokrat opaža nazadovanje injor-malnosti, ker poleg De Pisisa, Privata in Sasuja, ki so v vsem sprejemljivi, izstopata samo Licata in Gentilinijev sin z abstraktnimi deli. M. B. Radio Trst A 7.30: jutranja glasba; 11,30: Šopek slovenskih pesmi; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13,30: Benetke v lahki glasbi; 17.00: Igra ansambel Carlo Pacchiori; 17.20: Pesem in ples; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve: 18.30: Simfonične pesnitve; 19.00: Sopranistka Mileva Pertot; 19.15: Scipio Slataper: «Moj Kras» — 8. oddaja: 19.30: Znani pevci In instrumentalni solisti; 20.00: Šport; 20.30: Večer i Perezom Pradom, Caterino Valente In Phllom Nlcolljem; 21.00: «Graščina», vesela in žalostna burka v treh delih; 22,30: Blues melodije; 22.55: Nova glasba, pripravil Pavle Merku. Trst 12.00: Plošče; 12.20: Glasbeni vložek; 12.25: Tretja stran; 13.15: Almanah; 13.30: Glasba po željah: 14.35: Jazz danes. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Pre- SREDfl, 28. AVGUSTA 1963 Jih; 7.00: Almanah: 8.20: Glasba za dobro Jutro; 8.30: Glasbeni sejem; 8.45: Strani iz albuma; 9.05: Najnovejše pesmi; 9.50: Operna antologija; 11.00: Za sam otkester; 11.30: Beethovnov koncert: 13.25: Iz albuma najnovejših pesmi; 14.55: Vreme na italijanskih morjih; 15.30: Parada uspehov; 16.00: Program za najmlajše ; 16.30: Koncert sindikata italijanskih glasbenikov; 17.25: Koncert operne glasbe; 19.10: Bil-ly Vaughn in njegov orkester: 19.30: Glasbeni vrtiljak; 20.25: Fantazija lahke glasbe: 21.05: «Il ciarlatano dl piazza», radijska Igra; 22,15: Koncert pianista Emila Ghi-lrlsa. Slovenija II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Po|e Tonny Dallara; 9.00: Italijanski pentagram; 9,15: Ritmi m fantazije: 10.35: Nove italijanske pesmi; 11.00: Glasba za dobro voljo; 13.00: Gospa ob trinajstih vam predstavlja; 14.00: Pevski program; 14.45: Plo- nos RL: 7.15: Glasba za dobro Ju- ***; 15.00: Italijanske narodne pes- mi in plesi; 15.15: Mali ansambli: 15.35: Miniaturni koncert; 16 00: Rapsodija; 16.25: Oddaja za avtomobiliste; 16.35: Izbrali smo za vas; 17.35: Mala ljudska enciklopedija; 18.35: Vaši najljubši pevci; 19.50: Simfonična glasba; 21.00: Plošče; 21.35: Večerna glasba; 22.10: Plešimo z «The Ramroads» in Francom Plsanom. III. program tro: 8.00: Prenos RL; 12.00: Cocktail ob 12; 12.40: Lahka glasba; 12.52: Slavni pevci; 13.40: Mala prodajalna plošč; 14.00: Melodije ln ritmi; 15.15: Zabavna glasba; 15,30: S festivala mladinskih pevskih zborov: 15.55: Lahka glasba; 16.00: Pesmi za vse; 16.30: Otroški kotiček; 17.00: Popoldanski mali koncert; 17.40: Pojejo Jach Scott, Timi Juro !n Jimmie Rodgers; 18.00: Prenos RL; 19.00: Ansambel Davida Rose; 19.30: Prenos RL; 22.15: Ansambel Lawson — Haggart igra za 18.40: Najnovejše knjige; 19.00: vas; 22.40: Koncert pod vodstvom Haendlov koncert; 19.15: Pregled 19.30. ........ Antonia Janlgra; 23.00: Prenos RL. medicinske znanosti; 19.30: Vsako- dnevnik; 20.30: Propagandna odda-Nacionalni aroaram večerni koncert; 20.30: Revija revij; Ja; 20.45: «Popoldanski izlet» — fnniwwwi prvywum 21.30: Bachov koncert; 22.45: Glas- zabavno glasbena oddaja; 21.45: 4.00: Dobro jutro; 8.05: Opera ln balet; 8.55: Otroške razglednice; 9.10: Glasbena oddaja za cicibane; 9.25: Popevke v sredo dopoldne; 10.15: Bosenska umetna glasba; 10,30: Človek in zdravje; 10.40: Na rodne pesmi iz Sovjetske zveze; 10,55: Vsak dan nova popevka: 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12.25: Domači napevi za prijetno opoldne; 12.45: Poslušajmo Pihalni orkester LM; 13.15: Zabavna glasba; 13.30: Pojo italijanski operni pevci: 14.35: Glasba za oddih; Igrata violinista Josef Suk in Karel Sroubek; 15.15: Zabavna glasba; 15.40: Amaterji pred našim mikrofonom; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Promenadni koncert; 18.10: Od skladatelja do skladatelja; 19.05: Glasbene raz- glednice: 20.00: Modest Musorgski: Soročlnskl sejem; 22.15: Zaplešite z nami; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Bachov Capriccio; 23.40: Godala v noči. Ital. televizija 18.00: Program za najmlajše 20.15: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05 Almanah o zgodovini ln znanosti 22.05: Predstava na ledu; 23.15 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: «Il ritratto dl Jennie», film; 22.50: Komorni koncert; 23.20: Športna poročila. Jug. televizija TV obzornik; 20.00: TV 6.30: Vreme na Italijanskih mor- ba danes. Pregled iz kulture; 22.15: Poročila. « »r iši ko «h lenei |:k: i dnevnik IZ BENEŠKE SLOVENIJE Kmetje so protestirali v Čedadu zaradi vojaške škode na polju Zahtevajo tudi, naj se odpravi strelišče v Čemur ju Prebivalci iz Aile, Mjerze, Kle-nja, Pikona in drugib vasi iem-petrske občine in podutanske doline v Beneški Sloveniji so se že dolgo časa pritoževali, da jim ne plačajo žkode, ki jo povzroča vo-jašč.na pri svojih vajah, zlasti na strelišču pri Cemurju. Zahtevali so tudi, naj bi sploh odpravili strelišče na tem kraju, kjer povzroča preveč žkode kmetijstvu in kmete ovira pri njihovem delu ter predlagali, naj bi preložili strelišče na primernejše mesto. Ker pa so stalno naleteli povsod na gluha ušesa, so se zbrali zastopniki teh vasi. pretekli ponedeljek v Čedadu in protestirali pred tamkajšnjim županstvom. Obenem so zahtevali, naj bi župan, senator Pelizzo, sprejel njihovo delegacijo, katero je spremljal socialistični poslanec iz Vidma odv. Loris Fortuna. Župana pa kot nalašč tisti dan ni bilo v Čedadu, ker je žel na uraden obisk počitniške kolonije v Cepletišču v sovodenjski občini. Da bi nekoliko pomirili duhove, so na posredovanje prefekture sklicali popoldne ob 17. uri sestanek na županstvu v Spetru, ki mu je predsedoval tamkajšnji podžupan, udeležil pa se ga je tudi neki častnik kot zastopnik vojaške oblasti. Ta je protestirajoče kmete potolažil s tem, da jim je izplačal ikodo, ki jim jo je voja-ičina prizadejala v prvi polovici lanskega leta. Prizadeti kmetje so obljubili, da ne bodo organizirali nadaljnjih protestnih demonstracij, vendar pa vztrajajo pri svoji zahtevi, da se odpravi strelišče pri Cemurju. Vojaščina pa tej zahtevi za sedaj že ni ugodila in predvideno Je, da bodo nadaljevali z vajami na tem mestu tudi 39. in 31. t.m. Sindikalne vesti Zveza trgovcev je včeraj obvestila sindikalne organizacije CG IL, C1SL in UIL, da se bodo 3. septembra ob 11. uri začela na njenem sedežu pogajanja o mezdah pekov. 4. septembra pa bo pripravljalni sestanek, na katerem bodo proučili dopolnilni pokrajinski sporazum za delavce trgovskega sektorja. Včeraj ob 18. uri so se na se- ■MiitmiMitllltillulHllillllllinllHHilIllIiniumiiiiiil VERDI. 17.30: «Trapezio», Gina Lollobrigida, Burt Lancaster in Tonny Curtis. Ameriški barvni film. CORSO. 17.00: «Londra a mezzanotte», J. Mansfield in Leo Genn. Ameriški barvni tilm v clnema-scopu. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. Vi ITOR1A. 17.30: «Una maniera d’amare», A. Bates in S. Ritchie. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21 JO. CENTRALE. 17.00: «Agguato delle cento freccio», D. Robertson in Linda Darnell. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna URBANI ALBANESE, Korzo Italia St. 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 28,4 stopinje ob 14. url, najnlžjo 16,2 stopinje ob 6. uri. Povprečne dnevne vlage Je bilo 77 odstotkov. dežu Zveze trgovcev v Gorici sestali predstavniki mizarskega podjetja Prinčič iz Krmina in zastopniki treh sindikalnih organizacij, d« bi proučili zahtevo CGIL \ o izplačilu proizvodne nagrade za leto 1963. Sindikalne organizacije soglasno zahtevajo, naj znaša nagrada 3000 lir. Ravnateljstvo tovarne si je pridržalo pravico, da zahtevo prouči in sporoči odgovor na sestanku, ki bo v četrtek 5. septembra ob 16.30. Varčevanje pri ECA v Krmimi Upravni odbor pri občinski podporni ustanovi (ECA) v Krminu je sklenil, da ne bodo imeli več posebnega uradnika za opravljanje uradniških poslov te ustanove, ker Jih lahko opravi kak drug občinski uradnik poleg svojega običajnega dela. Prišli so namreč do zaključka, da so potrošili za plačo uradnika dober del državnega prispevka tej ustanovi Do takega zaključka so prišli, ker gre dosedanji uradnik pri ECA v pokoj in ne bodo imenovali novega na njegovo mesto. Na ta način bo ostalo več sredstev na razpolago za podporo občinskim revežem. Pri agrarnem konzorciju bodo odkupovali grozdje Tudi letos ob trgatvi bodo agrarni konzorciji po vsej državi odkupovali grozdje za predelavo v vino. Tako Je sklenilo centralno vodstvo z namenom, da se obdrži cena grozdju na primerni višini. V ta namen so pozvali pokrajinske agrarne konzorcije, naj pripravijo vse potrebno za odkup in predelavo grozdja ter raj pri tem računajo, da obeta biti letos dobra letina. Organizacijski predpisi za letošnjo kampanjo bodo Isti kot so bili lani. Mopedist ranjen pri trčenju z vespo Sinoči okrog 18.30 je prišlo v Gorici v Ul. Aiontecucco blizu hiše št. 11 do trčenja med vespo 150, ki jo je vozil 19-letni Aldo Troncar iz Ločnika, in mopedom, ki ga je vozil 41-letni Florjan Topli-čar iz Gorice, Ul. Cordaioli št. 13. Pri tem je bil ranjen Topličar, ki »o ga takoj odpeljali v bolnišnico. Tam so mu ugotovili udarec na levem oprsju, odrgnjenje na desnem kolenu in desni roki. V bolnišnici so ga pridržali za pet dni. Troncar pri trčenju ni bil poškodovan. Do trčenja je prišlo, ker nista upoštevala predpisov za prednost. Goriška policija je napravila zapisnik o nesreči. Pri cepljenju drv se je ranila Včeraj dopoldne okrog 10. ure so poklicali avto Zelenega križa v Stražice, kjer se je pri cepljenju drv ponesrečila 65-letna Attilia Kenda iz Ul. Colombo 27. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili rano na dlani desne roke ter ji nudili prvo pomoč. Nezgoda otrok pri igri Včeraj ob 11» uri so z avtom Zelenega križa odpeljali v goriško civilno bolnišnico 2 leti starega Glam-paola Calazza iz Ul. Ristori, ki so ga starši sami pripeljali na sedež Zelenega križa. Otrok se je namreč. pri Igri ranil na zatilniku. V bolnišnici so mu nudili pomoč. Darovi za Skopje Darove v denarju in blagu sprejema osrednji zbirni cen. ter na sedežu SKGZ in SPZ v Gorici, Ul. Ascolt l/l, vsak delavnik od 8. do 14. ure. DEJAVNOST GLASBENE MATICE NA GORIŠKEM Tudi v glasbeni šoli se bo pričel pouk Vsestranska koristnost glasbenega pouka za kulturni razvoj mladine Poletne počitnice to minile: k o- vanj a. V gorički glasbeni Sol i je nec je lepega življenja v brezde• doslej dobilo temeljno znanje v lju. Se nekaj tednov in Šolski zvonec bo spet oznanil pričetek novega Šolskega leta. Tudi Sola Glasbene Matice bo odprla Šolska vrata. Pouk na njenih Šolah na Goriškem se bo začel s 1. septembrom. S tem bo glasbena Sola začela svoje drugo leto življenja po obnovitvi. Zadnje Šolsko leto je zaključila z velikim uspehom, ki je presegel tudi najbolj optimistična pričako- OPTIMIZEM V GOSPODARSKIH KROGIH Naftovod iz Nemčije bo speljan do Tržiča? Zupan Romani in Bagon sta včeraj odšla v Marseille, kjer si bosta ogledala podobne naprave Pristojni gospodarski krogi vedno bolj optimistični glede o-snutka da bi se naftovod, ki bi gn zgradili iz južne Nemčije proti Jadranskemu '«erju, .zgTadiP do Tržiča. S tem v zvezi sta včgraj odpotovala v Marseille tržiški "Ju-pan Romani in predsednik trgovinske .zbornice Bagon, da bi v tem juilnofrancoskem mj*stu pregledala črpala* nafto vodne naprave, ki naj bi bile podobna trži-škim. Ce bi zamisel uresničili, tedaj bi priteklo po naftovodu v Tržič toliko goriva v enem letu, da bi ga bilo dovolj «a 800 velikih petrolejskih ladii po 50.000 ton. Idejni načrt predvideva, da bi naprave zgradili na površini kakšnih 200 ha v Lisertu. so pripravilo razstavo grozdja, združeno s plesno prireditvijo. Prosvetna društva so v tej sezoni pripravila veliko število plesnih zabav. Najprej so se epogumili v Gabrjah, potem pa so se aeratili Steverjanci, Standrežei in "Sovo-denjci. Sekcija KPI v Doberdobu je pripravila praznik komunističnega glasila «Delo», gostilničar v Grojni pa ples, imenovan «ljudski tabor». Ce upoštevamo, da bo-sta še zabavi v Rupi in v Stever-janu, tedaj bomo imeli v tem poletju kar osem množičnih rekreativnih prireditev. Novi goriški kvestor dr. Marcello Guida Tridnevna zabava s plesom v Rupi V tej sezoni bo na Goriškem kar osem slovenskih plesov Sezona zabavnih prireditev na prostem se še ni zaključila. Fantje iz RUPE bodo priredili v soboto, nedeljo in ponedeljek tridnevni ples na brjarju, ki bo na istem prostoru kot lani. Za ples bo igral dolinski instrumentalni orkester s pevcema, v stojnicah pa bo mogoče dobiti poleg pijače tudi originalne jedače. Plesne zabave pa se še niso za» ključile. V polovici septembra bo prosvetno društvo v Steverjanu Nočni podvig <• neznanih vlomilcev Včeraj dopoldne se je zglasil na goriški kvesturi 42-letni goriški trgovec Nevio Morini, ki stanuje v Ul. Morelli 32, prijavil Je, da so neznani vlomilci prejšnjo noč vdrli v pisarno njegovega podjetja Mineralen v Ul. Leoni št. 58. Po prvih ugotovitvah so vlomilci šiloma odprli navojnlco na oknu od zadaj, s ponarejenimi ključi odprti še vrata m odnesli računski stroj. Olivetti, pisalni stroj Everest in 55 tisoč lir v gotovini ter po isti poti tudi odšli. Policija Je vzela prijavo na znanje in sedaj išče sledu za vlomilci. glasbi več desetin otrok iz mesta in okoliških vas:. Naučili se niso samo teorije, ampak, in to je najbolj važno, so se naučili tudi igranja na glasbila. Nekateri so postali že zelo sposobni instrumentalisti. Nastopili so na zaključnih Šolskih prireditvah ter pokazali razveseljivo znanje. Na takSen način je slovenska mladina na Goričkem, ki je bila predolgo časa odtujena glasbenemu življenju, vendarle prestopila prag te umetnosti. Začenjala je spoznavati njene čare in se ob njih navduSevati za glasbo. To pa so Sele začetni koraki. Vse kaže, da bomo v nekaj letih na tem področju odpravili veliko vrzel, ki se je poznala tako v ljudskoprosvetnem delu kakor tudi v glasbenem življenju naSe manjSine v teh krajih. Medtem ko so naSi tržaški rojaki zabeležili izredne uspehe, nam na Goriškem — ravno zaradi pomanjkanja pedagogov in pitrebne institucije — ni uspelo vzgojiti instrumentalistov, čeprav so bili gorički Slovenci pred leti zelo dejavni na tem področju in so dosegli tudi lepe uspehe. ', Ko se ponovno odpirajo vrata glasbene šole, pričakujemo od vseh tistih mladih deklet in fantov, ki so lani o^iskgvali prvi razred, da se bodo letos vpisali v naslednji ter da bodo z uspehom pridobivali nadaljnje znanje. Ob pouku glasbe se ne bodo samo kulturno dvigalt ter st širili obzorje, ampak se bodo tudi i.iz-vedrilil zakaj glasba je ena izmed t istih dejavnosti, ki človeka tudi razvedri. V našem listu objavljamo razpored urnikov, učenci pa bodo tudi posamezno obveščeni o pričetku pouka. OBVESTILO GLASBENE MATICE Vpisovanje v šolo Glasbene Matice v Gorici bo od 2. do 7. septembra vsak dan od 9. do 12. ure v Ulici AscolIT/T. Reden pouk se bo začel v ponedeljek, 9. septembra 1963. RAVNATELJSTVO ••■••MiMiHimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiišiiuiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiifiimiiHiiiiuiiiiiiiižiiiiiiii KRONIKA IZ BOLNIŠNICE Padel Je na dvorišču In si zlomil roko Nezgode na delu v podjetjih IPL, ICOS in Safog Sinoči okrog 17.40 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 57-let nega Bazilija Cotiča iz Sovodenj, Ul. ex Impero 32. Mož je namreč padel doma na dvorišču ter si pri tem zlomil levo roko. V bolnišnici so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Doma je padla in se pri tem ranila tudi 20-letna Silvana Belimi iz Gorice Ul. Monte Santo 133, ki so jo pripeljali v bolnišnico ob 14.45. Tudi ona si je verjetno zlomila levo roko ter so jo pridržali za 15 dni na opazovanju. Na delu se je ponesrečila 18-let-na Nora Furlan iz Gradiške, ki je zaposlena pri podjetju IPL v Gorici. V bolnišnici, kamor so jo pripeljali ob 14.15, so ji ugotovili rano na palcu desne noge. Nudili so ji prvo pomoč in jo poslali domov s prognozo okrevanja v petih dneh. Ob 16.30 pa je prišel po pomoč 41-letni Rodolfo Plet iz Gorice Ul. Capella 3d, ki se je na delu v podjetju ICOS ranil na čelu, udaril na glavo in si pretresel možgane. Pridržali so ga za 15 dni na zdrav, ljenju. Na delu se je ponesrečil ob 18. uri tudi 53-letni Ferdinando Erre-mondo iz Gorice Ul. Battisti, ki de. la v Safog v Stražicah. Zdravniki so mu ugotovili precej globoko rano na dlani desne roke z verjetnim prerezom kite ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Prav tako se je ponesrečil na delu 37-letni Bruno Cucit iz Gorice Ul. Cipriani 33, ki se je udaril na nos in si verjetno zlomil nosno kost. Tudi njega so pridržali za 15 dni na zdravljenju. ■V. v, v.*,*,*, *,*,*,* PADALCI ZA «m. JADRANSKI POKAL» Elegantne izvedbe obveznih likov med prostim padcem Šele po 20 sekundah odpiranje padala - Delo sodnikov se je zavleklo pozno v noč Drznost, spretnost, gibčnost ir, elegantna izvedba: to vse so včeraj zahtevali od padalcev, ki sodelujejo na letošnjem tekmovanju za «III. jadranski pokal». V čem Je obstajalo tekmovanje? Padalec se Jo spustil iz letala v višini 1.500 m v prostem letu. Med padcem je moral izvesti obrat na levo, ponoviti tega na desno in zaključiti obvezno vajo s hrbtnim saltom. Vse .---------------------------- to vedno v smeri puščice, ki je bi- tališča, kjer poteka tekmovanje, la zarisana sredi sečoveljskega le 1 Najtežje pa Je, da je moral pada- iiiiiiiimMiHiiiHiiiiiiiHiimiiimMiiimtiiiimmuiiiiimtiiiiiiiiiitiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiišiiiiimiiiš VČERAJ ZAČETEK JUGOSLOVANSKEGA PLAVALNEGA PRVENSTVA PIONIRJEV le vprvemdvevu dva republiška rekorda Danes nadaljevanje tekmovanja KOPER, 27. — Kljub odsotnosti plavalcev Hrvatske je potekal prvi dan jugoslovanskega prvenstva pionirjev, ki je bil v bazenu 2u-stema v znaku rekordov. Dosežena sta namreč bila kar dva nova republiška rekorda. Tekmovanje Je toliko bolj zanimivo, ker sta ekipi Slovenije in Srbije zelo izenačeni. Nastopajo štiri ekipe, z ekipo Makedonije, ki se je prijavila v zadnjem trenutku, tekmuje še plavalci Srbije, Bosne in Heroegovine in Slovenije. IZIDI 'j ponovno spravila na ring. «Z druge 400 m prosto (pionirji): 1. PRV- strani menim» je dodal Nilon, «da NASKI FRANJO (Srbija) 5’23”2, 2. Vidmar Bojan (Slovenija) 5’35”5, 3 Udovič Aljoša (Slov.) 5'37”2. 100 prosto (pionirke); VODI- m prot— , SEK LUČKA (Slov.) 1’14”4, Kostanjšek Silva (Slov.) T17”3, 3. Matijevič Jelka (Srbija) 1’17”5. 200 m prsno (pionirji): SRDANO-VIC VLADO (Srbija) 3’05”4, 2. Zla-tič Dušan (Slov.) 3’11”6, 3. Murgu-lov Zoran (Srbija) 3’13”4. 100 m metuljček (pionirke): 1. MURGULOV MILICA (Srbija) v času novega srbskega pionirskega rekorda i’28”l, 2. Roš Zdenka (Slovenija) 1’30”0, 3. Lobrčič Marina (Slov.) 1’33”4. 200 m hrbtno (pionirji); DANEU BOJAN'(Slov:) v času novega slo* venskega rekorda 2’40”5, 2. Nadižar Janez (Slov.) 2’54’’0, 3. Mičin Aleksander 3’00”4 200 m mešano (pionirke): 1. VODIŠEK LUČKA (Slov.) 3’07"2, 2. Kostanjšek Silva (Slov.) 3’13”9, Matijevič Elizabeta (Srbija) 3’21”5. Štafeta 4x200 m prosto (pionirji): 1. SRBIJA 10’38’’2, 2. Slovenija 10’41”8, 3. Bosna in Hercegovina 11’’39’’2. 4x10 mešano (pionirke): 1. SLOVENIJA 5’52”4, 2. Srbija 5'58”1, 3. BiH 7’04”3. NILONOV OPTIMIZEM V kratkem dvoboj za svetovno krono liston-Johansson? OSLO, 27. — Jack Nilon, svetovalec svetovnega prvaka težke kategorije Sonnyja Listona, Je danes Izjavil, da so možnosti organizacije dvoboja za svetovno krono med Listonom in bivšim svetovnim prvakom Švedom Ingemarjem Jo-hanssonom «odlične» V intervjuju novinarju neki dnevnika, ki izhaja v Oslu, _ Ion poudaril, da je v razgovorih z Johanssonom in Edwinom Ahlqui-stom zagotovil švedskemu boksar ju, da ga bo pogodba, ki bi Jo pod pisal, popolnoma zadovoljila. «Johanssonu sem predložil precejšnjo vsoto. Ta sicer ne doseže dveh milijonov dolarjev, vendar je nekega je Ni- lec izvesti vse te like ne samo elegantno, temveč v razdobju 20 sekund po skoku iz letala, ko je moral odpreti svoj «dežnik». Na tleh so mednarodni sodniki opazovali tekmovalce z močnimi daljnogledi in jih ocenjevali. Vsak napačen gib je dobil kazensko točko In da ne bi prišlo do pristran-skega sojenja, sodniki niso vedeli koga imajo pred seboj. Vrstni red spusta so namreč izžrebali šele med poletom v letalu. Čeprav tovrstna tekmovanja se odvijajo počasi, so vendar tekmovalci nudili gledalcem precej zadoščenja in užitka. Njihovi gibi so bili odlično Izvedeni, kar se lahko reče za Američane, ki so letos brez resne konkurence. Tudi češki padalci so se zelo izkazali in morda so vzhodni Nemči, Poljaki in Bolgari le malo zaostajali za njimi. Tudi jugoslovanska prva ekipa se je dobro obnesla, kar se lahko reče tudi o dekletih, ki pa so Imele v Američankah nepremagljive tekmice. Samo vzhodne Nemke so jim bile kos, vendar izvedenci pravijo, da bo tudi za včerajšnje tekmovanje pripadlo prvo mesto prekooceanskim padalkam. Izidov včerajšnjega tekmovanja žal ne moremo objaviti, ker do pozne noči še niso bili na razpolago. Delo sodnikov je naporno in dolgo, ker so bili tekmovalci v izvajanju zelo izenačeni in vrhu tega je precej problemov s točkovanjem, ki jih morajo sodniki rešiti najprej vsak zase in nato skupno v žiriji. Danes se bo tekmovanje nadaljevalo s skupinskimi skoki na cilj iz višine 1000 m. Padalci bodo lahko zadrževali odpiranje padala največ 10 sekund. Po današnjem nastopu si bodo tekmovalci privoščili nekaj dni potrebnega počitka. Prireditelji jih bodo spremili na izlete v Postojno z ogledom jame, v Lipico in drugod. V nedeljo pa bo zaključni dan v Portorožu z efektnimi skoki v morje in plavanjem dc cilja. To bo seveda tudi za točke uiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiintMiiiiiiiiiMimniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiMMUliiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiv PO IZJAVAH PORTORIŠKEGA ATLETA CRUZA Zaradi nove palice Pennelov rekord? Orodje je napravljeno iz posebne steklene snovi SAN JUAN, 27. — Nov svetovni rekord Američana Johna Penne-la, ki je preskočil 5,20 m, Je rezultat nove palice sestavljene iz posebne steklene snovi. To Je izjavil eden najboljših’ skakalcev na svetu, Portoričan Rolando Cruz, ki po navadi skače čez 4,80. Cruz se je vrnil iz Amerike, kjer študira. dovolj visoka da bi Johannsona ima Johansson namen ponovno stopiti v borbo pod pogojem seveda, da ga predlog zadovolji.» Nilon. je izrazil prepričanje, da bo dvoboj Liston - Johansson privabil več gledalcev kot spopad Li-ston - Cassius Clay, ki je izzivač št. 1 za svetovni naslov. V Helsinkih, pa Je Liston izjavil na tiskovni konferenci, da bo ohranil naslov «najmanj deset let». Nov exploit Pennela ni presenetil portoriškega atleta, ki trdi, da Je tega dosegel z novo palico napravljeno iz posebnega, čistega, stekla. Ta nova vrsta palice še ni na trgu. Čeprav je Cruz priznal vrednost novega rekorda, j j pripomnil, da bodo v razdobju nekaj mesecev številni specialisti v tej panogi skočili 5,20 m, kar predstavlja danes izreden rekord. Portoričan je dodal, da sta se samo Sternberg, ki je zaradi resnega padca med skokom paraliziran, In Pennel posluževala te nove palice, ki je napravljena na podlagi teže in višine atleta. Te palice bodo kmalu na razpolago tudi atletom univerzitetnega «coliegea», kjer študira Cruz. Tudi on bo začel septembra s sistematičnim treningom, ki bo slonel na intenzivnem delu trebušnih mišic, na vajah na bradlji ter na tekih na 200 In 400 m namesto na tradicionalnih 100 m. NOGOMET LIEGE, 27. — Fiorentina Je da nes zaključila srečanje za nogo metni pokal Rappan s Standardon neodločeno 1:1 (1:1). Standard s< je tako uvrstil v osmine finala tuz nirja. ■ • • * LONDON, 27. — Podpredsednil mednarodne nogometne zveze Hai ry Čuvan, ki predseduje odboru z< sestavo «svetovne nogometne re prezentance» je danes izjavil, di desno krilo Brazilije Garrincha n' bo mogel nastopiti v tekmi prot Angliji, ki bo v okviru proslav sto letnice obstoja angleške zveze 23 oktobra letos v Londonu. Garrin cha se je namreč poškodoval in b( moral več tednov počivati. LIGNANO, 27. nogometni tekmi je Udinese noco premagala beograjskega ga 4:3 (2:2). V prijateljsk ese noco Radnlčke JOŽE VERČ AN: Od MAREZIG do MADRIDA 50. «Prav dobro. V Španijo sem prišel, da se borim, ln sem kai težko čakat na prvi spodad s fašisti. Falangistov je bilo vsaj petkrat več kot nas, poieg tega pa so bili tudi bolje oboroženi kot mi. Z artilerijo in strojnicami so nas obstreljevali z vseh strani. Prav dobro se še spominjam, kako S3m vlekel svoj težki mitraljez na hribček. Na vrhu sem izkopal luknjo, postavil mitraljez in začel neusmiljeno sekati po fašistih v dolini. Sovražnik me je opazil in začel steljati kar s tepovi name. Krogle so švigale mimo mene, jaz pa sem kar naprej vžigal po fašistih, da se je kar kadilo. Medtem so naši napadli sovražnika še z druge strani. Bil je ziheden in se je umaknil, mi pa smo zasedli dolino. Na naši strani je bilo samo šest ranjenih, falangisti pa so pustili na bojišču nad 50 mrtvih. Ko je bil tu položaj razčiščen, smo prepustili pozicije španskem borcem, sami pa smo šli čistit cesto Madrid—Valenci j a in Madrid—Barcelona. Pri Miraboini smo se udarili. Tu so se borili trije naši bataljoni. Garibaldi, Thalmann in Dumont. Imeli smo tudi tri tanke. Sovražnika smo napadli s treh strani hkrati To je sovražnika zmedlo. Boj je bil kratek. Po dveh, treh urah smo sovražnika strli, potisnili » ceste in zasedli Mi-rabo'no. Napredovali smo tako hitro, da so nas lastna letala pomo- toma obmetavala z bombami in smo imeli zato tudi nekaj izgub. Po. tej razmeroma lahki zmagi smo se razdelili in je vsak bataljon zase čistil posamezne dele ceste proti Valenciji in Barceloni. Mi smo bili zapleteni v lahke praske, ki so trajale ves dan in vso noč. Oba druga bataljona, Th&lmann in Dumont, sta naletela na hujši sovražnikov odpor in smo jima morali odhiteti naslednje Jutro na pomoč. Bataljona sta zgubila v bitki dva komandanta čet in tedaj sem moral prevzeti komando strojnične čete jaz. Od tod smo morali hiteti proti severovzhodu, proti Guadalajari.» «To me posebno zanima,» sem mu segel v besedo. «Kdaj pa je bilo to?» Malo je pomislil in rekel: «Desetega marca, če se ne motim. Sovražnik je zbiral tam veliko armado in hotel po vsej sili obkoliti Madrid. Italijani so imeli štiri motorizirane divizije črnih srajc, Francovi falangisti pa eno. Dva dni so sovražnikove čete ob podpori tankovskih enot in letalstva počasi prodirale proti Madridu. Medtem pa je zbral naš glavni štab svoje najboljše brigade, jih razmestil na ugodne položaje; tudi nekaj tankovskih enot in vsa razpoložljiva letala so čakala na znak, da posežejo v boj. Ko je bil dan znak za protinapad, smo se zakadili v fašiste najprej mi, garibaldinci. Vse tisto nasilje, ki smo ga morali prenašati desetletja pod Italijo, vse tisto ponižanje, vse tisto trpljenje je buhnilo zdaj na dan in se spremenilo v srd in maščevalnost. Planili smo nanje ko besi. Niso še utegnili priti do sape, ko jè bila njihova prva črta prebita in štiri njihove čete pomendrane. Začeli so se naglo umikati. Pred Castelom so fašisti obesili pet naših tovarišev. Njihova trupla so bila vsa razmesarjena in izmaličena. To nas je navdalo z nepopisnim besom. Prezirajoč smrt sem odhitel z mitraljezom naprej in tako vžgal po fašistih, da sem kmalu izčistil Castel in rešil tam nekaj naših ujetih tovarišev.» Za hip je utihnil; prižgal sl je cigareto m se nasmehnil. «Okrog desete ure zvečer je prikorakal mimo nas s svojo četo fašistični major. Kje bi sl bil mislil, da smo prodrli tako globoko! Ko sem ga ustavil in vprašal, kdo Je, Je odgovoril čisto mirno: .Major, poveljnik čete.’ Mislil je najbrž, da so ga ustavili fašisti. Jaz pa sem naperil vanj mitraljez in rekel: Mi pa garibaldinci! Medtem so jih naši že obkolili. On je to videl in rekel: ,Se vdam’ in Je odložil orožje. Brž so razorožili tudi vse druge ln Jih odpeljali v ujetništvo. Ko sem pripeljal majorja na poveljstvo našega bataljona. Je bil tam že ves štab fašističnega bataljona: major, poročnik in podporočnik. Naslednji dan so fašisti napadli s celo divizijo. Nekaj časa so nas obstreljevali s topovi, nato pa so šli v naskok z dvajsetimi tanki, za katerimi Je korakala pehota. Mi smo sekali po pehoti in ji preprečili, da bi lazila za tanki. Tako so prodrli tanki sami čez naše linije in so brez pehote obkolili poveljstvo našega bataljona. Naše čete so ostale še vedno na svojih položajih. Imeli smo samo tri tanke. Kako naj se postavimo po robu dvajsetim? In vendar smo se jim. Komisar 3. Garibaldijevega bataljona Barantinl Je sam prevzel poveljstvo naših tankov in z njimi napadel sovražnika. Med bojem Je neprestano poveljeval v italijanščini: .Tanki na levo! Tanki na desno! Tanki nazaj!’ S tem je čisto zbegal sovražnikove tanke, tako da so se umaknili. Toda ne vsi. Deset Jih Je obtičalo v blatu in so se vdali.» «To ste jih pa dobro naplahtali!» sem pripomnil. Cetin se Je prešerno nasmejal. «Dne 13. marca smo napravili na vsej fronti protiofenzivo. Moja strojniška četa je prodrla še naprej od Castela in je zadala fašistom hude udarce. Nad 2000 fašistov je bilo v protiofenzivi ranjenih, ujetih in ubitih. Zaplenili smo jim tudi mnogo orožja. Razen velikega kupa pušk in ročnih granat, smo jim pobrali tudi 12 mitraljezov. Dne 14. marca so posegle v boj poleg vseh najboljših repu- blikanskih brigad kot so El campesino, Lister, Galon, tudi vse internacionalne brigade. Oglasilo se je tudi naše topništvo in pojavila so se tudi naša letala. Med našimi letalci se Je posebno odlikoval Primorec Križaj. Bil je poosebljena hrabrost. Neprestano je bil v zraku. Zdaj se je z neverjetno drznostjo zaganjal v fašistične bombnike, zdaj je sprejel boj s štirimi, petimi lovci in jih klatil z neba. Drugič se je spustil vratolomno navzdol, švigal tik nad zemljo in kosil po prvih vrstah napadalcev. Bil je vselej tam, kjer je bil boj najhujši. Sovražniki so ga dobro poznali in ga obsipavali z ognjem protiletalskih topov in strojnic. Zdelo se Je, da je neranljiv. Nekoč ga je pa le zadel izstrelek. Njegovo letalo je zajel plamen sam pa je skočil s padalom ln pristal med sovražnikovimi četami. Ranjenega so fašisti ujeli. Pri Malagi je šlo fašistom kakor po maslu. Italijanske mo tortzirane enote so zavzele mesto skoraj brez boja. Tam še ni bilo elitnih republikanskih, ne znanih mednarodnih brigad. Tedaj je Mussolini menil, da bo pohod na Madrid samo prije ten in zabaven izlet. Bilo pa je povsem drugače. Pri Guada lajari si je skrhal zobe. Tu je doživel pravi polom. Pobili, ra nili in ujeli smo na tisoče fašistov, zajeli nepregledne mno žine vojnega materiala, orožja, municije, tankov, letal in mi traljezov, da o kamionih, polnih riža, makaronov in cigare sploh ne govorim.» Cetin se je prešerno nasmejal. Ob pripovedovanju je šf sam užival. Navdušenje Je kar lilo iz njega. Cas je naglo potekal. Kdaj pa kdaj je odjeknil zunaj kal osamljen topovski strel, zaregljala je strojnica, nato pa je vs< spet utihnilo. Cetina bi kar naprej poslušal, toda moral sem se vrnit v Albaceto. Tovarišu sem stisnil roko ln mu rekel: «Pa dobro se držite!» «Bojim se, da se bomo še nekaj časa valjali tu pod zemljo Pošljite nam vsaj kakšna zdravila proti revmi, recimo — neka steklenic malage!» (Nadaljevanu sledi) UR,,UNI#IVO- rBS1 _ UL MONTECCH1 b 11 TELEFON »3-808 IN »4-B38 - Poštni predal *59 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Tel. it. 87-338 — NAROCNINAl mesečna 850 lir — Vnaprej: četrt letna 1800 Ur lolletna 3500 Ur, celoletna «400 lir - SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 dUi letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni teko« račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SF«J: ADIT, DZS, Ljubljana, Rtrttarievm ulica 3 1 tele! 31-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 130, finančno-upravni 200, oamrtnloe ISO Ur — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Vsi oglasi so naročajo prt upravi. -1 Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trat