Izdaja GIP »INGRAD« Celje, v nakladi 2.000 Izvodov, časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Franjo Čevnik, urednik Mojca Jagrič, tehnični urednik Vili Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Po mnenju izvršnega sveta SRS, Sekretariata za Informacije je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (Št. 421-1 /72, z dne 16. 7. 1974). 25 Let glciAila Pred 25 leti, natančneje januarja 1952, je padla odločitev, da je potreben časopis za obveščanje v kolektivu (pri tedanjem Betonu, ki se je kasneje združil v Ingrad). Letos slavi naše glasilo torej 25 let izhajanja. Uvodnik v prvi številki časopisa, ki je bila v ciklostilni izvedbi, začne takole: »le dalje časa opažamo, da delavsko samoupravljanje v našem podjetju ni razgibano kot bi moralo biti. Zasedanje delavskega sveta in tudi seje upravnega odbora niso dovolj delovne. Člani delavskega sveta veščanje delavcev s tem, da bi se vsi delavci bolj vključevali v vsa dogajanja v podjetju. Čeprav so se posamezni uredniki in uredniški odbori vedno trudili, da bi čimbolj zadovoljevali potrebam po obveščanju v našem kolektivu, pa vselej ni bilo uspeha. Velikokrat se je zgodilo, da pričakovanega prispevka ni bilo, ker ga tisti, ki bi ga mora1, preprosto ni utegnil napisati. Včasih je bilo več samoiniciativnih zapisov za katere ni bil potreben predlog urednika ali uredniš- GIASIIO -BETODA' j C«lj«, oprllo 1953 PRED VOLITVAMI NOVIH DELAVSKIH SVETOV ^n|. po.v.tovinj« ir.dblnctv v Z.jr.bu, _ Pred nami aloje tozadevno zelo vatno na- kega odbora. Zdaj pa ugotavljamo, da je teh čedalje manj, čeprav imamo pravilnik o izdajanju glasila, ki obvezuje posamezne službe, da so dolžne obveščati člane kolektiva s svojih področij dela. Ko govorimo o tem, da bi bili radi obveščeni o vseh dogajanjih v kolektivu, se premalo zavedamo, da je interni časopis zelo dobra možnost za povezovanje v organizaciji združenega dela, med TOZD, delegacijami, družbenopolitičnimi organizacijami itd., in da lahko vanj pišemo vsi. nimajo pravega pregleda nad delom podjetja ter jim manjka povezava med upravo, delavskim svetom in delavci. Na zadnjem zasedanju delavskega sveta so člani gradbišča Štore predlagali, da se v cilju izboljšanja dela prične z izdajanjem informativnega glasila ...« Od takrat je naše glasilo, skladno z razvijanjem podjetja in sistemom obveščanja, večkrat menjalo obliko, strukturo prispevkov, urednike in uredniške odbore. Prešlo je od večjega na manjši, ustreznejši format, od ciklostilne in ofsetne tehnike do knjigo-tiska. Napredovalo je tako po tehniki tiska in urejanja, kot po vsebini. Nenehen razvoj našega samoupravnega sistema je zahteval iz leta v leto boljše ob- Napisali bi lahko veliko, če bi prelistati naše časopise skozi vseh 25 let. Toda, če vemo, da brez dobrega obveščanja ni uspešnega samoupravljanja, potem so besede odveč. V želji, da bi se naš časopis še naprej izboljševal in izpopolnjeval in da bi z njim res zadovoljili vsakogar, toplo priporočamo vsem članom kolektiva, da prispevajo svoj delež. Ob 25 letnici izdajanja časopisa se zahvaljujemo vsem dosedanjim urednikom, uredniškim odborom ter ostalim sodelavcem, ki so sodelovali pri urejanju in razvijanju našega časopisa. mj Aktualno v sindikatu USPEŠNO TUDI MINULO LETO Za nami je leto, ki ga je spremljalo dokaj novosti in sprememb v našem ekonomskem in družbenopolitičnem razvoju. Tudi v sindikatih smo imeli precej dela in odgovornosti preko celega leta. Zvrstilo se je veliko akcij širšega in ožjega družbenega pomena v vsakdanjem in družbenopolitičnem napredku ob spremljanju in izvajanju raznih resolucij, dogovorov, itd. Da je delo v sindikatih resnično bolj zaživelo, kaže tudi dejstvo, da so vse OOS v Ingradu do 31. 12. 1976 že imele letne skupščine. V večini so bile povezane z zaključkom leta, kar je vsekakor pozitivno že zaradi 1-stočasnosti. To je res pohvale vredno, če pomislimo, da je preteklo leto do tega roka to storila le dobra polovica OOS v Ingradu. Iz programov OOS pa je razvidno, da so le-ti dobro zastavljeni, tudi akcijski in konkretni (vsaj v večini). Če pogledamo poročila posameznih OOS, lahko ugotovimo, da je bilo preteklo leto plodno v sindikatih in da smo imeli izvedenih precej akcij in nalog kot so: — evidentiranje in izvedba dopolnilnih volitev v delegacije skupščinskih organov v nove TOZD, — uspešna izvedba akcije posojila za ceste, — dobro zastavljene priprave in izvedba javnih razprav o-snutka zakona o združenem delu, — vrsta drugih akcij ob priliki sprejemanja raznih internih samoupravnih aktov (statuti TOZD, sporazumi, itd.), — dobro pripravljene in izvedene športne igre gradbincev, kakor tudi že tradicionalna športna tekmovanja med TOZD, — uspešno izvedene javne razprave o usmerjenem šolstvu in o osnutku sindikalne liste za leto 1977, — vsekakor uspešen izid rele- CH V devetih mesecih 137.236 ur izostankov Aktualno v sindikatu renduma o pripojitvi delovne organizacije Montana iz Žalca k naši delovni organizaciji, kar je predvsem rezultat dobrih priprav, — veliko pa je bilo še drugih uspešno izvedenih in pomembnih akcij sindikata, ki so se sprotno reševale več ali manj tudi dosledno. Med temi je bila najvažnejša akcija pri pripravah za izvedbo referenduma za drugi samoprispevek v celjski občini. Ne smemo pa tudi pozabiti na precejšno aktivno vključevanje posameznih (sicer v manjšem številu) osnovnih organizacij sindikata pri analitični oceni delovnih mest in delavcev v januarju in februarju preteklega leta. Prvič smo tudi v minulem letu po TOZD določili prioriteto šibkejših delavcev iz celotnega kolektiva za letovanje njihovih otrok na morju in v koloniji v Baški. To je nekaj bistvenih uspešno izvedenih nalog naših OOS sindikata Ingrada. Za nami je prav tako letna seja konference OOS, ki je pokazala celovit pregled dela sindikata v lanskem letu. Nakazala pa je predvsem smernice za izvedbo zelo važnih sindikalnih nalog v letošnjem letu. Te naloge izhajajo predvsem iz določil zakona o združenem delu, iz prizadevanj za stabilizacijo, za izboljšanje družbenega standarda delavcev, boljšega delovanja delegatskega sistema, doslednejšega izvajanja nalog samoupravljanja in predvsem boljšega informiranja. Kot zelo pomembno nalogo, je sprejela konferenca sindikata sklepe o u-stvarjanju in delitvi dohodka, kakor tudi o delitvi osebnega dohodka po dejansko opravljenem in vloženem delu. Sprejet je bil tudi sklep, da se poostri nadzor nad bolniškimi izostanki, ki so nas v devetih mesecih preteklega leta stali skupaj 137.236 ur izostanka ali 1,954.255 din. To je zares zaskrb-ljajoča tševiika, še posebej ker zajema le devet mesecev (analiza še ni dokončna za celo leto). Pohvala pa velja TOZD Mehanizaciji, ki je izkazala najmanjši odstotek bolniškega staleža na-pram zaposlenim. Morda bi bilo res dobro, da se premisli o sistemu nagrajevanja za stalno prisotnost na delu. V tem primeru bi se zmanjšali še ostali — ne samo bolniški — opravičeni ali neopravičeni izostanki z dela. V to se bodo morale poglobiti predvsem strokovne službe. Vse navedene naloge sprejete na letnih skupščinah in letni konferenci so obveza vseh 16 OOS, združenih v konferenco sindikata. Ta se je z letom 1977 povečala od prejšnjih 13 OOS na sedanjih 16 s priključitvijo delovne organizacije Montana Žalec. V njeni sestavi (sedaj TOZD Montana) so: OOS Montana — Zaloška gorica, OOS Montana — Liboje in OOS Montana — DSSS Žalec. Na koncu pa še priporočilo vsem članom sindikata kolektiva GIP Ingrad: sindikat je širša delavsko družbenopolitična organizacija. To vemo vsi. Premalo pa se zavedamo, da bi morali delo sindikata bolj ceniti in vsi v njem čimbolj aktivno delovati. Pomagati reševati svoje in sindikalne naloge po zmožnostih ter sposobnostih je naloga vsakega posameznika, ne pa, da samo pričakuje, da bo predsednik in morebiti še kakšen član IO reševal vse, istočasno pa kazal na neiz-vrševanje nalog, sam pa pasivno stal ob strani. Le s skupnimi močmi in z veliko dobre volje, bomo lažje in uspešnejše reševali sindikalne naloge, ki se postavljajo pred sindikat, katerega člani smo vsi. Ervin Drgajner Na podlagi stabilizacijskega programa in na priporočilo delavskega sveta podjetja je analitska služba izdelala analizo devetmesečnih bolezenskih izostankov. Analiza ni dokončna, saj bo zajela leto 1976 v celoti in se nadaljevala tudi v leto 1977. Prve ugotovitve pa so naslednje: — Večina bolezenskih izostankov, 61 odstotkov vseh obiskov, je evidentiranih pri ambulanti Ingrad, 27 odstotkov je zabeleženih v drugih ambulantah Slovenije, 12 odstotkov pa v ambulantah ostalih republik. V mesecu januarju je visok odstotek (39) obiska ambulant v drugih republikah izkazovala TOZD Šentjur, visok odstotek v mesecu juliju pa izkazujeta tudi TOZD Celje in Laško (30 oziroma 39). Ti odstotki so znatno nižji ali pa jih sploh ni pri ostalih temeljnih organizacijah. Obiskov ambulant v drugih krajih Slovenije se v glavnem poslužujejo zunanje temeljne organizacije, kot: Laško, Konjice, Žalec in Ljubljana. — Če pogledamo odstotek obolelih delavcev napram zaposlenim, ugotovimo da znaša ta za devet mesecv poprečno 18 odstotkov. Izrazito odstopa mesec marec (24 odstotkov), najbolj »zdrav« mesec, če lahko tako rečem, pa je mesec maj s 15 odstotki obolelih delavcev. Daleč najmanjši odstotek izkazuje TOZD Mehanizacija in sicer je bilo poprečno obolelih delavcev v devetih mesecih le 18 odstotkov napram zaposlenim, naj večji odstotek pa izkazujeta: TOZD Celje, 25 odstotkov in TOZD Ljubljana, 24 odstokov. — V devetih mesecih je bilo evidentiranih v naši ambulanti 91.318 ur bolniških izostankov, v tujih ambulantah pa še nadalje 45.918 ur, to je skupno 137.236 ur izostankov. Izplačano je bi lo za 1.954.255 din nadomestil. Kot sem že omenila, je bilo največ bolniških izostankov v mesecu marcu, ko je bila epidemija gripe, tega meseca je bilo 19.796 ur izostankov in za 291 tisoč nadomestil, najmanj izostankov pa je bilo meseca maja in sicer 12.360 ur in za 165 tisoč izplačanih nadomestil. — Gostota obolenj: 85 odstotkov vseh obolelih delavcev obišče ambulanto le po enkrat na mesec, 13 odstotkov to stori dya-krat, dva odstotka pa po trikrat, štirikrat in celo petkrat na mesec. To so zaenkrat le grobe orientacijske številke. Ko bo izdelana analiza za celo leto 1976, se bo moralo pristopiti k celovitemu reševanju problema in kolikor se le da k zmanjšanju števila bolezenskih izostankov. Odpraviti bolniške izostanke v celoti je sicer nemogoče, mogoče pa bi se dalo uvesti kakšen stimulativni del, ki bi nagrajeval tiste delavce, ki nimajo bolezenskih izostankov ali pa koristijo namesto bolniške letne dopuste. Anuška Drgajner MNOGO JE LJUDI, KI GLEDAJO, NE DA BI PRI TEM KAJ VIDELI. Odločanje delavcev po zakonu o združenem delu Skupščina SFRJ je na seji zveznega zbora dne 29. novembra 1976 sprejela Zakon v združenem delu, ki je stopil v veljavo 11. 12. 1976. Zakon, ki je rezultat večletnega dela posebne zakonodajno pravne komisije in 7-mesečne javne razprave vseh delovnih ljudi širom po Jugoslaviji, urejuje vsa vprašanja s področja združenega dela, in sicer: — družbeno-ekonomske odnose delavcev v združenem delu, — samoupravno organiziranje delavcev v združenem delu, — uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu, — prekrške in gospodarske prestopke. Da bi bili delavci čimbolje seznanjeni z vsebino zakona, smo se odločili, da bomo z današnjim glasilom pričeli na čimbolj razumljiv in dostopen način objavljati tista določila zakona, ki bodo v našem podjetju v danem trenutku najbolj aktualna. Na ta način bomo lahko spoznali, kako se določila zakona uveljavljajo v praksi, hkrati pa bomo opozorili na bistvene novosti, ki jih prinaša zakon. Kot že sam naslov tega članka pove, bomo danes obravnavali odločanje delavcev, in sicer odločanje z osebnim izjavi jan jem. Zakon sprejema in razčlenjuje ustavno načelo, da delavec neposredno, enakopravno in v odnosih vzajemne odgovornosti z drugimi delavci uresničuje samoupravljanje v temeljni organizaciji ter drugih oblikah združevanja z referendumom, na zborih delavcev ter z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, kot je podpis samoupravnih splošnih aktov, posebne izjave v pismeni obliki in drugo. Zakon prinaša bistveno novost v tem, ko določa, da se delavci odločajo o najvažnejših vprašanjih pri uresničevanju svojih samoupravnih pravic z referendumom, in sicer: o samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, o samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizaci- jo, sestavljeno organizacijo in poslovno skupnost, o spremembah pri organiziranju temeljne organizacije, o statutu temeljne organizacije, delovne organizacije in sestavljene organizacije, o osnovah plana temeljne organizacije, o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev, o drugih samoupravnih sporazumih, če je to v zakonu določeno, o sklepih, ki se nana- Odgovomi tovariš? šajo na odpoved pravic do povrnitve združenih sredstev ozi roma do nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki jih določa samoupravni sporazum in statut temeljne organizacije. Odločitev, o kateri odločajo delavci na referendumu, je sprejeta, če se zanjo odloči večina vseh delavcev v TOZD. Razlika glede na prejšnjo zakonodajo je v tem, da so se delavci o vseh zgoraj navedenih zadevah odločali z javnim oziroma lahko tudi s tajnim glasovanjem na zboru delavcev. Za zagotovitev delavčeve pravice, da bi bil delavec poprej seznanjen s problemi in vprašanji, ki se predlagajo in o katerih odloča delavski svet ter da bi se delavcu zagotovila priložnost, da izrazi o tem svoje mnenje, uvaja zakon tako imenovani institut predhodne obravnave predlogov, zlasti če gre za sklenitev kreditne pogodbe za investicijske naložbe ter za druge pogodbe in samoupravne spora- Izobraževanje za vključevanje v delovni proces Preobrazba celotnega vzgojno-izobraževalnega procesa temelji na kongresnih stališčih ZK Jugoslavije in Slovenije. Na kongresih je bila postavljena odločna zahteva, da mora delavski razred obvladati tudi vzgojno-izobraževalno dejavnost, kot bistveno sestavino družbene reprodukcije, in da morajo delavci v združenem delu postati subjekt izobraževalne politike. Tako postavljene zahteve nareku jejo povsem drugačen pristop združenega dela do vzgoje in izobraževanja, predvsem njegovega načrtovanja, vsebine in oblik ter preseganja tradicionalnih zgradb šolskega sistema. Zaradi teh nalog se združeno delo — temeljne organizacije po gospodarskih panogah združujejo in ustanavljajo posebne izobraževalne skupnosti. Tako se neposredno povezujejo z vzgojno-izo-braževalnimi ustanovami. Z njimi skupaj bomo oblikovali vzgojno-izobraževalni program, načrtovali mrežo potrebnih šol, seveda izhajajoč iz kadrovskih potreb združenega dela. Vso izobraževanje po osnovni šoli mora postati izobraževanje za delo in ob delu. To je temeljno načelo, ki ga bo treba v kratkem dosledno izvajati. Doseči je treba večjo učinkovitost izobraževanja, obenem pa njegovo skrajšanje v vseh fazah. Dosedanje o-blike in vsebine vzgojnoizobra-ževalnih procesov so vse premalo povezane z resničnimi potrebami gospodarstva. Programi se morajo približati interesu in potrebam združenega dela na temeljih planov temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter družbenopolitičnih skupnosti. Potrebno bo vse strokovne in splošne srednje šole programsko presnovati v šole za delo, za poklice in za nadaljnje permanentno (stalno) izobraževanje. Iz zgoraj navedenih nalog je razvidno, da bo posebna izobra- zume, s katerimi se pridobivajo obsežnejša sredstva za razširitev osnove dela in drugo. Navedene predloge mora delavski svet poslati sindikalni organizaciji, da ta organizira predhodno obravnavo. Če postopek ni tak, delavski svet ne more odločiti o takem oziroma podobnem vprašanju. Naslednja oblika odločanja z osebnim izjavljanjem je tako imenovano podpisovanje oziroma dajanje posebnih pismenih izjav. Tako mora npr. vsak delavec potem, ko je bil že sprejet samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD oziroma samoupravni splošni akt, s katerim se urejajo delovna razmerja, dati še posebno pismeno izjavo o tem ali se strinja s pravicami in dolžnostmi, ki jih določa samoupravni splošni akt. Obenem je dajanje navedene pismene izjave pogoj za sklenitev delovnega razmreja. Če delavec noče dati pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD, mu delovno razmerje preneha po samem zakonu, in sicer z dnem, ko ni hotel dati take iz- ževalna skupnost za gradbeništvo v mnogočem orala ledino in morala postaviti povsem nove temelje za vzgojo in izobraževanje strokovnega kadra v gradbeništvu. Na ustanovni skupščini je bilo ugotovljeno, da imamo dokaj dobre materialne in druge pogoje za preobrazbo, saj smo že do sedaj namenjali znatna finančna sredstva za izgradnjo po- ka, nimamo pa nobene poklicne usmeritve, ki jo rabimo v gradbeništvu. Tako organizirana šola v programu usmerjenega izobraževanja ne bo mogla delovati in jo bo treba usposobiti, da bo izobraževala od končane osnovne šole dalje — do stopnje, ki jo ima že danes. Na našem primeru torej vidimo, da bomo morali v celotnem slovenskem šolskem prostoru izdelati mrežo Franc Berginc, predsednik zbora uporabnika PIS za gradbeništvo klicnih, srednjih in višjih šol. Kljub temu pa bo preobrazba srednjega šolstva, posebno še u-vedba proizvodno-tehničnega pouka, zahtevala nove učne prostore, delavnice in nove učne programe. V razdobju od 1977 do 1980 leta se načrtuje, da bo potrebno zgraditi 12.000 novih učnih mest v centrih za usmerjeno izobraževanje. Kako to v praksi izgle-da, vemo še posebno mi gradbinci iz širšega celjskega območja. V novem tehniškem šolskem centru imamo gradbeno smer, ki izobražuje profil tehni- šol izgraditi. Iz potreb v praksi lahko ugotovimo, da slovensko gradbeništvo ob zelo hitrem razvoju potrebuje znatno več kadra kot ga oblikujemo zdaj. Vedeti moramo, da se gradbeni profili strokovnjakov ne rabijo samo v čisti operativi, temveč čedalje več tudi v vzporednih dejavnostih. Prav tako se v gradbeni operativi pojavljajo potrebe po povsem novih strokovnih profilih, katere bodo izobraževale druge posebne izobraževalne skupnosti. Zato menim, da bo tudi v prihodnje šolstvo moralo biti tesno povezano med seboj. Kot samoupravljalci se bomo gotovo vprašali, kako je s financiranjem posebnih izobraževalnih skupnosti. Ustanovne listine predvidevajo, da poteka sedaj financiranje iz skupne prispevne stopnje, ki jo plačujemo iz dohodka za celotno srednje šolstvo in je znašala v letu 1976 8,60 odstotka. Na ustanovni skupščini sta bila oblikovana oba zbora skupščine. Predsednik PIS za gradbeništvo je Franc Turičnik od Stavbarja iz Maribora, predsednik zbora uporabnikov je Franc Berginc od Ingrada iz Celja, predsednik zbora izvajalcev je prof. dr. Srečko Cerar iz Fakultete za arhitekturo in gradbeništvo. Izvršni odbor pa še nadalje vodi Marija Mesarič od Tehnike iz Ljubljane. Franc Berginc jave, oziroma z iztekom zadnjega dne, ki je določen za dajanje izjav. Po zakonu se delavci izrekajo o določenih samoupravnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih tudi na zboru delavcev. Delavci dajejo na zborih pobude, predloge in mnenja, usklajujejo stališča, določajo smernice za delo delegacij in delegatov ter sprejemajo sklepe, ki jih določa zakon, samoupravni sporazum in statut. Zakon dopušča tudi možnost, da se zbori delavcev zaradi učinkovitejšega in racionalnejšega odločanja lahko organizirajo po delovnih enotah v TOZD, če delavci v posameznih delih delovnega procesa delajo v različnih krajih, ali če to zahteva organizacija dela (delo delavcev na gradbiščih itd.). Sklep, o katerem se izjavijo delavci pa velja za sprejetega, če je bila zanj večina vseh delavcev v TOZD. Toliko bi bilo o odločanju z osebnim izjavljanjem; odločanje po delegatih in delegacijah pa bomo obravnavali v eni od naslednjih številk. Štefan Gruškovnjak šol usmerjenega izobraževanja. Mi gradbinci si bomo morali postaviti svoje, nekatere preusmeriti gotovo pa tudi nekaj •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••» Zahvala delovnemu kolektivu Ingrad Odbor za ugotavljanje in odpravo posledic potresa na Tolminskem je poslal zahvalo za vso pomoč, ki smo jo izkazali z našimi skupinami in delom pri odpravi posledic potresa na Tolminskem. Ker je želja odbora, da besede zahvale prenesemo prav na vse člane kolektiva, jih objavljamo v glasilu. »V najtežjih trenutkih za našo občino, občane in delovne ljudi ste nam bili ob strani in to nam je dajalo moči, da smo tudi mi občani sprejeli odločne ukrepe za odpravo posledic potresa. Ponovno je bila izpričana solidarnost do ljudi in krajev, ki jih je prizadela nesreča. To pa pomeni mnogo več kot samo delovni učinek, ki je bil in bo izredno pomemben, to je dokaz zavesti in predanosti samoupravni družbi, ki človeka ne pusti v stiski nikdar samega. Ne da se napisati, kaj smo vse ob tistem trenutku, ko ste nam bili ob strani, občutili. Vse to nam je vlivalo vero in moč v lepši jutrišnji dan. Brez vaše prisotnosti, pomoči in dela, ki ste ga opravili, vsega tega ne bi zmogli. Premalo vam bomo rekli, če rečemo samo hvala, povedati bi vam morali vse tisto, kar so naši občani doživljali ob nesreči, ki jih je prizadela. Ko so videli, da ste ob njih in da jim pomagate, se jih je ponovno navzela samozavest, za kar ne najdemo besed hvaležnosti, ker beseda ne more povedati tega, kar človek občuti, ko v stiski ni sam. Vljudno vas prosimo, da prenesete našo zahvalo in pri-znanje za pomoč, ki ste nam jo nudili, vsem članom vašega kolektiva. Vse to bomo znali vedno ceniti, naša obveza pa je, da bomo pravilno, v skladu s sprejetimi pravilniki, dodeljevali pomoč in da vse naše napore vložimo, da čim-prej saniramo škodo, ki nas je prizadela. Želimo vam mnogo uspehov pri vašem delu, da bi v tem letu dosegli vse tisto, kar si želite in da bi člani vašega kolektiva doživeli čimveč srečnih in prijetnih dni. Še enkrat lepa hvala za vse, kar ste naredili za tolminsko občino.« Iz naših TOZD - Iz naših TOZD Na sliki sta stolpiča 4 (že vseljen) in 5 v Šentjurju. Drugi mora biti golov do 4. 7. 1977, ob njem pa bosta zrasla še dva stolpiča, katerih rok je 29. 11. 1977. Izgradnja osnovne in posebne šole v Šentjurju se, zaradi nabiranja sredstev iz samoprispevka, vleče že iz leta 1974. Letos pa kaže da, bodo zagotovljena dokončna sredstva za izgradnjo šole, ki mora biti končana do 15. 7. 1977. TOZD GO Šentjur Letos bolje kot lani Poslovno leto 1976 je za nami. Čeprav nam še končni finančni rezultati našega dela v preteklem letu niso znani, vendar v glavnem vemo za naše uspehe in neuspehe. Ugotovimo lahko, da preteklo leto za našo temeljno organizacijo ni bilo tako u-spešno, kot si ga je s svojimi prizadevanji želel domala ves 180 članski kolektiv. Za takšno ugotovitev pa je nedvomno potrebno pogledati tudi vzroke. Teh ni malo. Dejstvo, da smo v preteklem letu izvajali dela v Štorah, Šentjurju, Gorici pri Slivnici, Planini pri Sevnici, Kozjem, Bučah, Podčetrtku, Šmarju pri Jelšah in Dramljah, dovolj zgovorno pove, da smo precej razdrobljeni. Dela smo izvajali v glavnem na 14 objektih. Če primerjamo število objektov z zastavljenim planom (60 milj. din), dobimo tudi zelo jasno sliko o velikosti posameznih objektov. Eden izmed vzrokov je tudi pomanjkanje del na našem območju. V prvi polovici leta smo imeli dela še kar dovolj, tako da smo morali k sodelovanju pritegniti tudi nekaj privatnih skupin, druga polovica leta pa nam je pokazala hrbet. Novih investicij ni bilo, objekti, katere smo že izvajali, pa v glavnem niso imeli finančnega kritja. Prisiljeni smo bili iskati še tako majhna dela, ne glede na kraj, kjer so se izvajala (primer: individualne hiše v Bučah). Nekaj članov naše TOZD pa je moralo na delo drugam, kjer delajo še zdaj. Vzporedno z našimi težavami pa ugotavljamo, da so nekatere druge TOZD GO imele toliko dela, da so držale privatne kooperante skoraj do konca leta. Nujna posledica navedenih dejstev je seveda slabši finančni uspeh ob koncu leta. Predvidevanja za letos V tem letu se vsekakor ne bi smele ponoviti težave iz druge polovice lanskega leta. Vendar smo že na samem začetku naleteli na kopico problemov. Nemoteno lahko izvajamo dela samo na dveh stanovanjskih stolpičih. Na vseh ostalih objektih dokumentacija ni urejena. Objekti, katere nadaljujemo iz prejšnjih let (šolo Šentjur celo iz leta 1974), trenutno še nimajo finančnega kritja. Vse ostale Franc Žvegler, delovodja na objektu Zdravstveni dom Planina. Za prizadevno delo na tem objektu je prejel posebno priznanje Krajevne skupnosti Planina gradnje, s katerimi bi morali pričeti takoj v začetku leta, pa so dokumentacijsko tudi precej neurejene. Za stanje kakršno je, bi lahko naštel kopico objektivnih razlogov. Vendar ne smemo prezreti tudi našega deleža, ki ni tako majhen in se izraža predvsem v slabi povezanosti med temeljnimi organizacijami združenega dela in posameznimi službami v naših skupnih službah v preteklem obdobju. Da pa ne bomo obremenjeni s prevelikim pesimizmom, moram omeniti, da se tudi na tem področju stvari že urejujejo. Če dodamo še voljo do dela in željo po tekočem reševanju problemov večine zaposlenih v našem kolektivu, kakor tudi v podjetju kot celoti, lahko ugotovimo le eno: letošnje leto mora biti uspešnejše od pretek lega, ne glede na napore, ki jih bomo morali vložiti v delo. Eden izmed pogojev za uspehe pa je tudi boljše sodelovanje med TOZD in službami, saj moramo priznati, da včasih drug drugega nočemo razumeti. TOZD GO Šentjur se tudi že pripravlja na izvajanje montažnih del na objektih, ki so projektirani po Ingradovem montažnem sistemu. Delovne skupine, ki bodo ta dela opravljale na terenu, so že pripravljene. Ker računamo, da bomo z Ingrado-vim montažnim sistemom osvojili dobršen del tržišča (prvi rezultati so že vidni), imamo namen naše skupine še pojačati. V ta namen smo enega izmed najboljših monterjev poslali v deiovodsko šolo. Vendar pa nas tudi tukaj čaka še veliko skupnega dela: vskladitev izde- lave elementov, transportov in montaže, konstruiranje dvižnih sredstev, ki jih potrebujemo pri montaži in še marsikaj. Upamo tudi, da bomo v letošnjem letu našli skupen jezik s TOZD družbeni standard, kar se tiče naselja na Teharju. Menim, da se ne moremo vsi ukvarjati z vsem, saj se specializacija dejavnosti predvideva že med TOZD gradbene operative. Zato sem prepričan, da bi bilo pravilno, da bi naselje na Teharju prevzela TOZD družbeni standard pod svojo okrilje. Zavedamo se, da bomo za uspešno delovanje naše TOZD morali urediti še marsikaj. Popolnoma jasno je tudi, da takšna enota v letu obstoja ne more biti urejena do popolnosti. Tako bomo morali k sodelovanju pritegniti še precej tehničnega in delovodskega kadra. Le z dobro voljo, predvsem pa z načrtnim delom, bomo v bodoče še uspešnejše razvijali našo TOZD. Anton Aškerc V poslovni objekt, ki smo ga zgradili v Šmarju pri Jelšah, sta se vselila Ljubljanska banka in Služba družbenega knjigovodstva. Zaradi izrednega zadovoljstva investitorja, da smo delo opravili v tako kratkem roku, smo dobili nato v izgradnjo še Kulturni dom v Šmarju. Iz naših TOZD - Iz naših TOZD Stabilizacijska prizadevanja v TOZD GO Šentjur Doseženi rezultati pri stabilizacijskih naporih v preteklem letu niso majhni. Nasprotno, zelo so pomembni, spodbudni in obvezujoči. Stabilizacijski program smo v letu 1976 redno zasledovali na mesečnih sejah koordinacijskega odbora, ga dopolnjevali in uresničevali v vsakdanjem delu. Vidni rezultati so bili v delu po učinku, 75 odstotkov za temeljno organizacijo in 90 odstotkov za posamezna gradbišča. Slaba stran našega dela pa so bili roki. Bolje dosegamo roke pri gradbenih delih, medtem ko roke pri obrtniških delih še vedno zamujamo. Pri izplačevanju dodatnega terenskega dodatka na delovni dan (prej koledarski dan) smo prihranili veliko, 1.2 odstotka pa smo prihranili na materialnih stroških z varčevanjem pri gradbenem materialu. Z organiziranjem lastnih prevozov delavcev na delo, smo odpravili zamujanje zaradi slabili zvez z javnimi prevoznimi sredstvi. Ugotavljamo pa, da je še vedno preveč bolniškega staleža. Na področju inovacij smo naredili premalo, saj smo v preteklem letu prijavili le en predlog. Letos moramo biti aktivnejši. Samoupravne delovne skupine, ki so sicer dobro zasnovale svoje delo, morajo biti še bolj u-činkovite, organizirati pa jih moramo po vseh naših deloviščih. S skupnimi službami sodelujemo dobro, še vedno pa predolgo čakamo na razno dokumentacijo, kot so: delovni nalogi, pogodbe, načrti, enotne normative dela, samoupravne sporazume, itd. Te stvari bo treba zaostriti in urediti v cilju boljšega gospodarjenja celotnega Ingrada. Štefan Klenovšek, predsednik koordinacijskega odbora za stabilizacijo Ingrad GmbH Miinchen Aktivni, kljub vsemu Kot ste bili že obveščeni, je bil 30. 6. 1974 sedež firme Ingrad GmbH premeščen iz Buxtehude v Miinchen. Za poslovodjo firme je bil imenovan ing. Jože Pintar. Firma je tedaj zaposlovala lc še 28 delavcev, ki so delali na severu Nemčije, predvsem na območju Hammburga. Kakor je znano, je bilo nekaj delavcev južnega predela Nemčije vključenih v delo pri Rudis GmbH v Munchenu na osnovi pogodbe o poslovnem sodelovanju. Rudis GmbH je v osnovi tr- govsko podjetje in mu je gradbeništvo le del njegove dejavnosti. Zaradi krize v gospodarstvu zahodne Evrope, trgovska dejavnost ni ustvarjala planiranega dohodka in je tako firma Rudis GmbH zaključila poslovanje v zadnjih letih z izgubo. Ingrad zaradi teh dejstev ni videl perspektive in možnosti uspešnega poslovanja v sestavu Rudis GmbH, pa se je zato odločil, da pogodba o poslovno-teh-ničnem poslovanju z Rudis GmbH preneha, da delavce, ki so bili vključeni v Rudis, s po- Atrljske stanovanjske hiše sebnim pismom povabimo, da se ponovno vključijo v Ingrad GmbH. O tem je bila sklenjena med Ingrad GmbH in Rudis GmbH tudi pogodba, s katero so bile, poleg že navedenega, razčiščene še druge poslovne obveznosti za čas sodelovanja. Na tako ločeno poslovanje se je firma Ingrad GmbH pripravljala že v drugem polletju 1976 in je tako pridobila nove delavce in povečala število zaposlenih na 135, kolikor jih je bilo v delovnem razmerju v januarju 1977. Ob tem ugotavljamo, da je na gradbenem tržišču v ZR Nemči- Po pokritju vseh stroškov poslovanja se predvideva minimalni ostanek dohodka ca 73.000 DM. Verjetno se bo kdo vprašal, ali se potemtakem Ingradu splača delati v tujini, če pa vidimo iz ostanka dohodka, da bo le-ta minimalen. Naj pojasnimo, da je bilo za Ingrad donosno poslovanje v tujini do leta 1974, ko je Ingrad lahko direktno izvajal dela s tako imenovanimi detaširanimi delavci. V tem primeru je namreč ves ostanek dohodka brez obveznosti plačila davščin nem ški državi, uvozil v Jugoslavijo. *dl ■■ L M ■ n« ■pjBpjJp jUjU ■ mšsmm 18 stanovanjski blok z garažami in bazenom ji eš vedno kriza, da dela primanjkuje in da oblasti ne izdajajo novih delovnih dovoljenj, niti jih često ne podaljšujejo, vsled česar se na splošno zmanjšuje število zaposlenih tujih delavcev v Nemčiji. Kljub takemu stanju pa je vodstvu firme Ingrad GmbH uspelo pridobiti več jugoslovanskih delavcev z delovnimi dovoljenji za delo v naši firmi in tako povečati število zaposlenih od 28 na 135. S tem uspešno opravljamo svoje poslanstvo pri vključevanju in povezovanju jugoslovanskih delavcev, ki so na delu v tujini. Za leto 1977 si je firma Ingrad GmbH postavila plan dela, ki predvideva, da bodo delavci te firme opravili dela v vrednosti 4,514.000 DM (34 milijonov novih din). Od te vrednosti je prevzetih že cca 40 odstotkov del in sicer na naslednjih objektih: — City S-bahn Altona, Hamm-burg, — stanovanjski blok Buxtehu-de, — trgovski center Rottvveil, — trgovski center Burghauscn, — stanovanjski blok v Gottin-genu, — jedrska centrala v Grafen-rheinfeldu, — upravno poslopje v Munchenu, — most preko železnice v Dachau. Ingrad GmbH izvaja dela v subakordu, pretežno tesarska in zidarska dela. Poslovodja firme GmbH Ingrad ing. Jože Pintar, ki je te dni slavil okrogli jubilej — 50 let. Iskreno čestitamo! Firma Ingrad GmbH pa posluje kot nemška firma (čeprav je last Ingrada Celje) in mora plačevati vse obveznosti nemškim oblastem in ji tako ostane od ugotovljenega dobička le 35 odstotkov. Po nemških zakonih je treba namreč plačati od ugotovljenega in izkazanega dobička 65 odstotkov davkov. Ingrad Celje sedaj ne izvaja investicijska dela v Nemčiji z detaširanimi delavci, ker so tem delavcem delovna dovoljenja (Nadaljevanje na 6. strani) Iz naših TOZD - Iz naših TOZD Strojniki in šoferji pozimi Kdo je prizadet? V TOZD Mehanizacija se že več let ukvarjamo s problemom zaposlitve strojnikov in šoferjev v zimskem času, ko zaradi narave dela ne morejo v celoti opravljati svojega poklica. Postavlja se vprašanje, kakšno delo naj opravljajo ti delavci, da bodo polno zaposleni se število menja, z ozirom na vremenske pogoje in zaposlitev na terenu. Na sestanku z vodji servisov, avtoparka, strojnega parka in referentov, ki je bil pred kratkim, smo se dogovorili, da bodo mojstri servisov obveščali o potrebi oziroma možnosti zaposlitve v servisih. Tu bi jih vključevali za pomoč servisnim delav- skem času ni tako pereča, ker se vključujejo pri montažah in demontažah. Poleg tega pa so trije žerjavisti usposobljeni za delo s strojem za paro, ki obratuje samo v zimskem času. Slišijo pa se tudi pripombe, da se strojniki in šoferji premalo samoiniciativno vključujejo, da bi pomagali prebroditi te težave. In kaj menijo oni? Nekateri pravijo, da imajo raje 80 odstotno plačo, kot pa da opravljajo drugo delo za 100 odstotni OD. Skoraj vsi pa so mnenja, da bi lahko zimski čas izkoristili za vzdrževalna dela na strojih, kot so npr.: mazanje, čiščenje, barvanje konstrukcij žerjavov itd., če bi imeli pokrite prostore, tako pa so stroji večinoma na prostem. Kot lahko vidimo, je problem dokaj pereč. O tem se je sicer večkrat razpravljalo na raznih sestankih, vendar pravih rešitev ni bilo. S pridobitvijo novih prostorov bo sicer mnogo lažje, mislim pa, da to še ni vse. Tudi strojniki in šoferji bi morali biti bolj zainteresirani. Vsak bi imel že na svojem stroju dovolj dela, ko le-ta stoji. Najbrž pa bi morali tudi za ta dela najti primeren stimulans. Jože Jakop Za vse: Nagrajevanje po delu Cimprej do kriterijev in meril za nagrajevanje po delu za vse delavce. Tako v sindikatu kot v vsej naši družbi, si prizadevamo, da se s sistemom nagrajevanja spodbuja delo in omogoči vsakemu zaposlenemu, ne glede na katerem delovnem mestu je, da dobi toliko, kolikor je dejansko tudi ustvaril. To pomeni, da nismo za določanje meje na visoke in nizke zaslužbe. Osebni dohodki se torej lahko gibljejo navzdol, vendar le do zagotovljenega in ne do najnižjega osebnega dohdoka, če za njimi ni ustreznega delovnega rezultata. Postavljati pa tudi ne kaže omejitve navzgor, če je za njimi dejanski učinek. Če pa že lahko govorimo o nagrajevanju po delu, potem ga praviloma imamo v neposredni proizvodnji, kjer se učinek meri na tak ali drugačen način. Tega pa je malo ali nič pri organizatorjih dela, in kako jih stimulirati tedaj, ko niso na terenu in ne opravljajo svojega poklica. O tem sem se pogovarjal s tehničnim vodjem TOZD Mehanizacija, ing. Stanetom Turkom. Tu je več problemov, vsekakor najvažnejši pa je, da je ta vrsta nezaposlenosti značilna le za TOZD Mehanizacijo in to v zimskem obdobju, medtem ko so v ostalem letnem času šoferji in strojniki polno zaposleni. Planirati pravočasno drugo delo za njih pa je zopet težko, ker cem. Seveda pa ta možnost še vedno ne reši celotnega problema. Znatno lažje bi bilo, če bi imele tudi servisne delavnice boljše pogoje (prostorske) dela, tako pa se zgodi, da tudi servisni delavci opravijo veliko popravil na prostem. Ko bo zgrajena nova hala z vsemi ostalimi objekti, bo veliko lažje za servisna popravila, odpravljen pa bo v veliki meri tudi problem zaposlitve strojnikov in šoferjev. Za žerjaviste zaposlitev v zim- Ingrad GmbH Munchen prenehala in ker ni imel sklenjenih z investitorji dolgoročnih večletnih pogodb. Prav zaradi tega so bili delavci prerazporejeni na delo v Ingrad GmbH Munchen. Na splošno ;ahko ugotovimo, da kljub izredno težkim pogojem na nemškem tržišču, posluje Ingrad GmbH aktivno, čeprav je več jugoslovanskih in nemških firm zaključilo poslovanje z izgubo in šlo v likvidacijo. Tudi v bodoče bomo poslovanje firme Ingrad GmbH vestno spremljali in čim bi ugotovili, da bi nastajala izguba, bomo ukrenili vse, da se to prepreči, pa čeprav bi bilo treba tudi prenehati s poslovanjem firme. Franjo Čevnik Miladin Djurdjevič, gradbeni delovodja. Trenutno vodi delana objektu otroški vrtec v Mtinche-nu. Hm, to pa res ne bi bilo slabo, če ... strokovnjakih. Najmanj smo torej naredili pri stimuliranju le-teh, da bi se borili za boljšo organizacijo dela, za inovacije. Res je, da imamo stimulans pri organizatorjih dela, strokovnjakih, ki pa za-visi le od uspešnosti TOZD, ne pa od dela in uspešnosti posameznika. Večina delavcev že dobro ve, kaj hočemo doseči v delitvi po delu in rezultatih dela, vendar je še vedno preveč oklevanja v akciji. Ne najdemo tudi pravočasno pravih kriterijev in meril. In najti jih bo mogoče le, če jih bomo iskali. Prav v tem pa tudi v sindikatu še nismo dovolj vztrajni in ustrezno organizirani. Vsakemu, ki dobro dela, je treba omogočiti da dobro zasluži na delovnem mestu, mu sprostiti roke in ustvarjalnost. Večina naših delavcev pa mora in zna dobro delati. Zato je potrebno bolj smelo nagrajevati, v prvi vrsti količino in kvaliteto dela, prihranke, inovacije, ipd., namesto diplomo, delovno mesto in delovno dobo, ki so še vedno prevladujoči kriteriji. Da bomo dosegli vse to, je potrebno takoj pristopiti k izdelavi samoupravnih in splošnih aktov o delitvi osebnih dohodkov, ki bodo grajeni na načelu nagrajevanja po delu tako, da bodo upoštevani dosežena produktivnost in drugi ekonomski pokazatelji poslovanja posamezne temeljne organizacije, ki jih predpostavlja Zakon o združenem delu. V ta namen naj bi se v vsaki temeljni organizaciji ustanovila delovna skupina, ki bi bila zadolžena za sestavo ustreznega predloga. Ervin Drgajner CELJE - CELJE - CELJE - CELJE Kadrovske vesti V mesecu decembru smo imeli naslednje kadrovske spremembe: Pridobili smo nove sodelavce: Mohar Anton, gradbeni inženir in Rumiha Pavao, PK tesar v Slovenskih Konjicah; Duvnjak Mato, PK zidar in Janušič Stje-pan, gradbeni delovodja v Ljubljani; Domazet Omer, NK grad. delavec v Laškem; Tojič Jovan, NK gradb. delavec c Medlogu in Borštner Apolonija, PU kuharica na Gomilskem. Iz JLA so se vrnili: Filipovič Mirko, NK grad. delavec v Celju; Lazič Vojo, NK gradb. delavec in Mujlcič Esad, NK gradb. delavec v Laškem; Husič Hamiz, KV avto-elektri-kar v Mehanizaciji. Naraščaj v družini so dobili: Popovič Stojko, Jakovljevič Mato, Radovac Marko in Stagoj Jakob iz Celja; Pasarič Josip iz Šentjurja; Močič Miloš iz Slovenskih Konjic in Imanovič Ra-miz iz Žalca. Na novo življenjsko pot so stopili: Duherič Muhamed iz Slovenskih Konjic, Omerovič Latif iz Šentjurja in Ogrič Husejin iz Celja. V JLA so odšli: Šljivar Živko, KV tesar in Bo-snič Ešef, NK delavec iz Celja; Dautbašič Čazim, PK gradb. delavec iz Šentjurja; Zelič Zdenko, KV inštalater centralne kurjave iz Proizvodnih obratov in Kaučič Dušan iz Slovenskih Konjic. Na lastno željo sta odšla: Kitek Aleksander, KV klepar in Rošer Ivan VK elektroinšta- later iz Proizvodnih obratov. Samovoljno so odšli: Hodžič Hazim, PK delavec iz Medloga; Vivod Jože, KV zidar in Medjimurec Ignac, KV tesar iz Slovenskih Konjic; Bodo Mile, PK gradb. delavec iz Šentjurja; Vukovič Velimir, PK železo-krivec iz Ljubljane; Babič Sab-rija, NK gradb. delavec iz Laškega in Jakop Franc, PK inštalater centralne kurjave iz Proizvodnih obratov. Jožica Verdnik Priznanje za ANTONA PRELOINIKA Od Vojne pošte iz Doboja smo prejeli posebno priznanje za Antona Preložnika, ki služi vojaški rok v Doboju od novembra 1975. leta. Prejel je pismeno priznanje in značko kot »primeran Vojnik« za odličen uspeh v strokovno vojaških nalogah, za idejno politično izobraževanje, primerno in zvesto izvrševanje vojnih dolžnosti, za druge vojaške aktivnosti ter za razvijanje prijateljstva v vojnem kolektivu. Anton Preložnik, diplomirani gradbeni tehnik, je bil pred odhodom v JI A zaposlen na TOZD GO Celje. Čestitamo! ZAHVALA Zahvaljujem se sodelavcem in IO osnovne organizacije sindikata TOZD Mehanizacija za vsestransko pomoč, ki so mi jo izkazali ob nesreči, ko mi je pogorela hiša. Marjan Bevc Umrl je Stane Legvart Nepričakovano nas je zapustil Stane Legvart, dolgoletni sodelavec, šofer v TOZD Mehanizacija. Rodil se je leta 1929 v Frankolovem pri Celju kot sin kmečkih staršev. Stane se je zaposlil leta 1952 v takratnem Gradbenem podjetju »Beton« (kasneje Ingrad) kot sovozač težkih tovornih vozil. Kmalu je opravil vozniški izpit za šoferja težkih vozil. Svoje delo je opravljal marljivo, saj smo ga poznali kot vzornega in discipliniranega šoferja. To potrjuje tudi odlikovanje, ki ga je prejel kot vzorni voznik od Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov. V tem združenju je aktivno delal in bil član upravnega odbora Združenja šoferjev in avtomehanikov v Žalcu. Letos bi v naši sredini, delovni organizaciji, proslavil 25 let zaposlitve, dela za volanom, vendar ga je smrt prehitela. Od njega smo se poslovili 11. 1. 1977 na žalskem pokopališču. Ostal nam bo vedno v spominu kot dober delavec in tovariš. OSS TOZD Mehanizacija Zmagala je solidarnost V nedeljo, 16. januarja je bil v celjski občini referendum za uvedbo drugega samoprispevka. Dobro zastavljena akcija je dala tudi dobre, oziroma odlične rezultate. Bili so izraz hotenj delovnih ljudi in občanov celjske občine, zrcalo pripravljenosti za novo solidarnostno akcijo in rezultat spoznanja, da lahko le z združevanjem sredstev dosežemo hitrejši napredek zlasti na področju družbenih dejavnosti. Na referendumu je sodelovalo 93,72 % delovnih ljudi in občanov, ikar je celo za okoli 5 % več kot je bila udeležba na referendumu za prvi samoprispevek 1972. leta. Za samoprispevek se je odločilo 78,96 °/o upravičencev glasovanja, kar je tudi za okoli 6 % več kot leta 1972. O izrednem uspehu govori tudi podatek, da so kar v 19. med 21. krajevnimi skupnostmi v občini zabeležili več kot 90 % udeležbo na glasovanju za drugi samoprispevek. V tekmovanju med krajevnimi skupnostmi je prvo mesto dosegla KS Medlog, kjer se je referenduma udeležilo 99,90 % delovnih ljudi in občanov, med njimi pa se je za samoprispevek odločilo 91,04 %, kar je tudi naj višji odstotek. Poleg tega so se v krajevni skupnosti Vojnik isti dan odločili še za svoj krajevni samoprispevek. Tako zbrana sredstva pa bodo namenili za asfaltiranje okoli 17 km krajevnih cest. In tako se je ogromna večina delovnih ljudi in občanov celjske obč.ine na referendumu za drugi samoprispevek odločila za zgraditev sedmih novih otroških vrtcev, nove osnovne šole v Novi vasi, dveh telovadnic pri osnovnih šolah, med njimi tudi na Frankolovem, torej pri šoli, kjer ima naš kolektiv patronat, zatem za prizidek in družbeni center pri osnovni šoli na Hudinji, za glasbeno šolo, za zgraditev dveh zdravstvenih postaj, za modernizacijo celjskega zdravstvenega doma, za preureditev dveh kulturnih domov in ne nazadnje za adaptacijo doma onemoglih v Novem Celju. Drugi samoprispevek bomo plačevali po stopnji 1,5 % neto osebnega dohodka. Ta solidarnostna obveznost pa bo trajala pet let. Celjska občinska skupščina o letošnjem razvoju Tik pred koncem meseca se bodo sestali delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine. Četudi ne kaže podcenjevati ostalih točk dnevnega reda, bo glavna pozornost bržčas veljala predlogu resolucije o izvajanju petletnega družbenega načrta v občini v letošnjem letu. Tudi letošnje naloge so velike. Tako v proizvodnji kot na drugih področjih družbene aktivnosti. Predlog resolucije je zelo konkreten, zato so tudi naloge v njem obvezujoče za vse. To ni zbir želja, marveč zrcalo nalog, ki jih bo treba izvršiti v celjski občini letos. Prav zato je bila že razprava okoli sestave tega predloga izredno živahna, saj je med drugim zahtevala dosledno konkretnost v vseh postavkah. Obvezno fluorografiranje Na predlog izvršnega sveta bodo delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine na seji pred koncem meseca razpravljali o predlogu odloka o obveznem fluorografiranju prebivalcev občine Celje. Gre za tiste, ki so bili rojeni v letu 1953. in pred tem časom. Letos namreč potekajo štiri leta, odkar je bila v celjski občini zadnja fluorografska akcija. Kot vse kaže bo obvezno rentgensko slikanje pljuč marca in aprila letos. Na vrsti magistrala - zahod Celjska občina bo letos skupaj z republiško skupnostjo za ceste začela z izgradnjo zahodne cestne magistrale na odseku od Čopove ulice do Levca. V ta namen bodo delegati občinske skupščine na prvi seji odločali o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo te ceste. Šele potem bo namreč moč začeti razlastitveni postopek oziroma postopek prisilnega prenosa pravice uporabe zemljišč, ki jih ta trasa zajema. V tej fazi je cesta speljana od Čopove ulice do Levca neposredno ob železniški progi, druga raza te gradnje pa bo zajela odsek od Mariborske ceste do Čopove ulice. Ta dela pridejo na vrsto pozneje. marati 7/ jOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO o o o o o o o o o o o o o O § • § GLAS O o o o o o o o _ __ o 8 ■ ■■ • ^BB ■ o 8 8 (lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOO :odi." .,1 f ■■■ ; č ■ V, ; ...ko odložimo delovno orodje POMENEK S FRANCEM BERGINCEM IN VILIJEM ŠUSTERJEM O ŠPORTU IN REKREACIJI V NAŠEM KOLEKTIVU Kadar koli govorimo o našem kolektivu, misli uhajajo tudi drugam. Ne samo na razkropljena gradbišča, obrate, marveč tudi v tisti čas, ko naši delavci odložijo orodje in se predajajo športu in rekreaciji. Ingrad ter šport in rekreativna dejavnost sta tesno povezani. Športna in rekreativna dejavnost sta postali sestavni del dela in življenja naših delavcev. To sožitje ima dolgoletno tradicijo, staro prav toliko, kot je star naš kolektiv. Ta široko razvejana aktivnost je dobila svoje priznanje na številnih tekmovanjih, prireditvah. Najzgovornejši dokaz za to so športne igre gradbenih delavcev Slovenije, kjer smo že vsa leta sodelovanja v samem vrhu. V zadnjem času, zlasti pa lani, smo se lepo uveljavili tudi na TRIM preizkušnji v celjski občini. Prvič smo osvojili največ točk za sodelovanje, in organiza- tor rekreacije v naši delovni skupnosti Vili Šuster, je prejel zlato odličje. Osvojili smo torej največ točk za sodelovanje (ekipno prvenstvo) in prvo mesto v okviru dejavnosti gradbeništva. V moški konkurenci smo od devet možnih osvojili kar osem prvih mest, v ženski konkurenci pa od šest, dve prvi mesti. Vse to je dovolj tehten razlog za tale pomenek. V njem sodelujeta podpredsednik našega športnega društva, Franc Berginc in organizator rekreacije, Vili Šuster. Najprej vprašanje vam, tovariš Berginc. Kako na sploh ocenjujete športno in rekreativno dejavnost v našem kolektivu? Vsi, ki poznamo športne dosežke našega kolektiva vemo, da smo dosegali dobre rezultate že prejšnja leta. Preteklo sezono pa smo dosegli največ in mislim, da je to realna zmogljivost našega kolektiva na tem področju, ki pa je seveda tudi posledica dobrih priprav iz preteklih let. Kje so vzroki, da smo lani dosegli tako visoko kvalitetno in množično stopnjo? Kot še marsikje pri nas, se je tudi pri organizaciji rekreacije pokazalo, da brez osebnega nadpovprečnega zavzemanja ne gre in ni uspehov, pa čeprav imamo veliko delavcev željnih rekreacije in športnih tekmovanj. Lani je torej organizatorju rekreacije v večji meri kot prej uspelo aktivirati člane kolektiva, da so sodelovali v vseh razpisanih akcijah, za kar zasluži res priznanje. Poleg tega menim, da smo z izgradnjo rekreacijskega centra pod Golovcem dobili boljše pogoje na sploh. S tem mislim poudariti, da je kompleksnost prostorov na Golovcu dala več elana in spodbude za organiziranje raznih aktivnosti tudi »zboru delegatov za športno rekreacijo«. Dobrih rezultatov si želimo tudi v bodoče in naj nam bodo dosežki iz prejšnjega leta merilo in spodbuda za naprej. Kot je znano, bodo naši smučarji in smučarke letos kot ekipa Ingrada nastopili tudi na zimskih športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije. Prvič torej kot ekipa, kajti doslej so enkrat ali dvakrat na teh zim-sko-športnih tekmovanjih sodelovali le posamezniki. Zakaj ste se odločili za ta korak in kakšen uspeh pričakujete? Ko smo se srečevali na letnih igrah, so nas predstavniki drugih podjetij vedno »zbadali«, če pridemo le takrat, ko pričakujemo največ. Večina je namreč menila, da bi se morali udeleževati tudi zimskih športnih iger gradbincev ter da je kolektivu, kjer je tako dobro organizirano letno športno življenje, to potre- bno tudi v zimskem športu, smučanju. Ko smo analizirali rezultate, ki jih dosegamo zadnjih nekaj let v okviru sindikalnih zimskih iger v občini, na dvo in trobojih, smo ugotovili, da je vedno več članov kolektiva, ki smuča in da lahko prijavimo po eno ekipo v vseh starostnih skupinah veleslaloma. Od prvega nastopa sicer ne pričakujemo vidne uvrstitve, mislim pa, da je že sama odločitev sodelovati na teh igrah dobra in da bomo našli svoje mesto med 83 organizacijami gradbeništva, kolikor je prijavljenih za zimske igre letos. Prepričan sem, da bomo kvaliteto v tem športu iz leta v leto zboljšali in držali korak z ostalimi organizacijami. Težka bo izbira ekip za posamezne starostne kategorije, zato bodo najprej izvedena predtekmovanja. Vabim vse smučarje našega kolektiva, da se udeležijo izbirnih tekmovanj v februarju, da bomo lahko poslali na XV. ŠIG Slovenije v Kranjsko goro, od 24. do 26. februarja, naše najboljše smučarje in smučarke. In zdaj, nekaj vprašanj vam tovariš Vili Šuster. Ko govorimo o rekreacijski in športni aktivnosti v naši delovni organizaciji, dovolite vprašanje, kako je ta dejavnost sploh organizirana, še zlasti zato, ker je za nas značilna velika razkropljenost gradbišč? Pri nas je športna dejavnost organizirana v športnem društvu »Ingrad«. Člani upravnega odbora društva so referenti za posamezne športne panoge in na podlagi programa izvajajo priprave ekip, ki se udeležujejo športnih tekmovanj. Rekreacija pa je organizirana delno preko ŠD »Ingrad« (kar je v zvezi s TRIM igrami), predvsem pa v osnovnih organizacijah sindikata. Seveda, v vseh TOZD ni enake zagnanosti in razumevanja za tovrstno aktivnost. Tu pa moramo tudi upoštevati težave pravočasne in široke obveščenosti članov kolektiva zaradi razkropljenosti delovišč. Uspeh na TRIM igrah in akcijah je bil v letu 1976 Izreden. Treba je izreči priznanje vsem, ki so sodelovali na tem področju. Kako vi ocenjujete ta uspeh in kako ste ga dosegli? Večletna prizadevanja Ivice Bezlajeve na tem področju so vzbudila interes članov kolektiva za rekreacijsko dejavnost. Z internimi tekmovanji in s primerno propagando smo lani dograjevali rezultate in širili množičnost. Zato priznanje vsem u-deležencem, posebno tistim, ki so zastopali Ingrad v več panogah. Zahvalo pa zaslužijo tudi organizatorji: Olga Kopitar, Franc Ramšak, Ivica Bezlaj, Dušan Vanovšek, pokojni ing. Ivan Cijan, Lea Čmak, ing. Polde Rih-taršič, Štefka Kračun, ing. Roman Ajster, Metka Lesjak, Marko Rojšek in drugi. Šlo je torej za široko akcijo v kolektivu. Kakšno oporo ste pri tem Imeli v samoupravnih in v vodstvenih organih podjetja? Če bi se primerjali z ostalimi večjimi kolektivi v Celju, potem moram žal reči, da je pri nas še premalo razumevanja in spodbude za rekreacijo. Že dolgo govorimo o delovnem mestu športnega referenta, ki bi skrbel za stalno in množično aktivnost ter organiziral takšne oblike rekreacije, ki bi zadovoljevale želje in potrebe delovnih ljudi v vseh TOZD, v delavskih naseljih, v vseh letnih časih, za vse starosti... Uredništvo SREČNO, ŠPORTNIKI! Častni predsednik Športnega društva »Ingrad« Celje Franc Vitanc je poslal ob novem letu čestitko z naslednjimi željami: »Srečno novo leto in še nadalje mnogo uspehov želi športnikom Ingrada Franc Vitanc.« Posvet pred Startom Ko brez miru okrog divjam, prijatelji prašajo me, kam? Prašajte raj’ oblak neba, pr asa j te raji val morja, kadar mogočni gospodar drvi jih sem ter tje vihar. Oblak ne ve, in val ne, kam, kam nese me obup, ne znam. Samo to znam, samo to vem, da pred obličje nje ne smem, in da ni mesta vrh zemlje kjer bi pozabil to gorje! ^^nnS257LSZ5inSZ57525in525252JHI51LJnL52SIJZJrZJnL51LjrZJZ51LSlL51SZriLJnL5ISlL!ri5I fZ5m.FL5151 Prejeli smo pismo Spoštovano uredništvo! Prosimo, da objavite v internem glasilu naslednje vrstice: Rad bi se zahvalil OOZK GIP »Ingrad« Celje, ki mi je pripra- Rešitev novoletne križanke: \ VEČ SREČE V NOVEM LETU, DREN, KAKTUS, RIM, KANONI, ATAMAN, VI, ME, ANT, PST, AMANDA, SITO, T, PEI, BASEN, IT, VDOR, AKA, KOD- vila res prijetno presenečenje. V Ljubljano, kjer služim vojaški rok že enajst mesecev, mi je zgoraj navedena organizacija ob prihodu novega leta poslala nakaznico za 200,00 din s prisrčnimi voščili. Tako prvo kot drugo vsak vojak res potrebuje. Za izkazano pozornost, ki me je ganila, se iskreno zahvaljujem. Ob tej priložnosti želim vsem članom matičnega TOZD RALO, RIŽ, ANTITEZA, ČA. Rešitve križanke iz te številke pošljite na uredništvo glasila do 25. 2. 1977. Za novoletno nagradno križanko je prispelo 47 rešitev. Petnajste zimske športne igre gradbincev Slovenije bodo letos od 24. do 26. februarja v Kranjski gori. Organizator iger je podjetje SGP Slovenija ceste. Program tekmovanja ŠIG ’77: četrtek, 24. II. 1977: 16,00 — otvoritev ŠIG pred hotelom Larix 16,30 — sestanek vodij ekip petek, 25. II. 1977: 8,30 — 1. veleslalom moški do 33 let Laško, kakor tudi vsem ostalim delavcem GIP Ingrada obilo delovnih uspehov v letu 1977. raz. Peter Ograjenšek V. P. 2050/50 Ljubljana Žreb je izbral: L nagrado 80,— din prejme Ida KRAŠOVIC, skup. službe 2. nagrado 50,— din prejme Franc IVENČNIK, GO Šentjur 3. nagrado 30,— din prejme Albina VRANC, skup. službe. Nagradna križanka Ji SEVERNI DEL.BArr- 0T6Č3A PREBIVALEC SLOV-06r.0RST.E-CiA MESTA KREPAK. STAREC EVROPSKI VELETOK NADOMESTEK ZA KOKAIN JEZERO V AFRIKI GOZDNA PTICA SMUK |l|l UMRU m: HK(fpan) SINJSKA VITEŠKA IGRA 5#jpV0RNI narečje > NEPRIJETEN VONJ KRAJ NA DOLENJSKEM ITAL! J. POPEVKAR. (GIN0) IZDELOVALEC POLETNIH OBUVAL tlME POKRIT HO DN1KNA LEL .POSTAJ tmw>L k$£nost 0RM>e>. ELEMENT ALUMINIJ KOROŠEC LADRO SANDI Čolnik Slii ŠPANIJA Z.0S9A V VISOŠKI KRONIKI IME NEM. FILMSKE im. DOR IR.IDIJ VODJA NAt Kffi GAJ POKRAJINA V VIETNAMU OČE KRU MED PRIMORSKO 0RQAN VOHA (JUSTINO THONl sJTRAST, POŽELENJE ZA. C.LAH LO INGRAD v i u 6 GORA V Ivici ORIENT. PHA ŠEKZALAS PIJAČA STA RIU SIOVANO OGLAS, ObJAVA V to/Mi I E RB.I3 1KRAVEC, ZRNAT APNENEC W.'W»o364Mej|b) ) prisilno DELO PRITOK REKE MO SEL V ZAH NEMČIJI 8,30 — 2. veleslalom moški od 33 do 40 let 8.30 — 3. veleslalom moški nad 40 let 12.00 — veleslalom ženske sobota, 26. II. 1977: 9.30 — teki ženske 9,00 — teki moški nad 33 let 9,00 — teki moški do 33 let 16.00 — svečani zaključek ŠIG '77 in razglasitev rezultatov pred hotelom La-rix Za 27. letne športne igre gradbincev Slovenije v letu 1977 je program predtekmovanj naslednji: — šah 12. 2. v Kočevju (Zidar), — streljanje 5. 3. v Trbovljah (Beton Zasavje) — kegljanje 12., 13., 19., 20., 26. in 27. 3. v Celju (Ingrad) — namizni tenis 15. 4. v Ravnah (Koroški zidar) — odbojka 16. ali 23. 4. v Anhovem (Salonit) — balinanje 14. 5. v Ljubljani (IMP) — mali nogomet 21. 5. v Murski Soboti (Konstruktor Pomurje). Skupaj s proslavo »Dneva gradbincev« 3. junija, bodo zaključna tekmovanja ŠIG '77 (finale štirih najboljših ekip v vsaki panogi) in tretje proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije, dne 4. junija 1977 v Mariboru. Organizator vseh prireditev je SGP »Stavbar« iz Maribora. Pa še to ... V tiskarni »Papirkonfekcije« v Krškem sta nam stavca Jože Li-benšek in Vinko Virant s svojo spretnostjo v veliko pomoč.