/

L
Ptvi slovenski dnevnik v
Zjcdinjenih državah. Izhaja vsak dan izvaemši nedelj in praznikov.
4
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v c>4meriki.

The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every"' day except Sundays and Holidays.
•TELEFON PISARNE: 1879 RECTOR	Entered as Second-Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y„	under the Act of Congres of March 3. 1879.	TELfLfc'ON PISARNE: 127» JUiCTO*.
NO. 54. — ŠTEV. 54.	NEW YORK, THURSDAY, MARCH 5, 1908. — V ČETRTEK, 5.	SUŠCA, 1908.	VOLUME XVI. — LETNIK XVX
Korupcija sodnikov
v New Yorku.
SODNIKA DROEGE IN WAHLE STA SPUŠČALA ZA "PO-SKUŠNJO" KAZNJENCE IZ JEČE.
T lodsih zapisnikih se o tem postopanju ni ničesar omenjalo.
JAVNI ŠKANDALI.
-o-
-Pred mesecem so razni ugledni new-yorški listi poročali o delovanju sodnika Droege, ki je kaznjence izpuščal is zaporov za " poskus njo". Danes pa je list World obelodanil Uto ob-dolzenje napram policijskemu sodniku Wahleju. Oba sodnika sta baje *ied sabo tekmovala, kdo bo oprostil teč je število kaznjencev in v teku časa sta oba oprostila več lopovov kot ■»si sodniki skupaj v New Yorku. Wahle je posebno drage volje opro-ičal ženske, ki so bile obsojene radi »enravnega zadržanja, medtem ko je Droege imel večje veselje nad moškimi Oba pa nikdar nista zapisovala ▼ sodne zapisnike takih oprošcenj za " posku^njo". kot sta jih sama imenovala.
V	času med ln. septembrom in 15-januarijem je sodnik Wahle odpustil 28 ženskih jetnikov iz j.r>;ine delavnice. predno je potekla njih doba. Droege je v i^tem «-asu paroliral 23 moških iz prisilne delavnice.
Včeraj -e je vršilo tajno posvetovanje policijskih x-dnikov. pri k tereni se je sklepalo, v koliko so bili Droege in Wahle upravičeni izpušča t i jetnike. ki še nw» prestali svoje kazni.
Droege in Wahle pa sedaj smešno zavračata krivdo na komisarja zaporov, Če;, saj ne odpirajo vrat zaporov podniki. ten ve« komi-arjevi klerki.
Več p..r.H-evaleetu pa je Walile dano« izjavil, da se je vedno strogo držal postave in da bo tudi v prihodnje delal le tako, kot se njemu prav »delo.
Posebna preiskav« probaeijskih odvetnikov bo še dognala, v koliko so bili imenovani sodniki upravičeni izpadati jetnike, predno so prestali določeno kazen. Doživimo še lahko lepa odkritja iz kotov newyorske sodni.*- —
--o-
SMRTNI SKOK IZ BROOKLYN-SKEGA MOSTU.
Bit življenja se vrže v East River.
V	torek 3. sušea opoldne je neki nepoznani človek iskal smrti v ledeno mrzlem East Riverju in jo tudi nafte]. Sel je na najvišji del mostu, odkoder je skočil skoro 100 čevljev globoko v vodo. Dva potnika, ki sta šla slučajno mimo. sta zapazila, kako pleza neki tujec čez most. Kako je dospel do onega mesta, kjer vozijo samo vozovi ulične železnice, je ne-nmevno; najbrž je skočil s kaše kare.
Ko sta imenovana potnika obvestila mostno policijo, je slednja takoj pričela iskati za njim. Na vodi so pa dobili le njegov klobuk, kterega •o valovi semtertja gonili. Kakor se je pozneje zvedelo, je nesrečnik padel ravno mimo nekega parnika v vodo, ker pa se ni pokazal več na površje, ga mornarji niso mogli več rešiti.
Iz popisa onih, ki so ga videli, sledi, da je bil mož dobro oblečen in preeej velike postave. To je že tretji dogodek v letošnjem letu, da si samomorilci izvolijo brooklynski most za odhod v drugo življenje.
Bnurt ▼ Niagarskem slapu.
Niagara Falls. N. Y„ 3. marca. — 231etni Grove Hohn je danes skočil is mosta med Goat in Lana Islandom ▼ bobneči vodopad, ki ga je takoj aanesel na sredo vrtincev, kjer se je takoj razbil med nakopičenim ledom. Predno je skočil is mosta v vodo, se je Hohn slekeL Odložil je tudi svojo aro in dva pismi. Eno pismo je bilo naslovljeno na njegovo mater in eno
Proti špekulantom
na Wall St.
SENATOR TIT,T.MAN JE VLOŽIL V Z VE Z IN EM SENATU TOZADEVNO RESOLUCIJO.
Poročilo bančnega nadzornika nacijo-nalnih bank.
VLADINA KONTROLA
Washington. 3. marca. Senator Tillman je zopet enkrat podregnil v sršenovo gnezdo na Wall St. Predložil je v kongresu resolucijo, ki zahteva od vladinega nadzornika nacijo-nalnih bank, da poda senatu popolnoma natančno poročilo, koliko so new~ vorške banke pretečenih šest mesecev izposodile, kake varščine so dobile za izposojeni denar in koliko so posodile špekulantom na Wall St. V resoluciji -enator iz South Caroline zelo ostro ol>soja špekuliranje z delnicami ali kakor on imenuje "Stock Gambling" in imenuje New York središče vseh sleparskih špekulacij z delnicami, ktero delo je senator imenoval "naj-bolj pogubno, nevarno in vražje". ko t- |>!>-<l -vojiini kolegi vložil imenovano resolueijo.
Tillmanovej resoluciji se je takoj iprl senator Aldrich, ki je izjavil, da se ne špekulira samo v New Yorku, temveč po vseh večjih mestih. Nato i-e je med dilema senatorjema vnel precej ojster besedni boj. v k tereni je Aldrich sicer priznal dober namen Tillrranove resolucije, vendar, ker se je tikala samo New York a, jo nikakor ni hotel sprejeti na znanje. Tillman je p., hotel s svojo resolucijo razložiti, da so bile edino newyorske banke krive okt'djerske krize, ker so Hr«»zmiseIno posnjevale denar na ne-7a-l< -ifno pokritje. Za to zahteva od ba?ične'j:a nadzornika natančnih podatkov irlcde -tan.ia nacijonalnih bank, iz kterih podatkov -e potem dobe sredstva. kako preprečiti divje ;peknliranje 7. delnicami.
UMORJ IN TATVINE V MESTU NEW YORKU.
Tolpa morilcev in roparjev v našem mestu čim dalje bolj narašča.
Na South Streetu v Manhattan Borough so odkrili brutalni umor. V drugem nadstropju hiše št. 2G1 South St. so dobili mrtvo truplo nekega ponočnega čuvaja. Zdravniška preiskava je dognala, da je napadalce svoji žrtvi razbil lobanjo. Moža, ki je truplo odkril, so prijeli; imenuje se Josip Cohan.
Cohan je izjavil pred policijskim sodišč« m. da je bil umorjeni znan samo pod imenom "Andrew" in da je bil baje Poljak. Ko ga je nameraval obiskati, je dobil vrata njegovega stanovanja ulomljena. Ko stopi nato v prvo sobo, dobi Andrewa na postelji. Ležal je v lastni krvi. En del obraza je bil popolnoma zbit in tudi eno oko mu je bilo izbi to. Raz ven čevljev in nogavic je imel na sebi po-polnp obleko.
Ko je umorjeni šel v svoje stanovanje, je imel pri sebi $6; ko so pa po umoru pregledali njegove žepe, niso našli pri njem nobenega denarja.
V neposredni bližini glavnega stana policije v Brooklyn Borough sta dva roparja napadla nekega Herbert Engelharga. ki sta ga do nezavesti pobila na tla in mu odvzela $12, btere je imel pri §ebi. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. In to se je zgodilo v neposredni bližini glavne policijske postaje!!!
Na Broad way u med 43. in 44. ulico, Manhattan Borough, so vlomili tatovi, ko je bil skoro še dan, v neko prodajalno 8 tobakom, uničili mnogo materijala in odnesli blaga za $300. To je že skrajna predrznost new-voržkih tatov in nesramna zaspanost newyorške policije!
O"
Kov! kitajski poslanik.
Wn-Ting-Fang, novi kitajski poslanik, se je iz San Franeisca napotil v zvezino glavno mesto Washington. V San Francisco so ga pozdravila vsa kitajska društva.
171 žrtev
v plamenu
V Lakeviev šoli, v Collinwooda, 0 , je nastal radi prezakurjene peči ogenj, ki je zahteval 171 malih nedolžnih otroških žrtev; stariši so morali mirno gledati, kako poginjajo njih ljubljenci.
DIM IN OGENJ STA POVZROČILA DIVJO PANIKO MED OTROCI.
Po hodnikih so ležale cele gore zgorelih otroških trupelj. Skrajna zanemarjenost je povzročila grozno kata-s t r o f o.
MED ZGORELIMI SO OTROČIČI SLOVENSKIH STARIŠEV.
Žalostni prizori.
c Posebno poročilo "Glas Narodu".)
Cleveland. O.. 4. marca. Grozna katastrofa. kot je od zadnje "Slocum'"-nesreee naša dežela še ni videla, se je danes pripetila v javni šoli Lakeview v Collinwoodu, ki je predmestje cle-velandsko. 171 nedolžnih otrok, noben star nad 12 let, je ali zgorelih ali pa ubitih, ko po skakali iz gorenjih nadstropij na cesto, da <e rešijo grozne sn] rti. Mnogo je bilo tudi v grozni paniki, ki je nastala radi požarja, po-hojenih. Mnogo jih je bilo ranjenih ter so jih v takom stanju privedli ja c-esto. kjer so se pa takoj mrtvi zgrudili na tla. V Clevelandu in še bolj v Collinwoodu je grozna nesreča povzročila neizmerno žalost in razburjenje. Toliko nadepolnih mladih življenj je bilo naenkrat uničenih. Prepeva je in veseleč se. so šli zjutraj v šolo, ne da bi le eden slutil, da se nikdar več ne povrne v naročje ljubih starišev. V mrtvašnici Lake Shore leži 110 mrtvih mladih trupelj. med njimi so tudi štiri dosedaj še ne spoznanih žensk. Več učencev je bilo ubitih, ko so skakali iz visokega poslopja na cesto, da se rešijo gotove smrti, drugi so zopet popadali v klet, ko so se udrla tla njih šolske sobe.
Ogenj je nastal radi prezakurjene peči v pritličju okoli desete ure pred-poldne. Ob kritičnem času se je nahajalo 360 otrok v šolskem poslopju. Dim, ki je pričel valiti od vseh stranij, je kmalu napolnil vse šolske sobe. Nastala je grozna panika. Na redni izhod ob tej priliki ni bilo misliti, ker je bilo že celo poslopje v ognju. Prestrašeni otroci so bežali proti vratom in oknom, kakor je kdo smatral ugodneje za svojo rešitev.
Šola je imela samo dva izhoda. Otroci so se mogli posluževati le enega, ker drugi je bil takoj zabarikadi-ran. Mnogo jih je popadalo na tla in te so potem sledepi jim drugi otroci pohodili do smrti. Radi tega se je pred enim izhodom nabrala kmalu taka kopica mrtvih in po ho jenih tru-pelj* da je bil vsak izhod zaman. Otrok se polasti smrtna groza. Z divjim krikom so bežali nazaj proti svojim razredom, da skočijo iz oken aa cesto. Le malokdo je priletel živ na cesto, ker se je pri padcu ubil.
Kmalu so pa bili tudi izhodi pri oknih zaprti, ker je iz vseh oken po-zijal plamen. Poslopje je zidano iz opeke, toda požarju se ni moglo ustavljati, in požar se je razširil z grozno naglico. Kmalu se je ndrl tudi pod prvega nadstropja in vsi otroci, ki so se tam nahajali, so popadali v klet, ki je bila vsa v ognju. Večino otrok je prevzel dim, da so bili kakor oslepljeni ter se vlegli na ila in pričakovali •» grozno zavestjo gotove smrti. Eden prvih, ki je dospel na lice mesta, je bil žurnalist Kelley, ki je imel dve hčerki v šoli. Kmaln se j« ndrl tudi pod dragega nadstropja In otroci, ki so bili še v sobi, so popadali v klet na svoje sodrnge, ki so* padli tja že i« prvega nadstropja. Po-
j zneje so jih našli celo goro, ležeč eden i na drugemu in popolnoma zgoreli.
Takoj ko se je zaznalo o groznej : katastrofi, so bližnje tovarne odpustile vse sA-oje delavce, da Lite na po-i moč bednim ot ročice m. Nesrečno poslopje je bilo kmalu obkoljeno od pla-I kajočih mater in očetov, ki so v skrbeh za življenje svojih malih kričali kot blazni in se skušali približati gorečemu poslopju, da vsaj vjamejo morda zadnji pogled svojih ljubljencev, ker je bila rešitev nemogoča. I Mnogo mater so morali z nadčloveško silo odpeljati od poslopja, ker s« se j hotele vreči v goreče poslopje, da re-: šijo svoje drage, za ktere je bila vsa-; ka pomoč že prepozna. Ljudje so tako pritiskali do poslopja, da otroci, ki so prihajali iz njega, niti na prosto niso mogli, ter so morali v dimu in plamenu žalostno poginiti.
Zmešnjava, ki je vladala med otroci v poslopju, se je kmalu razširila tudi na zunaj čakajočo množico mater. Ker požarna hramba že več ni mogla gasiti, je omejila svoje delo na polivanje gorečih otrok in na njih rešitev. Mnogo so jih privlekli s svojimi ka-veljni iz morja plamenov in dima/ Na lice mesta so dospele tudi vse mestne ambulanoe, ki so imele vse obilo posla. Ko je ogenj nekoliko ponehal, se je nudil vsem grozen prizor. Po hodnikih, ki so bili vsi zelo ozki. so ležala nakopičena trupla objema jočih se otrok, nekteri še s sladkim nasmehom v licu, zopet drugi s potezami na obrazu, ki so pričale o groznem smrtnem boju.
Ko je v šoli zagorelo, so zaman skušale učiteljice otroke pomiriti in jih rešiti. Vseh se je polastil tak strah, da nihče ni Čul besede, ki je opominjala k redu. Veliko napako so povzročili učitelji, ki so vse razrede naenkrat odpustili da je postala po hodnikih nepopisna gnjeČa. Otroci prvega nadstropja, k te rim se je posrečilo priti iz sob, so zadelali s svojimi trupli pot sledečim tovarišem.
Naj omenimo samo en pretresljiv prizor, kako je mati skušala rešiti svojo hčerko. Jennie Phillis, 12 let stara deklica, je padla ravno pred izhodom na tla in na njo so popadali njej sledeči otroci, da je kmalu nastala gora trupelj, visoka kaka dva metra. Prihitela je njena mati in je krmalu zagledala obraz dragega jej otroka. Gasilci so jej zabranili sicer dohod k poslopju, toda skoro podivjana mati je premagala vse ovire in se pririnila k svojemu otroku.
"Ah, Jennie, prosim te, pridi k meni!" klicala je obupana mati.
"Ne morem, mama; ah, pomagaj mi, la se rešim, ker že gorim!" odgovarjalo je otroce svoji materi.
Mati je zgrabila obe roki svoje hčerke in potegnila z vso močjo, toda njene moči so bile preslabe. Obrnila se je do gasilcev, pokleknila pred nje in jih prosila: "Za božjo voljo, rešite mi otroka!" Več mož je zgrabilo roke otroka, pa vse zaman.
"Ne muci se, mama," reče deklica. "Umreti m-o-r-a-m, ah!"
Nato se je mati ndala v svojo usodo. Oklenila se je rerk svoje hčerke in z grozo na obrazu gledala, kako šviga plamen okoli njene glave. Plamen je zagrabil otrokove lase. Mati je zvra-*čala plamen od svojega otroka, dokler je mogla. "Hvala, draga mama!" zaklicala je deklica in — umrla. Ko so nesrečno mater odpeljali od mrtve hčerke, je imela roko zažgano do kosti j; odpeljali so jo nezavestno.
Med ponesrečenim1! otrcci jih je tudi pet od slovenskih družin. Imena njih so: Ema Gerbic, Elma Marinič, Angela Zupr.n, Frank in John Vidmar. Sola se je nahajala v obližjn slovenske naselbine, vendar v njo ni. so izključno pohajali slovenski otroci, ker glavna slovenska naselbina je če-
trt ure od imenovane šole. Imenovani otroei slovenskih starišev so stari od devet do enajst let. Večina mrtvih otrok je pa nemškega pokoljenja, z malimi izjemami skoraj vsi.
Kolikor se sedaj ve, je nastal ogenj na sledeč način: Deklice, ki so prišle zjutraj v šolo, so opazile v pritličju dim. Nič hudega sluteč, so se podale v svoje sobe, ko je naenkrat zazijal iz vseh delov ogenj, in na rešitev otrok ni bilo več misliti.
O poslopju so menili, da je popolno "varno" pred ognjem; zidano je bilo šele pred štirimi leti.
Do noči so iskali trupla v gorečih razvalinah, na kar so morali iskanje ustaviti. Nadaljna poročila slede.
vsem sumljivim osebam. Policija trdi, da je v Chicagi 20,000 anarhistov; veliko so jih že prijeli radi sumljivega obnašanja.
Proti anarhistom.
Nove aretacije.
LAZARJA AUERBACHA POKOPLJEJO NJEGOVI SODRUGI NA SVOJE STROŠKE.
Napad na policijskega načelnika je bil že naprej določen.
20,000 ANARHISTOV V CHICAGI.
Chicago, 111., 4. marca. Lazar Auer-bach, predrzni anarhistični lopov, ki je svoj napad na policijskega načelnika plačal s svojim življenjem, pripada, kakor se je sedaj dognalo, spremstvu dr. Reitmana. ki je vodil delavce za časa zadnjih demonstracij v City Hall. Mrtvega anarhista bodo pokopali na pokopališču za siromake, če njegova sestra ne pripravi denarja za "dostojen" pokop. Ko so prijeli Auerbachovo sestro, je imela pri sebi $19. najbrž vse njeno premoženje. Anarhisti onega mestnega dela Chi-eaire. kjer "e Auerbach prebival, bodo nabrali najbrž potrebno svoto za pogreb in priredili na grobu anarhistično slavaost. Njegova sestra bo pa kot bližnja njegova sorodnica zahtevala od oblasti izročitev mrtvega trupla.
Izidor Maron, prijatelj in sostanovalec ubitega anarhista, je pri zaslišanju izjavil, da je zginila njih sostanovalka Roza Stern, ki je pred dvema leti skupno z Auerbachom in njegovo sestro Olgo pobegnila iz Ki-šineva, za časa velikega klanja čifu-tov, ter se z istimi parnikom pripeljala v Ameriko. Prijeli so nadalje nekega H. Goldsteina, kterega imajo na sumnji, da je vedel o napadu na policijskega načelnika. Pri njem so nažli nekaj listin, kjer se je omenjal prihod znane revolucijonarke Eme Goldman. Goldstein je prišel pred štirimi meseci iz New Yorka v Chi cago in je stanoval v bližini Auer-bacha. Zadnji teden je Goldstein stanovanje odpovedal in izjavil, da se namerava podati v Milwaukee, v resnici se je pa preselil na drugo stanovanje. Pri nekem anarhističnem zborovanju pretekli četrtek je bil glavni govornik; pri tem zborovanju je bil navzoč tudi Auerbach.
Butte, Mont., 4. marca. Abraham Edelstein, ki je pred štirimi leti ustanovil v Chicagi anarhistični klub, je tukaj precej ugleden trgovec in lastnik čevljarske prodajalne. Abraham trdi, da imenovanega kluba ni ustanovil on, temveč njegov brat David, ki je bil obenem pesnik in v svojih pesmih je najraje opeval trpljenje de-(Iavskega stanu. Po Edelsteinovem | mnenju Aueibach ni anarhist, ker je ortodoksni čifut, medtem ko so vsi anarhisti prostomisleci in ateisti. Tekom današnjega dneva so zaprli Se dve sumljivi osebi, ki sta baje znali za napad na policijskega načelnika Shippyja.
Chicago, 111., 4. marca. Zvezina vlada bode v vseh slučajih šla na roke državnim vladam, ker je prepričana, da je v deželi nastala zarota anarhistov, ki ima namen pomoriti javne uradnike. Tukaj se je vršila konferenca zvezinega pravnika z državnim pravnikom in županom Busse-jean. Upajo, da bodo na podlagi postave iz leta 1907 lahko deportirali poljubnega naseljenca, ki Se ni postal državljan. Razven tega so dobili vsi inšpektorji v/pristaniščih navodilo, da deportirajo vsakega norega naseljenca, ki je "anarhist", ali o kterem se sluti, da postane pristaš anarhizma. Kaj pod zadnjim stavkom ras-nmejo, je le tefto umevno; najbrž bodo začeli sahranjevati
Vesti iz Rusije. Sleparstvo pri mornarici.
V DUMI SO POSLANCI OBDOLŽILI MORNARIŠKO MXNI-STERSTVO RAZNIH SLEPARSTEV.
Izdali so važne načrte neki angleški tvrdki.
CARJEV ODGOVOR.
Petrograd, 4. marca. V dumi je danes več poslancev vložilo interpelacijo napram mornariškemu ministru, admiralu Dikovu, naj pojasni, v koliko pridejo v poštev različne govorice, ki pravijo, da je mornariško mini-sterstvo angležkej tvrdki prodalo načrte novih ruskih vojnih ladij, tako da se teh načrtov sedaj lahko poslužujejo tudi druge narodnosti. Imenovani načrti so bili izdelani na Ruskem, kakor tudi nameravajo vse vojne ladije graditi doma. Ker so pa bili železni oklopi preslabi, je ministerstvo izdalo ves načrt angle-škej tvrdki, ki naj bi izdelala nove oklope. Nadalje je dobila potom ruskega mornaričnega ministerstva an-gležka tvrdka v roke tudi natančne podatke o ruskih brzostrelnih topovih. Interpelacijo so vložili konservativni poslanci, ki trde, da so imenovane obdolžitve zelo resne.
Jxuska vlada se je v zadnjem času jela resno pečati z upeljavo zrako-plovstva.
Petrograd, 4. marca. Da namerava car Nikolaj se držati ustavne vlade in ne misli več na absolutizem kot venomer trobijo nemški listi, je danes pokazal, ko je odgovoril na adreso plemstva iz Moskve.
Moskovsko plemstvo je namreč pred kratkim poslalo na carja uda-nostno izjavo in obsojalo sedanje raz mere na Ruskem ter poživljalo carja, naj zopet, upelje popolni absolutizem, ki bode laglje zatrl revolucijo-narne ideje.
Car je pa izjavil v pogovoru s predsednikom dume, da ima v njeno poslovanje popolno zaupanje ter je prepričan, da dela duma vse v korist ljudstva.
Petrograd, 4. marca. V diploma-tičriih ruskih krogih se pričakuje v poletju obiska francoskega predsednika Falieresa. Predsednika bode spremljalo francosko brodovje in pri-likom njegovega obiska se vrše velike slavnosti.
DELAVSKE RAZMERE NA JUGU.
Poslanska zbornica je sprejela resolucijo, ki zahteva natančno preiskavo.
Washington, 3. marca. Poslanska zbornica je sprejela resolucijo, ki se tiče delavskih razmer na našem jugu, posebno del na plantažah. V resoluciji se zahteva, da vlada natančno prouči, kakšne razmere sedaj vladajo v dotičnih krajih. Zastopnik Williams iz Mississippi j a je izjavil, da so v inozemstvu razširjene vsakovrstne vesti o peonaži, ki vlada v južnih državah; v koliko so te vesti resnične, bode dokazala preiskava. Williams je izjavil, da take vesti razširjajo delavski agentje v New Yorku, ki skušajo odvrniti naseljence od naseljevanja v južnih državah.
Govorilo je še več drugih zastopnikov, ki so isto zahtevali. Resolucija je bila sprejeta s 163 glasovi proti 33.
o
Oropali banko za $300,000.
El Paso, Texas, 4. marca. Sem je dospela brzojavka iz Chihnahna, Mehiko, da so nepoznani roparji oropali banko de Minero za $300,000. Dosedaj Se niso nikogar satvorili; rop se je svršil na zelo misterijozen način. Vse poizvedbe po storilcih so bile dosedaj bhm^
Razne novosti
iz inozemstva.
ANARHISTI PRETE ŠPANSKEMU KRALJU ALFONSU S SMRTJO.
Ruska carinja vdova je dospela v London.
STRAH PRED UMOROM.
Barcelona, Španska, 4. marca. Danes zjutraj je v mestu vladalo velike razburjenje. Anarhisti so po vseh mestnih delih nabili na zidovja velike plakate, s kterimi naznanjajo, da bodo skušali umoriti na vsak način kralja Alfonza, če pride v Barcelono. Policija je takoj odstranila vse tozadevne plakate.
Kraljevo potovanje je določeno ua 12. marca. To potovanje je sedaj tema vseh ljudskih govoric. Vse se sprašuje, kje je barcelonska policija, ker imajo anarhisti že celo mesto takorekoč v svoji oblasti. Oblasti so priredile velike varnostne priprave in kralja bode na potovanju čuvalo 800 orožnikov. Meščani mesta Barcelone so nabavili častno eskorto, ki bode kralja spremljala za vsakim korakom. Ubogi Alfonzo!
London, 4. marca. Danes je dospela sem ruska carinja-vdova Marija Feodorovna na obisk svoje sestre, angležke kraljice. Na kolodvoru so jo sprejeli kralj, kraljica in prestolonaslednik. Za njeno varnost je policija odredila posebne varnostne odredbe. Za časa svojega bivanja obišče tudi stanovanje newyorskega milijonarja J. Pierpont Morgana, kterega pričakujejo ta teden v Londonu. Ogledala si bode njegovo umetniško zbirko.
Carinja-vdova že več let nima miru pred ruskimi teroristi, ker ve, da je obsojena v smrt in da jo umore takoj, ko dobe priliko.
London, 4. marca. V krogih londonske družbe se zatrjuje, da zbuja vojvodinja Marlborough, rojena Con-suelo Vanderbilt, zelo živahno zanimanje za socijalistične ideje, in soci-jalistični vodje že menijo, da bode prestopila k njihovi stranki ter tako sledila zgledu grofiee Warwick. Odkar se je razporočila od svojega soproga, živi v Londonu in je imela že večkrat priliko proučiti beden položaj siromakov v iztočnem delu londonskega mesta. V Londonu je Vanderbilt ova že precej učinila, da od-pomore bedi siromakov. V soboto je odpotovala na krovu parnika Luca-nia v New York, kjer obišče svoje sorodnike.
Hrvata ustrelili
San Jose, CaL, 3. marca. Včeraj je probacijski uradnik John Shafter ustrelil Ivana Ivankovica, ki je bil eden najbolj poznanih californijskih prodajalcev sadja. Ivankovičevega sina je zelo ostro grajal Shafter v šoli, ker se je prejšnji dan igral na cesti, mesto, da bi prišel v šolo. Oče se je radi tega tako razjaril, da se je pričel s Shafterjem prepirati, kterega posledica je bila, da je Shafter potegnil revolver in ustrelil svojega nasprotnika.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.35 ............ 50 kron.
za 20.45 ............ 100 kron.
za 40.90 ............ 200 kren.
za 102.00 ............ 500 k.on.
za 204.00 ............ 1000 k n.
za 1017.00 ............ 5000 loen.
Po starina je všteta pri teh vsotak. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam podati je najprOft-neje de $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft FRANK SATI WEB OOm 10» Greenwich St., Hew York, 6104 8t Clair At^ W. 1 Cleveland, OUa.
JI
"GLAS NARODA"
iSlovenic Daily.)
Owned and published by the SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY
(a corporation.)
FRANK 8AKSER, President. VICTOR VALJ AY EC, Secretary. LOUIS BKNE1J1K, Treasurer. Place of Businetv of the eorj>oration an<I •ddret&as of above officers: H>y Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York
City, N- Y.
z volitvami v roke moč blaznim fanatikom temperenenega gibanja. S tem se jih bode najpreje spravilo pod
zemljo.
Za leto velja list za Ameriko in
Canado.........*3.00 .
„ pol leta.........1.50
„ leto za mesto New York . . . 4.00 : „ pol leta za meeto New York . 2-00
„ Evropo za vse leto.....4.50
•• f» h pol leta.....2.50
,, „ „ četrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzeiiLŠi i^delj in praznikov.
"GLAS IN A RODA"
( "Voice of the People") toned every «iav, except Sun«lavs and Holidays. Subscription yearly $3.00.
^Advertisement cn agreement.
Dopisi brez podpisa in oeobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli jnjšiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje blvaiidde naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poeiijatvam*naredite naslov: "1LAS INARuDA"
109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.
Katoliška cerkev proti prohibiciji.
Kardinal Gibbons si je nakopal jezo in sovraštvo temperenenikov, ker je javno in očitno izjavil, da nima s prohibicijo ničesar opraviti. Zagovarjal je le male davke na pivo in vino in večje za žjrane pijače.
Ker se temperenčni fanatiki že od nekdaj hvalisajo, da imajo za seboj vso duhovščino, jih je izjava največjega cerkvenega dostojanstvenika naše dežele zelo razburila. Kot razkrinkani Jažniki vedno delajo, so šli v svoji predrznosti tako daleč in obdolžili kardinala Gibbonsa. da je plačan zagovornik prodajalcev pijače. V resnici je pa kardinal istega mnenja kakor papež v Rimu, ki smatra vse tempereneno gibanje v taki smeri kot ga vodijo naši fanatiki, za blazno.
Nadškof Messnier v Milwaukee je proti temperenenim fanatikom nastopi! sledeče: *'Njili delovanje je prenizk« »t no in pre smešno, da bi ;ra upoštevali. Kardinal Gibbons je prevelik jiiož, da bi ga moralo žaliti očitanje fanatičnih prohibicijonistov... Je pač bifjotni napad fanatikov in pač ne «"nsten za one osobe. ki stoje na višjem stališču, ki si same dovo-Ijiijrj" vsega v izobilici, ljudem bi pa radi odtrgali od ust najpotrebnejšo pijačo. Ko sem slišal, da se je kandinal Gibbons izrekel proti temperenčnemn »ibanjn, sem že naprej povedal, da ga bodo slednji napadli 7. vso silo in z lažmi, ki so le njim prirojene. Nesramnega-napada temperenčnikov je bilo toliko lažje pričakovati. ki>r je kardinal Gibbons ngledna '»S4iba. ktere mnenje se upošteva v vseh krogih."
Nadškof je govoril resnico. Kardinal Gibbons je vse preveč spoštovan v javnosti, da bi ga moglo zadeti tulenje vodenih fanatikov. Da celo nečastno bi bilo od njejra, če bi jim odgovarjal. O bi se zagovarjal, bi s tem pripisoval temperenčnikom nekak pomen, ktero^a slednji v nobeni meri ne zaslužijo.
Ob tej priliki je ugledni nadškof iz Milwaukee izrazil tndi lastno stališče napram tem^renčnikom. "Vedno sem delal razloček med zmernostjo (temperance) in med popolno vzdržnostjo (total abstinence). Mnenje, da mož. ki zmerno spije kozarec poživljajoče pijače, ni dober drug v javnosti, je popolnoma krivično in pogubljivo. Tcmperenea ne znači popolne vzdržnosti, temveč le zmerno uživanje. Jaz sem popolnoma, proti vsem onim, ki <;e trudijo, da uvedejo postave, ki so proti osobni ■vobodi, postave, ki nikakor ne morejo koristiti občnemu blagru in blagostanju."
To je mnenje dveh najbolj vplivnih mož katoliške cerkve v naši deželL Temperenčniki. in sicer fanatični, so • tem dobili zasluženo brco, ker so vedno in vedno izjavljali, da je za njimi cela duhovščina. Izjava dveh cerkvenih dostojanstvenikov jim bo zadostovala, da prenehajo s svojimi trditvami. Kot pa ima hudobija vedno mnogo potov, da doseže svoj cilj, ^ako bodo zopet fanatiki le pre-kmalo na delu ca svoje blazne ideje. Boj na celi črti tem nasprotnikom osobne svobode mora biti geslo vseh državljanov, in sicer se mora s tem bojem prifeti takoj. Nasprotniki razvijajo najživahnejšo agitacijo in so že opnstoSili eele države. NajbOlj-ie oroSje, lri ga ima v rokab ljudstvo, so volitve. Volite samo može, ktere poznate, da ne bodo nasprotovali vaii osobni svobodi in de dajte
Ameriška justica.
Pred nekaj meseei je dvanajst porotnikov v glavnem mestu "Washing-tonu oprostilo žensko, ki je pokradla in ubila moža svoje dobrotnice, ker se je je mož naveličal.
Nedavno pa se je pripetil v Chi-eagu še boljši dogodek. Postaran milijonar se je oženil z ženo, ki je imela preteklost. Ljubil jo je prisrčno in resnično; obdal jo je z vsem bliščem, kolikor je bilo v njegovi moči. Ženska pa je nadaljevala svoje občevanje s prejšnjirn ljubimcem. Slednji se je je pa tudi najbrž že naveličal, ker jo je nameraval zapustiti; v blazni ljubosumnosti je ustrelila ona, prelomilka zakona, "nezvestega" ljubimca.
Porotniki so jo spoznali nekri-vim. —
In množica ljudij, ki je prisostvovala obravnavi, je pri razglašenju te obsodbe glasno ploskala in se zahvaljevala porotnikom.
To že ni več bolestna sentimentalnost, to je podivjana blaznost. Isto čutstvo, nerazsodno in surovo, ki je prevevalo ljudstvo pri vzkriku pro-irlašenja nedolžnosti morilke in pre-šestnice, isto čutstvo preveva tudi poro! nike. ki oddajo enako razsodbo in ki prihajajo, iz istega ljudstva, ki se raduje, če je morilec oproščen. In zakonolomne frrešniee postanejo po porotniški razsodbi junakinje dneva. Kje je sedaj mor&la. nravnost, trdnost zakonske zveze in družinska skupnost? ("e ostane dejanje, ki je smrtno kaznivo, nemaščevano. kdo bo še imel strah pred postavami, ktere moramo vsi poslušati, in sicer ne le državne, ki so povsod različne, temveč moralne. Kadar je pretrgana moralna vez med narodom, je ni sile, ki hi mo°rln obdržati ljudij na nravni višini.
V očigled teptani pravici in justiei se nam mora vsiljevati vprašanje in razmišljanje: imajo-li tam, kjer abnormalno mnenje, ki nasprotuje zdra-'■i*iiii] človeškemu razumu, ponižuje pravosodje do poniževalne karikature. imajo-li tam ljudske sodnije še pravieo do obstojat
Črtice iz ruskega življenja.
časopis v vasi.
Spisal Aleksej Smirnov.
< asopis v tem gibanju, vršečem se pred našimi očmi, na deželi v resnici ne i<rra zadnje uloge; on je dosegel, da so kmetje na volišči z zavestjo oddajali svoje glasove, da simpatizi-rajo z inteligenco.
V vasi je že dolgo zatohlo vrelo in perijodično časopisje je pomagalo mužikom (kmetom), da so se orijen-tirali v tem, kar se odigrava v Rusiji; prišlo je naproti tistemu stremljenju, ki je v širokih slojih kmetstva brez miru iskalo izhoda.
Zadostuje, če povemo, da so kmetje v tistem momentu, ko je časopis prvikrat široko prodrl v vas — poslednjem času japonske vojne, — pokazali toliko požel jen ja po časopisju, toliko razumevanja in zanimanja za r-asopis, da ira v pravem pomenu ni enega zatohlega kota, iz kterega bi ne bil prišel krik: dajte nam časopis, pošljite nam vsaj jeden časopis!
Po podatkih statističnega oddelka moskovskega zemstva izhaja iz odgovorov dopisnikov iz 700 vasi guber-nije, da so skoro štiri petinke vasij (79 odstotkov) naročene na časopise in da pride na vsako vas dvoje do troje periodičnih listov.
Tam, kjer prihaja časopis v vas, potuje od roke do roke, od sela do sela in razpadne slednjič v cunjah daleč od kraja, kamor je došel prvikrat. Na časopis navadno ni naročena ena sama osoba, ampak po več skupaj, in kmet, ki zna brati, ga prebira drugim neukim. Okoli Časopisa se ustvarjajo tako rekoč politični klubi v vaških čajnicah (krčmah, kjer točijo čaj) in včasih nalašč v to najetih kočah; zaradi časopisa se dogajajo včasih neprijetni spopadi s policijo, kakor na primer v mestu Vjas-niki v vladimirski guberniji, kjer so delavci ubili stražnika, ki ir čajnici ni pustil citati lista "Rodnoje Reci".
"Ti, Pavel", so se-obrnili kmetje neke vasi jurjevskega okraja v vladimirski guberniji na svojega učenjaka, ki jim je prebiral časopis v zimskem času; "nikar ne orji in ne kosi, ampak Čitaj časopis in nam pripoveduj njegovo vsebino, in tvoje delo opravimo mi za-te."
In Pavel je bral časopis, ko je bilo največ dela, in pripovedoval, kar je bral, sovaščanom, ti pa so mu izrekali svojo zahvalo in pohvalo.
Da razumemo ulogo, pomen periodičnega časopisja v sedanjem gibanju na kmetih, zadostuje, ako navedem* nekoliko izjav kmetov, kaj velja do ber časopis v njihovih očeh.
Pisec teh vrst ima v rokah več pi sem od kmetov iz vladimirske indu strijske gubernije.
Ko sem prejel prvo številko "Sinr Otečestva", piše kmet iz jurjevskeg: okraja, ki je postal pozneje vnet pri staš konstitucijonalnih demokrato' (kadetov), tedaj sem skakal od ve selja kakor majhen otrok; smejn sem se in jokal. Potem sem tekal od hiše do hiše in sklical ljudi, dr 'm slišali, kaj piše ta pravični in svet časopis.
Drug kmet iz susdalskega okraja, naročen na "Sina Otečestva", piše: Ta časopis je zelo dober. Ko sem prvikrat seznanil z njim kmete, ga nekteri niso hvalili, ker ga niso razumeli. A začel sem jim ga še pogosteje prebirati, tedaj je bil vsem kmetom zelo všeč in zavidajo me. Kakšno srečo imaš ti, pravijo. Pri nas so naročeni ljudje še na "Djen" in pop dobiva "Svet", a najbolj hvalijo vendar "Sina Otečestva". Kmetje pravijo, to je resničen časopis. Prvikrat bi mi bil pijan kmet list skoro raztrgal, a zdaj ga tudi on sam hvali.	i
Od vas mi poslani časopis 14 Sin Otečestva" je zelo dober. Prejmite mojo in cele občine odkritosrčno hvaležnost. Tn cela občina hvali časopis, da je ta časopis zelo resničen in pravičen. Berejo pri na«; še "Djen". a ie«ra lisin ne hvalijo. "Djen" je la žn ji v list in zato ga tudi pošiljajo brezplačno. (Susdalski okraj, kmet M. 1. Bobrov.)
Zahvaljujem se Vam za časopis "Sin Otečestva", ki ste mi <ja poslali. Ta Časopis se je meni in kmetom tako priljubil, da so mi vsi kmetje naročili, naj se zahvalim, da nas slepih kmetov niste pozabili in nam IMjslali ceh. jako resničen časopis in nas podučili.
Iz navedenih pisem je lahko razvidno. kako silno je moralo razburili kmete, .la je vlada ustavila list "Sin Otečestva".
T »a je prišlo časopisje v pravem času v vas in da odgovarja že davno gojeni želji, dokazuje pismo nekega kmeta iz umromskega okrožja: "Zahvaljujem se naj ud a ne je za poslani •-asopis in za knjige. Razdelil sem vse med kmete in vsi so zelo zadovoljni z br a njem. Beremo v časopisu o enotnosti zemlje. Bili bi vsi veseli. a naši glavarji, starosfi in urjed-niki s<> vsem kmetom pregrizuili vrat."
Kmet, kteremu je bilo ustavljeno pošiljanje časopisa, toži: "Brez časopisov- je postalo vse čisto drugače; zdaj je zelo važen in zanimiv čas; tu in tam so kmetski štrajki."
Kmet Jevremov iz susdalskega o-krožja se zahvaljuje gubernijskemu zemeljskemu uradu za poslana semena in dostavlja: "Še bolj se zahva-Ijujem za poslani časopis, ki ga ne le jaz, ampak tudi vsi vaščani beremo s strastjo in ga zelo spoštujemo. Ne ene številke nisem odložil neprebrane in veliko dobrega sem profitiral iz tega časopisa,"
Kmet kovrovskega okrožja ima sledečo prošnjo: "AH bi ne hoteli biti tako ljubeznjivi in nam poslati brošur in knjig različne vsebine za zboljšanje in informiranje novega sistema, ker so te knjige za blagor sedanje?? zaroda ljudstva zelo koristne. Srčno se zahvaljujem za preje mi doposlane brošure; dajem čitati vsem, kdor le želi, in dajem jih celo v tuje občine, s čimer so vsi zelo zadovoljni."
"Časopis je za nas najbolj dragocen (v primeri s knjigami) in želeti je, da bi ga poslušal vsak z veliko vztrajnostjo." (Jurjevski okraj.)
Kmetje ne le da zelo povprašujejo po časopisih in jih vneto čitajo, am-p^ik začeli so tudi že soditi o smeri časopisov.
Vaški starosta ojasniškega okrožja piše: "Gibanje za osvobojenje Rusije se izraža tukaj zelo določno; smer je konstitucijonalno-demokratie-na. Časopis "Djen" z njegovo mo-narhistično smerjo so začeli ljudje zaničevati in z novim letom se pač nihče več ne naroči nanj."
Učitelj iz tovarniške vasi Tajkovo poroča: "Veliko se jih naroča na časopise. Delavci naročujejo "Svet" in "Birževija Vjedomosti"; gnili "Djen" je nekaj časa v pravem pomenu besede preplavljal poštni urad, a kmalo je zaslužil, kar mu gre, in zdaj ima samo še naročnike med dia-koni, občinskimi pisarji in vaškimi starosti."
Izraža se zahteva po krajevnim potrebam odgovarjajočem lokalnem Časopisu.
"Bilo bi želeti in zanimivo, ko bi imeli lokalen časopis. Prosil bi, da bi se ukrenilo, da bi se izdajal kakšen lokalen časopis, po zgledu vjat-
kavskega ali nižnjegorodskega lista, j ker bi krajeven časopis v gospodar- ; skem pogledu prinašal veliko koristi. ' Vse delovanje zemstva in ljudstva bi postalo znano, potom časopisa bi se dalo mnogo stvari zboljšati, dobivali j bi koristnih novic; med kmeti bi se našli ljudje, ki radi sprejemajo nova zboljšanja gospodarstva in ki bi v časopisu mogli naznanjati svoje uspehe drugim." (Susdalsko okrožje, kmet Habilin.)
Vas je Zrastla v zadnjem letu za celo glavo in časopisi so igrali znamenito ulogo v rasti tega orjaka. "V poslednjih dveh mesecih", piše vaški učitelj, "je "Sin Otečestva" prebivalstvo popolnoma izpremenil. '*
Uloga časopisja pa se je komaj šele začela. Njegov pomen je od dne do dne večji. Glavno korist od tega bodo imeli najprvo le radikalni elementi, ker ti se razumejo najbolj na živahno agitacijo.
Iz naše soseske.
Črtica. Spisal V. G.
Ko je umrla Kresonu žena, je žaloval ves teden. Govoril ni z nikomur, šel ni nikamor z doma. Ostal je sam na svojem domu. Edini sin Francelj je bil daleč tam za sinjimi morskimi valovi.
Mislite si siromašno k^čo ob gorskem pobočju. Vse naokrog jo zastavlja visoko drevje, burno in tajno šumeče v košatih vrhovih.
Sredi te gozdne samote torej je stala njegova koča. tiha in zakajena. Streha je bila slamnata in strma ter skoro do tal viseča, tako da so bila mala okna v večni senci. Na obojih so štrlele neprijazno prazne line na mimoidoče. Ob strehi se je vila mlada in močna jablana, pripogibaje krivenčaste veje pod težo sadu, ki je pravkar dozorevalo. Zdajpazdaj je padlo rudečkasto jabolko z drevesa in muhe so brenčale pod njim.
Vreme je bilo nenavadno lepo. Bili so prvi dnevi meseca kimovea. Solnee že ni več pripekalo, pač pa je prijetno obsevalo zemljo. Prve jesenske niti bele pajčevine. ki se je razpenjala od veje do veje, so se gugale v lahnem pišu.
Nedaleč od hiše je stal čebelnjak. Bi jle majhen in star. Iz panjev so drli kar eeli roji na ajdovo cvetje. Okrog se je širila prijetna vonjava s t rdi.
Na mali «?rčasti klopi je sedel Fran Kreson, lastnik te zakotne, gozdne domačije. Opiral je roko ob koleno in sivolaso glavo je imel sklonjeno globoko proti tlom, tako da je bil sličen velikemu klopčiču. Leta so mu bila pretekla v skrbeh in v bridkostih; obraz je imel nekaj krepkih in jasnih potez in vse lice je delalo utis nekake nezanesljivosti, kar je znak našega kmeta; on mora biti nezanesljiv, ker je zemlja, ki jo obdeluje, nezanesljiva; ta njen značaj se poprime vseh onih, ki jo razkopavajo, preide jim — dejal bi — v meso in kri in postane sčasoma nekaka podedovana hiba.
Po ozki stezici, ki se je vila in polagoma vzpenjala navzgor iz prijazne, prostrane doline, kjer je ležalo selo Podlesje, in se razširjala pri Kresonovem selišcu v kolovoz, je stopicala, opiraje se na zakrivljeno palico, stara žena; zasenčila je z roko oči. ker se ji je bleščalo in je pogledala gospodarja Franceta zelo začudeno. Solnee ji je oblevalo nemo obličje s svetlimi žarki. Bilo je to čudno razorano lice, slično razpokani ilovici. Roke so ji bile sesušene in krive, tako da so se zdele kakor krivenčaste korenine starega drevesa v gozdu.
Bila je to priletna beračica Rakova Katra, ki jo je poznalo staro in mlado daleč okoli radi njene bajne, čaro-dejne moči. Garanova ma^i iz vasi, Bog jim daj vse dobro in sveta nebesa, so pripovedovali, da so jo videli na kresni večer, kako je jahala na metli čez vas tja doli po dolini ter švisrnila kakor strela preko gozda.
France se je medtem vzravnal in je stresel glavo, kakor bi se hotel otresti težkih in mučnih mislij. Ne-kolikokrat si je pomel oči, kakor bi ne videl prav ter se je ozrl z mirnim in povsem resnim pogledom tja proti svoji domačiji, odkoder se je pomikala stara žena. Pri pogledu na njo je naježil obrvi, obraz se mu je nekoliko stemnil in zamrmral je polglasno :
"Že zopet je ta pregreha tukaj! Kakor huda vest, tako te zasleduje to ženšče, in primeruha, da se ji človek komaj ubrani."
Kresen je lul brezbrižen in malomaren napram vražam in čarobijam; zato se je Rakovi Katri samo nekam muzal in smejal, kadar mu je jela praviti, kako zna ona ozdraviti ljudi in pomagati vsakemu živinčetu, naj ima vrančji prisad ali kar si bodi še. Da, pripetilo se je, da jo je narav-
nost zapodil, češ, hudirja, ako bi ana res kaj vedela in mogla narediti, bi gotovo najprej poskrbela za-se, da bi se ji godilo dobro in da bi se ji ne bilo treba potikati okrog ljudij z bi-sago na rami in raztrgana, kakor bi i ji bile mačke razdrapale obleko. Saj pravijo, henteja, da je vsak sebi najbližji in človeku je to že nekako tako prirojeno.
V ostalem se je pokazalo, da ima ta "neverni Tomaž" iz gozda prav. On je živel pred to copernico, kakor so ji ljudje rekli, v miru, medtem ko je bilo veliko ljudij okolice pod vplivom njene moči. Celo bali so se te beračice, da ne bi jim škodovala pri živini in na polju. Kadar je pogoltnilo kakemu kmetu živinče zelenega pajka,- brž je menil in bil o tem za vse žive in mrtve prepričan, da mu je to storila Katra, ker ji je "bil dal premajhen dar.
Rakova Katra je prosjačila od soseda do soseda, povsod verno prisluškovala pomenke ljudij, bila zdaj tu in hitro kje v drugi vasi, pogovarjaje se z ženicami o letini, suši, in vselej je dostavila pri odhodu: "Svet je pohujšan in se je pregrešil, Bog je pa zato kaznoval ta rod; le poglejte, ljudje božji, kako je vse drugače na svetu; še cvetlice ne poganjajo tako rudečih cvetov kakor nekdaj, ampak zdaj vleče cvetje na modro. Oh ja, Bog nas je kaznoval!"
(Dalje prihodnjič.)
POZDRAV.	I
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno pa mojega brata Vince Železnikarja in njegovo seprogo v Murray, Utah, in moje sestre v Silver Springs.
New York, 5. sušca, 190S. v
Fran in Josip Železni kar.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam .vse prijatelje in znance po Zjedinjenih državah, posebno pa moje sinove Ivana, Valentina. Andreja, Franja in Josipa Ellz v Murray. I Hah. Vsem skupaj kličem: Na zdar!
New York, 5. sušca, 1908.
Magdalena Ellz.
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem naznanjam, da sem otvoril
NOVO MESNICO,
v kteri bodem prodajal vsakovrstno suho in sveže meso in to čim preje mogoče. Delal bodem klobase in jih doma sušil, kakor tudi plečeta, mast m sploh vse priredil bodem po staro-krajskem običaju.
Objednem vam hočem razložiti, kaj me je napotilo. V tukajšnjem mestu so vsi mesarji Američani ter prodajajo meso tako drago, da bi moral človek skoro za samo meso delati. Večkrat sem že čital v kakem časopisu, da se je cena mesu spremenila, toda pri nas je pa vedno jednaka. Radi lega poskusil bodem, da se prepričam, če res ni mogoče ceneje prodajati. Kdor se hoče prepričati, naj pride k meni na št. 9 Iron Street, t. j. četrta vrata od železniške proge v Canonsburgu, Pa., in sprevidel bode ceno vsakovrstnemu mesu in to za gotov denar.
Ce ne bodem mogel ceneje prodajati kakor drugi, bodem pa raje pustil,.»nikakor pa ne bodem rojake izrabi javal. Jaz sem popolnoma prepričan, da ceneje bodem prodajal kakor pa drugi, kteri naš narod izkoriščajo. Če pa ni tako, potem pa jaz nič ne vem.
Toliko naj zadostuje rojakom v pojasnilo in naznanilo.
Se priporočam za obilen obisk, s spoštovanjem
Jurij Žalec,
9 Tron Street,	Canonsburg. Pa,
(5-6—3)
tMovensko katoliško
podp. društvo
POJASNILO.
Slovencem v Zjed. državah in v stari domovini naznanjamo, da nismo z Anton Adamičem alias Karlinger iz Salamanca, N. Y., v nikakem sorodstvu.
Karol in Ivah Adamič,
New York. Josip Adamič; San Francisco, CaL (3-5—3)
■»■"■■■'	■-■■■	-n-............._. .
VALVAZOR v usnje vezan, skoraj nov, j« na predaj. Več pove
Upravništvo "Glasa Naroda".
Kje je moj oče JANEZ SAVRŠNTK? Doma je iz Skocjana na Dolenjskem. V Ameriki je že 17 let, najpreje je bil v Kansas City, Kan., in nazadnje pred 8. leti v Chicagu, HL Ker pa ne vem, kje se nahaja že 8 let, zato prosim cenjene rojake, če kdo kaj natančneje zna o njem, naj blagovoli naznaniti nje-govej hčeri: Hedvika Rabsel. P. O. Box 103, Kenosha, Wis. _ (3-9—3)
svete Barbare
JQedlnJene države Severne- Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
wnodnodl. januarja 1902 "V drŽavi Pennaylvanip,
»dnjk:
ODBORNIKI:
Predsednik: AJLOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana.
L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
\--
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Fm KAROL ZAL.AR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. • FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Brad dock Avenue, Bra4-dock, Pa.
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kail. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA^.

Telefon 246.
Frank Petkovšek
Z20 Marketf Street,
Waukegan, III.
priporoma rojakom svoj
I	SALOON, J
M	v ktei •eni v^dno to<*i sveže pivo, dobra, vina in whiskey, ter p
H	ima iu razpolago fine smodke. jr
§	Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v ^
«	zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorkn. pr
Kje je MARTIN ZAMAN? Doma je iz St. Ruperta na Dolenjskem, ee-Erar sliko tu vidite. Omenjeni je zelo deluboječ, objednem ima pa zelo dolge prste in je nevaren tujem blagru; vse mu je dobro, bodisi denar ali blago. Dne 18. febr. je od tu izginil in z njim $150 v vrednosti. kakor tudi hrane in stanu ni plačal. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov in ga mi naznani, dobi $10 nagrade. — Jacob Urbas, 759 Coloman Ave., Johnstown, Pa. (10x 5-3 v 2 d)
Iščem ANTONA KOMAR, s kterim sva bila pred 2. leti v Frontenac, Kansas. Omenjeni je bil pri meni na stanu in brani. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi, ker dobro zna, kje sem. Ce se ne oglasi, bodem pa obelodanil, zakaj ga iščem. — Thomas Žovle, P. 0. Bos 62G, Black Diamond, King Co,, Wash.	(5-6—3)
PROŠNJA.
Obračam se do svojih dobrosrčnih rojakov s ponižno prošnjo.
Že šest
mesecev je minilo, odkar me je zadel mrtvoud, da ne morem več zaslužiti vsakdanjega kruha. Od vseh sem zapuščen, nimam ne centa za zdravila. Rad bi se podal v stari kraj, pa ne morem. Zato se obračam do vseh dobrosrčnih rojakov, da mi po svoji moči podele kak denarni pripomoček, za kar jim bodem srčno hvaležen in jim že zdaj kličem stoterni: Bog povrni!
John Leveč,
P. O. Box 275,	Manor, Pa.
(3-16—3 v 2 d)
. SLUŽBO DOBI
mlada Slovenka, ktero veseli pomagati gospodinji v kuhinji. Plača od $18 do $20
na mesec. Oglasite se pri
John Eorn, 1803 South Washington Street, (3-5—3)	Butte, Mont.
Kje je IVAN HRIBERNEK1 Pred 9. meseci bival je v Bloctonu, Ala., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam oglasi. — George Kafner, Box 283, Blocton, Ala.	(3-6—3)
Kje je FRAN MIHIČT Doma je ix Travnika. Pred enim letom je šel v Ashtolo, Pa. Kdor izmed rojakov ve zanj, naj blagovoli poročati bratu': Matthew Mihie, Box 22, Straight, Pa.	(3-&—3)
Za vsebino tujih oglasov ni odgo* vorno ne upravništvo ne uredništvo.
A VSE BOLNE v
Slovence v Ameriki
ZASTONJ!!!
Zastonj! = Zastonj! *
Predno se Vi kje do knkega zdravnika n i zdravilnega zavod i obrnete, pišiie na n::s in nam povejte, na kateri bolezni trdite. Mi Vam pošljemo praktično i!ustrova-no knjigo, kjer je Vaša bolezen opisana, katera se imenuje

Spoznajmo se"
ZAUPANJE
pri svojih rojakih FR. SAKSER CO-, 109 Green vi cb St., New York, in 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.
je bolje kakor zlato in to ima
Ravno tako dopošljemo vsakemu, ka'cri na tajni bolezni trpi, našo veliko k:ijigo
"Venus in Njegovi Greto"
ZASTONJ.
Te knjige se dopošljejo samo tistim, ki na tajni bolezni trpijo zdravi ljudje iste ne dobijo.
Pri nas uživate popolnoma vednostno in vsekakor pošteno postrežbo.
Mi nismo Zaravilni zavod, ampak na nas obrnjene osebe so zdravijene z po celi Europi najboljše znanimi
" Zdravilnimi Sredstvi
OROSi "
\ saka bolezen je od
TREH SLOVECIH ZDRAVNIKOV
preiskana tako, da ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava. Edin sam zdravnik se lahko moti, ampak trije zdravniki nikakor ne morejo zgrešiti.
Pišite Se danes na nas v Vašem maternem jeziku in pošiljajte pisma na
AKADEMICNO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO
Dr. ROOF, specijalist za spolne bolezni.
Dr. KNIGHT,
specijalist za notranje bolezni.
Dr. SPI LUNGER, specijalist za diagnostiko.
% America Europe Co.
(OROSI)
2128 Broadway
NEW YORK.
asii


aiSi


■
A- ■ - >■

Katol. Jednota.

Inkorporimia dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY/MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Fran Medoi, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, 111. Podpredsednik: J/k ob Zabnkovec, 4824 Blackberry Street, Pitts-fcor*, Pa.	I
Glavni tajnik: Jurij L. Brofifc, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maks Kriifaik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Go vie, Box 105. Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik nadsutruega odbora, Box 57, Braddoek, Pa. Alojzij Virant, EL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Lorain, Ohio.
Ivan Primožič, HL nadzornik, Box 641, Eveleth, Mli»>
POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Mich.	T
Ivan KeriiAnik, IL nadsornik, Box 138, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, IEL porotnik, 710 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, ffoliet, ILL	•	|
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Bos 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poSiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošKjajo na predsednika porotnega odJttfxra: MICHAEL KLOBUČAR. 115 7tb St., Calumet. Mich. Pridejam morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Nagloma je umrl v št. Jerneju posestnik Franc Recelj.
Umrla je vdova Ne/a Zupančič, pocestnica iz Jurjeviee pri Hibnici.
Samomor. Dne 18. febr. okoli 5. po-poludne >e je ustrelil v hotelu "Stadt Wien" v Ljubljani upokojeni domobranski stotnik iz Trsta Leojwdd Za-nardi. Zadel se je v levo stran prsi, toda ni bil takoj mrtev. Xa lice mesta došla zdravnika drja. Prossinagg in Illner sta mu dala prvo poimoč, potem pa odredila, da so ga prepeljali z rešilnim vozom v garnizijsko bolnico, kjer je drugi( dan ob 5. uri zjutraj umrl. Povod samomoru so baje neke zasebne zadeve.
PRIMORSKE NOVICE.
Nezanesljiva služkinja je 271etna Josipina K., doma iz Kobarida. Dne 17. febr. sta jo dva policijska agenta aretovala v hiši št. 3 v ulici S. Lazza-ro, kjer je služila. Prej je Josipina K. služila pri družini Jakoba Benedetich v ulici del Belvedere. Dne 28. januarja je pa Josipina nenadoma zapustila to službo in odšla. Pozneje so Bene-dettichovi konstatovali, da je Josipina odhajaje vzela seboj neki plaše. vreden 80 kron, dve britvi, vredni 10 kron, in pa več perila, v skupni vrednosti 30 kron. Benedetiehevi so jo radi tesra ovadili policiji. Poleg te ovadbe je pa bila vložena na policiji še druga ovadba proti Jošipini: neka Marija Uršič, stanujoča v ulici Massimo d'Azeglio, pri kteri je Josipina prenočevala meseca novembra m. L, jo je ovadila, da jej je ukradla škarje, svileno naramno ruto in pa jopič, v skupni vrednosti 24 K
Tepen je biL 281etni zidar Anton Peberšič. stanujoč na Vrdeli. je prijavil na policiji, da sta ga pretepla 21-letni dninar Marko Tičič in pa 261et-na lahkoživka Marija Goršek. Bil je namreč ž njima v neki krčmi v ulici della Punta del Forno in tam se je bil spri ž njima. Tičič ga je baje udaril večkrat s stolico in ga ranil na glavi in na desni roki, Marija Goršek ga je pa "mazala'* po glavi s klju-če-n in ga tudi ona ranila.
Preprečen poskus samomora. 26-letna Marija K., soproga Josipa, stanujoča v ulici delle Pescheria, je hotela neiavno okolu polnoči skočiti v morje z obrežja della Sanita. Neki redar je pa še pravočasno opazil njeno početje in jo ustavil in pridržal ravno, ko je hotela skočiti v morje. Redar jo je s kočijo spremil v bolnišnico, kjer so jo pridržali le par ur, a ko so uvideli, da se je pomirila, so jo izpustili.
Poskus samomora. 481etni Daniel Zegler, stanujoč v ulici Antonio Cac-i cia št. 8, je nepoboljšljiv pijanček. Neslavno je nekaj razgrajal doma, valed česar so ga bili redarji aretovali in odvedli na policijo, kjer so ga pridržali Čez noč. Ko se je vrnil domov, je pa spil nekoliko karbolne kisline, ▼»led česar so njegovi domači pozvali zdravnika z zdravniške postaje, ki mu je izpral želodec in ga dal prenesti v mestno bol^šnico.
Z revolverjem v roki se^jo žet al po
ulici di C rosa d a 281etni Josip C. Revolver sicer ni bil nabasan, vendar so bežali pred Josipom C. vsi. ki so ga sreča vali. Dva redarja sta pa Josipa aretovala in odvedla na policijo, kjer -o ga vzeli na zapisnik in ga dejali pod ključ. Josip C. nima nit! orožnega li-ta.
Ker je kazal nož. 171etni postopač Luka C., stanujoč v zasrati della Ma-rinella, je delal na zgradbi neke hiše
v ulici Tigor. Pri sebi je pa imel 11 centimetrov dolg kuhinjski nož. In ta nož je pokaral svojim tovarišem na delu. med temi tudi zidarju Ivanu B. Zdi se, da je proti temu poslednjemu izrekel celo kako grožnjo, kajti Ivan B. ga je dal aretovati.
Ukradel ji je uhane. Lahkoživka Terezija G., stanujoča v ulici sv. Filipa. je dala aretovati 271etnega Ivana P.. ker ji je iz ušes ukradel uhane, vredne 2G kron.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Umrl je dne 17. febr. v Celju Fran Ravnikar, železniški nadzornik v pokoju po daljšem bolehanju v 69. letu svoje stari>ti. Ravnikar, ki je zadnja leta bival v Celju, je bil kranjski rojak. je prišel mnogo po svetu, a rodu svojega nikjer ni zatajil.
HRVATSKE NOVICE.
Baron Rauch na Dunaju. Hrvatski ban Rauch je dospel na Dunaj ter imel z ministerskim predsednikom dr. Wekerlem razgovor, v kterem mu je poročal o položaju v Hrvatski, ki po njegovem mnenju ni posebno ugoden, vendar se nadeja, da fee počasi zbolj-ša. Sedaj bo baron Rauch vsprejet od cesarja v :.vdijenci. Stavil bo vladarju predlog o sklicanju hrvatskega sabora, ki se ima po zakonu sestati naj-dalje do 12. marca. Ko bo določen dan sklicanja sabora, se razpišejo nove volitve, ki se bodo po vsej Hrvatski vršile na en in isti dan.
Vojska in volitve. Iz Zagreba javljajo, da je vlada naprosila zborno poveljstvo, da bo vojska pripravljena. Sodi se, da hoče Rauch to izposlovati na Dunaju. Gotovo seveda ni o tem še znano ničesar.
Madjari in Reka. "Pesti Hirlap" zagovarja misel, naj bi se na Reki, ki spada sedaj pod senjsko škofijo, ustanovila posebna škofija ali vsaj vika-rijat. V tem poslednjem slučaju naj bi ta vikarijat spadal pod kako ogrsko škofijo, n. pr. pod Pečuh ali pod Ostrogon. List meni. da bi sedanje prilike bile ugodne za rešitev tega vprašanja. Sveta stolica bi se temu ne protivila. ako bi ogrski minister za bogočastje hotel to vprašanje sedaj rešiti. — Skromni pač niso ti Mi-djari!
Supilov mandat. Baron Rauch je izjavil nekemu politiku, kakor poročajo iz Budimpešte, da ne pride Su-pilo na noben način več v hrvatski sabor. Supilo da ima sicer večino v delniškem kotaru, toda predsednik volilne komisije da dobi nalog, da sploh ne pripusti kandidature Supila, češ, da nima Supilo v Hrvatski pasivne volilne pravice, ker da niso izpolnjeni pogoji, ki jih zahteva volilni zrfkon. Njegova prva izvolitev v Glini da je
k
bila nezakonita, ker ne biva še deset let v Hrvatski.
Strahovita eksplozija na Reki. V
nedeljo 23. febr. popoldne je pri Reki v tovarni kemičnih produktov "Union" nastala strašna eksplozija kotla. Strojnico je vso razneslo. Eksplozija je zahtevala tudi človeško žrtev. 251etnega kurjača Nikolaja Bru-siča iz Krka so potegnili vsega razmesarjenega izpod razvalin. Težko je ranjen strojnik Alojzij Kukrecht, dva druga delavca pa le lahko. K sreči se je eksplozija zgodila v nedeljo. Ako bi se bila kak delaven dan, bi bilo gotovo mrtvih mnogo oseb, ker dela v tovarni 150 ljudi. Materi jalne škode je 400.000 K, ki je pa seveda še mnogo večja, ker bo vsled pokončane strojnice (morala tovarna stati. Eksplozija je bila tako strašna, da so težka bruna z razdejanega poslopja letela 50 metrov daleč in da je bilo detonacijo čuti 10 km na okrog.
BALKANSKE NOVICE.
Grška propaganda v Macedoniji.
V Da rdi v goriškem okraju so našli mnogo pisem, ki odkrivajo njih akcijo v Macedoniji.
Uprava Bosne in Hercegovine. O-
grska delegacija je razpravljala v seji dne 15. febr. o okupacijskem kreditu za leto 1908. Hrvatska delegata dr. Vinkovič in dr. Babic sta se zavzemala za avtonomijo Bosne ter se pritoževala nad germanizacijo v zasedenih deželah. Dasi v deželi pravzaprav ni Nemcev, vendar se od vseh javnih uradnikov zahteva znanje nemškega jezika. Po novem tiskovnem zakonu se postopa s časnikarji, kakor z navadnimi hudodelci. — V podrobni debati je govoril minister baron Burian, ki je rekel, da je 83 odstotkov vseh uradnikov v Bosni in Hercegovini Slovanov, med ostalimi 17 odstotki pa niso le Nemci, temuč tudi Madjari. Italijani in Rumuni. Vsak Bošnjak, ki ima potrebno kvali-fikacijo. se mora glasom statutov namestiti. Danes je že 125 Bošnjakov javnih uradnikov. Znanje nemščine se obligatorično ne zahteva, pač pa znanje deželneira jezika. Kar se tiče
»T.
očitanja absolutizma, je Avstro-Ogrska prevzela v Bosni le osrednjo oblast z nalogo, ustvariti urejene razmere, da bo mogoče polagoma preiti k ustavnosti, s čimer se je že pričelo. C lede tiskovnega zakona je treba vedeti. da je časopisje v Bosni mlado in mlade so tudi moči, zato je troba te elemente šolati, knr je mogoče le tako. da se tiskovni zakon natančno izvršuje. Po vsestranski ministrovi raz-ložitvi je bil proračun v splošnem in v podrobnostih sprejet.
RAZNOTEROSTI.
Bolgarski knez se boji škatelj. Bolgarski knez Ferdinand, potujoč k svoji nevesti, je stopil v Budimpešti iz vlaka. Xa kolodvoru je zapazil človeka. ki je imel v roki kovinasto škat-Ijo. Knez <ra je takoj imel na sumu, da je atentator, ki ga misli umoriti. Knez je smrtno prebledel ter je začel z rokami mahati, nakar je pritekel k njemu policijski nadzornik, in doznavši, za kaj se gre, je človeka s škatljo aretiral. Knez se je oddahnil, a na policiji so dognali, da mož ni atentator ter v škatlji ni imel peklenskega stroja, tem up — marinirane slenike.	^
Časnikarjeva usoda. V nekrologu, ki ga je spisal Hugon Vitman pokojnemu glavnemu uredniku N. Fr. Pr. Ed. Bacherju, je čitati o usodi časnikarstva in časnikarjev sledeči odstavek: "To je časnikarska usoda, : ra-
va šola samo^itajevanja_____Castila-
kamen človek v tem stanu redkokdaj dobro " 'iaja.... Kdor želi, da se mu ime zvonČno prenaša od ust do ust, naj si izberi drug poklic. Celo o naj-neznatnejšem komedijantu je svet radoveden, "kako se imenuje, za časnikarja se svet niti najmanje ne ranima. Treba je, da piše, dobro piše, odlično piše, toda z zadnjo zapisano besedo naj izgi..e. Pod črto fv podlistkih) more tudi časnikar včasih okusiti nekoliko slave. Tu se navadno pod zadnji odstavek vrže ime ali šifra. Toda isti časnikarski običaj, ki to dovoli ali celo zahteva, ne trpi nobenega znaka pod uvodnimi članki, da bi se pisec spoznal. Napisal ga je gospod Nihče, ki vsak večer začne svoj posel ter se muči cele noči, da zjutraj nikdar sito občinstvo dobi k telesnemu zajtrku tudi duševni užitek. Da, to je časnikarska usoda, in časpikar je ne zahteva boljše. Dobro je, ker ravno ima poklic, ki zna živeti brez slave, dasi navadno deli slavo. List za listom spušča časnikar, da poletijo po svetu, a na nobenem listu ni zaznamovana njegova osebna vrednost. Časnikarjeva slava ostane anonimna, slava brez naslova, glas brez imena.
Avtomobilna pošta v Turčiji. Iz
Carigrada se z dne 11. febr. poroča: Kakor poroča "Ik da m", je sklenilo turško poštno ravnateljstvo, da uvede avtomobilno poštno službo me?! E reki i, končno postajo bagdadske železnice, in Aleppo, ki se pozneje naj-brže podaljša do Bagdada.
Zadolženi častniki. V avstr. vojnem ministerstvu proučavajo že dalje časa razne predloge za razdolžitev častnikov. Dosedaj so dognali 30 milijonov takih dolgov, a to niti polovica ni. Vojno ministerstvo namerava izvesti razdolžitev z obveznim rentnim zavarovanjem.
Železniški ravnatelj — poglavar roparjev. Ravnatelja železnice Moskva-Kazan, Šubanova, so zaprli, ker se je izkazalo, da je bil poglavar velike roparske čete, ki je poropala in pokradla za več milijonov vrednosti.
Huzarski poročnik — mesar. Pred enim letom je v Budimpešti kvitiral huzarski poročnik Aladar Sztolniczky ter se šel učit za mesarja. Sedaj je otvoril v Budimpešti svojo mesnico. » Za kanal od Donave do Odre bo avstrijska vlada že v prihodnjem zasedanju zahtevala od parlamenta naknadni kredit 259 milijonov kron.
Kje je moj bratranec FRAN RU-TART Po poklicu je mizar in doma iz Mokronoga na Dolenjskem. Pred tremi leti je šel iz starega kraja v Chicago, HI. Kdor od rojakov zna za njega, ali pa on sam, naj blagovoli poslati njegov naslov: Frank Podrasnik, 4192 Butler Street. Pittsburgh, Pa. (3-6—3)	4
IlipilUlIlipiMBUlIll. I.^Ull
I Pozor rojaki!
f Naravno in fino Concord vino
P prodajam galon po 50 centov. I Za obilo naroČil se priporočam, ter vsakteremu zagotavljam dobro postrežbo.
Frank Šali
Box 363 Nothingham, O.
dAuu&a: 'a n-Jhnfcr '.dMlu. natou-:^, ... ..gli-
VABILO NA NAROČBO
MOHORJEVIH KNJIG
Do 20. marca sprejemamo naroČbo knjig družbe sv. Mohorja za L 1909. Ud ni na s poštnino vred znaša $1.00.
Naročniki prejmejo knjige svoje-časno po pošti registrovano. Družba izda za 1. 1909 sledeče knjige:
1.	Zgodbe sv. pisma, 15. zv.
2.	Presv. Srce Jezusovo, molitve-nik.
3.	Simon Gregorčič.
4.	Umni čebelar.
5.	Slovenske večernice, 61. zv.
6.	Koledar za leto 1909.
Mi naročimo običajno več knjig, toda imena poznejših naročnikov ne bodo v družebenem koledarju tiskana. Najhitreje dobe knjige oni, kteri jih pri nas naroče.
UPRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA', 109 Greenwich St., New York, N. T. PODRUŽNICA: 6104 St Clair Avenue, K. E., Cleveland, Ohio.
»»or*IN VKN/CUU, 1017 P. 62nd Street. N. E., Cleveland, Ohio izdelovalec-kranjskih in nemških
M A R M O IN I K.
Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od {22 do 545. Plošče so iz najboljšega cinka. Iz-delujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od {15 ao 3>e0.

Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo^za plešaste in golobradce, od katerega v 6 :ednih lepi lasje, brki in brada popol-noma zrastejo, cena $2.50 ! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., la je to resnica se jamči $500. Pri na* -očbi blagovolite denarje po Post Money i Order pošiljati,-
Jakob Wahcic,
P. O. Box 69 CLEVKLANr OHIO.
' • - • • v "J**.
•i si-i S f i II.;.
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gbstilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu. __ Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke.
Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja I
Za obilen poset se priporočam ndani Božo Gojsovič, Johnstovn, Pa.
NA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA
Dobro črno in belo vino od 35 dc 45 centov galon a.
Staro belo ali črno vino 50 cento* galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galor rina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
STEPHEN JAKŠE, Crockett, Contra Costa Co.. OaL
NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR. IVAN PAJK P. O. Box 126, Conemaugb, Pa., je z nami v zvest vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo.
Dotičaik ima tudi t safari rasno-vrstne slovenske knjig« po izvirnih
FRANK 8AKSER 00. ("<Uas Naroda.")
NAZNANILO.
Pošta nam je vrnila 3 zavitke Mohorjevih knjig, ktere smo registrovano poslali, in sicer na: Rudolf Rem-sak, Forbes, Colo., Frank Furlan, Valley Junction, Wash., in Josip Jadan, Mannor, Pa.
Kdoa^bd teh rojakov želi imeti svoje knjige, mora nam 80 centov v poštnih znamkah poslati, ktere «mo morali za vrnenje registrovane pošiljatve v znamkah na dotični urad poslati.
Upravništvo "Glasa Naroda".
(28-2—5-3)
NAROČAJTE IN CITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novih j
50.000
iztfsov.
se zastou j razdeli med Slovence.
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
Priporoča rojakom svoja izvratn* VENA, kten \ kakovosti nadkrilju-jejo vaa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) prodajan po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRIN JE VE C, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga Iona. — Najmanje posode za -žganj* so 4^2 galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča iOHN KRAKER.
Euclid, Ohio.
"ZDRAVJE" Katero Je Izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih tožko prisluženi denar.
Zatoraj rojalci. ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
rj-1-pq—P1
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK. N. 1.
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo.
Rojaki, naročajte m na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
Zdravju
najprimernejša pijača je
^LEISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev !n drugih.
Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zvebie pri Geo. Travnikar*ju 6102 Si. Clair Ave. N.fcT. teteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
Najprvpravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. ^
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
Vs: spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav:
ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, % ARGENTINA.
Y mesecih maju in juniju se bodeta zgoraj navedenemu brodovju pridružila še dva druga nova potniška ] parnika.
Cene vožnih listkov iz N£W Y0RKA za III. razred so do:
TRSTA............."................................$2&—
LJUBLJANE........................................$28.60
REKE.................................^...........$28,—
ZAGREBA..........................................$29.20
KARLOVCA............................T\..........$29.25
II. RAZRED do TRSTA ali REKE..................................$55.—
Parobrod "EUGENIA" odpluje 12. Marca 1908. Parobrod "LAURA" odplaje 25. Marca 1908.
Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK.


Rodbina, Polaoeških.
Eonimn, poljski spisal H. Bienkiewicx, poslovenil PodravmkL
TRETJA KNJIGA.
(Nadaljevanje.)
Bilo je moči slutiti, da umeje s pomočjo možgan, kako ga je doletelo aekaj izrecno radostnega in da spoznava, kako naj se veseli, toda srce ne čuti tega. Srce se je kazalo samo v skrbeh in v zanimanju, s kterim je začel izpraševati gospodično Heleno, kaj namerja in kaj se zgodi z njo. Gospodična Helena mu ni hotela odgovoriti, nego je le splošno omenila, da se hoče odreči svetu in da je njen sklep neizpremenljiv. Rotila ga je, naj ne ugonobi svojih zmožnosti in ne ■kani nad njemu udanih oseb; do te-ga, ji je bilo največ. Govorila je z njim kakor mati, on pa je ponavljal neprestano: "Pisati hočem zopet, brž ko popolnoma okrevam," ji poljubljal roke ter imel solze v očeh. Kdo ve, ali je bila to solza sočutja do nje, ali žalost otroka, ki ga zapušča dobra in draga, pestunja t Gospodična Helena p* je dejala, da se od tega trenutka smatra za gosta v tej hiši in da namerja oditi čez dva dni.
Z&wilowski vendar ni hotel privoliti ter je z&hteval, naj ostane vsaj še teden dni. Naposled je privolila, češ, da ga ne užali in ne škoduje njegovemu zdravju. Nato se je pomiril ter kazal radost malega otroka, čigar prošnji je bilo ustreženo. Koncem večera se je pa zamislil, kakor bi se bil nečesa spomnil. Začuden je pogledal po navzočih in dejal:
"To je čudna stvar? toda zdi se mi, kakor bi se bilo vse to Ž? nekdaj pripetilo."
i\jlaneški je hotel uvesti v razgovor Tetelejši ton in je vprašal smehoma;
"V prejšnjem življenju, na drugih planetih, kaj ne?"
"Da, to je vse bilo že nekdaj," ponovi Z&wilowski.
"In te pesmi si pisal — na mesecu....t"
On dvigne knjigo, ležečo na mizi, jo pogleda, se zamisli in reče naposled:
"Zopet hočem pisati, brž ko popolnoma okrevam."
Polaneški se poslovi in odide. Se tega večera se je gospodična Ratkow-sk& preselila v sobico h gospe Mel-■icki.
XIX.
Da sta razšla Osnowski in gospa, ki sta imela v društvenem življenju dovolj odlično stališče, in da je Zawi-lowskema padlo v naročje veliko premoženje, to sta bili dve najvažnejši novici, za kteri se je zanimalo vse mesto. Ljudje, ki so tudi domnevali, da je bila gospodična Helena vzela mla-dejra sorodnika k sebi zaradi možitve, se niso mogli sedaj otresti čudenja. Nastalo je novo opravljanje in do-mišljanje. Ljudje so jeli šepetati med seboj, da je bil Zawilowski sin starega bogatina in da je zagrozil sestri s pravdo, češ, da je skrila oporoko; da se j- ona rajše sklenila odreči vsemu in oditi na tuje, nego da bi se postavila za malico škandalozni pravdi. Drugi so zopet trdili, da je vzrok njenemu odhodu gospodična Ratkowska in da so med tema gospodičnama nastale nezaslišane pohujšljive reči, ki ne dopuščajo nobeni pošteni rodbini, da bi še jemale gospodično Ratkow-sko čez prag. Bili so naposled tudi taki, ki so nastopali v imenu javne blaginje in gospodični Heleni naravnost odrekali pravico, da bi smela tako ravnati s svojim premoženjem. Pri tem so namigavali, da bi ga v danem primeru sami obrnili v večjo občno blagost.
Izkratka, govorilo se je vse, kar je le moglo ustvariti klepetanje, radovednost, lahkomiselnost in nepoštena zloba. Kmalu pa je dospela javni radovednosti nova hrana v poročilu o dvoboju Osnowskega s Kopowskim, pri kterem je bil Osnowski ranjen. Kopowski se je tudi Kmalu nato vrnil v mesto, sloveč kot junak v nenavadnih dogodkih, v ljubezni in v boju, neumnejši nego kdaj prej, toda obenem lepši nego kdaj prej ter sploh tako lep, da so ob samem pogledu nanj jela urneje utripati mlajša ia starejša srca.
Osnowski, ki je bil le lahko ranjen, se je zdravil v Bruselj u. Swirski je prejel od njega kratko poročilo o dvoboju, da se mu godi dobro in da sredi zime odrine v Egipet, da se pa še prej vrne v Pritulov. S tem poročilom je prišel k Polaneškemu in izrazil bojazen, ako se Osnowski ne vrne samo zato, da jfoišČe iznova zadostilo za krivico, ki mu jo je provzročil Kopowski.
"Prepiičan sem," je dejal, "če je bil ranjen, da je bil zato, ker je hotel biti. Po mojem mnenju je hotel samo nmrati. Jaz nisem malo streljal z njim pri Brnfinijn ter vem, kako strelja.
__
Videl sem, kako je streljal vžigalice in vem, da he bi videli Kopowskega, ko bi ga bil hotel zadeti."
"Moida," odgovori Polaneški, •'toda ker govori o potovanju v Egipet, nima očividno namena, da bi se dal ubiti. Naj le gre in naj vzame Za-wilowskega s seboj."
4 4 Res, da bi imel tudi Zawilowski nekoliko pogledati po svetu. Namenjen sem odtod kreniti k njemu. Kako mu je?"
"Pojdem z vami, ker ga danes še nisem videl. Dobro mu je, le vede se nekamo čudno. Ali še pomnite, kako ponosna in zaprta duša je bil? A sedaj je zdrav, toda iz njega je nastal majhen otrok; ob najmanjši neprijetnosti ima solze v očeh."
čez trenutek sta šla skupaj. Spotoma vpraša Swirski: "Je-li gospodična Helena še pri Zawilowskem?"
4 4 Da. Tako si žene k srcu njen odhod, da ji je žal zanj. Imela je oditi v tednu dni, toda sedaj, kakor vidite, je minilo že štirinajst dni."
14Kaj hoče storiti pravzaprav?"
"Nikomur ne pove nič odločnega. Verjetno je, da stopi kje v samostan ter bo vse svoje življenje molila za Ploszewskega.''
"A gospodična Ratkowska?"
"Gospodična Ratkowska je pri gospe Melniški."
"Ali je bilo Zawilowskemu dolgčas po njej?"
"Prve dni. Potem, kakor bi jo bil pozabil."
"Ako se ne oženi z njo v letu dni, poprosim iznova nje roke. Za Boga! Taka ženska, ko se omoži, se naveže na človeka."
"Žena mi je povedala, da ste ji včeraj govorili tako. Toda smejala se je tej grožnji."
"To ni grožnja — samo sreče nimam. ''
Nadaljnji razgovor jima ustavi kočija, v kteri sta sedeli gospa Kraslaw-ska in gospa Maszkova. Vozili sta se skozi drevored, da bi se nasrkali svežega zraka. Dan je bil jasen, toda hladen, in gospa Maszkova je imela toliko posla, zavijajoča mater v toplo obleko, da ju ni pozdravila in se ni zahvalila za pozdrav.
4Bil sem ondan pri njiju," reče Swirski, "to je kaj dobra ženska."
4Pravijo, da je jako vrla hči," odgovori Polaneški.
'To sem takoj zapazil tudi jaz, ko sem bil pri njiju, toda takoj mi je kot staremu skeptiku prišlo v glavo, da ji tudi prija naloga skrbne hčerke. Ali še niste zapazili, da ženske pogostoma opravljajo dobra dela zato, ker si mislijo, kako jim pristujejo?"
In Swirski se ni motil. Gospe Masz-kovi je prijala naloga požrtvovalne hčerke, toda ta všečnost je izvirala iz resnične naklonjenosti do matere in iz tega, da se je bilo v njej nekaj prebudilo in jo pretreslo, ko je videla njeno nesrečo. Swirski vendar ni hotel ali ni mogel izreči sam od sebe nadaljnje sodbe, da ženska kakor potrebuje v toaleti za nov klobuk aovo obleko in nove rokavice, tako zopet v dobrosrčnosti, ko je kdaj kaj storila, hoče biti nova od glave do pet. Zato ni nikdar povsem nemogoča izpreme-na ženskega značaja.
V tem sta dospela k Zawilowskemu. ki ju je radosten sprejel, zakaj že nekaj časa imu je bilo prijetno imeti okrog sebe ljudi, kakor se to navadno godi pri bolnikih, ki okrevajo. Ko je zvedel od Svvirskega, da skoro odide v Italijo, je jel siliti vanj, naj ga vzame s seboj.
44 Aha." si je mislil Swirski, "torej na gospodično Ratkowsko misliš le jako malo?"
Zawilowski jame dokazovati, da je že davno sanjal o Italiji; čuti, da ni kjer ne bi pisal tako lahko kakor on-di ob teh umetniških in arheoloških vtiskih med temi razvalinami, zaraslimi z bršljanom. Smejal se je misli, ki ga je navdehnila, in dobrosrčni Swirski je privolil brez ugovora.
"Toda dolgo se ne bom mudil on-<li," reče, 44zakaj tukaj me čaka nekoliko portretov, in vrhutega sem obljubil gospodu Polaneškemu, da pridem na krst."
Potem se je vrnil k Polaneškemu.
<4No, kaj, ali boste imeli sina ali hčerko?"
A Polaneški odgovori:
4' Naj je že, kar hoče, samo da bi se zvršilo srečno."
Ko sta onadva jela delati načrte za potovanje, se je poslovil in odšel v zavod. Čakala ga je pošta minulega dne. Zaprl se je v svojo delavnico, začel citati pisma ter si zaznamenoval ona, ki so zahtevala nujnega odgovora. Toda čez nekaj Časa ga pride motit v tem poslu nedavno sprejet pooblaščenec, češ, da hoče neka gospa govoriti z njim.
Polaneškega je to vznemirilo. Niti ni vedel, zakaj mu je prišlo v glavo, da ne more biti nihče drug nego gospa Maszkova. Slutil je neke prizore, in srce mu je jelo utripati nemirno.
Toda ob vratih se mu prikaže lice, ki se ga ni bil nadejal, smehljajoče ia veselo lice Maričino.
"Iznenadila sem te, kajf" je dejala. —
Polaneški, ko jo je ugledal, je po-
Vedno pri rokah.
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako iinate doma fitaro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain ExpeUer,
zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih )Om in hrbtu. Ono ima 3oletni . ■ j rekord svojega vspeha. JL I A Brez varnostne znamke "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
skočil z občutkom nepričakovane in velike radosti, jo prijel za roke in jel poljubljati drugo za drugo.
"Ti, draga moja! To je res iznena-da!" reče. "Kaj ti je prišlo v glavo, da si prišla sem?"
Po teh besedah ji jaime primikati £tol in jo posajaii kot dragega in oboi'em redkega gosta. Z jasnega njegovega lica je bilo videt, kako mn je prijetna njena navzočnost.
"Imam ti pokazati nekaj zanimivega," reče Marica, "in ker moram vrhutega mnogo hoditi, šefe dospela semkaj. Na koga si mislil, da pride? Priznaj mi takoj 1"
Po teh besedah se mu jame smeho-ma groziti, on pa odgovori:
"Tukaj se vrši zgolj trgovina. Nikakor si nisem mislil, da si ti. Kaj mi hočeš pokazati?"
"Glej, kakšno piamo sem prejela." (Dalje prihodnjič.)
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNIKI
francoske družbe, severonemlkega Lloyda in Hamburg-ameriške proge,
kteri od plujejo iz Nefw Yorka v Evropo kakor sledi:
V	HAVRE (francoska proga):
LA PROVENCE odpluje dne 12. marca ob 10- 4©p.
LA TOURAINE
odpluje dne 26. marca ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje 2. aprila ob 10. uri predpol.
LA PROVENCE odpluje 9. aprila ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje IG. aprila ob 10. uri dopol.
L A TOURAINE odpluje 23. aprila ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje dne 30. apr. ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje dne 7. maja ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje dne 14. maja oH 10. uri dop.
LA TOURAINE odpluje dne 21. maja ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje dne 28. maja ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 4. junija ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje U. junija ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 18. junija ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje 25. junija ob 10. tTri dopol.
V	BREMEN
Q (severonemški Lloyd):
KRONPRINZESSIN CECHJE odpluje dne 17. marca.
KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 24. marca.
KAISER WTLHELM IL odpluje dne 31. marca.
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 7. aprila.
KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 14. aprila.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 21. aprila.
KAISER WILHELM H. odpluje 28. aprila. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 5. maja. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 12. maja. KRONPRINZ WILHELM
odpluje dne 19. maja. KAISER WILHELM H. odpluje dne 26. aprila. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 2. junija. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 9. junija. KRONPRINZ WILHELM
odpluje 16. junija. KAISER ^WTLHELM IL odpluje 23. junija. KAISER WILHELM DER GROSSE odplnje dne 30. junija.
V HAMBURG (bamburško-ameriška proga):
DEUTSCHLAND odpluje dne 30. aprila.
DEUTSCHLAND odpluje dne 28. junija.
Za vsa pobližna ali natančna pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na:
PRANK SAKSER. CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju.
Dalje bo ie krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor
V	HAVRE (francoska proga).
LA RRETAGNE odpluje dne 19. marca ob 10. uri dop.
V	BREMEN (severonemški Lloyd):
BARBAROS S A odpluje dne 12. marea.
MAIN odpluje dne 19. marea.
BARBAROSSA odpluje dne 9. aprila. GROSSER KURFUERST odpluje 7. maja. MAIN odpluje dne 14. maja.
BARBAROSSA odpluje dne 21. maja.
NECKAR odpluje dne 30. maja. GROSSER KURFUERST odpluje 11. junija.
BREMEN odpluje 18. junija. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 20. junija. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje 25. junija.
BARBAROSSA odpluje 27. junija.
V HAMBURG (bamborško-ameriška orosa):
PENNSYLVANIA odpluje dne 28. marca. PATRICIA odpluje dne 4. aprila. »	AMERIKA
odpluje dne 9. aprila. KAISLRIN AUGUSTS VICTORTA odpluje 23. aprila. PRESIDENT LINCOLN odpluje 25. aprila. PRESIDENT GRANT odpluje 2. maja. AMERIKA odpluje dne 7. maja.
BLUECHER odpluje dne 14. maja. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 21. maja.
AMERIKA odpluje dne 4. junija.
BLUECHER odpluje dne 10. junija. PRESIDENT GRANT odpluje dne 13. junija. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 18. junija.
V TRST ALI REKO (Anstro-American Line): EUGENIA odpluje 12. marea.
LAURA odpluje 25. marca.
ALICE odpluje 14. aprila. ARGENTINA odpluje dne 23. aprila. MARTHA WASHINGTON odpluje dne 5. maja.
V ROTTERDAM (Holland-American Line):
NOORDAM odpluje dne 11. marea ob 12. opoldne.
STATENDAM odpluje dne 18. marca ob 10. uri dop.
NIEUW AMSTERDAM odpluje dne 25. marca ob 10. uri dop.
RYNDAM odplnje dne 31. marca ob 4. uri pop.
POTSDAM odplnje 8. aprila ob 10. uri dopol.
NOORDAM odplnje dne 15. apri. ob 4. uri zjutraj.
STATENDAM odplnje 22. aprila ob 10. uri dopoL
NTEUW AMSTERDAM odpluje 29. aprila ob 4. uri zjutraj.
RYNDAM odplnje dne 6. maja ob 9. uri dopoL
POTSDAM odplnje 13. maja ob 2. uri popoldne.
NOORDAM odplnje dne 20. maja ob 8. uri dopol.
STATENDAM odpluje 27. maja ob 10. uri dopoldne.
NIEUW AMSTERDAM odplnje 3. junija ob 8. uri zjutraj.
RYNDAM odpluje 10. jnnija ob L uri popoldne.
POTSDAM odpluje 17. junija ob 7. uri zjutraj.
NOORDAM odpluje 24. junija ob 2. uri popoldne.
V ANTWERP EN (Red Star Line):
FINLAND
odpluje dne 14. marca.
VADERLAND odpluje dne 21. marca.
ZEELAND odpluje dne 28. marca.
KROONLAND odpluje dne 4. aprila.
FINLAND odpluje dne 11. apr.
VADERLAND odpluje 18. aprila.
ZEELAND odpluje 25. aprila.
KROONLAND odpluje 2. maja.
FINLAND odpluje dne 9. maja.
VADERLAND odpluje dne 16. maja.
ZEELAND odpluje dne 23. maja.
KROONLAND odpluje dne 30. maja.
FINLAND odpluje dne 6. junija.
VADERLAND odpluje dne 13. junija.
ZEELAND odpluje 20. junija.
KROONLAND odpluje dne 27. junija.
V SOUTHAMPTON
* (American Line):
ST. PAUL odpluje dne 14. marca.
NEW YORK odpluje dne 21. marca.
ST. LOUIS odpluje 28. marca. PHILADELPHIA odpluje dne 4. aprila.
ST. PAUL odpluje dne 11. aprila.
NEW YORK odpluje dne 18. aprila.
ST. LOUIS odpluje dne 25. aprila. PHILADELPHIA
odpluje dne 2. maja.
ST. PAUL odpluje dne 9. maia.
NEW YORK odpluje dne 16 maja.
ST. LOUIS odpluje dne 23. maja.
PHILADELPHIA odpluje dne 30. maja.
Conpiile Generale TmtlantipK.
. (Francoska parobrodna družba.)
Ako kds želi pojasnila še o dru gih, ne tukaj naznanjenih parnikih. naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in postrežem bode vsakdo vestno ix> hitro.
Vsakteri potnik naj si uredi tako da pride en dan pred odhodom par-nika v New York.
Kdor naznani svoj prihod, po kten železnici in kdaj dospe v New York pričakuje ga naš vslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi ina parnik brezplačno. Ako pa dospete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko it postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
Vožnje listke za navedene parni k e prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER OO., 109 Greenwich St, New York.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANI.
Postni parniki so z]
"La Provence" na dva vijaka. "LaSavoie" „ „ „ . "La Lorraine" „ „ „ "La Touraine" , „ u
"La Bretagne"...............
"La Gasgogne"...............
........14,200 ton, 30,000 konjskih moči
.........1-2,000 „ 25,000
.........i2,ooo „ 25,000 ;; "
........10,000 „ 12,000 „ "
......... 8,000 „ 9,000 "	"
8,000 ,, 9,000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopolndne iz pristanišča št. 42 North Kiver, ob Morton St., N. Y„
•LA PROVENCE La Bretagme ♦LA TOURAINE •LA SAVOIE »LA PROVENCE
12. marca 1»6I *LA LORRAINE 10. marca 1001 *LA TOURAINE 26. marea *LA SAVOIE 2. aprila 198S *LA PROVENCE 0. apri. lOOfi *LA LORRAINE
16. apr lOOa. 23. apr. 1008. 30. apr. 1908. 7. maja 1908. 14. maja 1908.
Painika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
/VI« VV. Kozminski, p-n oral ni agent za za pati
Oea..)orn St.. Chleasro. lik.
Telefon 1279 Rector, N. Y.
Fr. Sakser Co.
(Inkonporirana v državi New York.)
109 6REENWIGH STREET,	NEW YORK.
6104 ST. GLAIR AVE. H. E. CLEVELAND, 0.
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino.
|
Vloge izplačuje c. kr. posrni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; 1 jubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budapešti.
Prodaja
originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko	nl u-a.
Potnike počakamo iia železniški postaji ako	;<■<>.
in jih spremimo i:a parnik.
Kdor hoče biti solidno in brzo postrežen, naj se izvest i.o i
obrne le na
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK.
6134 ST. CLAIR AVE. N. E.. CLEVELAND, 0.
fN *


Nižie podDisana oriooro-Čam pottjctšiišS , in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importiraua vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York. ^ " * J)

MARKO KOFALT,*
249|So. Front St.,
STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih Stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje proda jem parobrodne listke za v stari kraj za vse b( ljše parnike in parobrodne proge ter pošdjam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Air« Marko lCofa.lt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER. CO.
ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI Hf NAJCENEJŠI DNEVNIKI

v Pittsburgu, Pa. k* okolici
Rojakom
naznanjam, da jo za tamoSnjl okraj moj
»edini pooblaščeni zastopniK za vse posle
> 4824 Blackberry Alley-
Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do • 8. ure zvečer.
Bujna— ga wpk> priporočam.
LF^ranlc Sakser.
11 jfrlftll j/t " ' Mlft"1 lil
____■■■>- ■_
A