\
List slovenskih delavcev Y Ameriki*
TELEFON: CHelsea 3—1242
No. I 58, — Stev. 1 58.
Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Port Offlot at New York, N. Y.f nnder Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1242
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 8, 1936 --SREDA, 8. JULIJA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
LEWIS JE PRIČEL ORGANIZIRATI AMERIŠKE JEKLARJE
-
Suša nikakor noče ponehati
JEKLAR. MOGOTCI NAPOVEDUJEJO VOJNO, TODA DELAVCI SKUŠAJO
MIRNIM POTOM DOSEČI SVOJ CILJ
•__
Voditelj organizacijske kampanje pripravljen na dolgo borbo. — Lewis se boji izzivanja industrije. — Oglase jeklarskih družb označil za "napoved državljanske vojne". — Vsakega prelivanja krvi bodo krivi industrijalci.
WASHINGTON, D. C, 7. julija. — Predsednik United Mine Workers of America, John L. Lewis, je sinoči po radio pričel kampanjo za organiziranje jeklarskih delavcev, pri katerem delu ga podpira 1 2 unij, ki so včlanjene pri American Federation of Labor.	1
V svojem otvoritvenem govoru je rekel Lewis, da bodo jeklarski baroni smotreno izzivali boje in prelivanje krvi, da bi preprečili, da njihovi delavci ne bi bili organizirani.
Lewis je rekel, da je American Iron and Steel Institute s svojimi oglasi v časopisih pogosto posvaril delavce, da se bo proti njim poslužil najskrajnejše sile in da so s tem svarilom lastniki jeklarn napovedali industrijsko in državljansko vojno. In tedaj je tudi Lewis izjavil, da bo vse nasilje prišlo od industrijalcev, ne pa od delavcev.
"Iz lastne iskušnje vemo/* je nadaljevat Lewis, "kaj pomeni to svarilo. Pomeni, da bodo zborovanja jeklarskih delavcev skušali razbiti pretepači in zločinci, ki so v službi jeklarskih tovarn; da bodo organizatorje brutalno pretepali; da bo tovarniška policija s pomočjo sodišč preganjala organizatorje in jih zapirala pod napačnimi obdolžbami in jih bo s silo izganjala iz kraja/*
"Z ozirom na to moram kar najodločnejše pov-dariti, da do stavk, nasilja in prelivanja krvi, kolikor bo v zvezi 7, našo organizacijsko borbo, ne bo prišlo vsled delovanja naših organizatorjev".
**Do .svojega cilja bomo korakali neumorno, toda postavno in mirno.
*'Obenem pa želim zastopnike jeklarske industrije svečano posvariti, da naš odbor njihove pro-tipostavne, brutalne taktike iz prejšnjih let ne bo trpel. Vsakogar v jeklarski industriji, ki bo zakrivil kake take nepostavnosti, bomo izročili sodišču.
"Ako industrija naznanja, da se boji produkcijskega motenja in celo bojev, pomeni fo toliko, kot da bo industrija s svojimi izzivači pričela take boje, kakorhitro bo organiziranje pokazalo kake uspehe, da bo izgledalo, da je organiziranje krivo vseh nemirov.
4 *S tem pa ne mislim samo podrejenih uslužbencev jeklarskih podjetij, njihovih stražnikov in drugih plačanih duhov. Izjavljam, da bomo poklicali na odgovor one, ki so v resnici odgovorni .— bankirje, ravnatelje in poslovodje jeklarskih podjetij, ki določajo načela in metode podjetij — od J. P. Morgan Co., ki kontrolira United States Steel Corporation, doli do drugih bankirjev, ravnateljev in uslužbencev jeklarske hierarhije."
Najpomembnejši dogodek današnjega dne je bjl, ko se Wheeling Steel Corporation iz Pitts-burgha ni hotela pogajati z stavkarskim odborom iz Pirtsmouth, Ohio.
Družba se je prejšnji teden pogajala s stavkarskim <?dbcromv toda danes je pogajanj nenadoma prekinila, ker je bilo v delavski komisiji nekaj drugih članov, kot pa v starem odboru.
Na koncu svojega govora je Lewis povedal, da ima sedanja kampanja dvojni cilj: I. Za jeklarske delavce priboriti gospodarsko in
BLUM ZASEGEL MUNICIJSKE __TOVARNE
Vsa francoska m uniči j-ska industrija je bila nacjonalizirana. — Pri prodaji orožja ne bo več privatnega dobička.
PARIZ, Francija, 7. julija. — Francoska nova vlada je že izdelala načrt za nacionalizacijo cele municijske industrije dežele. Ministrski predsednik Leon Blum je odboru poslanske zbornice predlo žil predlogo v tem smislu.
Na podlagi te postave bo prešlo 10 velikih tovarn za orožje v državno last, ko bo vlada ob-i javila tozadevno postavo. Med tovarnami, ki bodo prešle v državno last, so velikanske tovarne za topove Schneider v Le Cresotu, tovarna za strojnice Hotchkiss, tovarna za o-rožje Brandt in del avtomobilske tovarne Renault, ki izdeluje tudi tanke. Državd bo tudi prevzela ladjedelnice, ki se. še nahajajo v privatnih rokah.
O pogojih, po katerih bo država preivzela municijske tovarne, je bilo do sedaj le malo znanega. Vojni minister Edouard Deladier je nedavno izjavil, da ibodo te tovarne na-cijonalizirane samo tedaj, ako so tovarne v zvezi z izdelovanjem drugih izdelkov. Tak^o boste tovarni Hotchkiss in Renaut prodani državi samo delno, kolikor pride v poštev izdelovanje orožja, ostali del i pa ostane še vedno last prejšnjih gospodarjev.
Kako bo država izplačala delničarje, ni znano. Vlada pa je že izjavila, da bo pokupila delnice po povprečni vredno -sti zadnjih 5 let, ali pa bo delničarjem za nje dala državne »bonde.
Na vsak način pa je vlada odločna v tem, da v bodoče privatniki ne 'bodo delali dobička s prodajo orožja.
Pri zasegi municijskih to vara pa ima vlada še namen pripraviti mednarodno koaitro lo nad izdelovanjem orožja. — Blum je že rekel, da bo skušal sklicati konferenco evropskih držav, ki bodo razpravljale o mednarodni kontroli municije. S tem hoče Blum doseči razorožitev in postavljena bo mednarodna komisija, ki 'bo nadzirala izdelovanje orožja v vsaki državi.
J. ČIČERIN!
JE UMRL
Znani ruski diplomat je podlegel v starosti 64 let. — Iz inozemstva je podpiral revoiucijonar-no gibanje.
MOSKVA, Sovjetska Rusija, 7. julija. — Danes je umrl tkuaj v starosti 64 let bivši sovjetski komisar za vnanje zadeve, Jurij Čičerin.
Bil je na glasu kot eden najboljših sovjetskih diplomatov. Kmalu po revoluciji je prevzel vodstvo so.jetske vnanje politike ter je bil na svojem mestu do leta 1930, ko ga je nasedil Maksim Litvinov.
Najbolj se je proslavil leta 1927, ko je na razorožitveni konferenci zahteval, naj vse države odpravijo armade ter uničijo orožje, češ, da je to edina jamščina za svetovni mir.
Čičerin je bil sin visokega carskega" uradnika. Leta 1897 se je pridružil revolucij onar-nemu gibanju, nakar je odpotovali v Nemčijo. V inozemstvu je verno zasledoval razvoje v domači deželi ter je pomagal revolucionarjem, kjerkoli je mogel.
Po ruski revoluciji leta 1917 so ga v Angliji zaprli ter ga leto kasneje zamenjali za sir George Buchanana, angleškega poslanika v Rusiji.
Pokojnik ni bil poročen. Bil je skrajno marljiv ter j^ delal po osemnajst ur na dan.
Govoril je gladko rusko, nemško, angleško, francosko, špansko in italijansko.
ALI ČITATE ROMAN "GRAD HUBERTUS""
POSLANICA SE BO POROČILA
Mrs. Ruth Bryan Owen, ki je ameriška poslanica na Danskem, se bo danes v New Yor-ku poročila z Berge Rohdejem, kapitanom telesne straže kralja Kristiana.	,
Ženin je star 42 let, nevesta pa 50. Seznanila sta se pred šestimi meseci v Kodanju.
Mrs. Owen ne bo izgubila a-taeriškega državljanstva, ker bo vzela inozemca za moža ter bo tudi vbodoče vršila poslani-' mestu Gore.
NEGUŠSEBO ŠE BOJEVAL
Negus se je iz Ženeve odpeljal v London. — Devet poglavarjev se še ni podalo Italijanom.
ŽENEVA, Švica, 7. julija. —Haile Selassie, ki je po svo-
jem mnenju še vedno ^alj j SMRTNA OBSODBA JAPON-
vseh kraljev in vladar Abesi-', uije, je odpotoval iz Ženeve, razočaran in potrt. Upal je in ise zanašal na Ligo narodov, toda kar se je dogodilo te dni v Ženevi, je prepričalo njega
ZDAJ KAŽE ŽE ČETRTI DAN
TOPLOMER NAD 100 STOPINJ
CHICAGO, 111., 7. julija. — Neusmiljeno pripeka solnce med reko Mississippi in Rocky Mts, Ze četrtič v štirih dnevih je znašala vročina v tem žitnem pasu 100 do 119 stopinj Fahrenheita.
štirje dnevi so bili
in celi svet, da Liga narodov ni močna stavba.
Z negušem je odpotovalo nje govo spremstvo, kot zastopnika Abesinije <pa sta še vedno ostala rasa Kassa in Nasibu. Najprej gre Haile Selassie v London, od tam pa bo skušal priti v oni del Abesinije, ki ga italijanska vojska Še ni zavzela in se postaviti na čelo abe-
SKIH ČASTNIKOV
Zadnji
najhujša doba suše, toda dež se še vedno ne obeta, kajti vremenski urad v Washmgtonu pravi, da prihodnjih 36 ur na TOKIO, Japonska, 7. julija. dež ni mogoče upati in da bo - Vojaško sodišče je obsodilo že .?edaJ rekordna vrocma se
na smrt 17 voditeljev vojaške lm.lsa- . „. ,
vstaje v februarju. Proti taj! dosedanja škoda vsled suse,
razsodbi ni priziva, vsled česar seSa tudl v 'Prerijske pro-
bodo v nekaj dneh ustreljeni.
Vojnemu sodišču je predsedoval vojni minister general grof Juiči Terauči. Poleg tega je bilo na dosmrtno ječo obsojenih pet zarotnikov, na večletno ječo ipa 44 vojakov ter 8 civilistov.
Častniki in vojaki so se u-
sinski vojski, ki bo skušala pre-J prii 26. februarja in umorje-
gnati sovražnika iz dežele. V svojo deželo pa more priti samo z aeroplanom čez Angle-ško-egiptski Sudan ali pa pod angleškim varstvom skozi Sredozemsko morje. Ako pa mu bo Anglija daila dovoljenje za poleti čez Sudan ali pa varno spremstvo, je odvisno od tega, kakšnega mnenja je Downing Street.
Da se hoče neguš vrniti v svojo deželo pod sedanjimi razmerami, kaže mnogo poguma. Ako ga Italijani v novi vojni zalote, je jjjegov konec gotov. Pa vendar še upa, da bo imel uspeh proti Italijanom.
V Abesiniji je še 9 poglavarjev največ iz juga, kjer abe-sinska vojaška sila ni bila nikdar popolnoma zlomljena. Ti poglavarji so prisegli zvestobo negušu. Po nekaterih poročilih injajo še vedno 135,000 vojakov.
Ti vojaki nimajo artilerije, pač pa strojnice in municijo. V deževni dobi, ki bo trajala do oktobra, bodo vodili guerilla vojno in bodo nadlegovali Italijane.
Sedaj se je šele izvedelo, da se nahaja abesinska vlada v
ni so bili trije ministri. Ministrski predsednik Keisuke Oka da je tedaj ušel smrti samo po naključuju, ker so vojaki mesto njega ustrelili njegovega zeta. ki mu je bil zelo podoben.
Upornikom sta poveljevala stotnika Teruzo Ando fn "Ši-ro Nonaka. Nonaka je s svojo ženo izvršil harakiri. Tudi An do se je skušal usmrtiti, pa se mu ni posrečilo in je okreval.
PENNSYLVANIA JE ZMANJKALO DENARJA ZA PODPORO
ško službo na Danskem.
CANADSKI PREMIERBO POZDRAVIL R00SEVELTA
- OTAWTA, Can., 7. julija. — Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King bo odpotoval v Quebec, kjer se bo sestal dne 31. julija z ameriškim pfledsednikom Rooseveltom.
Roosevelt bo pri oni priliki vrnil obisk generalnemu gover-nerju lord Tweedsmuim.
Haile Selassie ima sicer vilo v Švdci ob jezeru LemAn, toda v Šivici ne more ostati, ker mu ibivanje dovoljuje švicarska vlada samo pod pogojem,, da se odreže vsakemu političnemu delovanju. Tega pa ne-i guš ne more obljubiti, ker bi s tem izdal svojo deželo, katero je pod prisego obljubil braniti.	*
vince Kanade, znaša že četrt biljona dolarjev. Tudi država Illinois je sedaj pričela čutiti sušo, tako da je nevarnost, da bo ves pridelek koruze popolnoma uničen.
Kako huda vročina je v državi IMinois, je razvidno iz poročila cestnega urada, ki pravi, da po mnogih cestah zaradi prehude vročine ni mogoče voziti. Cementne plošče se namreč v veliki vročini iaboči-jo, tako da so ceste valovite.
Se večja vročina kot v Illi-noisu pa vlada v North Dako-ti. V Jamestown, N. Dak., je kazal toplomer 116 stopinj, v Napoleon, N. Dak., 112 in v Bismarck, N. Dak., 109 stopinj.
Še hujša vročina pa je bila v Kennebec, S. C., kjer je kazal toplomer 119 stopinj.
In v tej hudi vročini je šlo | v North Dakoti, kjer so farme že skoro popolnoma požgane, 2000 farmerjev na delo za W. P. A.
SHERIDAK Wyo., 7. julija. — Tisoč ljudi gasi požar, ki divja na 12,000 akrih smrekovih gozdov v Wyomingu in Montani.
Blizu Newcastle, Wyo., se je požar razširil čez 10,000 akrov in 600 Civilian Censervation delavcev gasi požar v najhujši pričelo goreti.
Požar je zanetila strela in je že izgledalo, kot da je po-
HARRISBURG, Pa., 7. julija. — Kari De Schweinitz, državni reliefni ravnatelj, je rekel danes, da je v Pennsylvani-ji pol milijona oseb, ki so potrebne nujne podpore. Država ji'm pa ne more pomagati, ker so ji pošla vsa sredstva.
Med republikansko administracijo in republikanskim državnim senatom je prišlo do hudega spora. Governer bi rad dovolil večjo vsoto za podpo-. ro nezaposlenim, toda repu'bli-i; gašen, ko je zopet nenadoma
kanski senatorji so odločno proti temu.
Ljudje so odvisni od občinske podpore, pa tudi občinam bo kmalu zmanjkalo denarja.
politično svobodo in plačo, da bo mogel vsak delavec živeti kot samostojen ameriški državljan.
2» Varovati člane organizacije, ker je znano, kake razmere vladajp, da so nevarnost <za delavsko svobodo.	1
CELO MESTO BREZ DELA
DAYVILLE, Conn., 7. julija. — Vse prebivalstvo mesta je brez dela, ker je Assawa#a tovarna za bombažne izdelke zaprla svojo tovarno. 500 delavcev je izgubilo delo, ko se je tovarna preselila v Hanover ter naznanila, da tovarna v Dayville ne bo več obratovala.
DIKTATURA V BOLIVIJI
LA PAZ, Bolivija, 6. julija. — Republika Bolivija je pro-našla nov način za odpravo nezaposlenosti. Vse moške, ki so brez dela, pošlje delavsko ministrstvo v premogovnike in tovarne. Kdor noče iti, mora romati v zapor. '
pripelo goreti.
Gozdovi gore v šestih krajih v Wyomingu. Največji požar je blizu Lodge Grass Canyon.
Okoli 500 akrov smrekovega gozda je pogorelo v Lewis and Clark National Forest, južno od Great Falls.
SVOJEVRSTNA PARADA V MOSKVI
MOSKVA, Rusija, 6. julija. — Danes je paradiralo pred Stalinom sto tisoč ruskih mladeničem in deklet, ki so včlanjeni v razne ruske telovadne organizacije,	t *
ŽENA BO OBESILA ZLOCINCA
OWENSBORO, Ky., 7. julija. — Mrs. Florence Thompson, 43 let stara serifka'Davies okraja in mati štirih otrok, bo obesila 23 let starega Rainey Bethea, ki bo zaradi umora neke 70 let stare žene obetan 13. julija.
Mrs. Thompson pravi, da bo rabeljevo delo qpravila sama. Owensfboro nim avislic, toda postavili jili bodo v mostni ga-. I raži. ,_______ /
"GLZV VATLOWA**
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ8TA.
t*1 v
-J*;; in
"Glas Naroda"
i *

'	(▲ Ooipormtkm)
Owned and Published by BLOTENIO PUBLISHING COMPANY granit Sakoar. Pr—tdeat__n Benedlk
TNU.
Place at bo*lne*a of tbe corporation and addro—w of above officers:
Bm^tk f Manhattan, Ner I«k OUr, N. I
GLAS NARODA" (Voice of the People)
-li.
Brery Daj Except Sunday* and Holiday*
Ba oafto leto v*Ua aa Ameriko in "
Kanedo .....................98.40
fm. pol leta.......... .........$3.00
la tbtrt leta..................|L00
Za New York aa celo leto......$7.00
2a pot leta ..........................$3.50
Za ineaexcstro ca celo leto......$7.04
Za pol leta....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Doplal brea podplaa ln oeebnoetl se ne priobčnjejo. Denar naj ee blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ne nam todl prejinje blrallfiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda** Uhaja vsaki dsn lxreemfii nedelj in praanlkov
-GLAS NARODA". 216 W. 18th Street. New Yatfc. N. Y.
Telephone: CHelsea 3—1242
S US A
Suša je delo narave. Ne pozna nobenih državnih meja in nobene meddržavne trgovine. •
Leta 3934 je strahovita suša uničila ogromno množino ameriškega pridelka. Že štirideset let ni bilo take suse. Pravijo, da bo letos še hujša.
Najbolj sta prizadeti obe Dakoti, Wyoming in vzhodni del Montane. Nekoliko manj — toda dovolj — tudi države Tennessee, Kentucky, Ohio, Indiana, Illinois, obe Carolini, Mis-ouri Louisiana ter deli Kansasa in. Texasa.
Zadnje deževje je deloma rešilo pridelek na Long Islan-du in v državi New Jersey.
Najvišja instanca v tej deželi je najvišje zvezno sodišče, ki razsoja, kaj je prav in kaj ni, kaj je v soglasu z ameriško u-stavo in kaj ne.
Proti suši je najvišje sodišče seveda brez moči. Najvišji sodniki ne morejo zapovedati: — Dež, vsuj se in namoči raz-sušeno zemljo! Tako daleč ne seže njegova oblast.
Najvišje sbdišče more le vladi prekrižati načrte. In kaj namerava storiti vlada ?	;
Od farmerjev, ki so od suše prizadeti, namerava kupiti živino ter jim jo plačati v gotovem denarju. Živino namerava poslati v kraje, kjer je dovolj pašnikov in dovolj vode. Nekaj jo misli pobiti in prodati mesO.
To je povsem pametno in pošteno, kaj ne?
Toda najvišje sodišče lahko prekriža vladi račune kot jih ji je v zadnjih dveh letih že precejkrat prekrižalo.
Proti suši ne more najvišje sodišče nič ukreniti, dočim lahko ovrže vse načrte, ki jih skuša vlada uveljaviti za pomoč v sle d suše prjzadetim farmerjem.
JULIJ, MESEC KRVI
T zgodovini je mesec julij z rdečim podčrtan. Meseca, julija je bil usmrcen predsednik Združenih držav ter predsedniki Mehike, Haitija in Santo Domingo.
Zadnji car vseh Rusov in avstrijski kancler Dollfuss sta bila meseca julija usmrčena.
Meseca julija so umrli na vešalih zarotniki, eyih žrtev je bil Abraham Lincoln,.
Nicolo Saoco in Bartolomeo Vanzetti, sta bžye meseca julija aakrivila umor, ki sta ga morala s smrtjo plačati.
Meseca julija 1904, torej davno pred Lindberghovim slučajem, je 'bil v Pennsylvapiji ugrabljen in najbrž tudi u-morjen štiriletni Charles Ross, otrok 'bogatih stari še v.
Meseca julija 1916 je tekom preparedness parade v San Francisco eksplodirala bomba in usmrtila deset oseb. Atenat
so naprtili Tomu Mooneyu, ka teri se še sedaj nahaja v ječi
- **
Mesec julij je dobil ime po Juliju Cezarju., Tudi Cezar je postal žrtev atentata.	,	<
2. julija 1881 je usmrtil Jules Guiteau ameriškega predsednika Garfielda.	,
Meseca julija je bil usmrčen eno roki mehiški predsednik Qbregon in istega meseca je postal -žrtev atentatorja tudi Ulis-ses ]Heureux, predsednik republike Santo Domingo.
- POŽIG IZ MAŽCE-1 VALNOSTI
Pred tričlanskim senatom o-krožnega sodišča v Celju se je zagovarjala 48-letna delavka
S SMRTNONEVARNI-MI POŠKODBAMI
so prepeljali v splošno bolnišnico 53 letnega viničarja Antona Lešnika, ki ga je v Košakih
IGNEZDA TAJNE PRO-STITUCUE
izkoriščanja revnih mladih deklet je razkrila zagrebška policija Zaprli so že 7 žensk, ki
Neža Kregarjeva iz Trebč za-j povozil neki avtomobilist. S J so svoja stanovanja uredila za radi požiga, Dne 27. maja je t prebito lobanjo, strto levo1 opazila posestnikov^ žena Neža | ključnico ter poškodbami na ror Kunejeva iv Trebčah pri svo-jkah in nogah so nezavestnega jem hlevu listnjaku Nežo Kre- prepeljali v splošno bolnišnico.
garjevo in vpraišala, česa išče
Ko je Kregurjeva odgovorila, da išče d račje, jo je Kune jeva zavrnila, da tam niti dračja. Kregarjeva je zagrozila Kune^ jevi, da bo že kmalu videla. To je Kunejevo razjezilo in je večkrat .udarila Kregarjevo. Ko je Kunejeva kmalu nato pogledala v listnjak, je opazila, da v listnjaku gori. Skušala je pogasiti ogenj, kar pa se ji ni posrečilo. Ogenj se je naglo širil ter je upepelil gospodarsko poslopje Alojza Kuneja in sosednja poslopja posestnikov Martina Maregčiča in Franca Ur-šrča. Kunej ima 90,000 Din, Marenčič 50,00 Din in ITršič 60,000 Din škode. Posestniki niso bili zavarovani. Obtožen-ka je priznala dejanje in izjavila, da se je hotela maščevati nad Kuneje»m, ki je njo in njeno hčer dolžil, da sta mu kradli kokoši. Kregarjeva je bila obsojena na 10 let robije in na trajno izgubo častnih pravic.
STRELA ZAŽGALA NA DVEH KRAJIH
Iz Radeč pišejo: Zadnje ne-urje je povzročilo v dolnji Sav-' ski dolini veliko škodo zlasti tam, kjer je padala toča. V Radečah je lilo kakor iz škala in vmes je treskalo in grmelo. Naenkrat je začelo v zvoniku biti plat zvona. Domači gasilci tso tekli proti Loki, misleč, da gori tamojšnja narodna šola, a je strela zažgala le Stravsov kozolec. V Prapretnem pa je strela udarila v Zidarjev skedenj in ga upepelila s 14 vozovi sena precejšnjo količino žita iz poljskim orodjem vred.
USODNA PADCA
V Krpulah pri Šmarju je padla 32-letna posestnica Juli-jana Jecleva pri nalaganju sena tak nesrečno z voza, da si je zlomila tilnik. Na Zg. Hudinji pri Celju je padel 39-letni, pri posestniku IvanTi Skaletu na Zg. Hudinji uslužbeni hlapec Ivan Ačko ponoči z gospodarskega poslopja in si poškodoval hrbtenico. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici.
PLAVANJE IN DRUGI ŠPORTI
Piše Dr. John L. Rice, zdrav-. stveni komisar mesta New York.
Vsakdo, naj bo mladi ali stari, bi moral znati plavati. Drugače je čas naučiti se sedaj, ko se otvarja sezona plavanja pod milim nebom. Mladim otrokom naj se dovoli, da se zabavajo v plitvi vodi, dokler se je ne bojijo več, potem pa naj se jim pokažejo gibi j a ji za plavanje. Ne bo dolgo minulo, ko se bodo sami ravnali prav zlahka. Kar se tiče od raslih, ki ne znajo plavati, naj se prepustijo poduku dobrega plavalnega u-čitelja, ki jim kmalu pokaže, kako se človek zlahka nauči plavati.
Plavanje je ena izmed najboljših telovadb, ker ne le zaposluje vse mišice telesa, marveč tudi privadi h globokemu dihanju in drži človeka v svežem zraku in solnčni svetlobi Za one. ki živijo ob morski o bali ali blizu jezera ali reke, je skok v vodo pred zajtrkom zabava, ki ji ni para. Okrepču-je ves sistem in daje silo za delo, ki ga treba izvršiti tekom dneva.
Naj vas pa svarim, da jezero ali reka, kjer plavate, ne sme biti onesnažena ali okužena. V vodi, okuženi vsled odpadkov, obstoja vedno nevarnost legarja in bolezni oči, u-šes in grla. Zato bodite previdni, ko si izbirate kraj za plavanje in kopanje. Tudi če znale.prav dobro plavati, ni dobro ostati v vodi več kot trideset minut, kajti potem se prav lahko prehladite in utrudite. Tudi nikar ne pojdite v vodo po obilnem obedu — rajši počakajte par ur.
Igre v pod milim nebom so zdrave in okrepčevalne, ali starejši ljudje naj ne pretiravajo. Je toliko raznovrstnih zabav na prostem, da si človek
nemoralna gnezda. Te ženske so imele med raznimi prostitutkami svoje pomočnike, kliente-lo pa so tvorili večinoma samo pr^možili razuzdanci. Najboljši zaveznik sramotnega posla pa je bila seveda revščina, ki je v nemoralna gnezda priganjala revna, od 13 do 17 let stara dekleta. Pretresljive so bile izpovedi teli žrtev. Lakota jih je prignala v beznico. Bile so tudi take, ki so skušale začeti novo življenje, a vedno se je spet kaj zgodilo, da so se znašle spet na dnu. Ena je dobila zaposlitev v neki gostilni, delala noč in dan, priborila .-i je zau panje gospodarja in prepričana je bila, da se ji je odprlo novo življenje. Pa je nekega dne stopil v gostilno neki ugledni raz-uzdanec, ki jo je nekaj časa izkoriščal. Dekleta je spoznal in gostilničarju je povedal, da taka ženska ne spada v gostilno kamor zahajajo ugledni ljudje. Precej razuzdancev in zapeljiv-cev ima policija že v evidenci. V eni sami ulici sredi mesta stanuje kar 12 takih možakarjev. Mnogo pa je tudi takih, ki jili ne bo mogoče izsledili, ker so zahajali v brloge ner< o-rnle silno previdno, navadno celo maskirani.
UBE2NEGA ROBIJA-5A SO ZAJELI NA NOGOMETNI TEKMI
Iz mitroviške kaznilnice je že pred meseci pobegnil rob i jas Huso Ivankovič, ki je bil obso-
PADEL JE PRVI SNOP PŠENICE V BANATU
V Bainatu se je začela žetev, ali bolje rečeno košnja žita, zar kaj tam-žita ne žanjejo, marveč (kosijo. Ban dunaveke banovine je izdal odredbo, da smejo kmetje svoje kosilne stroje uporabljati, le. i)a lastnih njivah in da jih ne smejo več posojati dru gim, da bodo k peci prišli do ekronmegk zaslužka. S to nared bo sovsi zadovoljni, popebno pa jo seveda pozdravljajo dninarji , Plenica je letos <Jobro obrodila in bo pridelek skoraj dvakrat večji oi lanskega, po kakovosti pa dosti slabši,
"GLAS
NARODA"
^ »/if L.	v '
Y *t*rp domovino, Kdor £& hoče naročiti za »voj^
KM"odnOcealipn^te-
lje, to lahkQ *ton. — Italijo lista ne poši-
ts
P
VI
DENARNE POS1LJATVE
Denarna nakazila izvrpujeinptočno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.60 .................... Din. 100
■ $ 5.00 .................... t>ln. 200
$ 7.25 .................... Din. 300
$11.75 .................... Din. 500
$23.00 ...»............... Din. 1000
$45.00 .................... Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 9.00 .........................Ur 100
$ 17.50 ........................................Ur 200
$ 43.00 ........................................Lir 500
$ 83.00	Ur 1000
$1(15.00 .....................Ur 2000
$245.00 ........................................Lir 3000
KMtL QM €BNM EJCrDAJ RIT BOL MENJAJO CENE PODTHŽENE SPREMEMlsi'
T®1
U
Zs izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali_ lirah dovoljujemo še boljše pogoje.
IZI*LAČILA V A^t£RIŠ£IH DOLARJIH
Za izplačilo $ 5.— morate poslati .......................$ 3,75
$10.— r ** " .......................$10.85
$15.— *	........................$16.—
^20*— " - ........................|2L—
»40.— " » ...................:.$41.«5
$50.— r " .........................$51Ji0
Prejemnik dobi v stanem krajo izplaOlo t dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRI-
^^jirtNo'-iL- • • v
SLOYENIC PUBLISHING COMPANY ^Glas Naroda" « ■•««
^le WE^X lS^^TRgST , '	NEW i(yiK, N. X.
SBf
3ir
T??
vsake starosti more izbrati, kar se njegovemu telesu najboljše poda. Prepustite mladini take igre, kot baseball in tennis; sta-
i rejši ljudje bodo imeli več koristi od lažjih iger, kot so kro-ket, balincanje itd. Sredi poletja ne igrajte na prostem, ko solnce stoji visoko, ker je vedno nevarnost sol nč a rice. Končno ne pozablajte na zdravomo-sno vrednost hoje po gozdih in livadah. Stežka je kaj boljšega za starejše odrasle.
Vsakdo pa naj se zabava s kakim zunamjim sporto-m poleti, naj bo te ali one vrste. — Sport pod milim nebom zares pomaga za zdravje.
jen na osem let robije. Huso je vlomilec velikega kalibra in oblasti so se trudile, Ja bi ga spet spravile na varno. Vsepovsod so ga zasledovali in so že domnevali, da je srečno utekel čez mejo. Da je Huso sp?t na varnem, se ima zahvaliti saruo svoji vnemi za nogomet. Skrival se je v Dubrovniku in nikakor ni hotel zamuditi tekme z nekim športnim klubom iz Boke. Ves razvnet je zasnoval potek tekme in bas zaradi njegove velike navdušenosti so postali nanj pozorni neki policijski agentje. Zdel se jim je znan, nekaj časa so razmišljal, potem so spoznali, da je navdušeni pri jatelj športa že tako dolgo iskani Huso.
TRAGEDIJA KIPAR-JA
V Zagrebu že več dni pogrešajo Viljema Škrinarja, ki je o-pravljal posle sluge pii Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Škrinjar je bil prej kipar, imel je svoj atelje, a mu je beda zaprla poti umetniškega udejstvovanja. Postal je zagrenjen samotar in njegova sestra je prepričana, da si je vzel življenje. Nesrečnež je vedno nosil s seboj Knut Hamsuno-vo knjigo "Misterije" in njegova sestra domneva, da si je vzel življenje prav tako kakor junak Hamsunovega romana. V romanu je opisano, kako je samomorilec uredil vse svoje dokumente, doma navil uro, svogi sestri pa napisal kratko pismo. Tudi Škrinjar je tako storil in ker je Hamsunov junak skočil v. morje, mislijo, da ga je tudi v tem posnemal. Ljudje, ki so ga zadnjič videli, pravijo, da je šel proti kolodvoru.
NADŠKOF Dr. BAUER ZOPET OPERIRAN
Navzlic več operacijam, zagrebški nadškof dr. Baiier še vedno ni ozdravil. 23. junija je bil nov konzilij zdravnikov zaradi njegovega vnetja srednjega ušesa. Sklenjeno je bilo, da se mora izvršiti trepanacija senčne kosti. Trepanacija je bila izvršena na kliniki prof. Scherzerja. Stanje bolnika se je po operaciji nekoliko popravilo.
Prečitajte par poglavij romana "Grad Hubertus", pa boste nestrpno pričakovali nadaljevanj.
Važno
za
m
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da Je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgo-letne skošnji* Vam vkmoremo dati ttajbbfjša pojasnila in todl vse potrebno pre4kitie€i, da je potovanje -udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni Hste, vizeje tn sploh vse,' kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi ft Washington* povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, > trpi najmanj en mesee.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in pdobn6 potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
*	(T»yel Bureau).
- 216 West 18th Street
New York, N. Y.	,
•	-	1	_	■ -	~ V
.uuou..' < r- i » ax oyiMrnj( * v* i >• M^n h<
—	Vsem ljudem ni mogoče ustreči. Niti Bog jim ne more. Kako* bi jim ustregel jaz, — slal>otiia stvar.
Prišel sem do zaključka, da bi moral na svojem zadnjem potovanju obiskati vse naročnike in čitatelje " Glasa Naroda, da bi ne bilo nobene zamere.
To mi pa najbrž nikdar ne bo mogoče.
Na Pacifik in v Canado bi me moral nesti zlome k tor v Mehiko in v Južno Ameriko, da bi vsem ustregel,d kajti po vseli t^h krajih ima "Glas Naroda' ' svoje prijatelje in naročnike.
Se po naselbinah, kjer sem se po par dni potepal, mi ni uspelo videti vseh.
Niti v Pittsgurghu, niti v Gi-rardu, niti v Barbertonu. V Clevelandu pa sploh ne.
Možje, ki so izvedeni v takih stvareh, so mi povedali, da bi imel v Clevelandu najmanj za tri mesece dela.
V	Barbertonu mi Mrs. Žu-pec zameri, ker je nisem obiskal.
Pa prihodnjič, ko bom zopet hodil tam okrog, če bosta pri jatelja Troha in Podlipec zadovoljna.
Kot slišim, je bilo tudi v Little Falls nekaj zamere.
Vse drugače sem nameraval, pa mi je rajtenga unesla kot mi je že neštetokrat.
Iz Clevelanda sem se mislil podati s parnikom do Buffala. obiskati Gowando, od tam pa preko Little Fallsa in Albaniv-ja v New York.
Bilo je pa do ure natančno izračunano, kdaj se moram vrniti. Po tem pa lahko presodite, kaj se to pravi.
V	Little Falls so me baje čakali, in se kar čudim, da se me še niso naveličali.
Pet let zapored sem bil vsa ko poletje tam. In nekaj moram reči: — Nikjer ni tako prijetno in tako lepo domače, kakor na Žiberšali.
Letošnje poletje sem v kratkem času dosti videl m dosti doživel, toda čez Žrberše ga ni (že vsaj za me ne) kraja na svetu.
V	Girardu so mi za žlberške ljudi izročili nebroj pozdravov: Masletov 'bratranec Frank, Ue-zina sestra in pa sestra vesele vdove Bete God i če ve.
—	Bom že pozdravil, — sem jim rekel, pa nisem.
Zato mi je pa tudi poslala Masietova Reza z -Žiberš značilen pozdrav: steklenice najboljšega in pa v posebnem zavoju pristno tržaško figo. .
Škoda, da je tako prokleto suha. (Figa iNimreč, ne Reza.)
In nadalje sem zvedel, da je nekdo strašno razžalil littlefall-ške Logačane, ker je rekel, da je Logatec tam blizu Čicarije. Tega kar ne morejo preboleti.
Skoro tako so jezm kot da bi jih kdo z bobom nagnal. O prijatelju Matiji mi poročajo, da je svoj "avtomobil" penzijo-niral in da je začel "gojiti gobo v njem. Iz tal in iz stropa so začele poganjati.
Nič čudnega. Goba potrebuje vlage, in v Matijevem "avtomobilu" je bilo vsakovrstne vlage vedno dovolj.
. Povedali so mi, da si je nabavil električni' aparat za britje; tak aparat, ki kar na suho brije. Stane pa petnajst dolarjev.
Hm, to se mi zdi precej pretirana oena. Dvomim namreč, da je zrasln Matiji v zadnjih tridesetfli te tih za petnftjst dolarjev kocin. :
Sicer se boano pa kmalu prepričal^ kaj in kako,
Sem pac tako prištiman, da mi je leto. skoro brez pomena, če ne preživim v dvanajstih mesecih ie vanj.dveii dni v družbi littlefallskih rojakov. '
" QL*A&>V ARODA"
ANDRES EJE:
BELI NAGELJ
Če stopiš kjerkoli v Evropi bil, ker v te mletiiem času še ali v Ameriki v kako knjigarno' ni bilo nageljevf in zahtevaš lahko umljivega vo-j Skušal sem mu to dopoveda-diča na arabski, ruski, češki je- ti po angleško: zaman. Po fran-zik, prejmeš drdbno knjižico, cosko: ni zaleglo. Po špansko! To je ''poliglot", ki ga kupiš■ Tedaj mu je nekaj zasijalo na ker je deloma pregledno pisan,. obrazu. A zdajei so pri sporne-deloma je pa tudi poceni; dobiš niku Krištofu Kolumbu zapeka za frank, za pezeto, za mar- ketala konjska kopita in člo-ko. Zares, prav izborno ti služi J vek z belkri nageljem je kar v kaki restavraciji, brivnici, v sredi stavka prekinil ploho svo-prodajahii klobukov, a da bi se jega žlobudranja in je že — iz-mogel po "poliglotu" razgo-jginil — kakor se je bil tudi iz-varjati, pa bodi še tako prepro-J nenada pojavil, sto, tega si pa ne pridobiš iz te Spet sem začel kolovratiti po
knjižice.
Nikoli ne bora pozabil, kako
mestu, ko sem zaslišal za seboj nagle, tihe korake. Urno sem
se mi je to pojasnilo, ko sem j se o'bmil in se zazrl v oči neke nekoč odhajal iz Genove. Pri j mlade dame v dolgem ruemnem nekem portugalskem analfabe- plašču, ki je strmela vame.
tu, ki je imel naj več j > knjigarno v Rio de Janeiru, sem si kupil italijanski poliglot in na vožnji po morju sem se po njem prav pridno učil italijanščine. Že pri Gibraltarju sem znal na pamet ta svoj "katekizem" in ko smo pristali v Genovi, so me koj vsi razumeli. Tudi pri kosilu nisern imel nobenih težkoe in sem dobil jedila, ki sem si jih zaželel in po laško naročil. Kar posmehoval sem se v duhu tistemu inženjerju, ki je moral v Parizu ves teden jesti sam sir in race, ker sta bili besedi f romanc in canard edini francoski besedi, ki ju je znal.
Toda — prezgodaj sem se veselil svoje zma?ge! Že čez tri ure sem stal ko kak tepec pred majhnim Genovčanom, ki je žlo-
Odločno je stopila predme, vzela majhen zavojček iz žepa in mi ga stisnila v roko. •
"Signor," je v hipu zašepeta-' la, "per lei, signor."
Tn že je izginila.
Italijanščina mlade ženske se je bolje prilegala mojemu poli-' glotu ko italijanščina onega moškega. Te besede sem prav' dobro razumel — pomenile so: "Za vas, gospod!" — Pa seml stal na neznani cesti v tujem mestu, držeč v rokah neznan zavojček. Glede na zavojček moram povedati, <la je imel obliko škatlice za vžigalice — čeprav je bil težji ko taka škatlica — in je bil zavit v zelen papir in prevezan z vrvico.
Vsa ta reč je bila malce sitna, vendar me ni niti malo
budral, bruhal iz sebe laške be- zmedla. Le v duhu sem se zasede in streljal z njimi vame ko tekel k liajmodrejšemu in naj-
najmodernejši top svoje granate. Niti glasu, niti trohice ga nisem mogel razumeti. Ta elo-
poštenejšemu človeku, kar sem jih poznal: k Efremu Liljekui-stu in sem se vprašal: kaj bi on
vek bi mi bil prav tako lahko napravil v tem primeru? Do-
govoril po saimojedsko ali kir-' gi^ko niti pičice nisem razumel. Moje dosedanje občudovanje poliglota je naglo ugasnilo spričo te toče samih izstrelkov.
Čudovito mi je bilo. Taval sem tja in sem in sem prišel v neko stransko ulico zadaj za trgom Aqua verde. Medtem ko sem skušal razpoznati ceste, me je bil napadel ta Italijan.
Slednjič se mi je toliko posvetilo, da sem videl, da hoče mož nekaj zvedeti od mene. Kazal je na gumbnico ovratnika mojega jopiča in skušal izzvati mojo pozornost na svoj jopič. Zares, čudno: oba sva imela bel nagelj v gumbnici. Pred uro sem ga bil kupil od neke majhne fiorelle pri katedrali sv. Lovrenca. Mogoče bi bil Genov-
gnal sem, da bi bil Efrem svojo majhno, a leporaslo postavo spravil k prvemu stražniku in bi mu vse to povedal. Toda — nisem bil prepričan, ali bi moj poliglot zadoščal za razlago ta-.kega zamotanega položaja in pa mi je kar prirojeno — in ne — ker nič ne dara na stražnike, bodi te ali one države, še najina n j pa upoštevam laške. To morem si poanagari.
Zatorej sem zeleni zavojček vtaknil v žep in odšel po cesti proti spomeniku Krištofa Kolumba. A vprav ko sem zavil krog vogafla, sem zagledal policijski voz, ki je 'besno drevil Čez trg in iz načina, kako je časnik dajal navodila, sem spoznal še bolj ko prej, da oko postave nimajiobene zveze z mo-
čan rad zvedel, kje Sem ga do-j jim zelenim zavojčkom.
Pa se je primerilo, da sem čez dve minuti nato dobil svojega prijatelja iz domovine. Precej časa sva klepetala; pred deseto uro zvečer nisem prišel v svoj albergo — in šele tedaj sem spoznal, da sem bil lačen ko volk. Z veselo zavetetjo, da vem, kako se pravi po italijansko telečji zrezek in kokoš sem stopil v jedilnico, si izbral mizo, potegnil stol in se usedel.
Oha! Kaj pa je bilo to? Za-vojček^ zeleni zavojček! Nanj sem se usedel.
Šele zdaj sem se spomnil te dogodivščine* Sklenil sem, da razvozlara uganko in sem pretrgal ovoj — saj je bila rekla gospodična: "Za vas, gospod!" in sem potegnil sivo škat-lico iz lepenke. Ko sem potegnil predalček iz škatlice, je padel na beli prt mize nekakšen ključ.
Ključ je bil precej težak, imel je na obeh koncih brado zvite konstrukcije in je bil tako nov, da se je kar svetil. Koj sem si dejal:
"Naj me vrag vzame, če ni to ključ kake blagajne!"
Bržkone je bilo tako, da sem bil videti ves zmešan in odsoten, ko je hotelir koj nato stal poleg mene in me vprašal, kaj blagorodni gospod želi.
"Saj res — prinesite mi telečji zrezek z ocvrto cvetaco."
Bil je sam gospod hotelir, ki je prevzel moje naročilo, a natakar je stal za njim. t>ba pa sta bolščala na blagajniški ključ pred menoj.
Vzel sem ključ in ga vtaknil v žep.
"Oprostite," je rekel hotelir, ki se je bil spomnil, da ne sme srepeti v gosta, "oprostite, a ocvrte cvetače nimamo, fle bi si mogoče želeli makaronov s paradižniki ali oljem, vam lahko postrežemo!"
"Ne," sem odvrnil v svojem poliglotskem jeziku, "nikakor gospod. Tisočkrat se vam zahvalim, a moj želodec mi ne dovoli, da bi ga gostil s takimi mastnimi prigi-iski."
Odkazali so mi sobo z okni na pristanišče in komaj se je začelo daniti, me je zbudilo cviljenje vreten na parniku in klici "olioj!"
Koj nato je potrkalo.
Trkanje ni bilo navadno — tudi ne trkanje ženske roke; l>ilo je nekakšno trkanje v sredi med trkanjem pismonoše in
(Nadaljevanje na 4. strani)
OKOSTNJAK SO IZ-KOPALI
V Dolni Lendavi so naleteli delavci, ki so 'kopali temelje na Slavičevo hišo, na človeški o-kostnjak, ki je tičal pol metra globoko v zemlju Delavci so jiajprej izkopali človeško lobanjo, nato pa so prišle na dan noge, roke in rebra. Čuden je položaj, v katerem se je nahajal okostnjak. Sklepati je mogoče, da je bilo truplo položeno v zemljo v sledečehn stanju. Po vseh okoliščinah je možno sklepati, da je bil svoječasno izvr-tem mestu izvršen ziločin in da je zločinec svojo žrtev najprej usmrtil, potem pa zakopal pod hišnimi stopnicami. Na kraj najdbe je bil poklican zdravnik, 'ki je sicer dognal, da izvirajo kosti od popolnoma normalnega človeka, ni se pa moglo ugoto-
"To ni nič!" se je smejal France. "Se je že zgodilo!" J^ovec je mo^al imeti prav. S tem poslednjim treskom se je nevihta izdivjala. Vrstili so se le še slabotni bliski, ki so medlo osvetljevali podeče se oblake ter budili nalahko drda-joč grom.
Medtem ko je potrpežljivi tolažnik France ostal pri gospici Klesbergovi, je stopila Katica pod napušč koče, opazovala tenko curljajoči dež in pila v globokih požirkili dišeči zrakr ki je vel po gozdu. Oblaki so se razpuščali, svetlejša luč je obsijala goro in jezero in dež je popolnoma ponehal. Veter je pihljal v lah-viti ali je bil moški ali ženska, j nih sunkih skozi drevje in otresal kaplje z
vsega vejevja.
Okoli koče se je bila naredila široka mlaka in povsod po rebri so klokotali majhni potočki.
"Zdaj bo pa povratek težak!" je menil France. .
"Pokažite mi, milostiva gospica, kakšne čeveljčke imate?"
Katica je nekoliko dvignila obleko ter pomolila drobno nožico.
"Joj, zdaj je pa slabo!" je tarnal France. "Sto korakov v takšni mokroti in čeveljček vam spade kakor goba z noge!"
Z zaskrbljenim pogledom je opazovala Ka-
Domnevajo, da je truplo bilo zakopano pred najmanj 20 leti. Oblasti skušajo pojasniti skrivnost okostnjaka.
ZASPAL JE V SMRT
V. nekem hotelu na Dunaju so našli mrtvega stroj, inžen-jerja Ludovika Jensona, ki je bil prispel dva dni prej s Češkoslovaškega. Sprva so menili, da je mož izvršil na nenavaden način samomor. Preko ust
in nosa je imel namreč povez-^tiea poplavljena tla. "Kako bo ve pa prišli domov?"
"Saj ni tako slabo!" je menil France. "Samo ipazite!" Vzel je dežni plašč iz jermen ja pri
nljeno masko za narkozo, kakršno raibijo za težke operacije. Maska je bila z gumasto cevjo
zvezana s posodo, v kateri jejnali;btnikll ter si vr„cl puško na hrbet. Potlej bil eter. Pare tega etra so moža usmrtile.
Maska in plinski balon sta I bila popolnoma nova, ugotovili so, da ju je Jenson kupil v neki trgovini dan prej. Policijska preiskava te smrti pa je dognala precej presenetljive vzroke smrti. Dokazano je namreč, da inženjer ni bil izvršil samomora ^temveč gre le za usoden konec svojevrstnega eksperimenta.
Jenson je prišel na Dunaj, da bi izvršili tam na njem težko
je razvil plašč ter s plašno pazljivostjo zavil Katico v mehko blago. Kakor siva mumija je stala zavita od peta do vratu in ko je iztezala glavico, da bi si iz gub plašča oprostila brado in lica. je bila rpodobna metulju, ki hoče blesti iz birbe. Še predno je prav doumela, kaj se bo z njo zgodilo, jo je bil dvignil France v svoje naročje tako z lahka kakor otroka, katerega težo se je zdelo, da komaj čuti. Smehljaje se mu je dovolila; potem je nenadoma za-momljala: "Kaj bo pa ^ teto Gundi?"
"Vse lepo po vrsti!" ji je odgovoril France. Zdaj je gospica Klesbergova oživela. Roke
vse na svetu ne ostane sama v tem groznem gozdu.
"Ne bojte se!" je tolažil France. "Volkov
operacijo, ki se je je silno bal. i.>meč je prišla in najsveteje prisegala, da za Posebno narkoza, ki bi jo morali uporabiti pri tej operaciji, mu je zbujala silen strah. Da bi najprvo sam preizkusil, kako je v taksni narkozi, je kupil masko in posodo z etrom. Poskus je v večerni uri izvršil v svoji hotelski sobi. Ko so začele etrove pare, ki jih je vdihaval učinkovati,* ni imel več moči, da bi se osvobodil maske, in je zaspal v smrt.
in medvedov ni pri nas, miši se pa niso še nikoli lotile človeka. Le ostanite lepo tu, dokler se ne vrnem! Zdaj bom našel milost i vo go spi-co v kapucinsko hišico, potlej bo pa lahko j>o-čakala tam pod streho, dokler ne pride čoln. V desetih minutah bom zopet tukaj."
Medtem ko je gospica Klesbergova jadiko-vala in stokala, je on stopil v gozd ter z varnim korakom odšel. Kadar je prišel na večjo strmimo, se je smehljaje ozrl na Katico ter rekel: Že gre! Moje noge imajo v gozdu oči in železne zobe za ugriz. Nikar se ne bojte, milostiva gospica!"
Smehljaje se je Katica odkimala; slonela je varno na tej krepki rami; eno roko si je izvlekla iz gub plašča ter se odkrila. Lahni ve-trič, ki je hladil njena lica, ji je godil. Sanja-vo je zrla v vedno bolj tiščeči se gozd in njene poteze so se zamišljeno izražale.
"Povej mi France, ali je bil gozdar Anton Horneger tvoj oče?"
"Da, milostijiva gospica. Zakaj se pa zdaj tega spominjate?"
"Bila sem tain zgoraj pri bukvi," je tiho rekla. "To je bila težka nesreča zate in za tvojo mater."
France ni takoj odgovoril. "Mojo mater je to hudo ranilo. Tako zelo je ljubila očeta in nesreča jo je napravila staro in tiho ženico. In jaz, moj "Bog, sem bil tistikrat še mal deček, ki ni čisto nič vedel, kaj je izgubil. Zdaj pa vem, kaj je to, da nimam več očeta. No da, rnarsikaterikrat pridejo takele skrbi, ko si človek ne ve prav nič več svetovati in ko gre vsak drugi fant očeta vprašat. Koga naj vprašam jaz? Svoji materi pa tudi. nočem delati sivih las s svojimi skrbmi, drugače pa nimam nobenega človeka." Mirno je bil izgovoril te besede in zato je zvenelo iz njih nekaj kakor iz glabočine vodnjaka.
S srčnim usmiljenjem so visele Katičine oči nj. lovčevem obrazu. "In še vedno ue veste, kdo je to storil?"
"Nič, čisto nič >e ni izvedelo! Niti najmanjšega suma ni. Toda čeprav je po tistem že ta-fcj dolgo, mora oni vendarle še živeti! In videl ga je nekdo, ki mu ne bo ušel. In če nas gospod Bog ljubi, mi bo že Še katerikrat naklonil srečanje z onim in potlej bova obračunala!"	DALJE PRIDE
CIGANSKO LJUDSTVO JE IZ DOBE FARAONOV
OGROMEN AMERIŠKI TOP
Sedemdeset milj južno od Los Angeles so postavili ogromen top, s katerim je mogoče stre-
1 f	& • | • ? •	i	- -	I	,	.	,
ijati na silne daljave. Vsak izstrelek stane; $1,500.
.Runmhski ciganski voditelji in pesnik Lazurica se bavi z mislijtf, da bi svoje rojake združil v narod. Jedro tega naroda naj bi bilo 500,000 do 700,000 ciganov, ki živijo danes v Ru-muniji, državi, ki ima največ tega nomaškega ljudstva na svetu. Čeprav živijo tudi ru-nmnski cigani danes še svoje preteto življenje, je opaziti v nijih vodstvu veliko spremembo. Danes ne stoje več na čelu njihovih poedinih rodov stari poglavarji, temveč intelektualci. Eden med temi ciganskimi intelektualci je George Lazurica. Slovi 'kot nadarjen pesnik in časnikar, pa namerava izdajati pod imenom 'Neamul Romilar' ciganski list, ki bo začel izhajati še letošnjo jesen. Ta list naj bi bil glasnik vseh ciganov na svetu i p jih bo pozival, naj se spet zavedo svojega plemena. Po trditvah Lazurice so cigani kot "narod obstojali že v času, ko so faraoni vladali nad Egiptom.
^Prečitaj te par poglavij romana "Grad Hubertu«", palxtete nestrpno pričakovali nadaljevanj.
ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri ' Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?	1
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 I
IZ BAGDADA V 8TAMBCL
4 knjige, s slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed fimina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Na:r
Cena ______________LM
KRIŽEM PO JUTROVKM
1 4 knjige. 598 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Samarlh; Med Jealdi
Cena .....__________________1.M
PO DIVJEM KIJRDISTANU
4 knjige, 594 rt rani, s slikami Vsebina:
Amadija; Beg ls ječe; Krona sveta; Med drema ognjema	Cena ........................1.M
PO DEŽELI SRIPETARJEV 4 knjige, s slikami. 571 strani
Vsebina:
Brata Aladžija; Koča ▼ soteski; Miridlt; Ob Vardarju	Cena __________________LM
SATAN IN ISKARBOT
' 12 knjig, a slikami, 17f4 straši Vsebina:	V r
Izseljenci; Turna fletar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh delib sveta; i ... f i
Naročite jih lahko pri:
Izdajalec; Na lovu; Spet im» divjem zapadn; Rešeni milijoni; Dediči
JJ«
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač dimen; Zarota z zaprekami; V golob-njaku; Mobamedanskl svetni*
Cena _________________LM
WINETOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani __ Vsebina.
Prvikrat na divjem zapadu; Za tlvljenje; NSo-čl, lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med KomančI in Apači; Na nevarnih potib; Winnetovov roman; Sana " Bar; Pri Komančlb; Winnetova smrt; Witt-netova oporoka
Ž C T 1
4 knjige, s slikami, 597 strani
Vsebina:
Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bih, ln njegova poslednja pot
.LM
i
216 West 18th Street
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
"SLZS
New York, Wednesday, July 8, 1936
TRE LZRGEBT SI&PENE DULY IN V J93.
Srčna stiska I
44
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
M
"Seveda se nisem kazal, da farepeniffi po njej in se nisem 7a njo metal — ker se je zanimala za nekoga drugega."
"Gerta t Gotovo se motil. 0 tem ne vem ničesar; kdo pa bi bil —- povej I"
BELI NAGELJ
PRIDITE V
Nadaljevanje s 3. stran.
* 1 Stric,'' pravi tiho. i "Kaj je T" odgovori kratko baron. 'Kako je Kraftu? Ali živi--"
"Živi še — zdravnik je pri njem — jaz ne morem pomagali," odvrne baron.,
"Tedaj je zelo slab t"
"Ce se ne zgodi čudež, je izgubljen! Toda trdno upam, da bo Kraftova močna narava zmagala, da mi ne bo treba doživeti, da je moja edina hči postala morilka — kako je sploh imogla Gerta kaj takega storiti — nobene vesele ure ne bo več imela v svojem življenju. Helmut v tej uri seim se postaral I"
Iz glasu je zvenela vsa bolest njegovega srca. Ves zlomljen stoji — in še ni vedel, ni niti slutil najhuj-šega, ki je čakalo nanj.
Helmut molči; še ni našel poguma, da <bi barona pripravil na najstrašnejše. Tedaj pa ga baron vpraša:
"Kaj pa je vendar Gerta hotela reči s svojim: besedami -- to je bila strašna obdolžba — in kako je prišla do tega, da je dvignila puško proti Kraftu? Ali se je šalila? Kolikokrat sem jo svaril pred takimi šalami! Kje pa je pravzaprav? Z mojo ženo ni mogoče govoriti; zaprla se je v svojo
r„obo — in Gerte tudi--"
Helmut vpre oči v tla.
"Zakaj ne govoriš? Gerta se najbrže boji priti pred mene!"
Stisne pesti.
"Toda dala mi bo odgovor, da je s svojo porednostjo uničila človeško življenje!"
"Stric,,! prosi Helmut tiho in potrt, "stric, Gerta se je že spokorila."
"Kako — kako misliš V1 Polne strahu se mu razširijo oči.
"Stric, pripravi se" Helmut trdo stisne baronovo roko. "Gerto sem našel v jereu; leži v stanovanju starega Vosa."
Bolesten vzdih pride iz 'baronovih prsi. Omahne, kot bi ga zadela strela, se prime za vrat in bi padel, ko bi ga Helmut ne prijel. Tako bridko ga je zadela žalostna vest. Obe roki iztegne v zrak in jc-clja;
"Kaj pripoveduješ? Gerta mrtva? In pri Vosu leži? Hočem jo videti!"
V največjem strahu, da bi barona zadela kap, skrbi Helmut zanj. Po nekaj minutah se nekoliko pomiri.
"Sedaj grem k svoji hčeri," pretresljiva bolest govori iz njegovega glasu in Helmutu tečejo solze iz oči — "sam grem — ti ostaneš tukaj, in kadar se vrnem, mi boš povedal, kar veš. Ne skrbi za me!"
In trdnih korakov gre baron v malo stanovanje starega Vosa. Vos ga je že pričakoval in mu pride naproti.
"Ta nesreča, gospod baron," pravi s tresočim glasom, "tega je kriva samo ta prekleta imegla, da je prišla baronesa preblizu vode — pri taki megli še človek ne vidi roke pred nosom--"
Vprašujoče gleda baron za tre.nutek v dobri, zvesti obraz starca — ali ne bere že na njem odtožbe, da je njegova hči postala morilka in si je vsled tega vzela življenje? Toda ne, iz teh razoranili potez je govorilo globoko sočutje, ki je hotelo z dobrimi besedami pregnati zle misli — kajti tako gosta " ta prekleta megla" vendarle ni 'biJa in tedaj barona premaga. "Vos," ihti, 4'Vos--"
Starec boža s svojo razkavo roko baronovo roko in ga skuša z ljubeznivimi besedami tolažiti.
"Spi, gospod baron, mehko in mirno! Kdo ve, kaj ji je bilo prihranjenega — mladi gospod poročnik in jaz sva ji zatisnila oči.."
Odpre vrata v malo sobico, v kateri leži Gerta. Vos je prižal svečo in jo postavil poleg Gertine glave; nekaj zakasnelih aster in georgin, ki jih je še našel, je posul po njej, da je vse izgledalo malo prijaznejše.
Molče mu namigne baron, da ga pusti samega. Ko zopet stopi iz sobe od trupla svojega otroka, se je postaral za leta.
"Ko se popolnoma zmrači, jo boš,prinesel v hišo — moia žena ne ve ničesar — hvala ti, Vos — nikdar ti ne bom pozabil!"
Samo to je mogel baron z največjim naporom izpregovoriti:
Helmut ca'ka nanj pri vratih. Bolelo ga je srce, ko je navzlic mraku videl, kako potrt je bil baron, ki ga je drugače poznal tako veselega in močmega moža. Izpregovoriti ne more nobene besede, v iskreneim sočutju mu samo stisne roko.
Ko prideta v sobo, se baron težko vrže na stol in temno gleda pred se. Pri medli luči svetilke je izgledal baron še bolj star in potrt. Njegovo telo se prične krčevito tresti; Helmut ga pomirjevalno prime okoli vratu in mu briše solze z obraza.
Tako sedi nekaj minut, nato pa vpraša: "ISedaj pa, Helmut, kaj mi moreš povedati? Saj si bil poleg, ko je padel oni urodepolni strel."
Helmut^se bori sam s seboj — kaj naj mu reče? Gerte ni mogel več obtoževati — bila je (mrtva — pa vendar je bila edina vzrok one strahote. Odločno vzravna glavo in reče:
"Stric, strel je bil pravzaprav namenjen meni — Kraft fee je za mene žrtvoval z nevarnostjo svojega življenja."
"Kaj mi tukaj poveš? Tebi — ali prav slišim? Kako naj bi Gerta--"
"Zelo težko mi je ti odgovoriti, kajti vzroki so daleč zadej."
"Ne razumem te, Helmut,"	z
"Stric, obljubi mi, da me boš mirno poslušal in da me ne boš prekinil. Torej poslušaj. Veš, da sem imel Gerto rad, da sem se potegoval za njo."v "O tem pa nisem mnogo opazil."
biriča. Imel sem čisto vest in sem za vpil:
"Naprej!"
Na pragu sta se v somraku pojavila dva policista, kratkih nog, v ponošeni uniformi — in ta vražji poliglot! — razumel sem pomen njunih besed:
"Oblecite se! V imenu po stave! Na komisarijat!"
Na omarici pri postelji je ležal ključ, oni blagajniški ključ in eden obeh policistov je planil in ga pograbil kakor sestradan pes hlastne po kosti, a jaz sem zehaje vtikal noge v hlačince. Čez pet minut sem bil blečen — tak sem mislil — a tedaj je pripomnilo drago oko postave prav porogljivo:
"Si'gnor še ni oblečen."
"Kako da ne," sem odvrnil. "Kaj mi še manjka?"
"No, manšeti," je odvrnil vražji človek — in me vklenil.
A bil sem bolj prečut ko jezen.
Če človek potuje, rad doživi kaj zabavnega, česar ni v Bae-dekerju. Tudi jaz si nisem mogel misliti drugega, ko da bo ta zadeva takoj pojasnjena. V duhu sem že videl skesanega komisarja pred seboj, ki me vabi k sebi na zajtrk in mi postreže s telečjim zrezkom in o-cvrto cvetačo. »Sicer se mi je pa že vnaprej dobro zdelo, kako bom opoldne vse to pripovedoval prijatelju — ko bova skupaj pri kosilu.
Vendar — ta zgodba se je grdo spakedrala.
Obtožili so me in obsodili, še preden sem stopil k svinšene temnice. Tatvina se je bila izvršila — že v drugo. Z nekim, že prej ukradenim ključem so se tatovi polastili neke manjše blagajne. S tem ključem pa naj bi odprli večjo blagajno. Slabo je bilo to, da ni bilo v poliglotu nobenega "Obiska pri preiskovalnem sodniku" ki sem ga znal na pamet! Nobenega zloga nisem znal povedati v svojo obrambo in tako bi mogel tičati kar tri dni v ječi. Brez dvoma je slabo vplivalo, ko sem jecljal vpričo Poncija Pilata.
Medtem sem napisal "listek svojemu prijatelju. Prišel je in tako povedal, da je bila ob-latet močno prestrašena. Zares, to ni Tailo ko v poliglotu: "Želim par svetlorumenih rokavic." Slednjič so me izpustili.
Uganka je bila pa ta, ki jo je brez dvoma že vsak razvozlal, da je beli nagelj v moji gnumb-nici premotil ono rumeno gospodično.
Prečitajte par poglavij romana "Grad Hubertus", pa boste nestrpno pričakovali nadaljevanj.
JUGOSLAVIJO
7 dni do vaše domovine, te potujete na ekspresnih parnikih
BREMEN EUROPA
Brzi vlak v Bremerliaven za jamči udobno potovanje do Ljubljane
Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki;
COLUMBUS HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG - NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga
Za pojasnila vpraSajte lokalnega agenta. aJi
HAMBURG-AMERICAN LIRE NORTH GERMAR LLOYD
57 BROADWAY. NEW YORK
UMOR MARIJE PENKOVE PRED SODNIKI
LJUBLJANA, 26. junija. — Dopoldne se je pričela pred senatom obravnava proti Pircu Ivanu in Hribarju Francu, ki sta obtožena, da sta na zverinski način umorila lani 27. febr. Penkovo Marijo. Poleg njiju sedita na zatožni klopi tudi Angela Gaberšek in Jožefa Hribar.
Obtožnica pravi, da je Hribar Penkovo Marijo blizu vasi Podrečje v g-ozdu Šumberg podrl na tla, jo davil do nezaveteti 7 minut in jo nato s pomočjo Ivana Pirca, ki je med tem stal na straži, zavil v žakljevino, jo privezal z motvozom in pasom na kol ter jo obteženo s 53 kg težkim kamnom vrgel v globok tolmun potoka Rače. Penkova je tako prišla ob življenje. U-morila sta jo oba po zrelem preudarku. Hribar Franc je dejanje storil tudi iz koristo-ljubja.
Hribar Franc, Gaberšek Angela in Hribar Jožefa so pa od konca februarja lani do sredi marca na Podrečju ukradli Penkovi iz zaklenjenih prostorov okoli 7200 dinarjev, iz nezaklenjenih prostorov pa predmetov za nad 1000 Din vrednosti. Pire Ivan je sprejel od Hribarja večino teh ukradenih stvari.
Hribar Franc je bil septemb-
1. 1931 omejeno preklican
ra
zaradi zapravi ji vosti po sodišču na Brdu na prošnjo županstva občine Domžale. Hribar je zdaj istar 28 let. Rojen je bil v Podrečju pri Domžalah, je o-ženjen, po poklicu mizar. Bil je že kaznovan. Gospodaril jo na svojem posestvu naravnost blazno. V nekaj mesecih je zapravil okoli 40,000 Din ter naposled prodal v juniju 1. 1931 svoje posestvo za 110,000 Din.
: Dne 13. februarja 1933 je Marija Penko prodala Hribarju lavt^io hišico na Podrečju za 28.000 Din. V podrobni kupni pogodbi je Penkova pridržala razne služnostne stanovanjske in užitninske pravice zase in
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

(Dalje prihodnjič,i
DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Gena .......... .30
GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80
Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25
PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena ____ 50
POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. -25
SANJSKA KNJIGA ...........................60
SANJSKA KNJIGA .......................... .90
SLOVENSKI ŠALJFVEC. 90 strani. Cena.......40
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena........ .90
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70
TOK RAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena -30
TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi Salolgro "Vse naše").
189 strani. Cena ........................ .50
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50
VESELE POVESIT. 79 strani. Cena ..:....... .35
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:
KNJIGARNA "GLAS NARODA
tli WEST 180» STREET
za svojo mater Petek Marijo. Vprav zaradi teh pravic je nastalo napeto razmerje meti Penkovo in Hribarjem. Penkova je bila razen tega prepirljive narave in se je ra-a tolažila.
Aprila 1. 1934 je Penkova že tožila Hribarja zaradi tatvine gnoja. Hribar je bil tedaj obsojen. Sodišče v Ljubljani je tega leta obsodilo Hribarja in njegovega pajdaša Franca Ha-ceta zaradi tatvine na 15 dni. Hace Franc ie ljubimec sestre Hribarjeve žene. Ta Hace in neka Dol ni čar Marija sta v preiskavi zdaj zaradi ropa.
Hribar je med tem dobil še tretjega otroka. Skrbeti je moral za otroke in 7? žene, bil pa je brez posla.
Obupne razmere Franca Hribarja v zadnjih letih kažejo na , motiv za njegov zločin. Do Pen-kove je imel velike obveznosti. Njegova zločinska nagnjenja in težnlja po udobnem življenju na račun drugih so zmagala v Hribarjevi notranjosti. Računal je, da bo dal prostore, ki sta jih uživala Penkova in njena mati, v najem. Njegova tatinska narava -se je pa pola-komuila premoženja Marije Penkove. Hribar je vedel, da bo Penkova še dolsfo živela, saj je bila stara šele 57 let. Le s silo bi »se je iznebil za vedno.
Pire Ivan ni tako zakrknjen zločinec kakor Hribar. Star je 37 let in doma iz Ihana. Po poklicu je čevljarski p°močnik. < Poročen je že 10 let s sestro ob-dolžene Gaberškove Angele.
Gaberšek Angela je pred 5 leti prišla iz Beograda, kjer je služila. Stanovala je pri sestri to je Pirčevi ženi. Med Angelo in Pircem je nastalo intimno razmerje, ki je tra-jalo do Pirče-ve aretacije. Ko je Angela zanosila s Pircem, jo je sestra zapodila iz hiše. Angela je vzela v najem podstrešno sobo pri Penkovi. S tem pa njeno razmerje s Pircem ni prenehalo. Pire je zahajal k nji po dvakrat na teden in je pri nji tudi prenočeval. S pravo žei«o je imel Pire že 6 otrok, z Angelo pa dva. Delal je v Domžalah njegova prava žena je stanovala v Hudem. Angela pa pri Penkovi na Podrečju. S Hribarjem se je Pire že prej poznal — prav dobra prijatelja sta postala med tem, ko je hodil na obiske k svoji priležnici Angeli.
Pire se je bal, da bi Hribar odpovedal Angeli sobo, če bi odklonil sodelovanje pri umoru Penkove ali če bi njegov zločin izdal. Vedel je, da bi Angele z otrokom nihče ne vzel na stanovanje. Bila .bi na cesti. Nihče ne bi dovolil, da bi Pire, oče šestih otrok, zahajal k svoji ljubici na dom. Ta strah je Pirca prisilil, da je bil pri zločinu Hribarjeve slepo orodje in da zdaj preklicuje svoje prvo priznanje.
Penkovo so pogrešali v Podrečju od 27. januarja lani. Hribar, njegova žena Marija in Gaberšek1 Angela so orožnikom izjavili, da je šla Penkova be-
po nesreči. Dne 10. junija lani sta Lorber Hilda in Drasček Kristijan našla, že močno razpadlo truplo Marije Penkove v potoku Rači. Čevljar Benda je spoznal po čevljih, ki jih je popravil, da je umorjena ženiska res Penkova. Gaberškova je spoznala Penkovo po obleki. Na truplu zdravniki niso mogli u-gotoviti nobene poškodbe, niti ne tipičnih znakov, ki bi kazali, kako je Penkova umrla. Gotovo pa je, da je umrla nasilne smrti. Morilec jo je zadavil ali pa se je zadušila, ko jo je vrgel zvezano v vodo.
Ljudski glas je takoj obsodil Hribarja saj je Penkova bila I samo njemu v napoto in se je' hotel prej ko mogoče iznebiti j te sitne preužitkarice. Ni-hče drugi ni mogel beračici Penko-1 vi streči po življenju. Tuji | ljudje beračev še niso v naši banovini nikoli morili.
Orožniki so pazili na Hri-, barjeve, odtlej ko je Penkova j izginila. Ugotovili so, da so Hribar in njegovi svojci začeli uporabljati obleko in druge predmete, ki so bili last Penkove. Hribar je vedel, da Penko-! ve ne bo več nazaj, sicer bi se ne upal vzeti njenih reči, ker bi ga Penkova takoj tožila.
Ko so Penkovo našli, je prišel k truplu tudi Hribar. Zadržal se ;je sprva zelo mirno. Menil je, da se je Penkova ponesrečila ali pa da si je sama končala življenje. Pozneje pa je izgubil živce. Pobledel je in začel drhteti. Popihal jo je domov ter začel zakrivati sledove svojega zločina.
Dne 12. junija lani so orožniki preiskali Hribarjevo hišo. Našli so v hiši skrite številne predmete, ki so bil last Marje Penkove. Štev ilne predmete je imela skrite tudi Angela- Za Hribarja usodna najdba j>a je bil pas, s kakršnim je bilo truplo Marije Penkove privezano pri nogah na kol. Hribar je delal v BonaČevi tovarni na Količevem. Vrv, s katero je bilo truplo privezano k kolu, pa je bila iste vrtete, ki je v rabi v Bonačevi tovarni. Izvedenec Pavlič Alojz je izjavil, da so najdeni kos pasu in kosi pasu, najdeni pri truplu, istega izvora. Ukradeno perilo Penkove so orožniki našli tudi tri Hribarjevi materi in pri njegovi svakinji Dolničar Mariji. Pri Pircu so orožniki zaplenili nekaj perila Marije Penkove in njene obveznice vojne škode. Te so našli skrite med šipo in pt>dloškom ogledala. Zlatnino je Hribar deloma vnovčil, deloma podaril Pircu, ta pa jo je
Na parnikih, Id m debel* tiskani, M Trie T domovino izleti pod vristvoaa izkušenega spremljevalca.
11.	julija: Saturnia t Trst Cham plain t Havre
15. julija:
Manhattan v Havre Normandie v Havre * 10. julija:
Aqultanla v Cherbourg Bremen v Bremen
18.	julija:	j Rex v Genoa
¥3. julija:	'. ,
Europa v Bremen lie de France v Havre , Berengarla v Cherbourg 25. julija:
Vulcania v Trs^ 29. julija:
Queen Mary v Cherbourg Wmihlnrton v Havrr 1. avgusta:
Champlain v Havre Bremen v Bremen
5. avgusta:
Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 8. avgusta:
Europa v Bremen Bex v Genoa
12.	avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
13.	avgusta:
lie de France v Havre 15. avgusta: Paris v Havre
19.	avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
20.	avgusta: Vulcania v Trst
21.	avgusta: Bremen v Bremen
22.	Champlain v Havre
Con te d i Savooia v Genoa 20. avgusta:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 28. avgusta:
Tie de France v Havre Europa v Bremen
f :
V
iI
-»i
gOOOOOeHOCiiiOPOOfrOiOOOOOOPOOO;
Pišite nam za cene voznih Ii-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th SL, New York
stov, reservacijo kabin in pojasnila za potovanje.
zakopal. Obdolženci so torej naravnost oropali stanovanje Penkove, ker so vedeli, da se ne bo več vrnila.
(Dalje prihodnjič.)
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidno do ?;daj lmnte plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja i«. leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in strofikov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pogljite naročnino naravnost n*m aU jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
NEW YORK, N. 1. račit in je najbrž padla v vodo
x
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Ijumhln 'W-ORADO: Pueblo, Peter Culig, A. SaftlC Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič. "LLINOIS:
Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicrro
In Illinois) Joliet, Mary Bamblch La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank AugustLa North Chicago, Joe Zelene
KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodopivec Steyer, J. Čeme (Za PennsylvaiJa, W. Va. in Marylanl)
MICHIGAN:
.Detroit, Frank Stnlar
MINNESOTA:
Chisholm, Frank GouSe Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Goufe Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina, Frank Hrvatich MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Kari Strni rfia Little Falls,
Cleveland, Anton Bobek, Chaa. Karl-linger, Jacob Resnik. John Slapnik
OHIO:
Barber t on, Frank Troha
Girard, Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John Kmrle
Youngstown, Anton Kikelj
OREGON:	''
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
B rough ton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in okolica, M. Bupnfh Export Louis Sfcpanttt Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Ballocb Midway, John Žust Pittsburgh, J. PogaSar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer
West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr. Sheboygan,
^VYOMING: Rock Springs, Leaia Diamondville, Joe RoLich
Vsak zastopnik Izda potrdile n sve-'«, katere Je prejet
CFBAVA "GLAd NAMODA'