TRST, sobota 19. maja 1956 Leto XII. - Št. 116 (3354) i.dRSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 37-338 ^ 37-338 * MONTECCHI 5t* H. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 28 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Višine v *• Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni ttjkoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba ^vernje, širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • izdaia Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst MOLLET PREDLAGA BULGANINU IN HRUŠČEVU Tl“ obisk v Parizu za nadaljevanje razgovorov razgovori med predstavniki „ velikih “ na sprejemu v francoskem posla-v Moskvi - Navdušeno pozdravljanje množice - izjave izraelskega posia-9 ” Harold Stassen pozitivno ocenjuje sovjetski sklep o znižanju oboroženih sil JtoSKVA. 18. Mollet in sta danes zjutraj ob Šdl J^daljevala razgovore z Ho« nmom, Hruščevom in »o, . “vom. Današnji razgori So Posvečen kulturnim okemsP0tJe 4Cj s° bili poslanik; ZDA, jj Ita,n® Nemčije, Nizozemske ^911 v Moskvi, Mollet in 15 Itali? Nemčije, Nizozemske lotovom, Mikojanom, Malen- so se nanašale na razgovore kovom, Kaganovičem in Per-vuhinom. Istočasno so se Hruščev, Bulganin in Zukov razgovar-jali z ameriškim poslanikom Bohlenom in z britanskim poslanikom Hayterom. Bulganin je o svojem potovanju v Anglijo izjavil: »Naše navdušenje se še ni ohladilo.« Hruščev pa se je obrnil proti a-meriškemu poslaniku in je kritiziral zadnje Dullesove izjave v zvezi s sovjetsko napovedjo o demobilizaciji 1,200.000 vojakov. Na sprejemu je maršal Bulganin med razgovorom o vprašanjih Srednjega vzhoda z izraelskim poslanikom izjavil, da je Sovjetska zveza mnenja, da Izrael hoče mir na Srednjem vzhodu. Bulganin je poslaniku dejal: »Delali smo za vas tako trdo in morali smo iti v London, da govorimo o vas.« Te besede o Srednjem vzhodu, ki sta jih Bulganin in Hruščev imela v Londonu. Izraelski poslanik pa je Bulganinu izjavil; «Z naše strani nismo samo pripravljeni. pač pa nas tudi zanima katerikoli dan začeti pogajanja z našimi so-sedi-» Laburisti za plebiscit na otoku Cipru LONDON, 18. — Laburistični poslanec Arthur Lewis je predložil ministru za kolonije interpelacijo, v kateri zahteva naj se pod zaščito OZN na Cipru izvede plebiscit, ki naj odloči o usodi otoka. Minister Lennox-Boyd bo odgovoril v poslanski zbornici 30. maja. Danes zvečer so slišali v Limasolu dve močni eksplo- ziji, nato pa dvanajst strelov na ulicah. Neki ciprski agent vojaške policije je bil pri tem ranjen. Guverner Cipra John Har-ding je danes izdal ukaz, po katerem je do nadaljnjega prepovedana plovba v teritorialnih vodah Cipra vzdolž o-krog 30 milj obale na severozahodni strani otoka. Gre za precej samotno obalo in oblasti se bojijo, da bi mogla služiti za skrivno raztovarjanje orožja in razstreliva. Agenti britanskih varnostnih sil so danes priprli 35-let-nega Andreasa Savidesa, neča. ka polkovnika Grivasa, o katerem se misli, da je vodja EOKA, in na čigar glavo je razpisana nagrada 10.000 šter-lingov. Pripor Savidesa, ki stanuje v isti vasi blizu Fa-maguste, kjer se je rodil tudi Grivas, spravljajo v zvezo s preiskavami za aretacijo Grivasa. TITO ODPOTUJE V ZSSR V PRVI POLOVICI JUNIJA Churchillov predlog ocenjuje Draškovič kot realen (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 18. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič je na današnji tiskovni konferenci odločno zanikal vesti iz italijanskih virov, da je bil med obiskom italijanskega veleposlanika v Beogradu Guidottija pri maršalu Titu pred njegovim odhodom v Pariz dosežen sporazum o ustanovitvi meiane italijan-sku-jugoslovanske pomorske policije. «Med obiskom veleposlanika Guidottija pri predsedniku republike ni bilo govora o ustanovitvi neke mešane italijansko-jugoslovanske pomorske policije, za nas taka rešitev sploh ni realna,« je izjavil Draškovič. Novi sklep sovjetske vlade o demobilizaciji precejšnjih kontingentov sovjetskih oboroženih sil bo po izjavi Dra-šikoviča nedvomno pozitivno vplival na nadaljnje zboljšanje mednarodnih odnosov in prispeval k boljšemu razumevanju v svetu. Na vprašanje, kakšno je ju- Bojazen pred nasprotnim učinkom vmešavanja vere v predvolilno borbo 8v°jih aSla iIm poročala _ y ““sedanjih lazgovorih. !k (K1?,1*1 popoldanskih urah skih trgovinah ne- Jjjpllet in Pineau kupila N PtM Vsklh *U , “tetov za spomni: Pi- !siii, kupil ltj punik v na- Sovi00®1, ki predstavljajo •» je '»tskih republik, Mollet j* tok P*! cigarete in torbo »Ulj Zatem sta se oba y Poslaništvo, kjer sta fl.,sPrejela člane sovjet- Ce?acije- kiih*111 so lrl komisije, ki 71 imenovali danes zju-'gospodarske zadeve, :’,“e zadeve ter komisija J ta končnega poioči-Ce*e svoje deio, ki bo ,Vf(t ..trajalo pozno v noč. tWjt n3l razgovori so se ArjiVal1 pozno v noč po .% V francoskem posla-iVat priložnosti so , govorili o položaju Nvi*» Afriki, prvotno so jA v ^»li, da se bo spre- Tvicii tajnik PSDI obsoja to vmešavanje • Nenni poudarja« da Mario Scelba ne vidi v ameriškem kongresu niti tiste pozitivnosti« katero poudarjajo celo Bevan« Churchill in Eisenhower i 1 toda sovjetski gostje ,V»držali na razgovotu ^^“jkimi ministri do še AO Vo?e.trt ure po polnoči. I So CeJi jc Mollet izjavil, Avnj, razgovori francoskih v Moskvi «vedno “amen, da se nas..n ijL8“či in nunl samim Ak) (. razumevanje načina, Kf»šani Vsak zamišlja razna >n jih misli obrav-v*i. j Mollet je dalje opo- Posianištvu končal od uJotlai* , ‘u pričakovati sen-'■ i>rn rezultatov med i1 ilu .* razgovori, dodal pa osebno zadovoljen '» 't9j0a tetl razgovorov, ki ^toVWa4jU iskren0Stl C*»Puiemu so se Mollet, So* ov rdščev, Bulganin in l( *riali Ve“ 1101 ^ve uri raz-V uradu francoske-j3 J>0sianika in o razgo-| j“il. ‘s° dali nobenih po- i i> P° končanem spre- uQ11et, Hruščev in Bul-) ištv na Stopnišču [J,. Do>ri a Pred množico, ki tl,1!1 MnnVliala' ie Hruščev < Ptio , . a P°d pazduho ter S °Vo Bulgamnom in iv’ ki |t>1 šel nasproti mno-4 he Pre,rgala policijske “avd ?blsoliia ministre m A Useno pozdravljala. je Mollet no-fe ton iziavil: «0 nekate-»bij1 smo lahko ugoto-V a“ia. O drugih obsta- “»sprotja. Najvažne-so razgovori bili A,- "nu #t(,Scev • 4 »lu le na nocojšnjem ‘t3vp„,sP°ročil da je oseb-Vavnk Hisenhowerjevega j p v j Stassena pretekli 'm °Vi„r?ndonu, da namera-0Jetsf >. S, °ro lAtiiL. j' 0K*tslca zveza zmanjšati rene sile za 1.200.000 )e Hruščev povedal ■ v''16'!6'«.'1 Poslaniku Bohle-In, W 28°vorom z njim. -'i i Stj^lngtonu pa je Ha-!Rjavil na tiskev-jV*i s,e“0i, da je treba so-IV^ti i :P tolmačiti «brez ^ ‘N lu(^' brez c' VM*! Jjspoved te odločitve. 1-r v ?Ssen> kaže da so-ltelj* celijo resno \ spi11. Pogajanja za skle t °titi,' ne8a sporazuma c hv!?skv?ri: ki so se začeli 'tiC‘i v' bi se lahko nada-!i% t, Parizu ob priliki V tV) Kanina in Hrušče- V. pJriCll°' Tako je pred* K-M0?£dnik f[ancos'ke ^Xollet na nocojšnjem v ^ 1’^Jl t>.J5aLcrega so se u- v francoskem po- ; »11; > (l«p.^ulKanin. Hruščev in v(, sovjetske vlade. 'tv- ‘h dvoranah velepo- kuVoL,T le zuraiu ui\un • ^Hgu, leneev. ko sta pri- zbralo okoli i ii, V voali?ln in Hruščev, so NikVei-.Lii ■" i»»in i in poslaniki , s, -ni razdelili na *dpine in takoj so N^OIU* lo živah,ii razgo-šhjrA1 se je 0b kozarcu izgovarjal z Mo- * Celestin. pp„ v!tosl?,„n, ob Sonce vzide ob 4.30 ,(n, Luna 19.33. Dolžina dneva 15.03. M* vzide ob 14.18 in zatone o • jutri, NEDELJA 20. maja Bernardin, sp., Mnk»ar_ ZBOROVANJE MUDVISNE SOCIALlbllČME LISI E PRI SV. JAKOBU \ Proti in izi nel m\ teni iiu u sovi tržnšii inist lih r »v icmh eahcii strasti inarjev 'lov. Deklevo in Petronio sta poudarita, da prebivalstvo ne bo nasedlo taši stičnim in demokrščanskim spletkam - Poziv indipendentistom, naj volijo j\lSL Na sinočnjem zborovanju Neodvisne socialistične liste pri Sv, Jakobu sta govorila kandidata tov. Petronio in dr Jože Dekleva. Prvi je govoril tov. Petronio, ki je dejal, da je NSL že na neštetih zborovanjih obrazložila volivcem svoj volilni program. Zato, je dejal tov. Petronio, hočemo danes opozoriti javnost na nevarnost, da bi se dosedanja mirna in dostojna volilna propaganda spremenila v nerede, v borbo med Slovenci in Italijani, v spore med tržaškim prebivalstvom To hočejo povzročiti Bartoli in njegovi fašistični prijatelji, ki hočejo izzvati in zaostriti šovinistično razpoloženje med prebival- ZBOROVANJA NEODVISNE SOCIALISTIČNE LISTE = Znak za občinske volitve Znak za pokrajinske volitve Danes TRG GARIBALDI ob 20. uri govori Petionio. OPČINE ob 20. uri pred cerkvijo goVori Samsa. TREBČE ob 20.30 na trgu govori dr. Dekleva. UL. COMMERCiALE ob 18. uri na prvem postajališču avtobusa št. 28 govori F. Stoka. Jutri PADRICE ob 17.30 govori Bdgo Samsa. KOLONKOVEC ob 20 uri govorita F. Stoka in V. Kenda. acocooccoooococooooo LISTA O B C I N S K Pl ENOTNOSTI za nabrežinsko občino Danes PRAPROT1 ob 20. uri govorita Dušan Furlan in A. Skrk. DEVIN ob 20.30 govorijo dr. Jez, Markovič in Oliva. Jutri SESLJAN ob 11. uri govorita dr. Jež in Oliva. NABREŽINA ob 18.30 govorijo dr. Jez, S. Pertot, Gerbec, M. Radovič in Oliva. LISTA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI za repentaborsko občino i Jutri VELIKI REPEN ob 1«. uri. LISTA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI za zgonisko občino Danes SALE2 ob 20. uri. Jutri DEVINSCINA ob 19-15. ZGONIK ob 18.30 MALI REPEN ob 17.30. GABROVEC ob 20.30. izzivanja in na njegove žalitve no bili pristni Sentjakob-čani, pristni Tržačani. Takšnim izzivačem je treba odkloniti glas in vsako podporo in je treba glasovati za napredne socialistične liste, za Neodvisno socialistično listo. Glede bivših indipendentistič-nih volivcev je tov. Petronio dejal, da se morajo zavedati, da morajo glasovati proti tako imenovanim vladnim strankam in oddati svoj glas eni od tistih opozicijskih list, ki jim je bolj pri srcu. Vsi morajo iti na volišče in mora. jo voliti po svobodnem preudarku. Pozval je bivše indi-pendentistične volivce, naj glasujejo za Neodvisno socialistično listo, ki je vsa pretekla leta ščitila tudi njihove interese. i Za njim je govoril v slo-venščini dosedanji občinski svetovalec dr. Jože Dekleva. Tudi on je opozoril volivce na Bartolijevo izzivanje in fašistično razgrajanje. Mi kot Slovenci, je dejal dr. Dekleva, odklanjamo tako podžiga-.nje sovraštva, ker je to v korist samo tistih, ki izkoriščajo delavce. «Naj bo Bartoliju in njegovim prijateljem prav ali ne# je poudaril dr. Dekleva, «mi tržaški Slovenci bomo govorili v slovenščini povsod, kjer se nam ljubi. Skupno z italijanskimi delavci si bomo priborili pravico uporabljati naš materin jezik tudi v vseh tistih uradih, kjei nam to še danes kljub 1 unionskemu memorandumu Bartoli in njegovi pajdaši odrekajo# Zato. je nadaljeval dr Dekleva, ni mogoče, da bi Slovenci glasovali za Krščansko demokracijo, ki krati Slovencem narodnostne pravice, ki je kriva sedanje gospodarske krize, velike brezposelnosti, emigracije naših delavcev v Avstralijo. Glede dr. Agneletta in njegove liste pa je dr, o. Dekleva odločno poudaril, da Slovenci ne bodo glasovali za Agnelettovo listo, ker v vseh povojnih letih Agneletto ni napravil nič za tržaške Slovence. Zaradi njegove politike podrejevanja Krščanski demokraciji in njenim zaveznikom je Agneletto zgubil tudi vse bivše zaveznike, ki so mu sledili v dobri veri in so ga sedaj zapustili, ker so se_ prepričali, da dela samo v škodo tržaških Slovencev. Nekateri liudje, ki so bili na preteklih volitvah na njegovi listi se-dai kandidirajo na listi skup-i' z vsemi drugimi naprednimi in demokratičnimi Slovenci To je najhujsa obsodba človeka, ki v tržaškem obem-skem svetu sodeluje z Barto-liiem in glasuje za njegove sklepe, proti katerim je glasovala vsa opozicija in neštetokrat tudi nekateri svetovalci večinskih strank. in Jugoslavijo, kar je v nasprotju z interesi tukajšnjega prebivalstva. Čeprav je odbor za volilno premirje ugotovil, da niso stranke odgovorne za nerede ob Bartolijevem zborovanju pri Sv. Jakobu in čeprav je obsodil žaljive besede govornika, je «Piccolo» potvoril dejstva S tem je Alessijev dnevnik ponovno uporabljal svoje metode in kriterije iz časov fašizma ter podprl vladajočo kamoro in oligarhijo. KP poziva prebivaletvo, naj upošteva vsa ta dejstva in naj glasuje proti klerikalni kamori in njenim podpornikom ter proti nestrpni pristranosti Bartolija in njegovih zagovornikov. Lep uspeh CfilL v iraškem arzenalu Včeraj so bile v Tržaškem arzenalu volitve novega tovarniškega odbora. Struja CGIL je dobila 3805 glasov delavcev, to je 73 odstotkov, stara delavska zbornica pa 1398 gla sov, to je 27 odstotkov. Tako je dobila CGIL 4 predstavnike delavcev, Delavska zbornica CISL pa 2. Ta sindikalna organizacija pa je dobila edinega predstavnika uradnikov. Zborovanje Tržaške unije Tržaška unija sporoča, (la bo imela danes ob 19. uri na Trgu Perugino protestno zborovanje zaradi izključitve liste «Trst Tržačanom#. Na zborovanju bosta govorila Vale-rio Bolghese in Carlo Tolloy. Hkrati poziva zveza vse delegate liste «Trst Tržačanom#, vse kandidate in vse podpisnike liste, naj pridejo v nedeljo 20. maja na zborovanje, ki bo v Ul. sv. Frančiška 2 ob 10. uri. Na tem sestanku bodo razpravljali o stališču, katerega je treba zavzeti na volitvah. 7. PREMIERA SNG V LETOŠNJI SEZONI GOGOLJEVA „ŽENITEV“ SINOČI v dvorani na stadionu „Prvi maj“ V nedeljo popoldne m zvečer prvi ponovitvi Slovensko narodno gledališče v Trstu je' sinoči uprizorilo v dvorani na stadionu ((Prtu maj# znano Gogoljevo komedijo «Zenitev»■ To je bila že sedma premiera v letošnji sezoni, kateri bosta do konca sledili še dve, od katerih ena po že ustaljeni tradiciji, na prostem. Cepruv smo Gogoljevo «?.e orsti Modest Sancin, ki je s svojim pomorščakom Zevalčinom neprekosljivo v besedi in mimiki izzval sproščeni aplavz pri odprti sceni — in za njim seveda vsi ostali od Jožka Lukeša kot aktivnega dvornega svetnika Podkoljosi-prek Pada Nakrsta kot njegovega premetenega prija uepruv s mu \suyutjevv ««.«,- • tel ja Kockar jova, Danila Tur-ni levu že gledali pred leti na I ka kot trebušastega Jajčnice, naših odrih, je umetniško Silvi ja Kobala kot pajčjega vodstvo našega SNG prav go- pehotnega častnika v pokoju tovo storilo uslugo našem gledališkemu občinstvu, ko je to delo ponovno uvrstilo v svoj repertoar. Po vrsti težkih del si naše občinstvo pač želi nekaj lažjega, mislim nekaj bolj veselega, vedrega in zabavnega. Z »Ženitvijo* je vsega tega dobilo na pretek in kolikor ni humorja dovolj v delu samem, v toliko .so ga dodali z izvrstno igro naši gledališki umetniki, v prvi ZBOROVANJA ZA OBČINSKE IN POKRAJINSKE VOLITVE V OKOLICI Važnost enotnega na volitvah v podeželskih občinah Tov. Kosmina, kandidat za pokrajinske volitve v miljsko-dolioskem okrožju, je poudaril, da morajo resnični socialisti podpreti Slovence v borbi za zagotovitev narodnostnih pravic Sinoči je bilo v Križu u-spelo zborovanje Liste občinske enotnosti, katerega so se udeležili vaščani, ki .-padajo pod območje devinsko-nabre-žinske občine. Na zborovanju so govorili Srečko Colja, A-do Visintin in dr. Janko Jež, ki so obrazložili prbgram Liste občinske enotnosti ter pri tem poudarili najvažnejše zahteve, za katere bo Lista občinske enotnosti zastavila vse rile, da jih uresniči. Govorniki so nadalje prikazali raz-bijaško vlogo Agnelettove liste, katere predstavniki so odklonili vse predloge za so^ delovanje na skupni listi ter tako spravili narodnostno o-groženo devi-nsko-nabrežinsko občino v nevarnost, da pride v roke tujcu. Pri tem s-o govorniki opozorili na dejstvo, da je tako v Devinu kot v Nabrežini mnogo ljudi ploskalo neofašističnim govornikom, kar dokazuje, da nevarnost obstaja ih je zaradi tega odgovornost Agnelettovih ljudi toliko večja, ko govorijo-, da nevarnosti ni. V Gabrovcu je govoril tov. Franc Stoka, ki ' je obdelal številne probleme v zvezi s političnim. gospodarskim in narodnostnim položajem na našem področju. Tudi tega zborovanja, ki ga je otvoril in zaključil domačin Ivan Furlan, se je udeležilo lepo število ljudi, ki so si ploska- TAT, KI SE JE SPECIALIZIRAL V KRAJI V DHOLiKHIJAH TATVINA 6 PAR zaključila njegovo kariero Po aretaciji je priznal na policiji celo vrsto spretno izvedenih tatvin v raznih trgovinah Dvajset minut po polnoči I celo vrsto svojevrstnih tatvin-11 trn so agenti letečega od-1 Proti koncu aprila je stopil ' ‘ , , tt I .. ,,, n.octo IVTncrp v izlaua ur uroii souinisiicm oonii V zvezi s šovinistično gonjo je Izdala Komunistična partija poročilo, ki ga objavljamo v izvlečku. V njem najprej obsoja pritisk, s katerim so jo hoteli odvrniti od namena, da m spregovoril na Trgu Unita tudi govornik v slovenščini. Zvesta svojim načelom, je KP odločno zavrnila pritisk in ga obsodila kot izraz šovinistične nestrpnosti- Da poudari svoje stališče v obrambo narodnostnih pravic Slovencev, bo na svojih zborovanjih 20. in 21. t. m. še posebno obravnavala vprašanje enakopravnosti Slovencev, kar bo formulirala tudi v posebnem letaku. Poročilo opozarja nato na hujskaško in šovinistično vlogo «Piccola», na njegova fašistična izročila in na njegove poskuse, da bi oviral koristno delo odbora za premirje ter f ‘""kyiteI'‘' 'trga ‘v Ul. Maioli- dostojno nadaljevanje volilne | PoK»w«« ■ kasneje v kampanje, s katero je bila , , _,---- delka morali nemudoma v U-lico Timeus 2. kajti sodeč po telefonskem obvestilu je neznani tat nepričakovano stopil v trgovino in izpred oči lastnika Angela Bidoliia odnesel 6 parov hlač. Pred trgovino je agente pričakal o-kradenec, ki je povedal, da je preurejal predale in izložbe, ko se je nepričakovano prikazal pred njim neznanec, ki je tudi jadrno zbežal. Policija je najprej poslala patrulje po sosednih ulicah in nekoliko kasneje so imeli v rokah 26-letnega Alda Barbe-rinija iz Ul. del Friuli 101, katerega so malo prej opazili, kako je sumljivo hodil okoli trgovine Ker Barbarini ni dal agentom zadovoljivega odgovora, so ga peljali na poveljstvo in tu je končno priznal, da je bil pred trgovino na straži, medtem ko je njegov prijatelj, 30-letm Giordano Marchesi brez stalnega bivališča, stopil skozi na pol zaprt rolo v notranjost. V prostorih kvesture, kamor so Marchesija pripeljali, je povedal, da je ukradene hlače prvotno skril v bližini zadovoljna velika večina tržaškega prebivalstva, ki je pokazalo politično zrelost in strpnost. Zato je treba obsoditi vse spletke proti duhu strpnosti med Slovenci in Italijani, kajti s temi spletkami skušajo vnašati zmedo med tržaške volivce in kvarno vplivati na odnose med Italijo vom. Vse to, je poudaril »v. Petronio, nas spominja a žalostne čase fašizma, lo ai je te dni pisal «11 Picco-.», je odkrito rasistično šču-pnje Prebivalstvo odklanja ikšna izzivanja, odklanja tak-»n demokristjanski obračun. Ii jim pravimo, da je treba našem obmejnem mestu poštovati demokratična nače-i in da bo prebivalstvo samo nalo počistiti s podobnimi iz-lvači. Tržačani potrebujejo mir in mrno sožitje med Slovenci in talijani na tem področju. ,judje, ki hočejo prepovedati »lovencem govoriti v sloven-čim na določenem mestnem rgu, ne morejo govoriti o lemokraciji. Nato .'e tov. Petronio po-val volivce, naj glasujejo ta-10 da bosta občinski in po-tiajinski svet prišla v roke lelavskih predstavnikov da jodo ščitili delavske >[>terese n obče interese cel0^"®®, nebnega delovnega prebival-stva Dalje je tov- Petronio apozoril množico na pisanje »Piccola#, če-J „ uvoženi Slovenci motili Bar tolijevo zborovanje pn Sve tem Jakobu Tisti, ki so Bai-toliju odgovorili na njegova D.Azzeglio prodal nekemu Francu Monavi. Slednji je priznal nakup in je hlače izročil agentom, ki so jih vrnili lastniku. Marchesi pa je bil znan policijskim agentom in ti so ga začeli podrobneje zasliševati, Preiskava je rodila u-spehe in tako je mož priznal v trgovino Oresta Mosce Ulici Castaldi in pod pretvezo, da bo kupil ostan-Ke salame. mortadele in podobno, je ukradel tri salame, ki jih je nato prodal nekemu neznancu za 21)00 lir. Prve dni maja pa je iz trgovine z železnino v D’Annunziovem drevoredu ukradel B ključavnic vrste «Y ale». ki jih je nato prodal mimoidočim na cesti po 400 lir. Nekaj dni kasneje pa si je prisvojil v trgovini v UL Madonnina 2 srajci s škatlami vred. Te je prodal nekemu delavcu v bližini Tovarne strojev za 1500 lir. 7. ali 8- t.m. pa je stopil v drogerijo Gerdol v Ul. Sette-fontane ter si začel izbirati toaletno milo. Pogled pa mu je obstal na škatli zobne kreme «Colgate» in ta je takoj izginila pod njegovim suknjičem. Iz te drogerije je odšel v drugo v Ul. Piccardi 57 ter celo škatlo prodal za 1200 lir Giordanu Predonzaniju. Se veda so policijski agenti zaslišali tudi okradeno Jolando Gerdol in ta je povedala, da ji je Marchesi ponudil naprodaj rdečila za ustnice, in to po 50 lir komad. Mladenič jo je prepričal o dobri kupčiji, zaradi česar jih je kupila deset za osebno rabo. Z odhodom Marches-ija pa je ugotovila tudi izginotje škatle ((Colgate#. Tudi vprašanje posesti rdečila je Marchesi pojasnil: ukradel ga je v drogeriji Cattaruzza v Ul. Madonnina. 40 kosov je prodal, 10 pa jih je potreboval, da bi prevaril Gerdolovo in ji ukradel zobne kreme. njem pozdravili izvajanja govornika. Na Proseku so domačini poslušali govor Dušana Hreščaka. ki je med drugim obrazložil stališče raznih strank do Slovencev ter pri tem prikazal, kako so demokristjani hoteli preusmeriti dosedanji mirni potek volilne kampanje v borbo proti Slovencem ter tako razbiti e-notnost slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva. Na volilnem zborovanju NSZ je sinoči govoril v Dolini Mirko Kosmina, kandidat za pokrajinske volitve v milj-sko-dolinskem okrožju. Poudaril je važnost enotnega nastopa raznih skupin na volitvah podeželskih občin ter pri tem poudaril, da bo treba še precej stvari razčistiti, da bo prišlo do enotnosti socialističnih sil. Analiziral je liste, ki nastopajo na volitvah v dolinski občini in zlasti kritiziral delovanje vodstva SDZ. Glede PSI je kritiziral njeno tržaško vodstvo, ker v svojem volilnem programu ni postavilo vprašanja zaščite narodnih pravic Slovencev. Glede opazke dr. Tainerja. ki je malo prej govoril v Dolini, o slovenskem govoru na zborovanju KP na Trgu Uni ta, češ da Slovenci ne bi sme li ob vsaki priliki in povsod poudarjati svoje pravice do uporabe materinega jezika, pa je poudaril, da je to na- čelno '-tališče, od katerega ne moremo odstopiti. V svojem govoru je tov. Kosmina nato javno pozval nosilca in kandidate liste SDz v dolinski občini, naj se odkrito in javno izjasnijo, če se strinjajo z dr. Agnelettom in dr. Sfiligojem, ki sta tu- di v Dolini ogabno napadla Jugoslavijo in blatila vse, kar je naprednega. Ob koncu je govornik omenil še pomen pokrajinskih volitev ter pozvai vse občane, naj glasujejo za občinsko demokratično listo in za kandidata NSZ za pokrajinske vo litve. Anučkina, Josipa Fišerja kot Podkoljosinovega sluge, Julija Guština kot gospodarja pa do nežne neveste Agatje Ti-honovne v osebi Štefke Drol-čeve, z vsemi žavbami namazane posredovalke Fekle Iva-n ovne v osebi Eme Starčeve, tete Arine Pantelejmonove v osebi Lelije jVakrstove in hišne Dunjuše v osebi Tee Starčeve. Vsi so kot posamezniki ustvarili nadvse posrečene tipe, kot celota pa vrsto komičnih prizorov, ki so dosegli višek ob srečanju vseh ženitvenih kandidatov v sobi neveste Agatje. Režiser Jože Babič je dal delu pravilen lahkoten tempo in pravilno dozo humorja in komičnosti. Scena Vladimi-ra Rijavca je preprosta, toda, skladna s kostumi in časom. Igralci so bili po vsakem dejanju, posebno pa na koncu, deležni zasluženega priznanja. Naslednji dve predstavi »Ženitve» bosta v nedeljo popoldne in zvečer na stadionu, nato pa še druge na podeželju, kjer bodo prav gotovo še posebrio dobro sprejete. —en. PREDVOLILNO REŠETO Tako so se v četrtek »izkazali# Bartolijevi Pekači med govorom senatorja Terrucinija na Trgu Unita- Zato je Bartoli lahko res ponosen nanje, saj so pokazali enako kol on pri Sv. Jakobu. Toda, oprostite, pozabili smo, da se temu prani izraz patriotskih čustev! Zupan Bartoli pa se ni zadovoljil z manifestacijo«, marveč tudi toži list »Corriere di Trieste«. Tu aknstiun» m »demokrati, nima več drugih argumentov in se mora za uspene p predvolilni borbi zatekati na sodišče. Toda to pa ne opere madeža, da. je kot župan zmerjal tn žalil svoje občane. POŠTENO STALISCE RADI-I KALCEV IN NESTRPNOST REPUBLIKANCEV S posebnim zadovoljstvom ugotavljamo, da je včeraj na zborovanju Radikalne stranke na Trgu Goldoni prof Cer-vani odločno obsodil Izgrede na Trgu Unita in poudaril, da morajo uživati Slovenci v Italiji enake pravice kot I-talijani, kajti narod, ki hoče veljati za kulturnega, mora predvsem kazati spoštovanje do drugih narodov. Hkrati a ostro obrojamo sramotno ravnanje republikancev, ki so včeraj izjavili da so na zasedanju odbora za volilno premirje pozvali KP, naj se odpove govoru Volilna obvestila Občinski volilni urad obvešča, da so razdelili po domovih vsem volivcem volilna potrdila odnosno da niso razdelili samo tistih potrdil, ki se nanašajo na umrle volivce ali na volivce, ki so orez stalnega bivališča, odnosno ki jih niso mogli najti. Od ponedeljka 21. t. m. lahko vsi volivci, ki so vpisani v volilni imenik tržaške občine in ki iz kakršnega koli razloga niso prejeli ha dom volilnega potrdila, prevzamejo potrdilo osebno na volilnem uradu v Ul. SS. Martiri 3. 26. maja, 27. maja in do 14. ure 28. maja pa lahko dobe duplikat volilnega potrdila tisti volivci, ki so volilno potrdilo izgubili. Istočasno ponovno obvešča volilni urad, da so na volitvah za ugotovitev istovetnosti dovoljeni sledeči dokumenti, ki ne smejo biti starejši od treh let po njih za padlosti: osebna legitimacija, potni list, poštna izkaznica, šoferska legitimacija, orožni list, legitimacija UNUCI, legitimacije, izdane od javnih u-stanov in opremljene s fotografijo, in legitimacije, izdane od profesionalnih združenj. če so opremljene s fotografijo. Nadaljevanje pogajanj za tiskarsko stroko Včeraj so se v Rimu nadaljevala pogajanja med predstavniki sindikatov tiskarskih delavcev in predstavniki delodajalcev. Pogajanja se bodo nadaljevala danes dopoldne. Koncert na sedežu USIS V sredo 23. t. m. ob 18.30 bo na kulturnem centru USIS koncert jazza, ki ga bo izvajal moderni kvartet Franca Vallisnerja. VOLILNA ZBO Študijske štipendije za Salzburg Vsi tisti, ki so vložili proš- : njo za dodelitev štipendije za obiskovanje ameriške akademije v Salzburgu, naj se zglasijo v petek 25. maja dopoldne na sedežu USIS, kjer jih bo podravnatelj akademije izprašal v angleškem jeziku. Vsi tisti, ki jim bo dodeljena štipendija, bodo obiskovali poletni enomesečni tečaj v Salzburgu DANES KP: Rojan ob 19. uri Vidali in Blažina, predseduje Per-soglia; Sv. M.M. Zg. pri Marjanci ob 19 Cesar; Sv. Jakob Ul. Belli na vogalu z Istrsko ul. Deferri in Mezgec; Trg Garibaldi ob 18.30 Tonel in D’Agostino; Sv. Alojzij ob 20.30 Muslin in Gerlanc; Sv. Ivan ob 18.30 Deferri in Can-ciani; Kolonkovec pri gostilni Božič ob 20.30 Weiss in Ervat-ti; Opčine Nanoški trg ob 20.30 Sema in Wilhelm, Trg Barba-can ob 20. Burlo; Kriz ojj 20.30 Gombač. PD ul. GRUDEN v Nabrežini in PD «NABREZINA’ priredita v nedeljo 20. t. m. ob 16. uri v kinodvor v NABREŽINI Koncert pevskih zborov iz Križa, Nabrežine, Saleža in Sempolaja Vljudno vabimo vse, da se koncerta udelez j Vit G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 19. t. m. ob 20. uri v prosvetni dvorani pri Sv. Barbari Ivan Cankar Martin Kačur V nedeljo 20. t. m. ob 17. in ob 20. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj#, Vrdelska cesta 7, ponovitev N. V. Gogolj J ZENITE* Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-338 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. V torek 22. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v Skednju N. V. Gogolj ŽENITEV Supercinema. 16.00: gum#. E. Taylor, F. pa(-Arcobaleno. 16.00: »Zaklad r cha Ville#, R. CalhouO, Astra Rojan. 16.00: potica#. A. Sordi, Capital. 15.30: «Lola Monte^J, Ca rol, P, Ustinov. Mia«* C r ista No. 16.00: ,K«nl»W^ A Lualdi, F. lnL?£S? o***®*, Alabarda. 16.00: ((Rdeč1 J. Wayne, L. Bacall. ^ Ariston. 16.00: «Skclatna T Curtis. C. Miller. vetji, Armonia 15.00: »Norosti ’ . E Pavvlik. , {*!>' Aurora. 16.00: »Moderni C. Chaplin. _ ttge». Garibaldi. 15.30: ((Zenska » S Loren . x-na Ideale. 16.00: «Ko J« J? počitnicah#, M. Mane • g, Impero. 16.00: »Poletni c3®’ Hepburn, R. Brazzi. jp4inj-Italia. 16.00: «Priv at n a vog c, jorja Bensona#, J. AU Heston. DVE RAZPRAVI PRED KAZENSKIM SODIŠČEM Zanimiva odločba v zvezi z zakonom o javni varnosti Fašisti osporavajo veljavnost fašističnega zakona! - Ne vedo, kje bi sodili dva tatova in ponarejevalca podpisov Včeraj je kazensko sodišče pod predsedstvom dr. Gnezde izreklo zanimivo odločbo v zvezi z razpravo proti 21-let-nemu Albertu Antonantu iz D’Annunziovega drevoreda in 21-letnemu Mariu Saitti iz Ul. Biasoletto. Prvi je obtožen, da je spotaknil in s tem podrl na tla komis-arja javne varnosti Guglielma Reg-gija ter ga nato še večkrat udaril. Mladenič je ob isti priliki tudi udaril nekega a-genta. ki je priskočil komisarju na pomoč. Saitto pa so obtožili kršitve člena 113 zakona javne varnosti, ker je istega dne, to je 24. aprila lani, razdeljeval nedovoljene letake. Dogodek, ki je oba mladeniča pripeljal v zapor, se je pripetil aprila lani, ko je Fer-ruccio Parri prišel v Trst ob priliki proslave obletnice odpora. Pred gledališčem »Na-zionale#, kjer je imel Parri svoj govor, pa se je tedaj zbrala skupina fašističnih e-lementov, ki so hoteli provocirati. Iz strahu, da ne bi prišlo do spopada, pa je policija izpraznila Drevored 20. septembra, a pri tem so se nekateri, med katerimi je bil Nezgoda na delu Tudi včeraj s-o morali zabeležiti več nezgod na delu, med katerimi je najhujša tista, ki je doletela med delom pri gradnji neke delavnice na glavni postaji 31-letnega Lucijana Markeziča iz Ulice del Friuli. Ta je namreč padel na tla, pri čemer je uda- :-----------------' ril z glavo ob tlak in neza- tudi Antonante, upirali in na- lrniviicoria IstApaiHIft 113 vesten obležal. V bolnišnici, kjer so mu u-gotovili precejšnjo rano na čelu z verjetnimi kostnimi poškodbami, so ga sprejeli na II. kirurškem oddelku. Zaradi njegovega stanja so si zdravniki pridržali prognozo. Pred njim pa so morali sprejeti s prognozo okrevanja v enem mesecu na ortopedskem oddelku 33-letnega Ar-manda Škerla iz Ul. Cister-none, kateremu je med delom v pristanišču padel na nogo zaboj Na istem oddelku so morali pridržati tudi 22-letnega mehanika Umberta Papo iz Ul. Palestrina, kateremu je stroj v tovarni saveljskega industrijskega pristanišča zmečkal prva dva členka kazalca in sredinca leve roke. Po mnenju zdravnikov bo mladenič okreval v 15 dneh, kar velja tudi za 21-letnega mehanika Alessandra Chineilata iz Ul. Maiolica, katerega so morali zaradi precejšnje ra. ne na spodnjem delu trebu ha pridržati na drugem k>rur škem oddelku. Chinellato je dejal, da je v mehanični delavnici pri Sv. Soboti pognal motor in se £ njim nepričakovano zaletel s precejšnjo silo v zid. Končno so morali sprejeti v bolnišnico tudi 54-letnega težaka Giuseppa Berlingerija iz Ul. S. Spiridione 12, kate-v remu je med delom na cesti slovenščini na Trgu Unita, 1 na Nabrežju Mandracchio pad-češ da pomeni takšen govorila na nogo velika kamnita provokacijo. In takšni pritlikavci naj bi bili dediči in nosilci idej Mazzinija, ki je vedno zagovarjal in se boril za pravice in svobodo narodov? plošča. Zaradi močnega udar ca z verjetnimi kostnimi po škodbami so težaka pridržali s prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh na ortopedskem od delku. padli komisarja. Istočasno pa je Saitta razdeljeval letake, na katerih je bilo na eni strani napisano «Dol r Parrijem#, na drugi pa «Nočemo izda jalcev domovine#. Ze v začetku včerajšnje razprave je zagovornik mladeničev, ki gotovo pripadata skupini oboževalcev tistega režima, ki je uničil Italijo zahteval, da bi akte poslali v pretres ustavnemu sodišču, ki o veljavnosti člena 113 diskutira že delj časa. Sodišče je zavrglo ta predlog ter sprejelo tožilčevega, ki je bil znatno boljši: to je, odložiti razpravo do dneva, ko se ustavno sodišče ne bo izreklo o tem členu bivše fašistične zakonodaje javne var-nosti. # * * Pred istim sodiščem in sod-nikom je bila včeraj tudi razprava proti 46-letnemu Francescu Midiliju, rojenem v Messini, a sedaj bivajočem, seveda brez stalnega doma, v Milanu, ter proti 43 letnemu Emrrju Allegrettiju iz Lecce. Obtožnica dolži prvega tatvine «travellers che-ques», ponarejanja podpisov na njih, posesti in nakupa u-kradenih čekov za 460 dolarjev, izdanih od «Chase Bank# iz New Yorka ter «Bank of America# iz San Francisca ter številnih prevar z neve ljavnimi čeki, pri čemer so mu blagajniki raznih bartk izplačali v lirah na čekih zapisane dolarje ali .štrrlinge. 'Tako je blagajnik «Banco di Roma# v Veroni Izplačal 10 šterlingov, blagajnik iste banke v Bocnu pa 20 dolarjev. Midiliju se je posrečilo prevaliti tudi blagajnika tržaške »Cassa di Risparmio# in «Ban-oo di Roma#, in sicer prvega za 460, drugega pa za 200 dolarjev. Midili je bil nadalje obtožen nakupa ukradenih čekov za skupno 300 dolarjev ter skupno z Allegrettijem sodelovanja pri prevari v škodo Emilia Rizzardi.ja iz Benetk, ki mu je izplačal neveljavne »travellers cheques» za 650 dolarjev, in prevare v škodo Bartolomea Amata iz Benetk, ki je ravno tako izplačal neveljavne čeke. Do aretacije obeh mož je prišlo po dolgo trajajoči preiskavi italijanske kvesture. V Genovi je bila verjetno spretna skupina tatov, ki so kradli Američanom in sploh tujcem. 22. 6. 1949 je ameriški državljan Ant.ony Sidari prispel z ladjo «Sobjeskii» v genovsko pristanišče, a tu je ugotovil, da so mu izginili njegovi «travellers cheques». Do aretacije Midilija pa je prišlo slučajno in to po izjavah Allegrettija. Ta je namreč zamenjal čeke v Benetkah. a ko so ti prišli v roke uradnikom banke, kamor jih je menjalec valute poslal, so ugotovili, da so bili čeki u-kradeni. Allegretti je moral DRAMSKI ODSEK PROSVETNEGA DRUŠTVA .SLAVKO ŠKAMPERLE’ vabi vse tiste člane, k; imajo veselje do igranja na odru, (posebno mladino), da pridejo na sejo in morebitno prvo bralno vajo nove trodejanke v sredo 23. maja t. 1. ob 20.30 v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj#. Razna obvestila PD «1. Cankar# sporoča, da bo pevska vaja v torek 22 t. m. ob običajni uri in priporoča točnost, ker bo vaja za proslavo obletnice rojstva I. Cankarja, IZLET SPDT V GLINSCICO jutri dne 20. t. m. Pfired'1 SPDT izlet v Glinščico. šče Pri avtobusnem postajališču št. 25 v Ul. Carducci ob 7.30. ( ODEPALlSČA ) Heston. . .rii v t1' S. Marco. 16.00: »Gangsterji ^ sedi#, F. Sinatra, 5. pg/fit, Kino ob morju. 16.W. pe-n- pol iolja!», V. Mayo. • , nett. . ^ n* P*' Moderno. 15.30: »Ljubim« Tur-tih morjih#. J. Wayne, • i Savoma. 15.30: «Brigadoon*' Johnson, G. Kell.y. ,pr0-Viale. 16.00: VVait Disn*y-strana prerija#. „no?ja I* Vittorio Veneto. 16.30: ^ «-B5jcrn(.v. vica#, H. Bogart, G. gos-Belvedere. 16,00: ((Primula S(tr. sa z Juga#, J. Payn<. 1 ing. _ ir«eljen‘ Marconi. 16.00: «Pesem 1 ca», L. Tajoli, M. Bet _enCe». Massimo. 16.00: ((Rumene R. Conte. P. CaaUe. -j »o Novo cine. 16.00: ritins01’1 sem bil v Parizu#, v. E. Ta.vlor. ,(,,bezen L" Odeon. 16.00: «Kruh. ,,u7;icai G. ljubosumnost#. V. De Lollobrigida. 1^1 Uti. ,, Radio. 16.00: »Pustolovec kongu#, C. Gable, 5. Venezia. 16.00: «Tujec v gte. vini», G. MontgO€nery. Skedenj. 18.00: »Rap«*^**' SOBOTA, 19. mai* '1'KMT l*OS 1’AJA ^jjOO 11.30 Orkester Predavanje; 12.10 Za klUltunj nekaj; 12.45 V svetu ^ 12.55 Jugoslovanski mO4 00 m Pestra operna gla*« tana: Vltava; l4-4„JjherS- ‘iti k ester Svvinging ® prome*13?,; Slavni pevci; 15 30 noVfjv GLEDALIŠČE VERDI Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za 8. koncert Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Pierra Mon-teuxa, ki bo danes ob 21. uri. Na sporedu so: Weber. Chausson, Malipiero m Strauss. Rossetti. 16.00: «Cebelja matica#, Joan Cravvford. Excelsior. 16.00: «Beležnlca majorja Thompsona#. M. Carol, J Buchanan Fenice. 16.00: «Vihar na Nilu#, 4 Steel, L. Harwey. Nazionale. 16.00: »Nihče me ne bo ustavil#, S. Havden. K. Booth, Filodrammatico. 16.00: ((Dogodivščine Hajjija Babe#, J. Derek, E. Stevvart. . zapor, kjer je povedal, da mu je čeke izročil Midili. Tega so aretirali, a med prevozom z vlakom proti Milanu, je Midili zbeža! policijskim organom; mož je namreč na turinski postaji vrgel nvoj kovček agentom pod noge in izginil. Kasneje pa je padel v policijsko past in je moral romati od sodišča do sodišča. Povsod so sodniki zavračali akte. češ da niso kompetentni in po Milanu, Veroni in Benetkah so akti prišli v Trst, kjer sta obtoženca izvršila najhujše prevare. Po številnih odložitvah razprave' pa je včeraj predsednik sklenil poslati akte kasa-cijskemu sodišču, ki naj določi sedež sodišča, kjer se bosta morala Midili in Allegretti zagovarjati. Hudi prometni nesreči Dve skoraj enaki prometni nezgodi sta bili včeraj zvečer skoraj istočasno, a na dveh krajih rneita: prva je bila v Miramarskem drevoredu, kjer je 46-letni Aldo Franceschi med vožnjo z lambreto podrl na tla 66-let-no Mario Pavazza por. Casa-rini iz Ul. Risorta, katero so fnorali sprejeti s pridržano prognozo na nevrološkem od delku. Žrtev druge nesreče pa je postal 49-letni delavec Dani lo Mislei s Stare istrske ce rte, katerega je podrl na tla s svojim Fiatom 600 Luciano Savino. Ta se ni niti najmanj poškodoval, medlem ko so morali Misleja zaradi poškodb na'glavi sprejeti s pridržano prognozo na drugem kirurškem oddelku. ‘vci; w.j” , iw'ir koncert: 16.00 Sobot ,540 e, 16.15 Domači odmevi, c>< va,miški koncert orke** Pacchiorija; 17.00 OP^; « lobije; 17.30 Plesna *'fy Liszt: Koncert št. L „55 zbor Robert Shaw, • s pot3 orkestri- 19.15 Sestanek e m šalkami; 19.30 ?rlM lodije; 20.00 Šport; 20. ^ motivi; 20.30 Rdm■*- Tedejiii, Boiana Adamiča; 2i- ,NftW-s Italiji: 21.15 Strauss- ' v«**’ opereta v 3 dej.; **• ples. TU««’ '• Kr®1*,': 14.30 Tržaška }»<5 ka: 18.45 Operetna J'0j Igra pianist Glan®'ujsneri: Ljg-Kvartet Franco U 00 9C irH5 Glasbena fantazija; Kotn; slušajiel; 18.00 9 neO^^V1' Kambodža na P®1 zbor je*. 18.15 Poje tensM Prešeren# iz K 45 1®. w kovni pogovori: • ote<3- s triom Milana Veseli večer. . 11.30 Start ne dirke po Ital .1 Kg tek reportaže * me l,n reportaža - v,,sti.. lesarske dirke; 2 ■ v-(ž; Variete; 22.15 E. “'šport®* žično darilo#; 2J-W t jnikorr' lfl Naznanjamo žalostno vest vsem sor° . ,3 bolezni znancem, da nas je po dolgi in mučni vedno zapustil naš dragi oče in sin tVHEAN SKRK Pogreb dragega pokojnika bo danes 19. t' 19 fli- n» o ob 17.30 uri iz hiše žalosti v Trnovci ®^eV domače pokopališče. Žalujoči: otrok« družini Skrk i" s*0 Sempolaj - Trnovca, 19.5.1956. 1 VČERAJŠNJE PREMIERE jeve komedije „Ženilev“ VOLILNA KAMPANJA: UTRUJENOST, MONOTONOST, BREZBRIŽNOST Povsod se čuti potreba po spremembi dosedanje neustrezne vlade politike TAKO BOMO VOL Je bila v dvorani na stadionu «Prvi maj» nova le-'*J)remiera tržaškega Slovenskega narodnega gledališča z Gogoljevo komedijo aZenitevn Letošnja predvolilna kampanja za obnovo občinskih in pokrajinskih svetov se razlikuje od dosedanjih najprej po tem, da je skoraj povsem izginila papirnata bitka z lepaki in letaki. Novi zakon o volilni propagandi je, po sporazumu med vsemi političnimi strankami omejil stroške in površinski obseg tovrstne propagande s tem, da je določil na posebnih mestih enako površino prostora za volilno propagando posameznih strank. Spričo dejstva, da je s tem na mah izginila tista živčnost in skoraj nečloveško tekmovanje med strankami, kdo bo z lepaki prepleskal čim obsežnejše površine hišnih pročelij, se v sedanji predvolilni kampanji širom po Italiji dogaja celo to, da nekatere stranke ne izkoristijo v celoti niti tistega prostora, ki jim je dodeljen. Ta okoliščina je vnesla v sedanjo predvolilno kampanjo neko umerjenost, tako da moramo reči, da so njene prevladujoče značilnosti utrujenost, monotonost ’n brezbrižnost prebivalstva, zlasti do govornikov nekaterih vladnih strank. Po drugi strani pa moramo iskati razlog za tako skromno zanimanje prebivalstva tu- BUNCIH PONOVNO MED GOSPODARSKO NAJBOLJ STABHNIM1 DEŽELAMI Napori francoskega ljudstva so pripomogli do vidnih uspehov ^nruiRtov načrt je terjal zapostavljanje proizvodnje potrošnega blaga na fačun potenciranja bazične industrije, sedanji načrt pa polaga več-10 pozornost poljedelstvu, gradnji stanovanj in industrijski proizvodnji Se Ktov je vsak francosKi ijjj. '*jan že vedel, da je mi-% ..ecien najtežjih obdobij k«* francoske gospodarske (,i0v“. To obdobje se je za-E0 . takoj po letu 1929. j. Irancosko gospodarstvo 1*81.0 svoj najviiji predvoj-jJ^Pon, da bi nato začelo1 E°Pno in neprestano pada-, ll “ Popolnega poloma v ča-L rUge svetovne vojne, 'z li eresa bi se verjetno niko-Sj?* ‘zvleklo, če bi si Fran-it. P« nadala Zares edin-icv napora po drugi sve-l»( f vojni, katerega rezul-ttu Je spet privedel v vr-htri8ospodarsko najbolj na-n*h dežel sveta. pred katero se je i|j c°sko gospodarstvo znati^ ^Posredno po drugi sv»-W-vojni, je bila še toliko V, ker porazno stanje ni 1® posledica vojne, amilu, tudi splošnega procesa *•*)», ki ga je bilo treba p, j« izhod iz tega stanja Vjj, .° povečano vlaganje no-V 'n Vedno večjih sredstev ltvaSn°vna proizvajalna sred-Wln bazično industrijo. «Za kj C8't državljana, za vsa-v0 P°djetje, za vsako drža-investiranje odtr-Ijo Pi® sredstev za potroš-tiEr' 8 tem pa se ustvarjajo, j tiL^iejo in večajo dobtine. Te pa so 'n temelj za delo ter Vsak način zajeziti. zaposlitev delovne sile. V tem ji je v precejšnji meri uspelo, posebno kar se tiče polne zaposlitve, saj Francija že dalj časa skoraj ne pozna brezposelnosti, To je sicer ra delno pripomoglo tudi k zvijanju življenjske ravni ljudstva, vendar pa ne dovolj. Da pa je ves ta načrt, vzet v celoti, prinesel zaželen u-speh. nam povedo sledeče številke: V obdobju od leta 1947 do leta 1951 se je francoska proizvodnja premoga povečala za 12 odst. na 55 milijonov ton premoga na leto, proizvodnja električne energije se je povečala za 64 odst. na 38 milijard kWh, prečiščene nafte za 557 odst, na 18.4 milijona ton, jekla za 123 odst, na skoraj 10 milijonov ton, traktorjev za 753 odst. na 40.000 kosov. Skupna industrijska proizvodnja se je povečala za 20 odst. v primerjavi z najvišjo ravnjo izpred vojne, to je z ravnjo iz leta 1929. Hkrati pa se je življenjska raven dvignila komaj za 6 odst. K uspehu francoskega go- UMRL JE SLIKAR GIUSEPPE MORO 'nstv0 bodočnosti, od njih ^visni tehnični, gospo- 1 in socialni napredek«, ^lonnetova zamisel ni za- ožji krog njegovih i Sl Sj ,Vcev v generalnem ko-l*lt O za načrtovanje, am-SVeHk del francoskega go-V^tva. 2ivljenje franco-Ai jj. delovnega človeka tedaj S 0 lahko. Investicijski na- °n3o 3goo milijard fran-katerih odpade na > W 2^?rstvo samo dalo več y ^ milijard frankov. ab vZa^etku leta 1945, torej \ Uncu vojne, je zmoglji-ancoske industrije in Jčst S*Va znašala komaj 14. t. m. je umrl na svojem domu v Trstu v Ul- Scom-kapi-l porini, 12, 67-letni slikar Giuseppe Moro. Njegova smrt je imela luko v krogih umetnikov in ljubiteljev umetnosti, kakor tudi i> javnosti sploh velik odmev, kajti Moro je bil eden tistih, danes tako redkih umetnikov, ki preželi nepremagljive moči svojega poklica dajo umetnosti vse: telesni blagor in materialne dobrine. In tako je bil Moro umetnik čigar umetnost se je odlikovala po svoji resnični iskrenosti in globoki čustvenosti. V njegovih delih je čutiti iskreno doživetje in ljubezen do motiva in do sredstev,. s katerimi ga je mojstrsko tolmačil. V njem je bilo vselej sveže in globoko umetniško občutje in nenehna volja podajanja njegove v duševni borbi in v materialnem pomanjkanju prekaljene osebnosti. V svojem delu je bil neutrudljiv in zelo dejaven. Doma in v tujini se je Moro uveljavil kot dober in priznan pokrajinar, ki ljubi m čuti prirodo v svoji pozlačeni, barviti podobi. Razstavljal ' je na velikih mednarodnih razstavah Biennale v Be spodarstva, o katerih smo doslej govorili, moramo pri-pcmniti, da velja to za ob-dcbje do leta 1951-52. V letu 1954 pa je bil izdelan nov načrt za . nadaljnjo modernizacijo in potenciranje francoskega gospodarstva. Izdelala sta ga Monnetov naslednik Hirsch ob sodelovanju kakih 2000 strokovnjakov. Nov načrt predvideva in temelji, z razliko od prejšnjega, ki poudarjal okrepitev bazične' industrije, na potenciranju po-l.edelstva, predelovalne industrije in stanovanjske gradnj Skupni stroški, ki jih predvidi vajo investicije novega načrta, bodo dosegli kakih 7.360 milijard frankov, od česar bo šlo 600 milijard za razvoj gospodarstva v francoskih prekomorskih posestvih. Po tem načrtu bi se morala industrij sk? proizvodnja povečati za 25-30 odst., poljedelska proi/ vodnja za 20 odst., stanovanjska gradnja pa za 60 odst., individualna potrošnja pa 20 odst. Ker je ta načrt že tretje leto v izvajanju, ga lahko ocenimo po njegovih dosedanjih uspehih. Nacionalni dohodek se Je v letu 1955 pove-j cai za 6. odst. v razmerju r \ dohodkom iz prejšnjega leta 1 plače in mezde so se povečale za 7.5 odst., dohodki poljedelcev in poljedelskih proizvajalcev nasploh pa za celih 6.5 odst. V letu 1955 so francoski premogovniki dal 61.5 milijonov ton premoga kar je za 10 odst. več kot leta 1951, Električne energije so v istem letu proizvedli za 41.5 milijard kWh, to je za 23 odst. več kot leta 1951 nafte pa so predelali 25 milijonov ton, torej za 36 odst več kot leta 1951. Se nekaj podatkov. Posledica zares po-voljnega razvoja francoske zunanje trgovine so rezerve zla ta in dolarske valute, ki so v teku leta 1955 narasle za 76 odst. in dosegle vrednost 1.900 milijard frankov. Vsekakor so omenjeni podatki zares lepi in francoska gospodarska zmogljivost se napotila v bolj stabilno obdobje. K temu pa je treba dodati, da se pogosto pozablja da Je temu vzrok vprav delovni polet francoskih delavcev, ki bi za svoje uspehe bil lahko veliko bolj upoštevan 37 ),tljj(ii!>red vojne zmogljivosti ’*» l!10 imenovana nozka gr- * tau *eaave so predstavlja-. 0 imem ~ --- ,>r«etski h virov. Z dru- SLT p« je bilo potrebno » k n 0*'v'ti izvoz, ki naj a *bci■ Uvo/- Pred vojno ie oaia nabavljala v tujini ®kj(s st- svojih potreb glede ** "> bakra, 96 odst. svo- %(, prošnje bombaža. 100 lute in 87 odst. volne, j bijj )e Francija nabavljala Od”' ’0° odst., premoga ja . Ilg , ?NV se francosko gospo-V i1 Pbtegnilo iz tega sta-^Slu a bi si Francija opo-%)u in vsaj delno rešila ?llnanjot rgovinsko ni-bgi, ' s' je zadala dve hh-ii&St Najprej povečati »tonil-in omogočiti polno netkah in Quadriennale v Rimu. Udeležil se je tudi kolektivnih razstav v Pragi in v Ljubljani. Na tem mestu pa se mi vidi potrebno podčrtati' še bolj njegov značaj kot človeka Moro je bil vselej mož premočrtnega značaja, naprednega prepričanja in globok v dojemanju in gledanju na življenje in na vse kar se je godilo okoli njega. Bil je iskren in nesebičen tovariš, ki so ga krasili izredno plemeniti nagi bt do sočloveka, V katerem je vselej videl človeka, ki je pomoči bolj potreben kot on, ki n> ničesar posedoval Trst je zgubil z Morom u-metnika redkih slikarskih in človeških vrlin. S svojimi deli je Moro zastopan v mnogih privatnih in javnih zbirkah tako v Trstu v Revoltelli m v inozemstvu. Tudi tržaški slovenski slikarji so zgubili z Morom tovariša in kolego pUmenitegu značaja in ga bodo iskreno pogrešali. H, 11. di v okoliščini, da se sedanja predvolilna kampanja vrši v spremenjenem mednarodnem vzdušju, kakor je bilo ono. ko je nekdanja napetost in hladna vojna v mednarodnih odnošajih razsajala s precejšnjo silovitostjo, kar se je odražalo neposredno tudi v javnem življenju posameznih držav, zlasti pa je povzročalo estre polemične prijeme ob priliki upravnih ali političnih volitev. Zboljšanje mednarodnih odnošajev, popuščanje napetosti v odnošajih med velesilami, zbližanje v stališčih m vedno pogostejši stiki med odgovornimi državniki: vsi ti elementi vplivajo pomirjevalno že sami po sebi tudi na predvolilno kampanjo in pri-pevajo posredno k temu. da si je prebivalstvo že ustvarilo svoje mnenje zlasti o tistih strankah, ki so zasnovale svojo politično strategijo na argumentih iz nekdanjega obdobja mednarodne napetosti in politike hladne vojne med državami vzhodnega irt zahodnega bloka. Zlasti tiste stranke, ki so, s krščansko demokracijo na čelu. odgovorne za dosedanji blokovski prepad v italijanskem javnem življenju, se v sedanji predvolilni kampanji nahajajo v precejšnjih škripcih, ker se nikakor ne morejo osvoboditi vseh tistih elementov hladne vojne, ki so jih mogli v pretekli politični dejavnosti izrabljati z nekim določenim uspehom. Sedaj pa so stopila v ospredje konkretna vprašanja dejanskega javnega življenja in na teh vprašanjih je dosedanji vladni koaliciji vedno teže vzdržati kritiko opozicijskih strank. Poleg fega pa ne smemo pozabiti na okoliščino, da se sedanje občinske in pokrajinske volitve ne vrše več no prejišhjem volilnem sistemu, ki je krščanski demokraciji in njenim zaveznikom omogočil, da so se na sleparski način polastili oblasti v številnih občinah in pokrajinah, ampak po novem volilnem sistemu. ki jamči proporcionalno predstavništvo v teh telesih javne uprave. Tudi v tej okoliščini je po našem mnenju iskati razlog za zmanjšano zanimanje prebivalstva za predvolilno kampanjo, zlasti za kampanjo, ki jo vodijo stranke dosedanje vjadne koalicije. h' tem v zvezi jg zanir^i^o kako so vodstva strank reagirala na intervju, ki ga ie pretekli ponedeljek predsednik vlade Segni dal glasilu svoje stranke «Popolo». V tem intervjuju je Segni skušal braniti delo svoje vlade in zavrniti obtožbo o njeni nepremičnosti. In prav glede splošne usmerjenosti doseda- nje vladne koalicije so kriti-1 Segnija, ki se, po mnenju poke precej ostre. Tako je na j slanca Cantalupa enavezuje še primer poslanec Santi. v imenu socialistične stranke, dejal. da ta Segnijeva samoobramba potrjuje negativno sodbo, ki jo socialistična stranka daje o dosedanjem delu vlade. Po mnenju te stranke je danes potrebna politika, ki naj načne osnovna vprašanja dežele in da samo vlada ki si bo v bodoče nadela to nalogo, more računati na podporo socialistične stranke. Socialistične stranke ne zanim i osnovna formula, odnosno jo zanima to relativno; jasno pa je, da se mora vlada, ki hoč« uresničiti tako politiko, najprej osvoboditi pritiska gospodarske in politične desnice. Tudi radikalna stranka se po drugi plati, strinja s socialisti v tem, da krščanska demokracija ne more nadaljevati s politiko, ki jo vodi že 12 let. Mario Panunzirt je dejal: «De Gasperijeva metoda. ki bi se je poslanec Fanfani še vedno rad posluževal, je bila v tem, da si je krščanska demokracija skušala zagotoviti neko absolutno večino, da bi ji ne bilo treba voditi neke svoje politike, z njo zmagati ali propasti. Po IH. aprilu pa se je položaj spremenil; gospodarska desnica se je okrepila s sporazumom nied industrijci, trgovci in agrarci, na Kvirinalu pa je poslanec Gronchi. ,S' tem, da na kandidatnih listah krščanske demokracije in liberalne stranke nastopajo tudi kandidati trojne gospodarske zveze, je vlada priklenjena na nepremičnostPo mnenju dr. Panunzia, ki ,e glavni urednik tednika »II Mondo«, bo 27. maj spravil v gibanje celotno politično fronto. gibanje ki je že v stvareh samih in ki zato zahte-' va oblikovanje drugačne večine. Komunisti so previdnejši. Tako se je poslanec Terracini zlasti zadržal na tistem delu Segnijevega intervjuja, kjer je poudaril, da bo vlada ostala zvesta Vanonijevemu načrtu. «Krščanska demokracija — pravi Terracini — se le sklicuje na ta načrt, nikoli pa ne pove, v čem le-ta obstaja, hkrati pa ga predstavlja kot alternativo ustave v njenih politično socialnih normah«. Ce bo v teh volitvah levica obdržala svoje položaje, ne bo, po mnenju Terraci-nija, potrebna preosnova vlade. da bi ljudske sile mogle učinkovito vplivati na vlgd-no dejavnost in doseči uresničenje ustave. Monarhofašistična desnica oa ne skriva svoje nestrpnosti zaradi usmerjenosti poslanca vedno na razdobje osvoboditve». «Krščanska demokracija mora dati deželi vlado, ki naj ima posluh za nacionalne instance, in z učinkovito pro tikomunistično politiko. Tudi za neofašiste je torej potrebna sprememba; vsi pa smo si na jasnem, v kakšno smer, naj bi šla dosedanja vladna politika. Kar zadeva vladne stranke pa je povsem naravno, da u-radno izjavljajo svoje zadovoljstvo glede Segnijevih izjav. V njih vidijo potrditev centristične formule. Enako zadovoljstvo je za socialdemokratsko stranko izrekel poslanec Tanassi. Tajnik liberalne stranke, poslanec Malagodi, je izrazil svoje soglasje za politično usmerjenost, ki «nada-Ijuje politično linijo, ki sta jo uveljavila le Alcide De Gasperi in Mario Scelbau. Dejansko pa so povsem zadovoljni le liberalci. Med socialnimi demokrati pa zlasti levica izraža svoje pridržke. Tudi v krščanski demokraciji so, kljub umerjenosti uradne reakcije, Segnijeve izjave vzbudile precejšnje kritike v raznih notranjih stru jah. Nekateri demokrščanski senatorji so opozorili, da je nepremičnost posledica nekega vladnega ravnotežja, ki jt danes načeto, in da je zato povsem logično, če se že danes govori o preosnovi vlade po 27. maju. Za republikansko stranko pe je poslanec Pacciardi dejal: eSodili bomo po 27. maju. Sele takrat bomo morda pregledali naša sedanja stališča in skupne odgovornosti»• LIBERTAS icm ammro ocvaujf IFARTITOl RADICALB Na prihodnjih volitvah za tržaški občinski svet bomo za Neodvisno socialistično listo glasovali takole: Na glasovnici bomo prečrtali (kot je razvino iz gornje slike) znak Neodvisne socialistične liste, ki je na tretjem mestu v prvi koloni glasovnice na levi NEUSPEL HOFFMAMMUV POIZKUS, DA BI SHAKESPEARI! ODVZEL AVTORSTVO V plemiški grobnici WaIsinghamov niso našli ne rokopisov ne Marloivovega trupla Podobnih poizkusov je bilo doslej že več, vendar ni nikomur uspelo, da bi omajal Shakespearovo sla’ vo-Ti poizkusi pa so pripomogli k intenzivnemu študiju Shakespearovih del in njegovega življenja Pred kratkim se je razblinil še en poskus, da bi Wil-liamu Shakespearu odrekali avt6Fstdo’"ftjegovfh ffel in pripisali komu drugemu. Ko so z dovoljenjem angleškega notranjega ministrstva končno odprli staro plemiško grobnico Walsinghamov, niso v njej našli niti trupla Christophera Marlowa niti originalnih rokopisov Shakespearovih del, med njimi »Hamleta«, kot je napo- Ob zaključku razstave Hermana Pečariča v Kopru Od prvega do 15. maja je v mali dvorani koprskega gledališča razstavljal a-kndemski slikar Herman Pečarič — domačin iz Sko-jii. Pečarič nam ni nov, saj smo njegove razstave že gledali pred nekaj leti v Piranu in Kopru. V Kopru je bila to že tretja njegove samostojna razstava. Za razstavo je bilo med občinstvom precej zanimanja, saj jo je obiskalo nad 500 ljudi, vendar bi naš Pečarič zaslužil več pozornosti. Se pravi: bolj bi se morali zanimati za njegovo umetnost, ki je pristno njegova in tipično istrska. Take slike naj bi krasile notranje prostore naših zadružnih domov in raznih uradov namesto tistega neokusnega cenenega kiča povečanih in pobarvanih fotografij, kot jih vidimo sedaj. Naši preprosti in žal tudi drugi ljudje še nasedajo raznim agentom — fotografom, ki kot veliko vrednost ponujajo svojo kramo po hišah in uradih — pozabljajo pa na tiste svoje ljudi, ki se trudijo, da bi jim s čo- pičem in barvami prenesli na platno košček za koščkom tiste pristne in naše lepote, ki je sami ne občutijo. » » » Naj povemo nekaj o tej Pečaričevi razstavi, Ce st je ljubitelj umetnosti le bežno ogledal razstavo, je iz vseh 27 oljnatih slik izluščil to-le: Pečarič je izrazit slikar morskih in obmorskih motivov. Ne samo to: Pečarič je z barvami zapel svoj posebni umetniški jezik, zapel o lepoti morja, zapel o solinah, zapel o skromnih istrskih vaseh, zapel o pomladi v Sečovljah ko: Ob morju, v dolinah, na hribih so češnje zacvele, vse bele — vse bele . . . Od vseh 27 razstavljenih olj jih je bilo 1.7 z motiviko morja. Kaj nam je hotel Pečarič s tem povedati? A-li ni z njimi umočno podčrtal* dejstvo, da smo si z osvoboditvijo odprli pot na morje? To sta na razstavi še posebej podčrtavali sliki: «V ladjedelnici» in »Barke I 1 Herman Pecadic; UMAG {oljej v popravilu», Razen teh, je več motivov solin govorilo o tej naši gospodarski dejavnosti. V «Barki na obali* je Pečariču uspelo pričarati na platno tisto lepoto morja, ki človeka zajame z vso nezadržano silo. Obiskovalcu razstave je pogled gotovo obstal tudi na sliki ulstrska hiša*. Iz te slike diha in živi preprostost in skromnost istrske domačije, ki se zaradi gospodarskega, političnega in kulturnega pritiska v preteklosti ni mogla razviti v večje in udobnejše stanovanje. * * « Pečaričevo umetniško hotenje je, da bi v svojih u-metniških stvaritvah zapustil vidne znake sedaj živečim ljudem in tistim, ki bodo še prišli za nami. •Istra potrebuje umetnika — domačina. Rad bi ostal tu. slikal življenje in delo Istranov, morja in obmorskih prizorov*, nam je umetnik sam dejal zadnji dan razstave. Mislimo, da mu danes te njegove želje, ki izvira iz globoke zakoreninjenosti in ljubezni do rojstne Istre, ne bo nihče kratil. Želimo le, da bi s svojo preprosto in lepo u-metnostjo postal še močnejši — barvni poet »pohodne in sončne Istre. * * * Kaj naj zapišemo o materialnem uspehu te Pečaričeve razstave? Pisatelj l-van Pregelj je po prvi svetovni vojni v zvezi s ceno Cankarjevih zbranih spisov, ki so izhajali v Ljubljani zapisal: Res je škoda, da slovenski inteligent teh Cankarjevih zbranih spisov ne more kupiti ker — Pauper-tas magna e t umora valde. — Pri ogledu razstave smo slišali preproste ljudi, ki jim je bila Pečaričeva razstava zelo všeč, da so tudi povedali nekaj podobnega. T.udi oni bi radi okrasili svoja skromna stanovanja s takimi slikami, če... P. A,—O. vedoval in verjel ameriški literarni zgodovinar Hoffman. Shakespeare je še enkrat o-hranil čast er,‘ega največjih svetovnih dramatikov. Poskusov, da bi mu vzeli to čast, ni bilo malo. Ze leta 1772 je Herbert Lawrence, pri- bolj kot kdajkoli prej in kdajkoli pozneje. London je imet ob prehodu iz 16. v 17, stoletje 200.000 prebivalcev in osem gledališč, ki so bila vsak dan polna. Toda pri tem ‘.o odnesli levji delež igralci, diamski pisec pa je ostal ob- jatelj znanega igralca Gar- činstvu skoraj neznan — in je ricka, trdil, da je Shakespearova dela napisal filozof Francis Bacon. Prava poplava raznih protišekspirovskih teorij pa se je začela leta 1857 z delom Delie Bacon «Razkritie filozofije Shakespearovih i-ger«; po njej je ((Hamleta«, «Romea in Julijo« in vsa ostala dela napisal krožek svobodomiselnih ljudi na čelu s filozofom Francisom Baconom ter s pesnikom, zgodovinarjem in pustolovcem Walterjem Raleighom- Potem so se vrstile razne teorije, po katerih je napisal Shakespearova dela Francis Bacon sam, zatem lord Rutland, lord Der-by, lord Oxford... Zadnja ie bila Hoffmanova, po kateri je pravi avtor pesnik Chri-stopher MarloWe, ki je leta 1593 v starosti 29 let postal žrtev policijskega umora. Po Hoffmanu Marlovve takrat ni bil ubit, temveč se je zatekel k svojemu zaščitniku lordu Walsinghamu in tam, skrit na podeželskem posestvu, pisal drame, tragedije in komedije, ki so prihajale v javnost pod imenom igralca Shakespeara. Vsi ti poskusi doslej niso mogli omajati Shakespearove sleve, na drugi strani pa so vsaj resnejši med njimi vendarle pripomogli k razvoju šekspirologije in osvetlili marsikatere nove strani; tako je na primer še Delia Bacon pokazala sorodnost med mislimi velikega pesnika in med filozofijo očeta modernega materializma, Francisa Bacona. Večinoma pa so ti poskusi sloneli na težnji, da bi slavo enega največjih svetovnih genijev pripisali učenemu filozofu ali kakšnemu izobraženemu lordu, ne pa v takratni družbi povsem nepomembnemu Shakespearu, neukemu človeku, ki je dovršil samo neko približno srednjo šolo v provincijskem Stratfordu in ki je bil komaj povprečen igralec (izročilo trdi, da je bila Shakespearova najboljša vloga duh Hamletovega o-četa), sicer pa navaden kr-pač starih gledaliških del. Dejansko res Shakespearov poklic ni bil nič bolj imeniten kot to — toda »krpanje« se je pod njegovim • peresom spremenilo v ustvarjanje del, ki pomenijo poleg starogrške tragedije najvišji vrh v človeški dramatski ustvarjalnosti. — Porajanje najrazličnejših protišekspirovskih teorij je omogočila predvsem izredna pičlost in tudi nezanesljivost življenjepisnih podatkov, česar so krive tedanje okoliščine. Gledališče je bilo v elizabetinski dobi, imenovani po kraljici Elizabeti I. (1556-1603), izredno popularno, verjetno bil tudi beraško plačan za "svoje delo. Najplodnejši "dramatik tega časa, Thomag Hev-vood, je trdil, da je napisal 220 del: mi jih poznamo 35. SHAKESPEARE To ne velja le za ljudsko gledališče. Na dvoru kraljice E-lizabete so v prvih 23 letih njenega vladanja igrali okrog 150 del — ohranila so se 'e tri, za ostala pa vemo le • računov državne blagajne za kostume, maske in opremo. Najlepši primer pa daje morda pripovedovanje Shakespearovega sodobnika, ox-fordskega škofa Corbeta. kako mu je podeželsKi gostilničar pokazal prizorišče bitke pri Bosworthu, kjer je padel Rihard III.: «Glejte, tu je Burbage vzkliknil: «Konjn, kraljestvo za konja!«... Možu je ostal v spominu le zname- , , _ . , .... , kv , da se njegova dela ne ozirajo niti igralec Shakespearovih !i.’. kov Burbage, na Shakespeara in čelo Riharda III. pa je povsem pozabil. Se majhe" podatek: medtem ko je igralec Edward Allevn, znan po kreacijah Marlorvovih likov, kupil od lorda Caltona posestvo z gradom za 10.000 funtov, je njegov tast. gledališki menažer Henslowe, plačeval avtorjem štiri do deset funtov za dramo... Igralec je bil sicer na družbeni lestvici komaj kaj višji od potepuha, toda če se je povzpel do glavnih vlog, je postal ljubljenec širokega ob-' činstva. pridobil si je popularnost in denar. Dramski pisec je ostal revež in neznan, če mu je bil to edini poklic, čeprav je bil na drugi strani lahko tudi toleriran član aristokratskih literarnih in umetnostnih krožkov O Shakespearovem življenju vemo dejansko zelo malo. O-hranjen ni niti en njegov originalni rokopis, glede portreta pa je njegova usoda podobna Prešernovi. Njegov prvi življenjepis je bil objavljen šele leta 1709. Težave, na katere naletava proučevanje nje- govega življenja, naj ilustrira naslednji primer: Za podatek, da je Shakespeare pobegnil iz Stratforda v London, ker je po tradiciji Robina Hooda na skrivaj lovjl jelene v lovišču domačega veleposestnika, in da se je v Londonu spočetka preživljal s tem, da, je pazil na konje gentlemanov, ki so piihajali v gledališče, se moramo zahvaliti pesniku A-lexandru Popu, ki je to približno sto let po pesnikovi smrti slišal od prvega Shakespearovega življenjepisca Rowa. Ta je to slišal od znanega trageda Bettertona, ki mu je to povedal William D’Avenant, ta pa se je spominjal, da mu je tako pravil njegov oče. Neizbežno je torej, da so mnoge podrobnosti Shakespearovega življenja zelo nejasne. Mnogo je k temu pripomogla tudi puritanska križarska vojska proti ((pohujšljivemu« gledališču, ki je v Cromivellovih časih pripeljala sploh do prepovedi gledaliških predstav. Toda če so mnoge podrobnosti neznane, je vendar izven dvoma, da je Shakespeare za svoje sodobnike, ki so ga poznali, predstavljal močno osebnost, po besedah Bena Jonsona celo «duha svojega časa«. Igra neznanega pisatelja ((Povratek s Parnasa« navaja okrog leta 1600 besede nekega igralca gledališča ((Globe«, komika Čampa: ((Malokdo z univerzitetno izobrazbo piše dobra gledališka dela. Vidite, naš tovariš Shakespeare jih je vse prekosil, celo samega Bena Jonsona«. Isti Ben Jonson (pisec «Volpona») ki je Shakespeare imenoval tudi ((sladkega laboda z Avona« (po reki Avon, ob kateri leži Stratford), pa mu je očital. na klasična pravila in mu še zameril, da je ((latinsko znal slabo, grško pa še slabše« čeprav je to sodbo treba nai-brž razumeti s stališča njenega avtorja, enega najboljših poznavalcev jezikov svojega časa. V teh sodbah je pred nami živi Shakespeare. Vendar ni čudno, če so se v takšnih okoliščinah lahko kasneje razbohotile razne teorije, ki so plebejcu Shakespearu odrekale avtorstvo tolikšnih umetnin. Vendar spada morda Hoffmanova omarlo-wovska» teorija v drugačno kategorijo — med proteste proti poskusom tradicionalne literarne zgodovine, da idealizira Shakespearovo nedvomno nelahko življenje in njegov lik, da postavi živega renesančnega človeka na svetniški piedestal. Pomanjkljivost Živ-ljenjepisnih podatkov je namreč omogočila tudi to drugo, osladno skrajnosti, in ko še vedno živi puritanizem že ni mogel spraviti Shakespeara in njegovih del s sveta, je poskušal napraviti z njim nekaj podobnega kot slovenski klerikalci s Cankarjem; poskušal ga je posvojiti. 1966 . .................................................. s * a'j PO DOLGOLETNEM ČAKANJU IM VEČKRATNIH ZAHTEVAH PREHIVAISTVA Sovodnje, Doberdob in Dolenje so se priključile k vzhodnofurlanskemu konzorciju za vodovod Napeljava vodovoda v sovodenjsko občino bo stala 25 milijonov lir, v doberdobsko 12 in v Dolenje 10 milijonov lir - Da bodo vse slovenske občine imele vodo, je treba napeljati tudi vodovod v Steverjan Kot je znano obstaja v vzhodni Furlaniji Konzorcij za napeljavo vodovoda, h kateremu so od njegove ustanovitve leta 1949 pristopile številne občine: Gradiška, Kapri-va, Romans, Mariano, Farra, Zagraj, Foljan ter novoustanovljene občine Villesse, Mo-raro, Moša in San Lorenzo. Naloga tega konzorcija je, da v doglednem času napelje vodovod v vse občine, katere pa morajo seveda denarno podpirati konzorcij, da je v stanju izvršiti Vsa dela. K temu Konzorciju za vodovod v vzhodni Furlaniji, so pred časom prosile za pristop še tri občine, in sicer sovo-denjska, doberdobska in občina Dolenje. Konzorcij je njihove prošnje sprejel in se z njimi pogodil, da bo proti plačilu izvršil potrebne načrte za napeljavo vodovodov v te občine. Ker pa bodo vse tri občine kasnejše stroške za napeljavo vodovoda nosile same, odnosno same vračale dolg posojilnicam, ki bodo kreditirale vsa dela, jih je konzorcij oprostil deleža, ki bi ga občine morale plačati konzorciju, za vsa dela, ki so bila doslej izvršena na velikem vodovodu. ki bo sčasoma služil vsej vzhodni Furlaniji in kot je bilo pred dnevi sklenjeno tudi dvema slovenskima občinama. Kot javljajo bodo znašali stroški za napeljavo vodovoda v sovodenjski občini 25 milijonov lir, v doberdob-ski 12 milijonov lir in v občini Dolenje 10 milijonov lir S tem bodo tudi naše vasi na Goriškem končno prišle do vode, ki jo povsod tako zelo potrebujejo. Veseli bodo So-vodenjci, veseli Kraševci, ki so bili poleti večkrat brez vode veseli Brici, katerim se po odloku goriške občine, da napelje vodovod do Oslavja, tudi odpira možnost podaljšanja vodovoda do Steverjana. Prebivalci teh krajev so po svojih občinskih predstavnikih in po časopisju že vsa povojna leta zahtevali napeljavo vodovoda, ki ga ima danes že skoraj vsaka vasica v kobariških in idrijskih hribih. Občine si bodo s tem prevzele nase precejšnje finančno breme, vendar je upati, da bo država priskočila na pomoč ljudem, ki redno plačujejo davke in so zaslužili oskrbo z vodo. ki jim bo olajšala marsikatero delo in omogočila izboljšanje splošnega gospodarskega stanja pri nas. Seja občinskega upravnega odbora Končno bodo popravili UL sv. Justa v Podgori V sredo zvečer je bila seja občinskega upravnega odbora, katero je vodil župan dr. Bernardis. Najprej so odobrili nekatere ukrepe, ki jih je podvzelo županstvo, zatem pa so razpravljali o nekaterih podrobnostih v zvezi z družinskimi davki. Največ časa so se odborniki zadržali na javnih delih v go-riški občini in odobrili 1 milijon 590.000 lir za ureditev pločnikov v Ul. Duca D’Aosta in Di Manzano, zatem vsoto 1,500.000 lir za popravilo Ul. sv. Justa Podgori in vsoto 380.000 lir za ureditev zemljišča ob stavbah v Ul. Tor-r>ani zaradi bližnjih večjih cestnih del v tem predelu mesta. Končno je odbor odobril tudi nakup cementa za občinski delovni center. Ker so še številne ulice in ceste v goriški občini potrebne preureditve in popravila so odborniki bili mnenja, da so potrebni novi delovni centri, s katerimi bodo vsa ta dela izvršena. Zategadelj so napravili seznam vseh javnih del na ministrstvo za javna dela naslovili prošnjo za odobritev potrebnih fondov za nove delovne centre. Neizpolnjene obljube županstva Kaj je z neonsko razsvetljavo v predoru pod gradom? Predora pod gradom, ki služi prebivalcem iz ulic za Starim trgom in v bližini Rdeče hiše in imetnikom propustnic iz obeh obmejnih področij, se poslužuje vedno večje število ljudi. Promet skozi predor je vedno večji in prehod za vozače; še posebej pa za pešce vedno bolj težak, v kolikor je v predoru skoro popolna tema. Nekaj majhnih žarnic pač ne more razsvetljevati dolgega predora in marsikdaj se pripeti, da kolesar ali pešec skoraj trčita v drugega pešca ali kolesarja. Na eni izmed občinskih sej je bilo govora o ojačenju e-lektrične razsvetljave v predoru pod gradom. Govorilo 'e je celo o napeljavi neonske razsvetljave, toda vse do da nes ni občina storila še ničesar da bi olajšala promet predoru. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti Travnik 14 - tel. 28-72. iiiii SPP siHilinl ..... vfMRI, pnEj '1? ii ..lir" * jmacj lilij:::. Ijllllli “ OB 12.40 URI KRENE A//1 NAPORNO P01 VARAV AN A 105 DIRKAČEV Danes v Milanu na Trgu Duomo start za prvo etapo «Giro dTtalia lJrva etapa: Milan ■ Alessartdria. Veliko vprašanje: stari ali mladi. Fausta ioppi izjavlja, da trenutno ni pri najboljših tizičnih močeh MILANO, 18 — Jutri točno ob 12.40 krene Trga del v": š <* :