Političen list za slovenski narod.
P« poŠti prejeman vel j Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za eetrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.
Letnik XIV.
Štev. lOO.	V Ljubljani, v torek 4. maja 1886.
Socijalna reforma v Avstriji.
O kmetih se govori, da na vek trdijo, na njivi drugih zmirom žito lepše raste, kakor na lastni. — „Semper fertilior seges est alieno in agro", so že latinci vedeli. Pri nas v Avstriji se trdi bistveno tako; zmirom se vlada dolži, da je vsaj za 10 let zadej za inozemstvom. Sedaj, ko so vladni krogi po celem svetu resno začeli misliti na socijalne reforme, je postal knez Bismark nekterim našim vzor, po kterem se mora Avstrija ravnati. Vendar kuez Bismark še dandanes pri svojih postavah zastran delavcev nima drugega smotra, kakor odbiti kapitalizmu najhuje roge, dočim so v Avstriji konservativci že 1. 1875 kazali na potrebo socijalnih reform, v najnovejših časih se pa resno dela lotili ter stanovitno povdar-jajo, da stvar se ne dii drugače zboljšati, kakor da se korak za korakom kriva in naopačna sistema odpravlja in začenja delavsko vprašanje prenarejati na podlagi krščanskih načel, ki zahtevajo pravico do vsih in povsod in priporočajo zlasti imovitim krščansko ljubezen do ljudi, ki pri njih iščejo dela in zaslužka, njim pa delo lajšajo in k dobičku pomagajo.
A tii pri nas zopet liberalci, stranka, ki je bila poprej na krmilu, politične kozolce preobračajo; sedaj so h krati postali prijatelji delavcem, socijal-nemu gibanju se hočejo na čelo postaviti, ter vladi očitajo, da nič ne stori za uboge delavce. Kdo se ne spominja, kako so nagajali, kako so kljubovali vladi in večini pri določevanji zemljiškega davka, pri povišanji carine, koliko se protivijo borznemu davku itd. In poslednjič, kdo izmed teh, ki se pečajo radi ali neradi s politiko, ne ve, koliko so zavirali pri izdelavi obrtnijske postave. Vendar je socijalna reforma pri nas v Avstriji še zmirom na dnevnem redu.
Naše liberalce pa vendar dobro pozna ves svet, ne le v Avstriji, tudi drugod. Prav dobro o tem piše Schmoller v 2. zvezku X. tečaja: „Jahrbuch fiir Gesetzgebung, Vervvaltung und Volksvvirthschaft im deutschen Reiche". Tam čitamo: »Dvanajst let je nemško - liberalna stranka v Avstriji imela vladno krmilo v rokah, ter vodila postavodajalstvo in upravo,
pa še le potem, ko je bila več let v opoziciji, sprožila je iz ozira na strankarstvo drugo taktiko, meseca decembra 1. 1882 brez resne sestave v obliki. Iz lastnega nagiba nasvetovala je, da naj se omeji delavski čas za mladino in za ženske; naj se skrbi za zdravje po tovarnah; vpelje nadzorstvo, vstanove zavarovalnice za bolnike in po nesreči poškodovane, ter so tako zahtevali socijalne reforme, ktere so, kakor so rekli, po drugih deželah zdavno vpeljane, ali pa se resno dela na to, da se izvrše. O teh reformah pravijo, da so vsestransko vtemeljene in povsod za-željene." — Kar je poslanec Chlumecky na korist teh nasvetov govoril v avstrijskem državnem zboru dne 23. januvarja, to bi bil lahko izpeljal in bolje dokazal v dejanjih, ko je bil še minister.
Pa tudi to navidezno spreobrnjenje bilo je le za nekaj časa, ter nič druzega, kakor le zgolj prazna izjava, kajti ko je konservativna vlada ministerstva Taaffe-jevega resno začela postavodajo zastran tvornic predelovati, upirala se je liberalna stranka na vso moč, silno in vstrajno. V državnem zboru, po časopisih in zborih, se je srdito bojevalo; orožje je bilo nejednako razdeljeno. V taboru nasprotnikov se je sešlo vse, kar se v Avstriji imenuje liberalno in razumno, na čelu so bili najbolj znani državniki in govorniki, podpirali so jih denarni velemožje in veliki obrtniki, za spremstvo jim je bilo časopisje, ki zastopa skoraj izključljivo kapital in borzo, vse to je trobilo vsak dan tako, da se je daleč razlegalo. A malo je bilo število teh, ki so bili z ministerstvom za postavo.
»Nekteri socijalni politikarji iz plemstva, ki so stanovitni bili v boju, dasiravno so jih posebno na-padovali, izmed časopisov Dunajski »Vaterland" in Vogelsangova »Oesterreichische Monatsschrilt fiir christliche Socialreform", oba lista malo razširjena. Za postavo so bili poslednjič delavci, ki niso zastopani niti po časopisih, niti v zboru.
Ako so vendar prodrle nove socijalno-politične misli, je tukaj veliko pripomoglo silno gibanje valov, ki je pluskalo iz Nemškega preko črno-rudeče-belih mejnikov notri do Bodenbacha, ker bi imelo, kakor se je Giskra predrzno izrazil, nehati socijalno vprašanje."
i P Do tu Schmoller-jev »Jahrbuch"; sicer smo pa že omenili, da so v Avstriji konservativci prej na to mislili, preden so na Nemškem to sprožili, dasiravno ne odrekamo Bismarku zaslug, ki si jih je pridobil v tem vprašanji. Res, iz tujega je prišlo to gibanje, a hitro se je v Avstriji vdomačilo, in klerikalna stranka v Avstriji je brez strahu in brez strankarskih namenov stvari pred vsem svetom odkrivala. Liberalno časopisje, večidel podlo in podkupljeno, je v tej stvari veliko zamudilo. Imelo je preveč opraviti z borzo in nje špekulacijami, ako je kedaj delavsko vprašanje nemilo sililo na površje, in so delavci delo ustavili, so časopisi znali vso stvar presukati in ljudi za nos voditi. Ko je Albin Braf spisal: »Studien iiber nordbohmische Arbeiterverhšiltnisse (Prag 1881)", so vsi molčali o tej knjigi, a ostava dela na spomlad 1. 1882 v pre-mogovem* ruduiku Briks-Duhce je pač žalostno resnico šiloma odkrila vsemu svetu.
Tedaj je osnoval obrtnijski odsek državnega zbora dne 30. aprila 1883 parlamentarno posvetovalno shodišče (enquete) o zakonodajalstvu zastran dela. No, tak odsek (enquete) se ni mogel meni nič tebi nič zatajiti. Prvomestnik obrtnijskega odbora, državni poslanec pl. Zallinger, je otvoril to enqueto ter je rekel med drugim, da je odbor osnoval ta shod zato, da pri posvetovanji o taki važni postavi natanko poizve, kakšne so sedanje razmere, pa tudi pozna misli in želje teh, ki imajo o tem kaj koristi ali škode. Nekoliko se je tudi treba ozirati na sedanje razmere; ako se namreč oškoduje obrt, to zadeva tudi delavce in posredno se tudi dotika kmetijstva, ker oboje, obrt in kmetijstvo, vplivate drug na drugega. Spoznati se pa tudi mora, da se morajo zarad socijalnega mira vtešiti nektere opravičene pritožbe in delavci morajo imeti vendar toliko zaslužka, da žive, kakor ljudem pristuje. Postavodajalstvo mora zato skrbeti, ako drugače ne, vsaj s socijalno-varovalno carino. Gospodje naj govore in glasujejo tukaj mirno in stvarno, kakor to zahteva resnobna in važna stvar. Obilo misel in dejanj je bilo tu na razpolaganje. Pokazala se je pa tudi, v očigled toliko nedostatkov, nujna potreba,
LISTEK.
Levograška povest.
Spisal Vacslav Beneš-TI-ebizsky.
(Dalje.)
»In kdo more tukaj biti dober naš tovariš?"
»Pan Jan Jifi Harant s Polžic in Bezdružic!"
»Jan Jifi — Harant--s Polžic in Bezdružic 1"
»Mrtev! — Bog mu daj nebesa!"
Trije jezdeci so takoj poskakali s konj in hiteli proti hiši, kamor jih je vodil Vetrovee.
»Potolaži te Bog, milostljiva gospA!" spregovoril je najstarejši jezdec vstopivši v sobo.
»In vam naj Bog povrne vsako stopinjo, ktero storite danes!" zašepetala je bolnica na postelji in deklica se je zopet tako stisnila k nji, kakor bi se bala, da bi ti ljudje ne storili kaj žalega materi.
»In tebi, prijatelj zvesti, daj lahko počivati!"
Stari vojak stopil je k pokojnemu ter ga prijel za roko. V izbi nastala je popolna tišina. Le hropno sopenje bolne gospe jo je motilo.
Stari vojak, po vsem soditi zapovednik obeh kome, šel je ven in čez nekoliko trenotkov vrnil se je nazaj s štirimi možmi, kteri so pokojnika zagr-nivši ga z obledelim pokrivalom nesli iz hiše . . .
Bolna gospa na postelji je zopet tako žalostno vila roke in Jirička je tugovala, da je vpitje nje starim vojakom trgalo srca. Vsaj so ji odnašali očeta. Iu kdo ve, kako naglo ji odneso mater!
Sivi častnik se je vsodel potem poleg bolničine postelje. In kaj so vse govorili? Kaj pa govorijo med seboj ljudje, kteri so se videli v sreči a se potem po letih snidejo, ko je njih srce britki meč prebodel?
Težko je takemu govoru pazno slediti, še težje pa je vsaj nekoliko natanko ga opisati. In te oči, na kterih globinah se vsa ta nesreča zre kakor na dnu kristalne vode, in te poteze na obrazu, kterih vsaka je najjasneje pismo o prestalem trpljenji in ti mahljaji rok in ta čudni, nedopovedljivi glas, s kterim si tožijo med seboj svojo bedo in svoje nadloge!
»Ona je tedaj že pred božjim stolom?"
»Ze dva meseca."
»Bojim se, kako ji bode mogoče odgovor dajati!"
»Gospod Bog naj se je usmili!"
Bolna gospa na postelji je sklenila vsehli roki, na kterih se je kazala vsaka žilica, in povesila glavo, na kteri so bili lasje na pol osiveli.
Govorili pa so o ženi Krištofa Haranta, brata pokojnega njenega moža, ktera je dano obljubo ne mnogo pred smrtjo prelomila, s celim rodom vezi pretrgala, svoje in njega otroke dala v izrejo onim, kterim bi on žlice vode ne dal in spomin svojega moža onečastila, zamenivši vdovski svoj pajčolan z minljivimi radostmi tega sveta . . .
Z vasi začulo se je v sobo žalostno klenkanje zvončka obešenega nad streho, pod ktero je bila kapelica.
Stari častnik je vstal, prejel deklico za roko in odšel na vas. Vetrovee je šel molče za njim. Vrnili so se še le čez pol ure. Zvonček je pel zmirom ža-lostneje. V sobo prodiral je temno spev petdesetega psalma in prav natanko je bil slišati 9. in 10. verz, kteri se glasi: »Pokropil me boš s hizopom in očiščen bom, omil me boš in bolj bom bel kakor sneg. Posluhu mojemu daš radost in veselje, in ponižane kosti bodo poskakovale." — Po licu'vdov^s^ razlil se je čuden blišč in oči, skoraj na pol vg^al^
1P
da ima ria vsak način vmes seči socijalna politika. Iste tako zaslug polne so bile tudi izpeljave v klerikalnem „Vaterlandu", potem v „Oesterreichische Monatschrift fflr cbristliche Sozial-Reform" leta 1883/4, ki so pročitovala razmere po posameznih tvornicah. Mogoče, da je bilo tu in tara kaj pretiranega; a priznati se mora, da se je poznejo v parlamentarnih in v Vogelsaug-ovih preiskavah spoznalo, da stvari po tvornicah se niso prečrno slikale. Sicer ni prijetno, kaj tacega slišati, a socijalni politikar tudi zvunaj Avstrije mora to vedeti; soci-jalno telo, kakor je in biva, mora se pogledati, kakor zdravnik pregleduje telo, da spoznd bolezen na truplu in potem zapiše zdravila.
Parlamentarna enketa je zaslišala tudi socijal-demokratne vodje delavcev, a to so liberalci grajali na vse kriplje, in sicer ne le samo po časopisih, ampak tudi v državnem zboru. Vi oznanujete soci-jalno revolucijo, tako je zaklical v državnem zboru 18. februvarja 1884 poslanec Neuwirth prav zarad zaslišanja nekterih delovodjev. Ene dni poprej je pa drugi vodja liberalcev, poslanec Edvard Silss, rekel: »Ka°j si ima misliti vsak politično premišljujoč mož, ko je prišlo to vprašanje v tako nepriličnem času na dnevni red? To namreč, da bode ... še teže in bolj zamudno, lečiti te rane pri nas v Avstriji, kakor kjerkoli drugod, da je toraj treba največe previdnosti; da moramo individujelno postopati, t. j. poiskati, kje so največi nedostatki in dopovedati posameznim gospodarjem, da gre tukaj za više koristi, memo onih, ki so razvidni v bilanci konec leta, in da se moramo pred vsem ogibati, da ne bodemo olja vlivali v ogenj. To se je zgodilo . . . Tukaj pomaga kapljica praktične in delavne ljubezni do ljudi več, kakor celo vedro teoretičnih premišljevanj in postav osnovanih na točnicah besed. Ko bi bila vlada odpravila vžitninski dac na krompir, bi bilo več koristilo malim ljudem, kakor vse obrtne postave. To bi bila delavna socijalna politika." To je bilo všeč liberalnim poslancem, zato so ploskali. Le pozabili so pri tem, da se pri mitnici vžitnina na krompir še ne pobira. Toraj le besede in druzega nič, kakor prazne besede.
Navedli smo tukaj besede Pavla Dehna v Schmollerjevem letniku, podali spoštovanim čitateljem »Slovenca" tudi kratko zgodovino obrtnijske postave. Nekaj posebnega nam gre tukaj še omeniti, da so se namreč za to postavo največ trudili „aristokrati" grof Belcredi in dr., dalje pa tudi katoliški duhovniki, zato smo pa tudi slišali o »revolucionarjih in kolovodjih delavcev" med plavokrvniki in med črnimi. Tako svet sodi!
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. maja.
Notranje dežele.
Nadvojvoda Albreht nastopil je že pred nekoliko tedni napovedano popotovanje po Bosni in Hercegovini 26. aprila v Pulji. Kakor podučeni vojaški krogi trdijo, je to popotovanje vrhovnega nadzornika avstro-ogerske skupne armade silno pomen-
ljivo v vojaškem oziru, ktero se radbga ne- fe iz dolgotrajnega potovanja samega, temveč tudi iz. tega, da bo nadvojvoda obiskal in pregledal tudi najmanjše vojaške posadke in njihovo vrednost za slučaj, vojske precenil. Poglavitno svojo pozornost bode pa tudi na komunikacije obračal. V tem oairu v Bosni sicer ni še vse, kakor bi moralo biti, vendar pa že več nego polovico boljše, kakor smo našli Avstrijei, tjekaj doli došli. Grozne so vam bile ceste, kakor glava debelo kamenje ležalo je po njila, od hudournikov privaljeno in popuščeno. Da bi se bil kak voz peljal, niti misliti ni bilo po goratih krajih, kjer je šla cesta po eni strani gore naravnost kvišku, po drugi pa zopet naravnost navzdol, kakor v pekel. Mogoče, da se hoče Albrehti prepričati, ali je bos-niška posadka v redu ali ne, če bi bilo treba nenadoma za orožje prijeti. Poglavitni namen, pravijo, da mu je pregled ondašnje vojske zarad bodočega cesarjevega potovanja po Bosni in Heroegovini meseca avgusta, da se nadvojvoda sam prepriča, ali je vse tako kakor bi moralo biti ali ne, preden cesar doli pride.
Weitlofu se „šulferajnski" stol vedno bolj spodbija. Začetek temu postavil se je na Dunaji pri veliko-šolcih, ki so se Weitlofu, »šulferajnskemu" generalu, upali po robu postaviti ter rekli, da ne marajo Židov med se. Iz Dunaja se je antisemitizem na »šulferajnskih" tleh presadil v Gradec, kjer je Weitlof nedavno tudi jako veliko nezaupnico prejel. Danes čitamo, da so se na Dunaji zbrale gospe in gospodičine »Ortsgruppe Josefstadt" na veliki letni občni zbor. Tudi to nežno, če prav že od slane po-parjeuo cvetje, izreklo se je za nezaupnico, ktero hoče izročiti dosedanjemu generalu »Schulvereina", dr. Weitlofu. Predstojnica se je silno jezila, zakaj da Weitlof skuša na vsak način Žide v »Schulverein" spraviti. Za njo je govoril jeden ravnateljev tako ostro, da je iz njegovega govora celo neka senca segala do Weitlofa in blagajnice, v kteri se zbirajo novci za »Schulverein", češ, ni vse, kakor bi moralo biti. Ta ravnatelj, ime mu je Gerhart, mora že vedeti kaj je govoril, sicer bi ne bil jezika brusil za prazen nič. Iz tega sledi, da bomo danes ali jutri — če se ne bo prezgodaj potlačilo — čuli znamenite novice o »šulferajnskih" blagajnica!).
Vnanje države.
Na Ruskem, se je v vojaških krogih nekako živahno gibanje pričelo, ktero na izvanredno bodočnost kaže. Za vojaške vaje določile so se za letos velike konjiške vaje, pri kterih si bode tudi topništvo lahko lavorik natrgalo. Te vaje se bodo raztezale na vojaške okraje Petrograd, Varšava, Kiew, Odesa, Moskva, Oharkov in Wilna, kakor razvidno skoraj po celi Rusiji ob zapadni meji proti Avstro-Ogerski iu balkanskemu poluotoku. V obližji Dona in okoli Kavkaza bodo pa kozaki svoje velike vaje imeli, kterih se bodo letos izvanredno tudi možje druzega nabora vdeležili. Car se pa v Livadiji dan na dan posvetuje, kaj bi se najbolje Bolgariji prileglo. Sedanji položaj mu ni prav nič všeč, kajti mož je za trdno zvedel, da sta bolgarski knez in turški sultan sklenila zvezo na obrambo in na napad. Turčija je menda Bolgarom obljubila, da če se z njo zvežejo proti Grkom, da smejo Macedonijo zasesti. Ali za zmerom ali le za čas sile, tega ni povedala. Na podlagi tega dovoljenja in če bi bila Turčija zmagala, bi se bil Aleksander Bolgarski dal oklicati za bolgarskega kralja; car mu pa menda ravno te muhe pregnati misli.
Opozicijski listi v Italiji razglašujejo imena poslancev, ki so skoz in skoz glasovali za vladne predloge, in nagovarjajo volilce, naj takih poslancev več ne volijo. — Nove volitve bodo namreč 20. t. m. Nasproti pa vladni listi priporočajo sedanje ude večini v izvolitev. 29. aprila se je ljudstvo v Napolji pojavilo; v govorih so bili pikri nekteri govorniki, dolžili so vlado zanikrnosti zarad ekspedicije grofa
Porra.. Redarstvo je shodi razgnalo. 3Di april'« je bila obletnica image Garibaldija nad Tranoowi J. 1849 pod generalom Oudinoti-oni. Več patrijotišaih društev se je podalo na gsifc Janicul, «la, ovenčajo grobe tam padlih.
Laška ekspedicija, ktero. je Hannairski emir pomoril, padla je več ali manj v žrtev »soji trmoglavosti. Angleži, ki so v afrikanskih raamerah že-bolj, skušani, so Lahom svetovali, naj n& hodijo v,-ona kraje, kjer še nii nikakega poroštva sta varnosti življenja. Tako so s& dogovarjali, raeseea januvarja. med soboj Angleži ia Lahi. Poslednjim, na čelu iu, voditelj laške ekspediieije, je bili markiza Porro ia Milana, ki je ekspedieijo napravil, da, bi ž njo. v trgovinskem oziru ©sušeni Italijj. nekaj novih vino* odprl. Angleži ia Lahi so so- sporazumeli, da pojr dejo poslednji še le meseca laaja v one kraje. K»r se je Lahom toliko čakanja preveč zdelo, odptaviH so se že meseca marca na pot —- v večnost. Veliko so tudi Lahi grešili v tem oziru, da se niso preskrbeli s potrebnim oboroženim spremstvom v tiste divje kraje. Česar so se Angleži nadjali, se je žalibog le prehitro zgodilo. Komaj so se bili Lahi v Harrarju pokazali, jih je dal emii; kar od kraja pomoriti, ne da bi Jih bil le zaslišal, ia kterega namena jo ekspedicija tjekaj prišla. Rekel je, da to stori le ia to, da se bodo vsi drugi belokožci varovali v njegovo kraljestvo na ogled hoditi. Da ta ne bo kar tako na tihem ostalo, ume se pač samo po sebi. Tri velesile, Angleška, Laška in Francoska, segle so si v roke, da nočejo Harrarskega emirja drugačne vljudnosti učiti.
Država nima bolj nevarnih ljudi, kakor so or/leduhi; v mirnem času se jim tudi veleizdajice pravi. Tak človek se ob vojnem času sovražniku proti lastnim bratom ponudi, ter mu pota kaže in druge skrivnosti lastne dežele razodeva, ki so sovražniku na veliko korist. Še več, kakor takih iz-dajic, je pa ob času vojske ogleduhov v sovražnikovi službi, kteri skušajo to in uno zvedeti in nasprotniku na nos nesti. Zato imajo pa tudi po vseh državah jako stroge postave za take tiče. Navadna plača mu ie povišanje s konopcem ua prvem drevesu, ki nanj nalete. Na Francoskem so izdali ravnokar novo postavo, po kteri mislijo z ogleduh; postopati. Prvi paragraf postave obrača se proti domačinom in določa 2 do 5 let ječe in denarne globe 1000 do 5000 irankov za vsakega podanika v državni službi, kdor bi kaj razodel o tajnih načrtih in druzih tajnostih države osebam, ktere do taistih vsled svoje službe nimajo nobene pravice, da bi jih vedeti morale. § 2. velja z ravno takimi določili za vse druge državljane, ki niso v državni službi. Le je tem nekoliko manjša kazen določena in to ječa od 1 do 5 let in denarna globa od 500 do 3000 frankov. Po § 3. pestili se bodo vsi tisti, ki so si prisvojili neopravičeno tajne načrte in pisma, ki imajo za varnost države veljavo in pomen. Vsak tak se bo zaprl od 6 mescev do 3 let in pa naložilo se mu bode 300 do 3000 frankov globe. § 4. bo segel tistim zanikernim uradnikom do živega, po kterih nemarnosti bi^tajni načrti sovražniku iu nepoklicanim v roke prišli. Določeno jim je 3 mesece do 2 let ječe in denarne kazni od 100 do 2000 frankov. Na podlagi § 5. si bo vsakdo 1 do 5 let ječe iu 1000 do 5000 frankov prislužil, kdor bi v drugačni obleki, kakor jo sicer po svojem stanu nosi, prišel v tvrdnjavo ali druga vojaška poslopja ogledavat; kajti tak človek je že sumljiv, ker svoj pravi stan taji. Prav tista kazen odločila se je vsakemu, kdor bi preoblečen (da bi ga ne spoznali), risal pota po deželi in druge naprave, ki so v zvezi z državno varnostjo. Bodoči paragrafi ozirajo se Se na manjše prestopke, kterih pa tukaj ne bomo omenjali.
Več, nego 4000 angleških liberalcev peljalo se je na velikonočni ponedeljek v Havarden k Glad-stonu, da mu častitajo za njegovo prizadevanje o
plamtele so nenavadnega ognja. In tako so se ji nehote odpirale višnjeve ustnice, da so molile na-daljne besede tega psalma: »Daj mi nazaj veselje svojega zveličanja; in z gospodovavnim duhom me potrdi!"
»Zdaj moramo konje goniti, da pridemo za časa v glavni tabor."
»In kam pojdete zdaj?"
»Na Češko, milostljiva gospa."
»Na Češko? — Iu nesete kje pogubo, nesrečo, smrt?"
»Nesemo, milostljiva gospa!"
»Dobro toraj, da je blagi moj mož odšel! — Dobro, da pojdem k tebi tudi jaz! — Le to moje dete, moje drago, moje edino dete I Kdo se te usmili! Kdo pač ti bode namestoval mater in očeta!"
Oficirji so stali poleg bolnice, toda s poveše-nimi glavami, držeč z levicami ročaje težkih mečev. Hudo njim je bilo, kakor je hudo vojakom na begu po nesrečni bitki.
»Sprejmem jo, mila gospa, jaz! — S seboj jo vzamem v domovino, tam jo bom vzgojal in skrbel za njo, kakor bi bil moj lastni otrok."
»Ti dobri mož? — Vsaj nimaš sam--"
»Imam hišo svojo in več ne potrebujem!"
„In pojdete, mamica, s stricem?"
»Pojdem, Jirička! — Da se le sneg raztaja!"
»Jaz do takrat ostanem pri vas. — Dom4 nič ne zgubim, nič ne pridobim. — Dovoliš, dobra gospa?"
»Me vsaj . .
Bolna žena je naglo vrata zaprla; oči njene so bile vprte na Jiričko. Hotela je reči: »Me vsaj bode imel kdo pokopati".
»Do tadaj pride nazaj tudi oče. — Pojdemo vsi skupaj!"
Deklica ovila se je materi okoli vrata z obema rokama.
Vojaški dostojanstveniki pak so se poslovi/i od vdove, Jiričke in Vetrovca, toda ne spregovorivši besede. Gotovo, da niso mogli, niti ta sivi najsta-reji mož. čez nekoliko časa so zopet škripali težki vozovi po snegu, rožljalo železje in zdaj pa zdaj oglasilo se je zateglo trobentanje.
Vetrovee z materjo in hčerjo ostal je tu sam. In res se je kazalo, kakor da hoče čakati tukaj, dokler ne prilete škerjanci, dokler se Labski bregovi ne preoblečejo z novim zelenjem, dokler tu v gr-
movji ne zažvrgole slavčki. ... Ali kedar so se jeli snegovi tajati in je od čeških gor pihal toplejši veter, kopala se je na pokopališči tik vrat nova gomila; in ko je prvi škerjanček priletel iz prijaznih višin, klečal je z Jiričko na gomili ravno nametane zemlje s spetima rokama in rudečimi očmi. Od boli ni mogel glasno reči: »Tako, duše drage, počivajte tukaj v miru!"
In še tistega dne je z osiroteno deklico odšel iz vasice.
V Žalovu so že mislili, da ne pride več, da je umrl. Ali ko je prišel in so od vseh strani vreli k njemu, vprašajoči ga to ali ono, molčal je, kakor bi ne slišal in kakor bi jezik pustil na tujem. A če je že kaj govoril, govoril je komaj kak dan, potem pa zopet vmolknil. Samo s to deklico, ktero je za roke pripeljal, pogovarjal se jc, sprehajajo se sedaj k Ouniticom, sedaj na Rivnač, sedaj na Roztok. Pod streho mu ni bilo obstati, v sobi mu je bilo pri srcu tesno, da mu je zmanjkovalo sape.
»Kedaj vendar, strijček, pojdemo v Prago?" vpraševala je Jirička čez dan Vetrovca.
»Pusti to, ljubka moja!"
»A zakaj vendar pravite in tudi oče je pravil,
irskem vprašanji. Napravili so pod milim nebom tabor, kjer so Gladstonu priznavali zasluge za dosedanji trud njegov in so mu obetali pomoč za bodočnost pri tem vprašanji. Gladstone se že sme zanesti na to, da bodo Yokširski liberalci vsi na njegovi strani, kedar pride vrsta na-nje za glasovanje o irskem vprašanji. Dalje se je ondi tudi povdarjalo, da se večina angleške opozicije Gladstonu ne ustavlja toliko zarad Ircev, kakor zarad bodočih demokratskih preosnov, ki bodo vsled tega na Angleškem potrebne postale. Oem preje se bodo na zelenem otoku priznale pravice z odpravo krivic, tem bolj bodo delavci in demokratje na Angleškem zahtevali po enakih preosnovah. — Parnell in njegovi prijatelji so že tako trdno prepričani, da bo Gladstone Irce rešil angleške sužnosti, da so že jeli na sostavo irskega ministerstva misliti, ki bo z angleškim v nekako sličnem položaji, kakor je hrvatsko z ogerskim. Korški poslanec dobil bode prej ko ne dostojanstvo irskega prvega ministra, ali, kakor ga bodo ondi imenovali, predsednik irskega parlamenta. Dalje bodo imenovali ministra, kteri bo dobil nalog, skrbeti za napravo tesne zveze med irskimi in amerikanskimi Irci, ter bode prej ko ne to dostojanstvo dobil bivši zakladnik irske lige, Pa-trik Egan. John Dillou bo imel dostojanstvo govornika v novem parlamentu in se bode menda najprej poslužil te naloge, kedar bo že v prvi vrsti treba določiti udom zbornice primerne dijete. Poslanci bodo dobili po 500 funtov šterlingov na leto, pre-mijer 2000, njegovi tovariši po 1500 funtov šterlingov plače. Mar-li se vse to vresniči, bode učila še le prihodnost.
Izvirni dopisi.
Iz Kamniškega okraja, meseca maja. Vsak izobražen in zaveden narod časti in proslavlja svoje ranjke zaslužne može. S tem se skazuje ranjkim hvaležnega za njih dobro in koristno delovanje, mlademu naraščaju pa kaže pot, po kteri so spred-niki hodili ter ga vnema, da slavne može posnema.
Tako sem si mislil, ko sem velikonočne dni slučajno obiskal Šmartinski mirodvor v Tuhinju ter pregledoval ranjkim postavljene spominke. Spominjal sem se dveh mož, ki sta s svojim tihim delovanjem mnogo storila za božjo čast in izveličanja duš, pa tudi slovenskemu narodu v slavo živela, naj tudi današnji liberalici, v verskih rečeh malomarni svet malo hvale za to ve. 0e se nisem premotil, nima nobeden spominka na grobu, znabiti se še za grob ne ve.*) Tii bi bilo pač potrebno, da bi čast. g. župnik in farani vendar nekaj storili, ker to bi bilo tudi njim v čast. Znabiti bi pa še tudi kdo drugi, bodisi že znanec ali le vnet narodnjak kaj pripomogel, da bi župnikama vredna spomina postavila.
Pa bo kdo prašal, komu naj stavimo spominek? Ta dva zaslužna in spomina vredna tii počivajoča moža sta:
Prvi je Miha Paglovec, rojen v Kamniku 1. 1679, umrl kot župnik v Šmartnem 1. 1759. Pisal je slovenske knjige: „Tobijeve bukve", ,,Tomaža Kempenzarja", evangelije, kroniko fare in več
* Kolikor vemo, je prejšne čase ž. g. Dolinar pač imel spominek (pač lo skromen lesen križ in pa nek vrtce s cvetlicami na grobu). Vredn.
da med mesti na celem svetu ni lepšega, kakor Praga. In še predno je zatisnil oči k tema dolgemu spanju, rekel je: Ko bi le še enkrat Prago mogel videti!"
„Tam se je že vse spremenilo, Jifička!"
„Tudi ljudje, strijc?"
„Ljudje še najprej!"
„Vsaj te cerkve, te krasne palače, kraljevski grad?"
„Pojde-li človek, Jifička, po pražkih ulicah, zdi se mu, kakor da bi vse te stavbe z umetnimi oboki, vse te cerkve s krasnimi zvoniki, padale na njegovo glavo. In tukaj še le se more prav globoko oddahniti. Tam bi znala še uroke dobiti, ker ljudje stoje tamkaj za vsakim zidom in oči imajo ojstre, kakor nože."
In ko sta tako po brdih posedovala, vzlasti o lepih spomladanskih dnevih, vedel je Vetrovec o vsakem kamnu, o vsakem starem drevesu, o vsaki vasi kratko pripovedko, o Klecanih najmanj toliko, kolikor je mescev v letu, o Premišljeni, o Podgorskem mlinu, o volčji jami, o vrateh med Režjo in Husincom, o prižnici pod Vetrušicami, o okamnelem vitezu na konji onstran brega, o Levem gradci, o Podmorani, kako so nekdaj v tamosnjo jamo prihajali in iz teh krajev izganjali Morano.
drugih, ktere knjige se še sedaj dobe tii pa tam po kmetih, in jih stari ljudje radi bero. Imel je zasebno hranilnico; ljudje so mu denar shranovati nosili, on je pa denar drugam posojeval, ter jemal od tega male obresti; navadno v pridelkih, ktere je potem spet prodajal. Iz dobička je zidal novo podružno cerkev na Lokah okoli 1. 1736. Sploh je bil r. Paglovec jako inteligenten, podvzeten mož.
Drugi je bil Luka Dolinar, velikoletni župnik Šmartinski. Vpokojeu umrl je 1. 1863 tukaj. Znan je gosp. Dolinar kot pobožen cerkveni pesnik vsem starejšim pevcem in pevkinjam. On nam je podaril petero knjig cerkvenih pesen, kakor n. pr.: O vseh nedeljskih evangelijih, od vseh farnih pomočnikov itd. Naj tudi vse te pesni niso Bog zna kolike umetniške veljave, a so vendar izrazi pobožnega, bogoljubnega srca, ki so takrat med občinstvom mnogo dobrega sadu obrodile.
Naj počivata oba moža v miru in večna luč naj jima sveti, mi pa skrbimo, da v spodbudo mladosti dobita spodobna spominka, ali če tudi skupnega s primernim napisom.	Kr.
S Police, 1. maja. (Sprejem novega g. župnika.) Dne 20. aprila je bil za našo Poliško faro kaj vesel in prijeten dan. Ne dii se popisati veselje, kterega smo ta dan občutili. Skoraj pet mesecev smo bili brez dušnega pastirja. K službi božji smo hodili v sosedne fare, težavne je bilo za vse, zlasti za stare in bolehne. Ali danes se je naše poprejšno žalovanje spremenilo v največe veselje; ker dobili smo novoga č. g. župnika, kterega smo se vsi srčno razveselili.
Postavilo se je šest krasnih slavolokov z različnimi napisi. Prvi stal je ravn« na meji Poliške fare z napisom: „ Bog Vas sprejmi"; drugi v Veliki Stari vasi z napisom: „Pozdrav vseh faranov"; nekoliko dalje tretji: „Slava dušnemu pastirju"; četrti v Gradišči: „Srčen pozdrav dušnemu pastirju" in na drugi strani: „Bog Vas ohrani mnogo let"; peti pred šolo s prelepim napisom: „Srčen pozdrav šolske mladine", na drugi strani: „Bog Vas živi!" šesti pred g. župnikovo hišo: „Srečen prihod časti-tega gospoda župnika", na drugi strani: „Bog Vas sprejmi!"
Razun imenovanih je bilo na primernih krajih še več manjših slavolokov. Pot obsajena je bila z obilnimi okinčanimi smrekami. Na stolpu, strehah in slavolokih je vihralo mnogo različnih zastav.
Prežganski č. g. župnik je prišel ravno ta dan na Polico, da je sv. mašo bral ter presv. Eešnje Telo v monštranco postavil, da je bilo novemu g. župniku pri njegovem prihodu mogoče svojim vernim faranom sv. blagoslov podeliti.
Okoli 11. ure so se jeli iz vseh sosednih vasi ljudje zbirati, ter so hiteli novemu gospodu župniku naproti.
C. g. župnik iz Prežganja in domači g. učitelj sta šla z zbrano šolsko mladino do Velike Stare vasi. Pred šolsko mladino sta nesla dva mladenča lepo ozaljšani banderci. Učenke bile so v belih oblačilih, glave z raznimi venci okinčane. Pri prihodu je ena izmed učenk podala č. g. župnika šopek s sledečim nagovorom:
Jifička se je naglo privadila tukajšnjega kraja in Vetrovčev dvor ji je postal novo domovje. Očeta z materjo se ve da v njem ni bilo; teh bi na celem svetu nikjer več ne dobila. A kedar se kdo usmili sirote, oprime se ta svojega dobrotnika z nič manjšim zaupanjem, kakor svojih roditeljev. Od sirot postane malokdo hudoben; malokdaj pozabi tak, čigava roka mu je prve solze v očeh osušila, čigava roka prvikrat prepodila žalost z njegovih zaplakanih ličic in ktere usta so govorile prve besede blažljive tolažbe. In tudi ta zapuščenka oklenila se je Ve-trovca s celo svojo otroško dušo.
In na sprehodih okoli, kamorkoli je šla ž njim, povsod so ji med rožicami najbolj bile všeč cvetke, ki rastejo ob potih, po grmovji, ki se ne vsuše in s svojo modro barvo v veli travi vabijo oko spre-hajalčevo, da se pripogne in jih utrga, predno jih ne meneč se za nje, ne stepta z nogo v zemljo. Pravimo jim vijolice. Jifička je iz njih napravila cele šopke, in kedarkoli je to prišlo na mar Ve-trovcu, vselej si je mislil: „Ti si, milo dete, tudi taka vijolica!" Od te misli pa so se staremu možu vselej zmračile oči, kakor se vtemne in spreminjajo višnjevkasta peresca na glavicah vijoličinih. ■ (Dalje prih.)
„Oastiti gospod župnik! Prisrčno Vas prosimo, da blagovolite od nas sprejeti šopek, kterega Vam s posebnim veseljem in z gorečo ljubeznijo podamo. Današnji dan je, kakor za nas šolske mladino, tako tudi za celo Poliško faro, dan zelo važnega pomena. Kajti dolgo časa smo otožno po dušnem pastirju zdihovali, ali danes napočil je nam dan veselja. Vsi se radujemo Vašega prihoda, s polnim zaupanjem se obračamo do Vas, da bodete sejali v naša mlada srca blago seme božje besede. Mi pa tudi obljubujemo, da bodemo Vam vedno pokorni, in radi poslušali nauke, ktere bodemo v cerkvi in v šoli slišali, ter se bodemo tudi po njih natanko ravnali. Toraj vsi Vam danes pri Vašem, za nas toliko veselem prihodu prisrčno želimo, da bi Vas neskončno dobrotljivi Bog v naši fari ohranil mnogo mnogo let zdrave, vesele in srečne!"
Na to je č. g. župnik prav ljubeznjivo odgovoril in se za pozdrav lepo zahvalil. Potem smo se napotili z gospodom župnikom proti Polici. Med sprevodom se je slišalo veselo zvonenje in pokanje topičev. Ko dospemo v cerkev, ki je bila z venci lepo okinčana, se oglasijo orgije ter pevci zapojo „Sveto" in gospod župnik podeli svojim novim faranom blagoslov z Najsvetejšim. Cerkev je bila s farani napolnjena, kakor ob praznikih, ker vsak je hotel pri sprejemu novega g. župnika pričujoč biti ter ob enem tudi deležen postati prvega njegovega blagoslova s presvetim Rešnjim Telesom. Na to je g. župnik prav lepo in ljubeznjivo svoje fa-rane nagovoril, ter jim ob kratkem razložil namen svojega prihoda, namreč, da ga je premilostljivi knezo-škof Ljubljanski poslal v Poliško faro kot dušnega pastirja, da bode svojim farauom delil dvojno dušno hrano, namreč: da jih bode učil nauke sv. evangelija, in da jim bo delil svete zakramente ter da bode rad in z veseljem to storil, kolikor mu bodo njegove telesne moči dopuščale. Ker so ga farani danes tako lepo sprejeli, tudi trdno pričakuje, da bodo njegove nauke z veseljem poslušali ter jih v svojih srcih ohranili in se po njih ravnali, ker le tako smejo upati, da bo božja beseda v njih srcih stoterni sad dobrih del obrodila. Na to so faraui novega g. župnika spremili v njegovo stanovanje.
Dobrotljivi Bog ohrani naši fari došlega gosp. župnika mnogo mnoge let v zdravji in življenji!
Domače novice.
(Srebrn križec za zasluge) pripeli so prvega maja letos v občinskem uradu Tržiškem c. k. cestniku g. Francu Kosmaču na prsi. To odliko mu je namreč presvitli cesar podaril za več nego petdesetletno zvesto in pošteno službovanje v držav-nej cestni službi.
(Duhovenske novice.) Čast. g. Andrej Purga je bil imenovan kaplanom in katehetom v Tržaški mestni ubožnici. Novoposvečenec čast. gosp. Josip Grašič je bil poslan v dušno pastirstvo v Gra-čišče, in novoposvečenec e. g. Aleks. Gasperčič v Pazin. — C. g. Josip Ivanic, na Dunaju pri Avgustincih doktorand sv. pisma, posvečen je bil 31. januvarja mašnikom. — Meseca maja, in sicer počenši od 3., bode milostljivi škof delil zakrament svete birme v teh-le krajih: 3. maja v Piranu, 18. v Klancu, 19. pri sv. Matiju, 20. v Veprincu, 21. v Voloski, 22. v Rukavcu, 23. in 24. v Kastvi, 25. v Lovranu, 26. v Moščenicah in 27. v Bršeču. — Birmanci iz Zvoneške kaplauije se imajo pripeljati v Kastav ali Bukavec, in oni iz Poljan v Lovran ali Veprinec.	„Ed."
(Učiteljske spremembe na Kranjskem.) Gosp. Stanko Novak, začasni učitelj na Čatežu, postal je prav tam deftnitiven. G. Karol Weber, učitelj v Hotedršici in g. Mihael Kobaj, začasni učitelj na Vojskem, sta za službi menjala. — Umrla sta gg.: Ivan Anžiček, učitelj v Metliki in Leopold Vozlaček, učitelj v Velikih Lašičah.
(Novoimenovani Tridentski knezo-škof dr. E. Karol. Valussi), je bil rojen 1. 1837 v Videmski škofiji. Tudi šolal se je najprvo v Vidmu z odliko, vbogoslovske šole pa je šel v Gorico, ter je od tega časa tudi v Gorici ostal. Leta 1860 bil je v mašnika posvečen; 1. 1864 pa postal je doktor bogoslovja na Dunaju. Tega leta postal je tudi spiri-tual v Goriškem centralnem semenišču. Od 1. 1870 bil je profesor bogoslovja v Gorici. Vredoval je tam
laški list »Eco del Litorale". Od 1. 1873 bil je državni poslanec za okraj Gradiška ter bil vedno zvest pristaš desnice. Prej omenjeni laški list »Eco del Litorale" piše o imenovanji prečastitega prošta Valussi-ja sledeče: »Slavna Tridentska škofija raz-veseljena je bila o velikonočnih praznikih z imenovanjem višjega pastirja v osebi prečastitega msgr. Evgenija Karola dr. Valussi-ja, prošta našega stolnega kapiteljna. Mi častitamo škofiji Tridentski prav prisrčno, ker z našim monsignorom prejme prelata, ki z globoko pobožnostjo sklepa izvrstno vednost, pravicoijubnost in velikodušnost v svojih sklepih ter bo vedel, tako upamo, z velikim pridom voditi slo-večo cerkev sv. Vigilija. Mi se tolažimo z blagrom drugih (bližnjih), ter tako laglje prenašamo zgubo osebe njegove in veljavne podpore njegove vseh katoliških del naše dežele. On ima velik delež pri vstanovljenji našega lista, kterega je skozi toliko let podpiral s svojimi učenimi in veljavnimi spisi. Vsi katoliški zavodi in ustanove, ki so se razvijali v teh letih v našem mestu in naši deželi, so imeli v njem močno podporo, ker za naš pravi blagor je imel vedno gorko srce."
(Velika zadrega) nastala je danes v tukajšnji stolnici o priliki obletnice po pokojni presvitli cesarici Mariji Ani. Kakor zvemo, je bilo cerkvenemu predstojništvu od preč. knezoškofijstva ukazano, še le za jutri, 5. t. m., vse potrebno vravnati, — to tem več, ker je danes, v torek, bila iz stolnice običajna procesija k sv. Florijanu, ktere se je tudi stolni kapitol vdeležil s premil. g. knezoškofom na čelu; — a visoki dostojanstveniki prišli so prav izuena-deno že danes ob 10. uri. Vendar je bila neljuba zadrega po polurni zamudi zopet poravnana in sv. opravilo se je dostojno izvršilo.
(Umrla je) včeraj ob 10. uri dopoludne po Ljubljani dobroznana in občespoštovana posestnica in mesarica, gospa Helena Kozi k, na sv. Petra cesti št. 83 v 58. letu svoje dobe. Pogreb bode v sredo 5. maja ob lJ4 na 5 popoludne.
(Razpisana) je druga učiteljska služba na tri-razredni šoli v Velikih Lašičah do 26. maja začasno, oziroma tudi v stalno nameščenje.
(Izlet pisateljskega podpornega društva) na Šmarno goro je bil pri tolikanj neprijaznem vremenu, kakor smo ga imeli na belo nedeljo, še zadosti mnogobrojen. Kakor čujemo, se ga je 35 oseb vdeležilo. Število to bi se bilo izvestno podvojilo, če bi bilo vreme, kakor se spodobi. Teški sivi oblaki, ki so ves ljubi dan dež napovedovali in so nam s taistim le zarad tega prizanašali, ker jih je mrzli krivec nekoliko uganjal, ostrašili so marsikoga, da se izleta ni vdeležil, če tudi je bil zanj že ves pripravljen.
(Trijaški letni somenj), ki se je včeraj pričel, je bil še zadesti dobro obiskan, kakor gre ob tem času kmetom za drobiž trdo. Živine se je nagnalo blizo 1200 repov, vendar pa kupčija ni bila nič kaj prida. Tudi Lahi so le bolj postajali med konji, kakor pa jih kupovali. Boljšo kupčijo so imeli po štacunah in po »štantih", kjer so tudi poveliko-nočne neveste razno blago nabirale, ki ga bo v novem stanu potreba.
(Veter in prah) se že celi teden po Ljubljanskih ulicah za gospodarstvo pulita.
(Tukajšnji brambovci) imeli bodo v drugi polovici t. m. veliki vojaški pregled; prišel bo njih vrhovni nadzornik, nadvojvoda Rainer.
(Loterijsko posojilo Ljubljanskega mesta) ima letos 1,443.021 gl. 81 kr. aktivnega in 1,526.257 gl. 21 kr. pasivnega premoženja. Potrebuje pa 83.231 gl. 40 kr. Denar je naložen po 4-67°/0
(Pod Tivoli) na vrhu stopnjic se bode napravila namesto sedanje lesene, trohnele ograje, lepa nova iz kovanega železa. Naprava njena se bo izročila domačemu podjetniku potom javne dražbe. Postavili jo bodo še to leto.
(Vjctniki) prisilne delalnice rabili se bodo za javna dela, posebno pri zgradbah cesti in vrejevanji vodi. Včeraj jih je odšla prva skupina 60 glav broječa na prvo tako delo na Ig pod Ljubljano, kjer se dela nova cesta od Iga do Golega.
(Popravek.) Pod naslovom „KarnieIi" v raznih stvareh na zadnji strani v 7. vrsti beri: Resi o (a ne Reno). Resia, znani slovanski okraj v sredi Italijanov v Benečji; in v 4. vrsti spodaj Moggio mesto Maggio.
Javna zahvala.
V	sveto dolžnost si štejem, da v svojem imenu in v imenu posestnikov na Suhi izrekam svojo najtoplejšo zahvalo preizvrstni, izurjeni in neprestrašeni požarni straži Kranjskega mesta, ki je dne 17. aprila pri velikem požaru na Suhi v Predosljski fari z gasilnim orodjem na pomoč prihitela, in s svojim neutrudljivim delovanjem zabranila, da pri suhem in vetrovnem vremenu ni pogorela vsa vas Suha, ki šteje 42 hišnih številk, ampak so pogorele le 12 posestnikom, nekterim vse, drugim posamezna poslopja in cerkev in sicer še pred prihodom požarne straže. Posebno naj bo izrečena posebna zahvala tistimu junaškemu možu, ki se je z nevarnostjo svojega življenja v goreč zvonik podal in vodeno cev z vrvijo gori potegnil, da se je moglo že goreče lesovje pri zvonovih pogasiti in tako zabraniti, da se trije zvonovi niso v ognji stopili, med tem, ko je zvonikova in cerkvena streha pogorela. Ob enem naj bo tudi prelepa zahvala izrečena gospodu Jan. Kljunu, duh. pomočniku v Senčurji in gosp. Jan. Mervicu, dosedanjemu duh. pomočniku v Kranji ter izvoljenemu župniku pri sv. Gregorji, ki sta v silni vročini med gorečimi poslopji dve uri neutrud-ljivo brizgalnico vodila.
V	Predosljih, dne 2. maja 1886.
Josip Kerčon, župnik.
Poslano.
Pokojnemu Lavoslavu Gorenjcu
želimo v »Slovanu" postaviti skromen spomenik. Zato nam je pa potreba njegove slike. Obračali smo se že na vse strani; a izvedeli smo le toliko, da se je pokojnik dal jedenkrat v svojem življenji z dvema součencema fotografovati. Kje bi se dobila dotična slika, ni nam nikdo mogel povedati. — Obračamo se toraj po tem potu do prijateljev in častilcev pokojnega rodoljuba z uljudno prošnjo, da nam pomagajo na sled priti omenjeni sliki. Potrebujemo jo le na posodbo.
V	Ljubljani, dne 3. maja 1886.
Vredništvo „Slovan"-ovo.
Telegrami.
Opova, B. maja. Zjutraj je začel na vso moč sneg iti. Temperatura + 1° C.
Levov, 3. maja. Sneg gre po celi iztočni Galiciji.
Zadar, 3. maja. Nadvojvoda Albreht na potovanju v Bosno in Hercegovino, pregledal je tukajšno posadko, ktera mu je na vežbališči veliko parado napravila. Po paradi se je odpeljal v Šibenik. Do parnika so ga spremili vsi vojaški in civilni vrhovniki v paradi.
Brindisi, 3. maja. Od včeraj opoludne do danes opoludne zbolele so tukaj tri osebe za
kolero. V Ostuni zboleli so trije, umrla dva, v Batiani zbolelo pet, umrli trije, v Torre Santa Susana zbolela sta dva za kolero.
Atene, 4. maja. „Havas" sporoča: Sporazumljenje med Dolyannisom in zastopniki velesil je skoraj nemogoče postalo. Delyan-nis ostane pri svoji trditvi, da kar bi Grška tudi pričela ob izročenem jej ultimatumu, bi bilo, kakor da bi bila prisiljena k tistemu. Da bi so kabinet odpovedal, na to niti misliti ni in celo kralj sam ne more tega zahtevati; sedanji kabinet mora ostati, ker ima zaupanje večine in je uprav pri sedanjih okoliščinah močen kabinet potreben, da bo brzdal ljudske strasti. To pa nikakor ni mogoče, če bi velesile pri ultumatumu ostale. Danes se je raznesla novica, da so poslanci dobili instrukcije, na podlagi kterih bi bile velesile zadovoljne s francoskim poroštvom glede izvršitve Grških obljub.
Vremensko sporočilo.
Dani	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomora v min	toplomera po Celziju			
3.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	735-33 734-47 735-98	+ 11'8 +12-0 + 6.8	si. svzh. m. svzh. si. vzh.	jasno; del. jasno oblačno	000
kr
Ves dan mrzlo, veter in oblačno. Srednja temperatura 10-2° C., za 1-3° pod normalom.
I>uiiajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 3. maja
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% ., 100 „ (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akeije avstr.-ogerske banke Ereditne akcije .... London .....
Srebro .....
Francoski n&poleond. . Ces. cekini ..... Nemške markp
85 gl. 35 85 '„ 45 114 „ 40
. 101		85 r
. 878		
. 287		70 „
. 126	n	20 „
. 10		n 03 „
0		94 „
61	-	82'/, -
Umrli so:
29. aprila. Jovana Okorn, sladčičarjeva hči, 4x/a leta, Karlovska eesta št. 22, davica.
1. maja. Marija Jenko, delavka, 20 let, pred Prulaini št. 27, jetika. — Viktorija Medved, naddesetnikova hči, 6 dni, pred Kosarno št. 4, Phlebitis umbil in zlatenica.
3. maja. Marija Lipar, gostija, 69 let, Ulico na Grad št. 2, Otrpnjenjo pljuč. — Helena Kozak, hišna posestnica, 58 let, sv. Petra cesta št. 83, spridenje jetr.
V bolnišnici: 29. aprila. Jera Mrak, delavka, 27 let, Pyacmie. — Jan. Koge, rudokop 27 let, jetika. — Liza Čolnar, gostija, 68 let,
Marasmus.
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
kateri se bode vršil
v hiši banke „SIavije" na Senovažnem trgu pop. št. 978-II. dne 15. meseca maja 1880 ob 0. uri dopoludne.
PBOGKAM:
1.	Sklep o letnem poročilu za 1. 1885 in o predlogih upravilnega svetovalstva.
2.	Poročilo računskih preglednikov.
3.	Volitve:
a)	čvetero členov in troje namestnikov upravilnega svetovalstva;
b)	troje računskih preglednikov in dvoje namestnikov;
c)	osmero razpravnih sodnikov;
d)	poverjenikov za glavno zastope.
4.	Določitev nagrad za računske preglednike.
Po dokončanem občnom zboru vršili se bodo tnlco] zbori oddelkov, da izvrše dopolnilno volitve preglednih odborov in namestnikov za oddelke I,—V., kakor tudi za samoupravna društva odd. I., II. in IV. in občni zbor deležnikov upnoga društva.
Izpisek iz pravil:
§ 31. III. Pri občnemu zboru udeleževati se, voliti in voljeni biti so opravičeni tisti, ki so v § 31, odd. III. obč. pravil izrečno navedeni.
Kdor se hoče udeležiti občnega zbora, ima to najkasnojo do 7. maja t. 1. (od 8.—12. ure dopoludne) prijaviti ravnateljstvu, katero mu izroči ligitiraacijski list in program občnega zbora.
V PRAGI, dne 30. aprila 1886.	(1)