Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedeii in praznikov. L b (jlas Naroda List slovenskih delavcev v c-AmeiikL —9 (t^ The hrst Slovenic Daily~ in the United States. Issued every" day" except Sunday? and Holiday?. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., tinder the Act of Congress of March 3, 1879. no. 10. — štev. 10. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 12. 190S. — V PETEK, 12. PROSINCA, 190S. VOL. XIV. — LETNIK XIV. V zvezinem senatu. Nasprotniki novih Debate v kongresu. ■Morales je ranjen. Afera Morrisove. držav na jupzapadu. Filipinski tarif. Nov preds. kandidat. ZASTOPNIK SKEPPARD (DELT. TEX.) JE STROGO KRITIKO-VAL PREDSEDNIKA ROOSEVELT A. Roosevelt mora izdati izjavo, s ktero naj pojasni dogodek gospe Morrisove. "MAROKANSKI DELEGATJE". Washington, U. j an. Dolgaeasnej debati <> filipinskem tarifu .sledil je včeraj živahen govor zastopnika iShopparda (Tex.), Uteri je govoril o brutalnem j«■ »panju proti gospej Morris.»vej v Belej hiši. Sheppard je izjavil, da so njegovo tozadevno iiducij » pripoznali kot nepriviligirano. Da pa dobi priliko o 11 nt :*it.. j« prisiljen o stvari jx>\ ..h ru debate o ta ril'u govoriti. Nato je (v "Glasu Naroda" že opisano of en» M irrisove) v kratko opi- sa! in pri tem vsestranski kritiko val postopanj« uradni.ov in predsednika lt»xrsi' elta. Takt dogodke je treba preiskati — izjavi je Sheppard — in ako kongres /> ozirom na to kaj ne ukrene, [k u m bodo v svebodnej republiki kmal«) zavladale razmere, kte-re 'bodo pi eprei'-ile, da so za in ure kak državljan približati predsedniku, ker se rini bode bati osobnega mučenja po raznih p.'i I uradnikih in klorkih. Je . a da j«- Teksanec pričel s svojo kritiko, že ua je governor Grosvenor (O.) ].. /.val k iv.lu. Češ, da njegove op \. »e ne r-padajo U stvari iu da je lili, ..»ski tarif na daevueni redu. — 4,N - , jilajo -t stvari?" odvrnil je Slu-, i' i. "1> k a/.al vam l> h m, da moje prip mbe spadajo k stvari. \ novojš« m času so pričeli ravno tako gra 'iti kitajski zid krog Bele hiše, l.; ik Zjftli:ij''iiih držav." Nato je (ji-- sven r pr> k ii-al svoj protest, nakar j«- > iepi>anl nadaljeval: "Ako bi :iaš predsednik slišal v s«»bi kraj svojega urada trJeiije volka, iiii ren a.»j. iakega medveda, potem bi tiJcoj prišel iz urada, tmla za kri-čanje ameriške ženske je imel zaprta ušesa.'' J »< n »k. je m -_r -vorniku aplavdiral i in ga -ilil:, aaj nadaljuje s svojim .m. * * Predsednik Roosevelt bode moral dat i radi i! < M rris p.sobno izjavo. 41 k.i'»iiiera se o tej zadevi ž !e j., svetovali - predsednikom in mu svetovali, naj se o zadevi o sob no izrazi in <>',- li ia. ia:ije z imenovano žen-» k " . * * Predi u -*euat »rja !>>.lgeja glede re-f i m \ >• '.u lame j službi prišel je dane- , -i >d i>iU> ca za mo»trane zadeve. Me- a generalnih konzulov naj »do razdeljena v 7 različnih razred* >v, <1 ieim naj se dele mesta konzul >v v 10 razredov. Predsednik naj ima pravic«'premestiti konzu!e iz jed-neira razreda v druzega Generalni konzuli naj dobivaj« letno plačo v zneskih <>d <«mm> do t 12.000 in konzuli od $20<>0 do $8(M>0. Mesto konzularnih agentov se odpravi. Rešeni mornarji. Kittery, Me., 11. jan. V mrzlem se-verozapadnem viharju, pri kterem je kazal toplomer pod ničlo, so kapitan James Hoyt in njegovo drzno moštvo z malim parnikom rešili ribiča David E. Gilebrista. čegar ladijo, ki je bila pokrita z Ledom, so valovi nosili sem in tja pri otočju Shoals, 15 milj daleč od tukaj. Ko je Gilchrist skušal v je • i vrženo mu vrv, je padel v vodo, vendar so ga pa z velikim naporom rešili. Pogodbenik zginol. Washington, 12. jan. Minoli torek je neki potnik padel ali pa prostovoljno skočil raz neki parnik, ki vozi med Norfolkom, Va., in Baltimore, Md. Sedaj se je dognalo da je dotič-nik John F. McCormick, kterega njegova rodbina pogreša že od nedelje nadalje. STENSKI KOLEDAR pričnemo razpošiljati koncem tega tedna in jt telo lep. Vsak mesec ima trojo stran in na (lavi slike it Waahingtona, D. C. ta bodemo 6000. Glas Naroda. LASTNIKI RUDNIKOV NE ŽELE, DA BI POSTALI ARIZONA IN NEW MEXICO DRŽAVI. Ako postane New Mexico država, vladali bodo tamkaj Mehikanci. VZROKI OPOZICIJE. Washington, 12, jan. Iver se bliža ■'■as. v kterem bodo v zastopniške j zbornici odločili predlog glede novih držav, dospelo je semkaj mnogo politikov iz Arizone, Ikteri vsi nastopajo proti predlogu, da se teritorija Arizona in New Mexico združita v jedno državo. Bogati lastniki rudnikov so žrtvovali velike svote denarja, samo da dosežejo, da se tozadevni predlog odkloni. Ako ne bodo predloga, uničili v zastopniškej zbornici, bodo to skušali doseči v senatu. Prav za prav se pa polit ilk i ne pro-tivijo toliko združenju New Mexica in Arizone, kolik r spremenit\~i Arizone v državo. V ostalem bi pa radi videli, ako bi postn a Arizona država brez New Mexica, ker potem bi lastniki rudnikov Arizono lahko kontrolirali. Ako se jej pa pridruži še New .Mexico, p*tem bi slednja radi obilih glasov dobila prvenstvo in Mehikanci (Greasers) v New Mexicu bi vladali To pa hočejo lastniki rudnikov na vsak način preprečiti. Vzrok opozicije je povsem jasen. V Ai iz ni - » w-liki in bogati bakreni ter zlati rudniki. Senator Clark iz M -.ntane je n. pr. g avni lastnik bogatih rudnik« v Unite! Verde, kteri > vri >ji na -t rtine milijon.»v dolarjev in ki no.-ijo na leto p» desdt milijonov dolarjev čistega dobička. Ta lastnina je skoraj nezuant.no nizko obdavčita. kajti cenjena >■> le na $7Sto00. ker so jih v starem času cenili le za imenovano svoto. To velja tudi o velikih rudnikih T« m list,me. Ak > se teritorij spremeni v državo. , tem h do politiki -Icrbeli, da se dav-.i pravičiri) o '.merijo. ZAKON ZA SKLEPANJE ZAKONOV. Tozadevni predlog. Washington, 11. jan. Chicaški odvetnik John Gibson Hale, sin bivšega člana kongresa, namerava povsem rosno reformirati sklepanje zakonov iu je predlagal, da se v tem smislu preinači ustava. Mr. Hall zahteva: Jednotne zakone za ženitev in- ločitev zakonov; posebne zakone za starost, plemena in za neozdravljivo bolne; starost: 21 let za moške, 18 let za dekleta, ako stariši posel>ej v to ne privolijo; zakoni med sorodniki (bližnjimi) naj bodo prepovedani, kakor tudi zakoni med ljudmi, kterih starost je za 25 let različna. Državljani Zjed. držav, kteri se po-roče z inozemskimi "plemiči", se morajo odpovedati našemu državljanstvu in vsem pravicam do domovine. Pravde, oziroma obravnave za ločitev zakona, naj vrše v nadalje tajno, oni, kteri se nameravajo poročiti. se morajo dati zdravniško preiskati. Estovska republika. Krojač Schultz, prvi predsednik e-stovske republike v Rusiji (v zemije-pisju je še ni), je sedaj za jedno glavo krajši. Republika je predvčerajšnjim zvečer še obstala, ker so ko-zaki prenočevali še izven njenih mej. AMERiKANSKO-SLOVENSKI koledar za leto 1906 je izšel. Obsega sedem tiskanih pol 81 slik. Zelo zanimiv. Velja 30 centov s poštnino vred. Dobi se pri: Frank Sakser 109 Greenwich Street, New York 1752 St. Clair St, Cleveland, O. V ZASTOPNIŠKEJ ZBORNICI NA- DALJUJEJO Z DEBATO O PTT.TPI-NIK V senatu prišel je na vrsto predlog giede nadzorovanja kor-poracij. HERYBURNOV PREDLOG. Washington, 12. jan. V zastopniškej ztborniei se nadaljuje debata o filipinskem ta-rifu. G ros ve nor (Ohio) pričel je z debato in Williams, vodja manjšine, rnu je odgovarjal. Slednji je pri tem zagovarjal demokratično doktrino o t ari l'u in dku'lal dokazati, da sedanja prosperiieta ni posledica visokega republikanskega tarifa. Debata o Filipinih se dokonča jutri. v senatu je govoril Hervburn o predlogu glede vladinega nadzorovanja korp mu-ij. zlasti pa zavarovalnih družb, ktere naj v bodočo več ne rabijo svoj denar za špekulacije na Wall Streetu in tatio vplivajo na tinančn6 politiko dežel e. * * Prihodnja senatova seja se vrši v ponedeljek. Slabi časi v Middletownu. V Middletownu, N. Y., je cerkveni "biseness" tako propadel, da tamoš-nji katoliški župnik, vabi ljudi v cerkev potom časniških inseratov. Ali bi no bilo boljše, ako bi povabil new-vorškega "Rev." Parkhursta na kratko gostovanje? On ima še boljšo privlačevalno silo, nego kak cirkus. Boj med železnicami. Oakland, Cal., 11. jan. Na obeli bregovih reke Oakland Creek, vnel se je boj med železnicama Western Pacific in Southern Pacific. Slednja železnica hoče namreč preprečiti, da bi prva tamkaj zgradila kolodvor za svojo transkontinentalno progo. O-boroženi vslužbenei obeh železnic neprestano patrulirajo sporni prostor in na roki plujejo mali parniki z velikimi reflektorji. Med tem pa nadaljuje Western Pacific z gradnjo proge, ktero stražijo oboroženi vslužbenei. Poraba sladkorja v Zjed. državah. Washington, 12. jan. Statistični urad trgovinskega oddelka naše vlade naznanja, da se je uvoz sladkorja v Zjed. države izdatno povečal. V jednajstih mesecih (do 30. nov.) v minolem letu dosegel je uvoz sladkorja vrednost $148.575.345. Od te vsote odpade $51,485.256 na otoke Zjed. držav. Toliko sladkorja se še ni nikdar uvozilo v Zjed. države, kakor lani, kajti pri nas se ga vedno več porabi, oziroma četrtino vsega sladkorja na sv6tu. Nesreča na železnici. St. Louis, Mo., 11. jan. Raz visoko progo Wabash železnice je padel včeraj nad Carr St. Pullmanov spalni vagon, 15 čevljev globoko na ulico in se je deloma razbil. Sest potnikov je bilo nevarno ranjenih. VSTAŠKA. SANDOMINSKA VOJNA LADIJA INDEPENDENCE SE VEČ NE UDELEŽUJE VOJNIH OPERACIJ. General Guellito zbira čete za novo vstajo; želi postati predsednik. JIMENEZ MIRUJE. Cape Haytien, Hayti, 12. jan. Iz Monte Cristi, na severnem obrežju re-pub.ike San Domingo, se poročr. da se vojna ladij a Independencia, ktera se je izjavila za ivbeglega predsednika Moralesa, ne more več udeležiti vojnih operacij, ker nima več premojra. Morales je bil ranjen v boju s četami začasnega predsednika Caceresa. Vojaštvo ga sedaj zasleduje in ga bode naj-brže vjelo. V severnih -pokrajinah se zbirajo čete za boj proti generalu Guellito. kteri želi postati predsednik in se pripravlja na napad na glavno mesto. San Juan de Puerto Rico, 12. jan. Bivši predsednik republike San Domingo, general Juan J. Jimenez, kteri živi s svojo rodbino v Ponce, naznanja. da na Sa.n Domingu nima več političnih koristi ter da se ne namerava več vrniti domov. IZKUŠNJA NEKE ŽENSKE. Mrs. Franja Sevčak iz Granger, Tex., naznanja nam sledeče: "Naznanjam Vam, da je Trinerjevo ameriško grenko vino moje jedino zdravilo, brez kterega sploh ne morem izhajati. Ono mi vedno pomaga, kadar ne morem spati, kadar nimam teka in kadar se čutim izmučeno — s kratka, ono mi pomaga pri vsake j bolezni." Z veseljem objavljam to izkušnjo, ker to dokazuje vrednost zgoraj omenjenega sredstva. To vinsko sredstvo v resnici vedno pomaga v vseh slučajih izgube teka, zaspanosti, slabega spanja in drugih pričetbah bolezni. Ono izpolni prebavljenje in na ta način prenovi vso kri. Kdorkoli ima sitnosti radi želodca, oziroma da se čuti slabotnega in uraornega, nadalje kdorkoli ima slabo spanje in da ne more najti sredstva za popolno očistenje krvi in okrepilo živcev, z&more vedno rabiti kot zdravilo Trinerjevo ameriško grenko vino. V lekarnah. Job. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, $11. Pošljite 10e u krasen stenski koledar. Pes rešil dva človeka. Bloomfield, N. J., 11. jan. Mali pes rodbine Walter Ford je rešil življenje svojega gospodarja in gospodinje ko je včeraj gorelo vFordovim apart-mentu na State St. Ogenj so, kakor se domneva, zanetili Fordovi sovražniki. Mr. in Mrs. Ford sta spala v drugem nadstropju, ko ju je . pes probu-dil z prasketanjem po vratih. Gospodar je ukazal psu, naj miruje, toda pes je bil še bolj nemiren. Ko je Ford odprl vrata, opazil je da je veža polna dima. na kar je hitro probudil svojo ženo. Fordova nista imela časa, da bi se oblekla, in sta hitro bežala po snegu do sosedov, ktere sta prebudila. Ko so gasilci pogasili ogenj, ki je napravil za $3000 škode, našli so psa mrtvega kraj vrat sobe svojega gospodarja. Slovenske novice. V Denver, Colo,, pomočil se je dne 2.januarja rojak John Papež iz Brezovega Dola, fara Ambrus, z gospieo Lucijo Gregorčič iz Prince vasi, fara Ambrus. Bilo srečno! Hotel zgorel. Watertown, N. Y., 11. jan. Kotel Ellsworth v Benson Mines, ki je last Samuel Paina, je včeraj deloma zgorel Požar je nastal vsled razstrelbe rezervoarja za plin.Gospodiena Maud McKenna je bila smrtno ranjena. Tri nadaljne osebe so dobile lahke poškodbe. Skoda znaša le $2000. Tovarna zgorela. Tovarna Virginia Chemical Co. v Charlotte, N. C., je nepoznanih vzrokov zgorela. Škoda znaša $125.000. Nezgoda na železnici. Lokalni vlak št. 108, ki vozi med Tarrytownom na centralnej železnici, je povozi1 kurilca Louis Brockhousa, kteri se je vozil na nekem ekspres-nem vlaku v nasprotne j smeri in pri tem predaleč pogledal skozi okno. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.55 ............ 100 kron, za $ 41.00 ............ 200 kron, za ? 204.40 ............ 1000 kron, za $1021.75 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Kaše denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. Denarje nam poslati je najprilič-neje do |25.00 ▼ gotovini v priporočenem ali refistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Mousy Order ali pa New York Bank Draft FBAHK fl AlDBJiit, 109 Greenwich Street, Hew York. 1768 St. OUr St,, Car je še samovladar. Zamore pravice odvzeti. SEEGEJ JULJEVIČ WITTE RAZLAGA O CARXZMU. — VSTAJA MED ESTI HITRO POJEMA. Priprave proti demonstracijam soci-jalistov dne 22. jar nuarja. NA KAVKAZU. Konferenca v Algeciras. Razne novosti Petrograd, 12. jan. '' Novo je Vrem-ja,J poroča, da je ministerski predsednik S. J. Wit te sprejel delegacijo meščanov, kteri so ga naprosili, da se preinačijo policijske odredbe glede volilnih shodov, ktere so baje prestroge. Witte je pa delegaciji naznanil, da vlada ne bode prestopila določb carjevega, manifesta, kteri doioča, da se Rusiji podeli ustava. Car ni opustil svojega kot samovladar in zamore zopet z drugim manifestom ljudstvu podeljene pravice razširiti, omejiti, ali pa popolnoma razveljaviti. Vojaštvo v Mandžuru je v najboljšem stanju in vesti o nezadovoljnosti so navadna laž. Riga, 12. jan. Semkaj se poroča, dr. so revolucijonarji nameravali napasti nek vojaški vlak, na Ccterem je bila ve.ikf svota denarja in ki je vozil v Libavo. -Vstaši so radi tega, razdejali dva mosta. Dve stotniji pešcev, kteri so vlak spremoljali, sta ostavili vagone, nakar se jim je pridružil še oddelel'-: drag-orrcev. Nato so napadli vstaše in z dvema salvama ustrelili 05 revolucijonarjev, dočim jih je 100 ranjenih. , Petrograd, 11. jan. Iz Tran-^kr v-kaz;-.. se p. ■ .-ora, da je v Georgiji in Mi i. greli ji vse narobe. Gubernat oi je po'.ni t jokaj vse vojaštvo, ktero za-mor« pogrešati v Vladikavkaz::. V Tiiii%-n napredujejo s plenitvijc. Tekoi nemirov v Moskvi so voja'ki zapiemili toliko drnamita, da bi z njim tako razdejali vse mesto. >~ikolajev kolodvor v Moskvi so za «"as; roroite nameravali revolucijonar-ci pognati z dinamitom v zrak, ik*u* s.» pr. vojaki pravočasno preprečili. Pt trograd, 11. jan. A" zvezi z name-rsv^hiiai demonstracijami v spomin prvega klanja izgrednikov v Petrograd u (22. jan.) nameravajo de'avei 2 dni počivati. Z delom prenehajo o po.ndne ilnc 23. jan. Revolucijonarji se trudijo, da bi imenovanega dne zopet izzvali boje z vojaštvom. Oblasti so pripravljene na vse eventuelnosti in b-ido takoj proglasile za mesto pre-Iri sod, tako da se ni bati resnih dogodkov. Kavkaški generalni gube rn a tor grof Voroczov-Daškov poroča, da je ta-rcošr.ji položaj zelo slab, radi česar je naprosil vlado, da se tam«jšnje vojaštvo pomnoži Eeval, U. jan. Revolta med Esti pojema. Vojaške patrulje operirajo do meje Livske gubernije. Vstaši so mili denar, na kterem je glava Maksi-ma, vodje baltiških demokratov. Vas Lemsal, ktora je še v lasti vstašev, so sedaj vojaki obkolili. Irkutsk, Sibir, 11. jan. Nepoznan napadalec je včeraj umoril tukajšnjega policijskega prefefcta Dragomi- Žrtve katastrofe v Haverstraw. Nyack, N. Y., 11. jan. Coroner E-berling iz New City, kteri je najbližji coroner mesta Haverstraw, je bil včeraj ves dan tamkaj, da je prisostvoval izkopavanju trupelj vsmrte-nih prebivalcev. Popoludne ob 5. uri so mu naznanili, da so našli prvo truplo. Dosedaj so našli le tri trupla, ktera so pa tako razmesarjena in o-žgana, da jih ni mogoče prepoznati. Krog razvalin se mudi ves dan na stotine radovednih ljudi, in ko so od-kopali prva tri trupla, nastala je krog onega prostora taka gneča, da se je bilo batvda se ne pripeti še kaka nadaljna nesreča. Sedaj se domneva, da je bilo 30 o sob vsmrtenih, ko so se podrle hiše. Nekoliko ljndi se tudi pogreša in^ težavno bode izvedeti, kedo izmed teh je vsmrten in kedo je mesto ostaviL Mrtvece išče sedaj 200 delavcev, kterih vseh pa najbrie nikakor ne bodo naSli, ker se je na nje podrlo neitevilno ton ilovice. Razna domnevanja. VSESTRANSKO UPANJE, DA SE BODE MAROKANSKA KONFERENCA ZA VRŠILA V VSESTRANSKO ZADOVOLJSTVO. Špansko vojne ladije odplujejo v Al-geciras. Položaj na borzah je nemiren. VATIKAN. Paris, 12. jan. Tukajšnja "Temps' objavlja poročilo iz Madrida, ktero prihaja iz uradnih krogov, glede izida marokanske konference. Uradno mnenje na Španskem je zelo optimistično, in nihče ne misli, da "Gode prišlo do kacih potežkoč. Tamošnji nemški poslanik Radowicz je prepričan, da se bode konferenca završila v vsestransko zadovoljstvo. Francoski kabinet se je danes posvetoval o inštrukeijah, ktere bodo dobili delegatje, ki so odpotovali h konferenci v Algeciras. Madrid, 12. jan. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da odplujejo vojne ladije Emperador Carlos V., Rio de la Plata in Estremadura v Algeciras. Paris, 12. jan. Cene na borzi so radi marokanske konference nestalno, ker se ne, kak bode zaključek. Rim, 12. jan. Vatikan se je končno tudi pričel zanimati za marokan-sko vprašanje in bode predlagal, da se tamkaj uvede verska svoboda. Pari«, 12. ian. Čim bolj se bliža marokanska konferenca.ktera se ima vršiti v Algeciras na Španskem, tem natančneje so razmotriva marokan-sko vprašanje v tukajnjem časopisju. Mnenje, da se bode konferenca završila mirno, vedno bolj prevladuje in govorice o vojni so povsem utihnile. Tudi v tukajšnjem nemškem poslaništvu so mnenja, da se bode konferenca mirno zaključila. Rim, 11. jan. Iz kompetentnih krogov se je izvedelo, da se bode maro-kanska konferenca zaključila najbr-že na jeden izmed teh načinov: zadovoljstvo vseh vlasti in Prvič: Z končanjem konference, na kar sledi konflikt med Nemčijo in Francijo. Drugič: Rešiiev raznih problemov v zadovoljstvo vseh vlosti in Tretjič: Akademičen razgovor o stvari, radi česar ostane položaj nespremenjen. Italijanski odposlanec, marki Vic-conti-Venosta, je odiotoval v Alge-eiras. Paris, 11. jan. Cene na borzi so trdne, dasiravno se bliža marokanska konferenca. Boječi Kitajci. v San Francisco, Cal., 11. jan. Kitajski konzul naznanja, da bode od naših oblasti zahteval posebno stražo za vladino kitajsko komisijo, ktera pride v Zjed. države da prouči način tukajšnjega vladanja. vonzul izjavlja, da ve, da je te vrste straža popolnoma nepotrebna, toda njegovi vojaki se boje Američanov, o kterih navadah in divjosti krožijo po- Kitajskej uprav grozne govorice. $100.000 škode. V skladišču vozov uličnih železnic v Baltimore, Md., nastal je požar, kteri je razdejal 65 vozov. Remiza je do tal zgorela. Skoda znaša $100.000. Vlak jih je povozil. V Uptonu, Que., je ekspresni vlak Portland-Montreal železnice povozil sani, v kterih so se peljali svatje neke poroke. Oče, mati in brat neveste so bili na mestu vsmrteni. Nov Mesija. V Newarku, N. J., so dobili novega Mesijo. Sv. Elija Dowie je namreč smrtno bolan in njegov "biznes" je bil zelo izvrsten, Dr. J. VTLIMEK, 214 East 69th Street, New York, se priporoča Slovencem v slnčajn prsnih, želodčnih in faMWi bolezni, ktere zdravi z naj-bolj&m Tspehom. Uradne nre od 8. do 9. dopolndnc in od , 6. do 8. zvečer. * iz inozemstva. AVSTR. MINISTERSKI PREDSEDNIK GAUTSCH BODE ODSTOPIL. TRGOVINSKA POGODBA Z OŠABNO NEMČIJO. "Rumena knjiga" o Macedonij.i Francija se zadrži neuLalno glede Balkana. PROTIVLADINO GIBANJE NA NA KITAJSKEM. Dunaj, 12. jan. Pri skupnej konferenci avstrijskih lil ogrskih ministrov se je sklenilo potrdili i-a;:iu- trgovin- * ske pogodbe, med kterimi je tudi ona z Nemčijo, dasiravno v to ogrsko-lir-vat ski državni zbor še ni priv ;T. Tukaj se ponovno zatrjuje, «la bode avstrijski nunistorski predsednik (iautsoh v kratkem l-t -j.il. Njegovim naslednik«.m bode '>:»'■.■ imo:i.;van nek znan avstrijski diplomat (!). Fran J< sip se je včeraj dve uri posvetoval /. ogrskim ministerscim |u« «l-sednikom Fe j e rva rvj en . Vlada bode >klic*ala državni zb r dne 1. marca. Paris, 12. jan. V.ada je objavila takozvano rumeno knjigo o macedon-skih zadevah, s ktero dokazuje, da zavzema v tem vprašanju miroljubno stališče. Francija izraža nado, da postane Macedonija mednarodna pokrajina. Peking, 12. jan. Iz južne Kitajske in doline ob Yangtsekiangu se poroča, da se je tam pričelo vsestransko gibanje proti inozemeem in vsa Kitajska je do skrajnosti politično vzrujana. Gibanje je pa naperjeno ravno tako proti vladi, kakor proti tujcem. Vlada je sedaj med dvema ognjema. Mladokitajska stranka pa se pritožuje. da reforme prepočasu napredujejo, dočim so ikonservativci mnenja, da b<>-do reforme njim škodovale, radi česar se trdovratno protivijo reformam. Paris. 12. jan. Fabi i t res je bil z veliko večino glasov zvoljen predsedni-koi; francoskega senata. Nevryorski paviljon zgore.1, V Atlanti, Ga., zgorel je newyorski drž:: . 1 paviljon razstave bombaža, ktt io so tamlkaj priredili I. 1S95. SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR. Na razpolago ga je le še par sto iztisov in ako se oglasi še več naročnike v, izide še jedna izdaja. Kako priljubljen je med slovenskimi Američani " Slovensko-Amerikan-ski Koledar", nam najbolj dokazuje dejstvo, da je tekom treh tednov skoraj vsa zaloga pošla in da imamo od 5000 iztisov na razpolago le še par sto "Koledarjev". Uredništvo 1' Koledarja' KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Prinz Oscar 11. jan. iz Genove s 104 potniki. Prinzessin Victoria Luise 11. jan. iz Hamburga. Dospeti imajo: Hannover iz Bremena. Baltic iz Liverpoola. Batavia iz Hamburga. .Vmerika iz Hamburga. L^ Savoie iz Havre. Lucania iz Liverpoola. St, Paul iz Southamptona. Krooniand iz Antwerpena. Victorian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Odplnli bodo: Carmania 13. jan. v Liverpool. Philadelphia 13. jan. v Southamptorv Vaderland 13. jan. v Antwerpen. Koenig Albert 13. jan. v Genovo. Prinz Oscar 13. jan. v Genovo. Pennsylvania 13. jan. v Hamburg. "GLAS NARODA* w45t slovenskih delavcev v Ameriki. ^■sedniic: Editor ZMAGOSLAV VALTAVEC. I je, kako so zannogli ti ljudje v ta&ih razmerah nc le samo živeti, temveč se : eelo clobro počutiti... Radi teg-a je 11 eivilizovana*' Evropa sklenila, da je treba vse preinačiti. WScT jk; Publish«: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City- «'a leto velja list za Ameriko u pol 1-ta.......... Ta Evropo, za vse ifto . . . . 44 44 pol leta . . , . 44 44 četrt leta . . . . $3.00 . 1.50 . 4.50 . 2.50 . 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. ""GLAS NARODA .ihaja vsaki dan iz-vzeinži nedelj in praznikov. "GLAS NAROOAW Voice of the People") suea every day, except Sundays and Holidays Subscription yearly $3.0C. Advertisement on agreement. Za oglase ao de=et vrstic se plača X centov. Dopiii brez podpira in o=obnosti se ie natisnejo Denar naj se blagovoli pcš/Jjati po Mon*y Order. Pri spremembi kraja naročnikov jrosimo, tLi se naia tudi prejšnje bivali* sče nazn; tka. - L iCiCv. "Olas >aroda Greenwich Street, New York City. T«lofor>i 3798 Cortland. »če naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam nafecAte Katastrofa v Haver= straw. Haverstraw! Dvajset ljudi usmrte- nili. Samo dvajset! Kajti bilo bi jih lahko tudi petdeset ali celo sto. Podrobno? ti o tej katastrofi smo že včeraj objavili v ''Glasu Naroda" Ta poročila nam niso javila kaj novega. Tovarnarji opeke kopljejo še nadalje tamkaj iloveo, in sicer v toli kej meri, da je bila podstava eele vrste hi_š že davuo v nevarnosti in končno je prii.o ono, kar je moralo priti: Hi^e • se podrle, razvaline so slano mike zasule in nad- 20 osob je bilo usmrtenih. Dragocena človeška življenja? Za koga dragocena? Za rodbine onih, ki so bili živi pokopani jn so s svojimi hišami zajcdno zgoreli. Toda to vendar ni glavna stvar. Glavna stvar je, da lastniki opdkani ne izgube kaj od svojega dobička. Onih par mrtvecev pa temu dobičku gotovo ne škoduje, Cemu toraj toliko kričanja po časopisju? Nevarnost je že davno pretila in ljudje so tudi vedeli za njo. Čuditi se moram«* .: t i so živeli v blagostanju. Toda podr hi^e so bile vendar le njihov "ilom ::terega niso hoteli osta-viti. I:l >»1<* li: on: so živeli v tako-evanej civilizovanej deže.i Ikjer vlada pravica za vse. V tem so se pa molili. Kmilum 'trog Vezuva je znano, •da se Vezuv ne zmeni za sotlna i*>ve-Jja. Toda ljudje v H-averatraw so bili ori - > ■ . in sodnik iladdox je izdal sodno povelje, ktero je lastnikom opekarn prepovedalo z delom nadaljevati. Toda [>ri aas imamo višja sodila, ta ktera se za morejo sodniki zanesti. u opdiara so vložili priziv, i sicer pred dvema leti. Kazrrx'ba bi morala že davno iziti. Čemu ni prišla, vedo naravno le lastniki OjH" am in — sodniki. Nesnn-a ni hotela več čakati in usmrtila je 22 ljudi. Toda dvoletni dobiček je rešen. Toda nam se dozdeva, da **neumni" zamorci razširjanju kinture niso nič kaj naklonjeni, kar nam najbolj dokazuje Nemčija, oziroma njeno barbarsko vladanje v svojih afriških kolonijah. Kako požrtvovalni so Nemci zlasti v jugozapadnej Afriki! Oni morajo tratiti streljivo, da zamorejo zamorce privabiti -na zemljo raz drevja, kjer zamorci ne smejo imeti kaj opraviti; oni rabijo zamorce kot tovorno živino, da jih tako končno dovedo saj na nivo kulture pruskih konj in pruskih oslov; oni ukaže jo tudi zamorcem večkrat lakote umreti, kajti taka smrt zamere zamorcem za najboljši način dokazati, (kako žive v Nemčiji nižji sloji ljudstva, kjer je pasje in mački no meso na dnevnem limenu''. Nek nemški stotnik je bil za svojo ljubo prusko domovino celo tako požrtvovalen. da si je nabavil harem, >amo da dokaze, da se nemški kavalir povsodi zaveda svojih dolžnosti napram damam, tudi aiko so slednje črne kakor tinta. In končno se neki nemški kultnronosec ni ustrašil niti truda niti časa ter je nekegu zamorca na solneu pelkel toliko časa, daje obležal popolnoma mrtev. S tem je namreč hotel dokazati, da je Nemčija sklenila reformirati tudi razmere afriškega podnebja in temperature. Toda kljub vsemu temu zamorci ne-čejo mnogo vedeti o evropske j, zlasti pa o nemskej civilizaciji. Je-li na svetu mogoče najti še večjo nehva-ležnost, nego je ona afriških zamorcev ? Razširjanje kulture. Afriki se ro stori v kult we. v novejšej dobi izredno prid razšir^ija evropske iculttfre. Vojaki, misijonarji in žganje se v vedno večjih količinah razširjajo po delu sveta, kteri je kar nepričakovano postal tako kulturoželjen. Vse to se godi, da se kakor hitro mogoče dosedaj zanemarjene zamorce priuči ria red, "jedino pravo vero" in import raznih "šnopsov". Ubogi zamorci, kteri v svojej obžalovanja vredne j nevednosti in ignoranci o ci-"ilizaciji ničesar neeejo vedeti, nimajo niti pojma, v kako groznih razmerah so morali dosedaj živeti. Živeli so nekrščeni, neumiti, neoblečeni v pustinji in pragozdu, ne da bi imeli kake oblasti, vlade in tudi policijo. Poleg tega so tudi živeli v popolnoma divjem zakonu. Uprav »ezapopadljivo Iz slavjanskega sveta. Zoper dunajske Čehe so se združili ntskteri pristaši nemške ljudske stranke, privrženci Wolfa in Sc-hoenererja ter so ustanovili pripravljalen odbor, kterega namen bode preprečiti da bi se dunajski Čehi pri volilni reformi ne priznali kot narodnost in da bi ne dobili toraj istega varstva, ktero Nemci zahtevajo za svoje narodne manjšine. Vse nemške stranke nt Dunaju se bodo pozvale, da se te alkcije udeležijo. Madjarski šovinizem v šoli. Slovaške v Turčanskem Sv. Martinu izhajajoče "Narodnie Novrnv" pišejo: ''Ogrski naučili minister Julius Lickae je zopet izdal nov 'i ferman'' ► šolski vzgoji. Samo ob sebi se raz nane, da je ta ukaz zopet skrajno šovinističen, tdko da se zdi, da za ogrske državnike je se malo neumnosti in surovosti v deželi, še malo revščine, še malo se ljudstvo iz.se. j uje v Ameriko. Zlasti naultni minister podaja cele na-črte, kako je treba ljudstvo poneiun-niti, mučiti in tako v Ameriko pregnati. Moramo — pravi se v ministrovem fermanu — skrbeti za pouk madajarščine v ljudskih nemadjarskih šolali. To zahteva korist države in korist nemadjarskegia prebivalstva. Moramo razširiti madjarščino v celem narodu, ker je še 1340 šol, kjer se ne uči madjarščina. Se 83.2 odstotka prebivalcev na Ogrskem ne govori madjarski; toraj je dkrajni čas, da se šola energično madjarizira.?' Dalje isti list piše: "S tem-le fer-manoffn je minister J. Lukiie prekosil Hei-izeviezyjev koruptni in omiko ubijajoči predlogi Kako daleč še bodo šli? liog ve! Ali saj je Amerika velika, in kadar tam ne bode več pro-stora, znabiti cesar Sahare sprejme slovaško ljudstvo! In zares, v Sahari se bode slovaškemu ljudstvu bolje godilo, nego v ogrski deželi!" Ni čuda. da se Slovakom njč ne ljubi sklepati takih resolucij, kalkor je bila reška! Proti židovski poplavi iz Galicije začel ^e je končno braniti mamiaroški komitat na Ogrskem, kterega prebivalci so sami Rusi. S strahom namreč gleda ta pojav, da d omaro dno rusko prebivalstvo se izseljuje pred židov-kimi oderuškimi prišleei iz Galicije. Ivomitatni odbor, da bi boljše mogel opazovati prihod nepoklicanih goetov, je naprosil ministra, da bi dovolil ustanoviti poseben obmejni urad v to vrh o. Minister je prošnji ustregel in novi obmejni uraid se bode ustanovil v Jasini na deželne stroške. Iz Prnsije. Medtem, ko ruska vlada daje Polj alkom na Ruskem eimdalje večje pravice, pruska vlada hiti napravljati jim nove in nove krivice. Pred nedavnim se je vršila v Glivvicah (v zgornji Sle-ziji) sodnijska obravnava proti 24 Poljakom, ki so bili toženi radi tega, ker so bili baje člani tajnega poljskega druživa. Ono tajno društvo je bilo družtvo vzdržnosti. Ne o svojih sejah za volj tega ni obveščalo policije, ker so bile seje nepolitične in zaupne. Četudi so obtoženi Poljaki imeli imenitnega zagovornika, vendar je sodišče obsodilo vseh 24 Poljakov v ječo; vsi vkup so dobili 6 let jeie. Državni pravdnik je v svoji obtožnici osobito naglašal, da agitacija družbva je biLa v Šleziji, ki je nemški kraj, škodljiva prudki vladi. Not črnogorski list se je pridrulžil "Glasu Črnogorca". Zove se "0dbran,a,,. Sedem mestnih gledišč ima Srbija: v Bel gradu, Nišu, Kragu-jevcu, ^ožarevcu, Paračinu, Obrenov-eu in Valjevu. Protimadjarsko gibanje med Rumuni. Buidimpeštanski madjarski list " Az J^ priobčil obširna j>oroeila o rumunskem gibanju v aradski in hunjadski županiji (komitatu). Iz teh poročil je posneti, da so oblastnije izdale energične odredbe v varstvo madjarskega prebivalstva- Državno pravdništvo v Aradu je pooblastilo lokalne oblastnije v Nagy-Halmagu, naj rabi silo, da vzdrži red. V oni okraj je bila tudi odposlana jedna stotnija 33. pešpolka v ojačenje tamošnje posadke. V Kereš-Banji so oblastnije baje zapIenLe zaboj pušk. Ravnateljstvo železnice Arad—Čanad je oborožilo svoje osobje. Železniškim čuvajem se je razdelilo 150, revolverjev s primernim številom patron. Riimumski poslanec Štefan Pop oporeka tem vestem in pravi, da morajo rumundki .poslanci delati na to, da pre pričajo rumunski narod, da se ne pusti po provokaeijah zavesti. Tudi ru munski škof v Aradu, Ivan Pap, je izjavil, da so vse te vesti večinoma pretirane. Neki trgovec iz Gurahonea je pa pripoved al, da se tamkaj govori, da izbruhne v kratkem revolucija in da spodi ljudstvo vso gospodo. Vz.ic temu, da se od rumu?iste strani skuša tajiti omenjene vesti o bližnji vstaji, prihajajo v Budimpešto, kakor nadalje javljajo od tamkaj, čim šte-vilneje vesti o gibanju med rumunskim prebivalstvom. Izlasti se to gibanje razširja v Sedmograškem (Erdelj-skem). Vsled tega je minister notranjih stvari zahteval, naj se mu tekom petih dni poroča o položaju ter naj se v varstvo doline Kereš odpošljejo druge čete. Poveljstvo orožništva v Ko-lošvaru je po noči poslalo 45 orožnikov v Off^nburg. Zagotovlja se, da izbruhne revolucija v kratkem času. Žrtev ljubezni. Črtica. — Spisal Vekoslav Potočnik. Vsi narodi v Ameriki poznajo In Hvalijo Doktorja LEONARDA LANDESA kot največjega dobrotnika trpečega človeštva, kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Bil je prvi asistent v bolnišnicah Bel-levue, Lebanon in Manhattan, na polikliniki in v .dispenzarijih Mont Sinay, Good Samaritan in na univerzi. Ni človeka, kateri bi žene bil bral v časnikih ali slišal pripovedovati o njegovih velikanskih — zdravniških uspehih. Ni zaroda v Ameriki m ne zdravnika, kateri bi mogel razne bolezni tako temeljito in popolnoma ozdraviti, kakor to stori Dr. LEONARD LANDES. Vse notranje in zunanje telesne bolezni, kre, raka, katar, vse želodčne in srčne bolezni, mrzlico, malarijo, revmatizem, božjast, hripo, naduho, zlatenico, vse bolezni na jetrih, obistih, ledicah, na očeh, v ušesih, v nosu, v grlu, v vratu, na maternici, bule, trganje v križu, v sklepih, v nogah in rokah, opekline, otekline, ozebline, prišč, garje, vse krvne in kožne bolezni, jetiko ali sušico, izpadanje las, peihuto, herne-roide, ozdravi v najkrajšem času. Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najboljše in najmoderneje električne stroje. Tudi ima svojo lekarno ali apoteko in svoj laboratorij za napravljanje zdravil. Dr. LEONARD LANDES daje zdravniške svete in knjigo zastonj vsakemu, kdor mu piše in priloži le nekoliko znamk za poštnino. Doktor LEONARD LANDES je najznamenitejši sedaj v New Torku. 140 East 22nd Street živeči zdravnik — za vse TAJNE SPOLNE MOŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Posledice onanije, zlorabe spolnega občevanja in izgube semena, impotenco, splošno oslabenje telesa in hrbtenice, slabost živcev, vnetje spolovil, mehurja in bizgavk, kilo f v d • Zastonj! Zlato uro in verižico garantirano za 20 let vredno 820, dobi oni, kteri kupuje naš tobak: ali ga priporoča. Pišite dokler je čas : Slavic Tobacco Co., 237 E. 78th St., New York. OPOMIN. Vse one, fcteri mi kaj dolgujejo v gotovem denarju, prosim, ružtvo sbornje vsako drugo nedeljo v mesecu pri bratu Ivan Kržiš-niku t Federalu. Ivan Gnzelj, L tajnik. P. 0. Box 21. (v d 1 mar 06) Burd:ae, Pa ZENITNA PONUDBA Mladenič v najlepši dobi, «tar 24 let, želi se poročiti s i>ošteno in pridno Slovenko. Vsa pisma, in slike naj se blagovolijo pošiljati na naslov: "Krepostni mladenič", 47 Ave., Cleveland, Ohio. Slike po1 dogovoru se vračajo. Edina slovenska unijska brivnica ktero priporočam Slovencem in Hrvatom. V brivnici so vedno trije brivci. Boiaki, toraj "svoji k svojim"! JOHN KRALJ, 1772 St Clair St., Clevelai^ Oblo. (13-6—13-9 tor čet sob) Pozor! Slovenci Pozor! zmodernlm kogljlščem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča 1 ^ Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, III. Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseli slovanskih jezikih. Priporočim se za obilni obisk. V V * V 9 Jugoslovanska ^^ Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. UHAJL>NTK_: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik t IVAN GERM. 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveletb, Minn. IVAN KERŽISNIK, m, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JASOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, HI. porotnik, 1401 So. 13th St.f Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, 111. g. T . . - Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov .in dru^e listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojeui tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOl ŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastipnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry 61. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. _ Društveno glasilo je: "GLAS NARODA' K. PROŠNJA. ilini/.Uo sv. Alojzija št. ~>6 v Snperioru, Pa., želi pristopiti k J. S. K. Jflnoti. Imena udov: Peter Krnit rojen 1878 cert. 4450, Fran Jan ii.m'!v 1SSi» itii. 4451. Andrej Krašovec 1883 cert. 4452, Andrej Šušmel 1871 cert. 4453, Anton Kovači« 1878 4154. Ivan Kosančie 18S7 cert. 4455. A 11 -- ► n Kaj ter !>S1 cert. 4456, Fran Vinšelk 1887 eert. 4457, Ivan Slatin-- . 1 4458, Mihael Kibarič l^Sti cert. 4459. Vsi v I. razredu. Društvo Šteje 10 članov. PRISTOPILI. K i/.tvi? Sladko Ime Jezus -t. 25 v Eveletliu. Minn., 4. jan.: Ivan Pavji : 1 S8(j »-ert. 4445 II. razred. Ivan Žsgar 1SS6 eert. 4446 I. raz-n-.i, .!• Klander 1>\) cert. 4447 II. razred, Fran Pogačnik 1865 cert 144> 1. : a/,rev. Alojzija v Superi iru, Pa., sprejeto v J. S. K. Jed'noto d Me 5. j.r.u 1906 pod štev. 56. I»r;/,tvo sv. Alojzija v Export i, Pa., sprejeto v J. S. K. Jed noto dne .">. ,jan. 1906 j*h1 štev. 57. ZOPET SFREJETI. V družtvo S udko Ime Jezus .št. 25 v Eveletliu, Minn., 4. jan.: Ivan l i;..-ii- eert. 1759 II. razred, Ivan Zg>nc cert. 29o9 I. razred, Ivan Mara ■ J41> 1. razred. Družtvo iteje 106 udov. SUSPENDIRANI. 1/. druživa Sladko Ime Jezus Si. 25 v Eveletliu. Minn.. 4. jan.: Fran K m i ar cert. 1734 I. razred, Ivan K tstelic cert. 39(H) I. razred. Družtvo Aleje 103 udov. ČRTANL I/, družtva Sladko Ime Jezus š;. 25 v Eveletliu, Minn., 4. jan.: Alojzij Jurij eert. iiiHJl I. razred. Družtvo šteje In") udov.. PRESTOPILI. O-l družtva sv. Alojzija št. 13 v Baj^aley, Pa., k ilružtvu sv. Alojzij:: .".6 v Superior, Pa.. 5. jan. Fran Geriman rojen 1872 eert. 1017. L družtvo šteje 26, II. pa 11 udov. JURIJ L BROŽIČ, glavni tajnik. DROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem v Ljubljani. Huda ženska. Marija Abulnar, posestnicca v Ljubljani, se je napila pred kratkim raznih opojnih pijač, kar jo je tako omamilo, da je prišla tisti dan k trgovcu Sckwarzu na sv. Petra cesto in ga brez povoda začela psovati. Ko je prišel policijski stražnik, da bi jo pomiril, se je tudi v njega zakadila in ga opsovala. Sodišče je obsodilo Marijo Abulnar, na dva dni zapora s postom. Razžaljeni ljubimec. Karol Lun-der je imel znanje s šiviljo Josipino Za k raj še k. Njeni starši so se baje pro t i vili takemu znanju. Ko je dne 24. nov. Lunder govoril z Josipino, sta prišla mati in dekletov brat k njima ter sta oba Lundra ozmerjala z "barabo". Vsled tega je vložil Lunder tožbo radi žaljenja časti proti Katarini in Jožefu Zakrajšek. Sodišče je oprostilo oba obtoženca, ker se je Josipina Zakrajšek odpovedala pričevanja. Potovanje Amerikanca po Ljubljani. Jožef Potokar je prišel dne 2. oktobra 1. 1. iz Amerike v Ljubljano. Pot ga je tako izmučila, da si je v Ljubljani z vinom privezal svojo dušo. Nazadnje se je hotel s tramvajem peljati na dolenjski kolodvor, ker pa ni hotel voznine plačati, ga je sprevodnik Strnad odstranil. To pa je hrabrega Amerikanca tako vjezilo, da se je začel s sprevodnikom ruvati in ga pretepel. Na to je šel v gostilno H. Skula v Florijanske ulice, Tšjer se je začel pogovarjatf z nekim gostom v angleškem jeziku. Konec angleške konverzacije je bil ta, da bi bil dobil gost kmalu od Amerikanca s stolom po glavi. Le slučaju je zahvaliti, da je stol obtičal v zidu. Dne 6. nov. je prišel Jožef Potokar s svojim bratom' Janezom v Sarcovo gostilno na Kar- lovsko cesto, kjer sta se oba dobro najedla in napila. Ko je bilo pa treba plačati, nista hotela nič slišati o. tem. Poklicani policijski stražnik je dobil od obeh obtožencev, ko jih je hotel aretirati, sunek v prsa, le s silo so ju spravili na magistrat. Sodišče je obsodilo Jožefa Potokarja na 14 dni zapora z dvema postoma in trdim ležiščem, Janeza Potokarja pa na en teden zapora. Spričevalo je popravljal. Kn jigo-veški vajenec Franc Vončina je hotel vstopiti v obrtno šolo na ljubljansko realko. Ker pa ni imel svojega spričevala, je popra vil spričevalo svojega brata Leopolda. Ravnatelj Juno-wicz je stvar naznanil sodišču. Sodišče je obsodilo Fr. Vončino na 6 ur zapora. STAJERSKE NOVICE. Utopljenec. Pri Sevnici so potegnili iz vode truplo okolu 40 let starega neznanega moža. Spodnještajerski slovenski časniki. Z novim letom je prenehala izhajati '1 Siidsteierische Presse in se nadomestila z novim časnikom, ki bo zastopal interese ne samo južnoštajer-skih Slovencev, ampak vseh Jugoslovanov. Stvar je v najboljših rokah in je pričakovati, da to vrlo podjetje vspeva, kakor zasluži po svojem dobrem namenu. List se bo imenoval "Siidosterr. Presse" in bo izhajal trikrat na teden, ne samo dvakrat, kakor doslej "Siidsteiriscbe Presse" — Tudi celjska ((Domovina'* bo od novega leta naprej izhajala pa trikrat na teden. KOROŠKE NOVICE. Miš pojedla 900 kron. Anton Vrabl v Tesnavesi imel je 900 kron v papirnatem denarju v nek robec zavitih in v omari shranjenih. Ko je pred kratkim hotel denar šteti, zapazil je, da je miš robec in denar razglodala, da so le mali koščki ostali. / HRVATSKE NOVIČK. Umrla je v Zagrebu Frančiška Konccilija, rojena Mašek, ena najstarejših zagrebških žena. Bila je stara 97 let. BALKANSKE NOVICE. Srbska skupščina. Belgrad, 26. decembra. Skupščina je nadaljevala debato o proračunu. Posl. Veličkovič je dokazoval, da ^e prebitek 10 milijonov iluzoren, ker je dolga 15 milijonov. Ministerski predsednik Stojano-vie je odgovarjal socijalistu Lapčevi-ču, ki je trdil, da plove vlada v avstrijski vodi. Ministerski predsednik je imenoval tako dolžitev grdo obrekovanje. Ako bi bilo to res, bi se moralo takoj odpraviti. Skupščina je sprejela proračun s 115 glase vi proti 24 glasom. \ Finančna kontrola za Macedonijo. Solun, 26. dec. Dne 24. dec. je bila tukaj pod predsedstvom vrhovnega nadzornika Hilmi paše prva seja mednarodne finančne komisije za tri maeedonske vilajete. Razpravljalo se je o prvem rednem proračunu. RAZNOTEROSTI. Motorni čevlji so najnovejši šport v Parizu. Pravzaprav sta to dva majhna štirikolesna automobila, ki se pritrdita na visoke čevlje. Vsakega teh automobilov žene motor konjske sile. Motorji so pa 15 palcev dolgi in primerno široki. Akumulatorji se nosijo za pasom ter so s finimi žicami zvezani z motorji. Vsa priprava s čevlji vred tehta 16 funtov ter velja 400 kron. Hitrost je mogoče pomnožiti od 9 na 54 km v uri. Tako pripoveduje namreč iznajdnik Con-stantini, ki je baje s takimi Čevlji več sto kilometrov preletel. Neprijetnosti velikih žnpanov. Budimpešta, 18. dec. Služba velikega župana je na Ogrskem v rednih razmerah najboljša in najodličnejša med vsemi službami v deželi, tako da so ministri srečni, ako dobe tako službo. Dandaaes pa se magnati branijo županskih mest. Ravnokar je odložil službo velikega župana sin minister-skega predsednika barona Fejervary-ja, Imre Fejervary. Ob enem sta se odpovedala velika župana grof Pal-lavicini in kološvarski vel. župan, toda minister notranjih zadev ni hotel sprejeti njune demisije, ker nima pripravnih naslednikov. Mirovno posredovanje. Budimpešta, 18. dec. Kot novi mirovni posredovalec je nastopil grof Tasilo Feste-ties. Bil je že v avdijenei pri cesarju ter se mu je poverila naloga, da začne z mirovno akcijo. Avstr. cesar o volilni reformi. Dunaj. 18. dee. Cesar je sprejel poslanca Vladimirja Gniewosza ter ga vprašal, kako mnenje ima o splošni volilni pravici. Gniewosz je odgovoril, da je pristaš splošne in enake volilne pravice. Ta odgovor je presenetil cesarja, ki mu je bilo znano, da je poljski klub proti taki volilni reformi. Zato je vprašal cesar začudeno Gniewo-sza: ''Vi ste za splošno volilno pravico? Tudi iz prepričanja?" Poslanec Gniewosz je odvrnil: "Da bi bil iz prepričanja, tega ravno ne morem trditi; vendar so po mojem mnenju razmere prispele tako daleč, da mora priti volilna reforma v smislu splošne volilne pravice? Cesar je pripomnil na to: "Cisto prav, tudi jaz sem mnenja, da se ta reforma mora izvesti." .. Vladni načrti o volilni reformi v Avstriji. Dunaj. 26. dec. V polofici-jozneru dunajskem glasilu je priobčil neki odločilni državnik pojasnilo o vladni volilni reformi. Načrt se iz-gotovi meseca januarja ter se predloži državnemu zboru meseca februarja 1906. Predloga je sestavljena na pricipu splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice. Od tega principa baron Gautsch neee popustiti za nobeno ceno. Istotako noče vlada ničesar slišati o pogoju, da bi bilo za volilno pravico treba pet let prebivati v enem kraju, tudi izjema za Galicijo se ne prizna. Število mandatov se pomnoži od 425 na 440, ki se razdele na posamezne kronovine po številu prebivalstva, po gospodarskem in kulturnem p°menu dežele, t. j. po davkih. Galieiji se vsled števila prebivalcev pomnože mandati od 78 na 90, mestu Dunaju pa od 18 na 26. Število mandatov pa se skrči Kranjski, Dalmaciji, Trstu in Buko-vinL Ako bi sedanja zbornica ne sprejela volilne reforme, se razpusti ter se reforma oktroira. Po dvajsetletni ječi zopet morilec. L. 1884 je bil tedanji posestnikov sin Andrej Zarik iz Galicije zaradi roparskega umora obsojen na smrt na vešala, a pomiloščen v dosmrtno ječo. Ker pa se je v ječi lepo obnašal, je bil lani ob priliki cesarjevega~rojst-nega dne izpuščen iz zapora, ker mu je cesar odpustil ostalo kazen. Kmalu potem pa je izvršil nov umor na neki kmetiei, ki ga je zasačila pri tatvini kokoši. Zopet je bil obsojen na smrt, a kasacijsko sodišče je to sodbo razveljavilo. Pri zopetni obravnavi je bil Zarlik oTwojen zaradi uboja in tatvine na 10 let ječe. Ker ni mogel gledati bede, V angleški vasi pri Tavistoku je preživljal John Murphy svojo sestro in njenega otroka, ker je bil soprog v bolnišnici V zadnjem času pa je bil AVSTRIJSKO DRUŠTVO* V NEW YORKU 31—33 Broadw* t. Daje nasvete na tntor macije posreduje ore 2-plačno službe ter deu v potrebnih aivčajin podpore ('»sam* vKlprts -ag-. itra" do 3* *ix* pope adn-♦čeme. jedc^ &. piuL/coi Murphy brez dela in ga ni mogel na noben način nikjer dobiti. V takem obupnem stanju je umoril z britvijo svojo sestro in njenega otroka. Pred policijo je izjavil, da ni mogel bede več gledati. Energija v notranjosti zemlje. Angleški fizik Oliver Lodge je govo ril na nekem svojem predavanju o energiji, ki je dozdaj še nepristopna in leži v zemlji. To je namreč toplota in Lodge je izrazil hipotezo, da bi bila mogoča praktična poraba te toplote. Ce bi se n. pr. izkopal v zemljo 30 km globok rov in bi se dalj vanj ravno tako dolg bakren drog, prihajala bi po tem drogu na zemljo silna množina toplote, ki bi se dala praktično porabiti. To je vse samo hipoteza, ker ni nikakor eventuelen uspeh zagotovljen. Morda pride kdaj do — poizkusov. Hčeri ukazali umoriti očeta. Dve že omoženi hčeri bi se bili radi polastili imetja svojega očeta Schmiedhuberja posestnika v bližini Solnograda. Podkupili sta zato nekaj ničvrednežev, ki so res napadli posestnika. Umor se jim ni posrečil, ker je bil napadanec premočan. Sehmiedhuber je samo nekoliko ranjen, hčeri pa že sediti v zaporu. Originalna dijaška stavka. Iz H ima poročajo: Tukajšnji medieinci stavkajo radi znižanja voznih listkov pri cestni železnici. . Zato je akademični profesorski kolegij sklenil plačati železniški družbi 1500 frankov, da tako "kupi" znižanje. A tudi s tem dijaki niso bili zadovoljni in so soglasno sklenili, stavkati naprej. Tako vsakdo vedno bolj dobiva prepričanje, da gospodom dijakom ni toliko za znižanje voznine, kakor za počitnice. Božič pri Švedih. V severnih krajih švedskega kraljestva je pri kmetih že od nekdaj navada, da vsak kmet ohrani nekaj neomlatenih snopov vsake vrste do Božiča. O Božiču nataknejo kmetje po preklah neomla-tene snope okoli poslopja in tega ne opusti noben kmet. Tiči v tem času težko dobe živeža ter trpe lakoto. Zato hitro prifrče izbirati zrnje iz snopja ter se pozive. Če kdo praša prebivalce teh krajev, zakaj prepuščajo ptičem cele snope, odgovore: "Vse se veseli v tem času, ko je bil rojen Odrešenik celega sveta. Spodobi se, da so tudi ptice vesele in Boga caste, da se pozive in veselo obhajajo božične praznike. Premoženjsko stanje francoskih redov. Izmed pregnanih francoskih redov so ostali revni samo dratori-janci. Benediktinci so nesli seboj 25 milijonov, kartuzijanci 40 milijonov. Dominikanci niso veliko odnesli, ker so si ravno sezidali velikanski hotel, ki jih je stal ogromne vsote. Kapuci-ni in jezuiti imajo velikanske vsote, ker letna renta prvih znala 2y2 milijona, dočim se za premoženje jezuitov ne ve natanko, a vsekakor mora biti veliko, da dobivajo v Franciji o-stali redovniki po 2400 frankov letne plače. Najbogatejši so asumcionisti, kojih imetje znaša na dlOO milijonov. Frančiškani imajo letnega dohodka 10 milijonov, pavlini pa 15 milijonov. Nekteri drugi redovi kupčujejo na debelo z opojnimi pijačami, kar jim donaša vsako leto na milijone. Cesta strahu se nahaja v Gvandu v Afriki. Ob straneh stojijo okostni-ki in tlakovana je s Človeškimi kostmi. Gotovo leže po vsej ulici kosti 12.000 ljudi. DAROVI. Za družbo sv. Cirila in Metoda: Andrej Strenar iz Jardine, Mont., 50c. Živel! POZOR, ROJAKI t Ogibajte se Frančiške Strumbel, doma. iz Iga pri Ljubljani. Dotičnicn je bivala tukaj v Evelethu in je svojega zaročenca grdo opeharila ali pre-vBrttla in pobegnila dalje. Menda biva sedaj ▼ Bazbertcsra, Ohio. Andrej Klan, P. O. Box 994» Eveieth, Minn. (30 jmr 06) T ^ I WgM^EFMgBBBgg^^gtaglgL^^^^^C. ^ -gtsfsiEfB- NI ČLOVEKA.! KATERI NE BI BIL ŠE ČITAL V ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI OB LT m O VELIKEM ZNANJU iN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI S KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI Dr. E. C. Collins M. I., jji -'i 1 ker je ta slavni professor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno Knjigo ..Zdravje", s katero je dokazal, da ni človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito ne poznal. Knjiga: ZDRAVJE, 7atnrai T Sloyenci, mi Yam priporočamo, da se, ako ste n«- LnlUldJ 1 močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. I., k- r Vam on edini garantira, da Vas v najkrajšem *asu popolnoma ozdravi, bodi si katc. koli notranje ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vsake : Tajne spolne bolezni moški in ženske. Ozdravljen. Reuma- Ozdravljena glavobola, tizuia in kronične belega toka ni bolezni bolezni želodca. notranjih ženskib organov« Ozdrarl^e : kaslja, slabine in jetike. Ozdravljen: živčne bolezni, pokvarjene kru in izpadanja las. Marko Lepetich, Olga, La. Alojzia Slama, Clarkson, Nebr. John Krnač, Box 14 Connorville, O. Janez Zabukovec, Box 86 Butle, Mont. Poleg1 teh imamo na rozpolago 5e na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja prostora, ne moramo tu priobčiti. ^ Qnialfi | Predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, nujam I pišite po knjigo zdravie ter pismu priložite nekoliko znamk za poštnino, nakar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano Vašo bolezen in nje uzroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje natanko opisali svojo bolezen in čim goto veje ozdravili. V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opišite svojo bolezen, kolike časa traja, koliko ste stari in vse glavne znake in to v svojem maternem jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS p MEDIC A T^ INSTITUTE, 1 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. g ' ffl Potem smste biti z mirno dušo prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. I Zavod Dr. E. C. Collins-a je otvorjen od 10 ure dopoldne do 5. popoldne. \ i i r I:« J/ NARAVNA fjjL KALIFORNIJSKA VINA £ NA PRODAJ. J3 Dobro črno vino po 50 do 50 ct. Vil galon s posodo vred. jjjj' Dobro belo vino od 6u do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstne tropavica od $2.50 do $3 rC galon s posodo v-ed. Manj nego IO galon naj /Sl nihče ne naroča, ker man je ko-ličine ne morem razpošiljati. JSf Zajedno z naročilom naj na-ročnlki dopošl jejo denar, oz*ro- ti' ma Money Order. Spoštovanjem jO* gj Nik. Radovich, vi W 594 Vermont St* San Francisco, CaL • v.Hm^M1 VABILO NA NAROČBO! "GLAS NARODA" je nastopil 14 letnik in se je lepo razvil v tem Času v prvi edini dnevnik v Zjed. državah, v to se imamo zahvaliti zavednim rojakom, kteri so od leta do leta razširili naš krog. "GLAS NARODA" ima danes 4300 naročnikov, povdarjati pa moramo, da marsikaj odleti med letom; stroški so pa tudi ogromni v tiskarni, uredništvu in upravništvu, a pokrijejo se le. "GLAS NARODA" podaja sleherni dan svojim čitalcem gotovo obilo novosti in zanimivega branja, da je 3ist res dober je dokaz vedno raztoče število naročnikov. Preverjeni smo, da nam vsi dosedanji gg. naročniki ostanejo zvesti tudi v nadalje, a poleg tega še pridobijo novih naročnikov, da se list v obliki še razširi Vse dosedanje gg. naročnike prosimo, da naj blagovolijo nam naročnino točno doposlati, saj vendar ni veliko za dnevnik $ 3 za vse leto, ali 75 et. za četrt leta. Vse one gg. naročnike, kteri so kaj na dolgu ostali, za minolo leto, pa prosimo v poravnanje, ker ako tega ne store, ne moremo sleherni dan še nadalje dopošiljati lista. Gg. sotrudnike in dopisnike pa prosimo njih sopomoči in v novem letu, posebno gg. tajnike raznih društev da blagovole poročati zanimivosti iz njihovih* naselbin, toda osobnosti in društvene prepire pa naj opuste. Zanašujoe se na vsestransko podporo med zavednimi rojaki računamo, da se "GLAS NARODA" vendar razvije dalmiii dan na vse strani Pri naa je dovolj dobre volje in na razpolago imamo dobre močL Vedno naprej 1 naj ostane geslo zavednih ameriSldh rojakov!. Uredništvo in upravnižtvo. Gomoapie Generale Transatlantic jFrancoska parobrodna družba.| DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. SYIGE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI PORINI KI SOs "La Lorraine" na dva vijaka...................12,000 ton, •2;",W0 konjskih moči. "La Savoie" ,, ,, „ ...................12,U00 „ 25, „ ,, "La Touraine" „ „ „ ...................10,,000 „ „ "La Gascogne".................................8,000 „ 9,000 „ Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej redno ob četrtkih ob 10. pri dopoludne iz priitanišča št. 42 North Hirer, ob Morton St, N. 1. •LA SAVOIE 13. jan. 190n La Bretagne 22. febr. 1906. La Bretagne 25. jan. 190tš*LA TOURAINE 1. marca 19of> ♦T. A TOURAINE 1. febr. 1906 La Gascogne 8. marca 1906. La Gascogne 8. febr. 1906 *LA LOKRAIXE 15. marca 1906. ♦T.A SAVOIE 15. febr. 1906 Bretagne 22. marca 1906. Parniki s zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. VV. Kozminski. generalni agent za zapad, 71 Deurborn St., Chicugo, lil Mkdar ve!č v vašem življenju, se vam ne bode nudila tako ugodna prilika, da bj mogli kupiti za tako malo ceno : 1 krasno, dobro idočo uro z dvema pokrovim in 10 letno garancijo 1 lepo pozlačeno verižico in 1 krasen prstan poljubne velikosti z lepim ka menom. Vs© to -velja samo -4 dolarje. Kdor Želi, torej imeti lep spomin iz Amerike, mu priporočamo, naj ne zamudi te ugodne prilike in naj takoj naroči krasno uro, verižico in prstan. Pri naročilu poalite 1 dolar, ostalo svoto pa plačajte na Expresu, Kdorbine bil zadovoljen s podlljatvljo mu vrnemo denarl Pisma pišite v slovenskem jeziku in jih pošljite na naslov: The New York Watch Co., E- 87 &tr.9 NEW YORK/N. V. • Cuy. Phone Cent. 1619 ———| Bell Phone: South 143 * THE STANOARD.BREWING GO, izdeluje najboljšo vrsto p i vs. 137 Train St. Cleveland, O. * a.. i"« it .. ... ' i - - ...... .....t!— Soror Pia V samostan? Zakaj ne? Doma sem se tako vedno dolgočasila — a v samostanu ima sedemnajstletno dekle vedno obilo druščine. Bila sem torej takoj pripravljena vzeti slovo od doma — in sedaj sem 2e tu v samostana svetih zidovih. Danes zjutraj sem prišla pod nadzorstvom svojega varuha Andreja Sodarja. Na železnici je ta skopuh vzel kupej tretjega razreda in v samostanu me je takoj oddal, da me ni !.i!o treba [»o mestu voditi, ker je vedel, da bi mi mor.,1 sicer kaj kupiti ^ta nesrečni skopuh!). Besnieno, ni mi mala tola>:l>a, da ostanem tu pol leta, in da ta čas pustega svojega va-rulia Andreja Sodarja ne bodem morala gledati in poslušati. Ali sedaj bodi gospod Andrej Soda r pozabljen, in pisala bodem samo o samostanu! Komaj sem se bila oddehnila od prvih občutkov, že so me poklicali k "precastiti materi" v tisto Luenitno "malo sobo". Mati prečastita pa me je prijazno sprejela, mi dejala belo svojo roko na čelo, mi pogladila z njo lice ter dejala, da je bila ona nekdaj tudi tako mlada in cvetočega lica, kakor sem jaz sedaj. In zdelo se mi je. da je mati prečastita lehno izdihnila tedaj. Istina pa je, da je mrtvi svoj pogled obrnila proti oknu, kjer se ie videlo na trg in na solnčno ob-sejane mestne hiše. X celici pa je bila pričujoča mater Ivordula in je tedaj rjave svoje oči uprla v me in rekla zaniČljivo: 'Mla-dost, mati prečastitA? Fač malo je vredna." Mater Kordula je lahko tako govorila. z velim obrazom in s svojim velikim, močno zakrivljenim nosom! Ali jaz! In mati prečastita, ktera je >e seda,j imela tako nežen obrazek in > m* i modrogloboke ? '4 Mater Kordula, nama je mladost predla, in nespametno je govoriti o njeni vrednosti!" In rahlo, morda žalostno se je smejala mati prečastita. Potem pa mi je ukazala, naj grem molit na kor, ker v trm svetem samostanu je tak obi-čaj, da vsaka novoprišla učenka z .1 .»litvi o stopi v prostore njegove. Poljubila sem ji roko in odšla. Stopala sem potem po visokem hod- j niku, iz kterega se je med stebri vi-• •!<> i n samostanski vrt. Ondi pa so se tedaj po stezah izprehajale samostanske učenke. Na koru pa sem sedla v klop ter zrla globoko v cerkvene piostore. Sn]nce je sijalo in svoje žarke pošiljalo v sveti hram, da so se lesketali z'ati I'ltrji ter se izpreminjala pisana cerkvena okna. Vladala je tu ti-liota. tista sveta tihota, ktera se vsili tudi v sree, da pozabi vse posvetno in da se duli kakor nebeški angel j povzdigne proti vernemu nebu. Zakrila sem si 7. rokami obraz ter molila za vse, molila še celo za svojega varuha, skopega Andreja Šolarja. Ko pa sem zopet povzdignila obraz — je stala pri vhodu na kor mlada nuna in moje oči so se ujele z njenimi, in že tedaj se je izlila moja duša v njeno. Bila je soror Pia! Pristopila je k meni. polomila mi roko na lice. potem r>a t?Ii<» sedla v klop za mano ter se zamislila v molitev. •Taz pa sem kmalu odšla, ali soror Pia je še ostala in molila. Drugi dan. Že včeraj zvečer sem j se seznanila s svojimi družicami, samostanskimi učenkami. Prijateljstvo je bilo takoj sklenjeno in v njihovi sredi sem sedela in morala na stotero vprašanj odgovarjati. Marija del Vito, enajstletna Dal-matinka, pa se mi je naslonila v naročje ter mi povedala, da me ima že sedaj rada, in da jo moram že danes k postelji peljati ter ji pred spanjem križ narediti čez čelo in usta. In tako sem morala storiti ter spraviti malo ubožico v spanje. Ko sem pa hotela sama zaspati, se je oglasila moja soseda v spalnici ter pričela govoriti in klepetati, da ni hotelo biti konca. Pravila mi je. koliko imajo doma premoženja, da ima bratranca, kteri ji silno ugaja; da ga bode morda še vzela, če ji to mama dovoli, in ako bode imel toliko in toliko tisoč goldinarjev. Potem pa se jo povrnila v samostan ter mi skrivnostno pravila, da je ta in ta največja obrekovalka, da za to in to ne mara. ker ima tako svetle oči kakor sova ponoči; in končno, da je sedaj ''zaljubljena" v mater Stanislavo, kteri vsako jutro prinaša iz vrta dišečega cvetja. Tedaj pa sem zvedela za nedolžno preeroho. da je skoraj vsaka samostanska učenka zaljubljena, zaljubljeno v eno izmed nun, kteri prinaša vsako jutro vrtnega cvetja. Flora pa mi je povedala, da je to sicer greh in da se mati prečastita celo srdi. ako se zve kaj takega — a pristavila je tudi. da se ta pregreha pri izpovedi ne šteje v zlo, in da se za njo odveza prav lahko dobi. Ko pa je zgovorna Flora utihnila, mi je stopila pred dušo soror Pia in njena podoba. A vedela sem takoj, da se bodem zaljubila v soror Pio, ako bi se ravno morala vneti za nu- SM^ Nad 30 let jjp se je obnašal ^f W Dr. rSICHTERJEV T i svetovni, prexovijext * "S3DRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper E1U2EATIZ3&, P0E0STUIC0, PODAGRO itd. in razno reumatične neprilike. S*.nc_: 2det. in 3Oct. v v.« ali pri P. A^ Richler & Co. 215 Pearl Street, New York. -h IrVarnaT* CUNARD LINE PARNIKS PL^LUEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW TORKOM, ■ ........... - ............1 I JitL" -tikumiji. INe pregreti! fPARNlKI IMAJO 1110 OBSFŽEft JKB0YU ZA ŠETAKIK POTRUOV POKRIT PROSTOR ilj TBCTJBG1 RAZE« Dr odpluje iz New Yorka dne 9. jail u vari j a 190 G. Danes zjutraj pa sem rano vstala in hitela na vrt in ondi natrgala rosnega cvetja. Trgaje mokre glavice pa sem vedno mislila na soror Pio. In nabrala se mi je velika, pisana kita in z njo sem odšla v samostan. Na hodniku pa mi je v istini prišla Pia nasproti in nebeške svoje oči je uprla v moje lice, potem pa se ozrla- fiidi na moje cvetje. Meni je šinila kri v liee in dejala sem ponižno: "Soror Pia, ali Vam smem ponuditi tole cvetje?" Voljno se je zasmejala, vzela mi cvetje ter pritiskala obrazek svoj v mokro krilo njegovo. Tedaj pa je iz-pregovoril nekdo za nama: "Soror Pia. videti je, da skrbno nastavljate mreže občudovalkam svojim!" Bila je mater Kordula. Jaz pa sem se silno raztogotila in to mater Kor-ilulo s tistim velikim nosom bi bila lahkodušno nateknila na oster drog, kakor natakne srakoper kobilico na bodeč trn. In še ;>otem bi se mi ne bila cisto nič smilila! Ali Pia mi je dejala z mehkim glasom, naj grem v sobo — ali moje cvetje je vendar obdržala. (Dalje prihodnjič.) -----3 ,1 Edini šaljivi in satirični list v Ame riki j J -o KOMAR o--% ika vsakih 14 dnij na osmih straneh i $ in velja za vse leto samo i ^ -o $1.00 o-- Prinaša obilo krasnih slik in mnogo- i (r rstno šaljivo čitivo. ! p' ' Kdor se hoče razveseliti in od srca S nasmejati, naj ne pozabi na £ KOMARJA. I * CARPATHIA odpluje iz New Yorku dne IG. januvarija. ULTONIA* 8LAVGN1A m PANtfONIA so parniJa na. ava vi >aka Ti p^raiiti ao napravljeni po najnovejšem kroju in zcio prikladp sa tretji razred JEDILA so dobra in potnikom trikrat na o 10 et., ra z prodajalci dobč popust. Dobo se i >ri: PRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York. 1752 St. Clair Street. Cleveland. Ohic iT Gill Jedina Češko-SIavjanska ..nJll: . ,.gl...,-iJli. Domače oodietie. Vsak Slovenec a!i Hrvat pij® naj v korist svojega zdravja "Triglav" zdravilno grenko £ 1 vino in ' lian Jelačic gren- ? s čico" ktero je vse narejeno iz ? ^ pristnih zelišč in pravega I" 1 vina. J j Dobi se pri: ' 1 "Triglav Chemical Works", | se8 W. ISth St., I 2 CHICAGO, I L, L,. profitrustna pivovarna družba - v Clevelandu, O. —- Tari iz najboljšega anierika!»skeira sl:ierač, I5c. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, pravljica, lOe. Benetska vedeževalka, 20c. iiurska vojska, 30v Božični darovi. 20t-Bleiweiss, Slovenska kuharica, $1.80. Cvetke, 20c. Orni bratje, 20c. Cerkvica na skali, pravljica, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina borograjska. 30» Cesar Maksimilijan L, ce« * xreUiki* ski, 20c. » Cas je zlato. 30r u e trto berilo za slovenska tole, 50«. Draga, umorjena srbska kraljica, 20c Dimnik, sloven'ko-nemški besednjak vezan, 90c. Druga nemška slovnici., vezana, 50c. Darinka, 20e. Doma in na tujem. 20e. Dve čudapobii Dravljici, 20e. Eno leto med Indijanci, 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, 50e. Erazem Predjamski, 15c. General Laudon, 30c. Groiica beračica, od 1—100 zvezek, 6.50. GolobČek in kanarček, 15c. George Stefenson, oče železnic, 50c. Gozdovnik, L in II. del, vsak 70c. Godčevski katekizem, 15c. Grundriss der slov. Sprache, prof. Sket, vezano $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hirlanda, 20c. Hilde garda, 20 e Hitri račun ar, 40e. Hubad, pripovedke, L, II. in ZLI. del, vsak po 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izza mladih let, 40c. Izanami, mlada Japonka, 20c. Izidor, pobožni kmet, 25c. Izdajalca domovine, 20c. Jaromil, 20c. Kneipp, dcraači zdravnik, vezan, 50e. Knez Crn: Jurij, 20c. Kako je zginil gozd, 20e. Krvna osveta. 15c. Elristof Schmid, 100 pripovedk, 30e Kalan, povesti. 20c. Kako postanemo stari? 40c. Lainjivi kljnkec, 20c. Leban, sto beril, 20e. Mali vit«s. I., II., UL del. $2.50. Mladi samotar, 15c. Mati Božja z Bled-, 15c. Mali katekizem. 15c. Marija, hči polkova, 20«. Marjetica, 50c. Mala pesmarica, 30c. Materina žrtev, 50c. Mirko PosUnjakovič 26e. Miklova Zala, 30e. Mrtvi fostač, 20c. May, Ery, 20e. Mlinarjev Jan«. 40e. Nezgoda na Palavann, 20«. Narodna UUloteka« powmaiuu! M* Nedolžnost, preganjena, 20 c. Naš cesar Franc Jožef L, 20c. Navodilo za spisovanje raznih piseiu, 30 centov. Nemičina brez učitelja, 40e. Nesrečnica, 30c. Na preriji, 20c. Naseljenci, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20e. Najdenček. 20c. Na indijskih otokih, 30c. Naš dom, L do IV. zezek, po 20«. Naselnikova hče, 20c. Narodne pripovedke, L in n. 4e\ vsak 20c. Oče naš, povest, 50c. Ob zori, (Cankar), 50c. Ob. tihih večerih, (Meško), povesti, 70c. Odkritje Amerike, 40c. Poduk rojakom Slovencem, 30c. Primož Trubar, (Aškerc), lirična p sem, 50c. Podobice svete, razne male 3c. Prst božji ali izgledi, 15c Poslednji Mohx^anec, 20c. Prva nemška vodnica, 35«. Pred nevihto, novela, 20c. I'regovori, 30c. Vrbovčevem Grogi, 20e. -"Cd turškim jarmom, 20c. Princ Evgen, 20c. Prešernove poezije, broširane, 50e. Pravljice, 20c. - ^ nevihto, novela. 20c. Potovanje v I.iliput, 20e. Pavliha, 20c. Pravila dostojnosti, 20c. Bočni tJ jv nemški slovar, broš., 40e. Ročni slov.-angležki besednjak, novi, 30 centov. Rodbina Polaneških, Sienkiewicz, 1-3 $3.00. Ribičev sin, 10c. Radecki, 20e. Resnicoljub, 20c. Rodbinska sreča, 40c. Repostev, 20e. Roparsko življenje, 20c. Razglednice, newyorske, 3c. jt narodna noša, 3c. „ ljubljanske, 3c Robinzon, 50 c. Spisovuik ljubavnii in renitovanJski> pisem, 30e. Sanjske knjige, velike, Sanjske knjige, male, 15j. Spretna kuharica, .jrosi rana, SOe. Spretna kuharica, vezana $l.o0. Sveta noč, 15c. Pkozi širno Indijo, 40c. Slovenski saljivec, L in ti. knjig*, vsaka 20c. Stric Tomova koča* 50e. Stanley vAfriki, 20c. Srečolovec, 20c. enilja, 15c. Spis je 15c. Stoletna p^atika, 6'>c. Spominski listi, 25c. Sv. Notburga, 20c. Sv. Genovefa, 20c. Sita, mala Hindostanka, 20e- S prestola na morišče, 2fte. Stezosledec, 20c. Spisi v ljudskih šolah, 30c. Strelec, 20c. Šaljivi Jaka, I. in II. del, jedna knjl- ga, 20c. Btiri povesti, 20c. Šaljivi Slovenec, 75e. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noc, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling. 20c. Voščalna knjižica za vs® prilike, 20«. V gorskem zakotju, 20c. Venček pripovesti, 20c. Vseznalec, mali, 20c. Veliki katekizem, 30c. V delu je rešitev, 30c. Vrtomirov r.rstan, 20c. Vcjska na Turškem, 40«. V zarji mladosti. 25c. Vstajenje, 20«. Veliki Janežičov nemško-slovenski besednjak, vezan $3. Zemljevid Združenih držav, 25c. Zemljevid celega sveta, 25e. Zemljevid rusko-japonske vojne, 25 . Kranjske dežele, 20c. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30c. Z ognjem in mečem. št. 41 4o 56, tu skupaj $2.50. Zbirka domačih zdravil, 60«. Zlata vas. 20c. Zgodovinske povesti, (Vrhove«), L, H. HI., vsak zvezek, 40«. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, SOeu Zirovnik, narodne pesmi s naperi, I, in H., po 60c zvezek Žalost in vesejje, 40«. Zeninova skrivnost, 25«. fiO malih povesti. 20«. Opomba. Naročilom je pridejati 3e* nar. Knjige požiljamo poitninr -------- Cez osem let. (Konec.) I•■> Jui in ;ali jasne sreče. Bolj i da Leonorina rodbina & S' * ^-oji staro -svoje sovraštvo proti u:< i. In *er je Leonora zapustila svo-li ter se cisto udala, sovražijo tudi njo. p >a»i si' jH'.riie brez dvombe nekdanje prijateljstvo! Do ir t-peti ! -e storil prvi korak. M > veee-i - je letni l ..kr.»Lr um j« hiže Iv/ i s I r^U li i>ii>ti oknom. Neka .. i i -t je priplazil po stopnicah :Lio. ter tftra!x>petno j^molil J ' • - 1 ' l;!'}'sil- ,i:i U 1.1 z rad* -tjm, in di sva « mi ■ i U-eni kuioenjak skoraj vsak nas. A jaz seiu prepričan. ■ i i:i blaj? človek. In on je . i>ti t;iko prepričan o men L N ij:i srdita sovražnika sta sedaj 4 .C'-a prijatelja. * -ill v.ramem tudi zastarele te li^te t , jireeiiain. \">t'lej pa se mi tlo-a, d.t ji to, l!iar sem t-ital, le do-j .iva. In vedno, vi-dno se jtv^ra-^ ii. kako je pač mogoče bilo, da j ai'fiu ljubil svoje I^eiuioie. i ■ -'m jia st mi dozdeva, da sem jo lju- i 1 :i prestano, in da tisto s.»vraštvo ni t a a ■> enio, kakor je zapisano tu ; . li-tib. In to je morda res tako • i a ni«- prekine ti: li kesanje. ti -ro mi vselej položi na usta. I -t pa imam. da sem v istini >n * T.- J liijli ]],,. ..J ja^H uij tednov v ječo. In upam. <:. t>-ine nt-izkaljt na vse dni m >- » * ■ iil na ivetoet siiam, »te 1/1» :lt trd' be- i ist.. v ili -te se 11 - i besiile, da me \ ' ' i . ' t- * I,; 4bežen ne opns; • i i ■ • - ii" -e ie li-'.ii s',--st'ii s.i . i:i u m mesta njjki'asaej'e % . >♦' j;- v b-imi -reči zibalo \k, t€ a izmed teb vseh bi pae umrla i. ali v-;;j -lomila v samostan, k • i j: , .-..a /.aroet :,<-a" i:ijH.- y. n'al s*«. : Vi ste -n -tena dnevnika mi a tek žil no, c* Lo Udaiilao, iu dejal sem fci, da se Vaše besede morda i - . m. i rajo na življenje, kakor je v istini. L Prvi dan. Pred dobrim tednom je m j varuh, ali bolje varuh mojega piv *. n/.enja, bistroiuuni irosp. Andrej l;tr, |*>zno iR»poldne prišel v mojo s • ter me s tridesetletnim, pustim sv jim obrazom kis.o povprašal, kako to, tla ničesar ne delam.Takoj sem mu j . -i. -uhotno in mirno odgovorila, da se mi delati nc ljubi. Odgovor leta -a je razsrdil — in prav je bilo t: . . Potem pa mi je dejal, da taka zap:>'*eoa sirota ikakor jaz. ki so ji pomrli rotlitelji, ki živi le ik> svoji gla\ i, ki nima druge skrbi, nego da bi se vsak teden v nova, draga ali smešna oblačila zavijala, in za ktero i. -tu n j. -a — Andreja Sodarja — vse sorodništvo maralo ni, da taka sirota je reva in pred Bogom in pred ljudmi milovanja vredna, vsega usmiljenja potrebna. Tako parni je po-šter.i moj varuh govoril skoraj vsak dan, in legala bi, ko bi trdila, da so mi n jegove besede sezale do srca. Prav nikdar. .'. i tudi po teh besedah ni še odšel. 7a<. 1 mi je z globokimi zdililjaji na-šTcvati. koliko se in podedovala po svojih roditeljih, koliko da mi je on pridobil in prihranil, in koliko sem lahkomišljeno za ničemurne in smeš-iie roti izdala in zapravila. Končno pa j' tudi danes prišel do navadnega •sklepa, da je tak varuh kakor on, revež, in da so križi in težave paziti na tako varovanko. Pri tem tarnanja pa je Andrej Soda r zvijal dolgi svoj vrat, kakor da bi mu bila pri jedi velika kost obtičala v grlu, ktere sedaj pogoltniti ni mogel. Nekaj časa je hodil potem po sobi ter mi naposled boječe povedal, da je sklenil poslati me za pol leta— v samostan. Boječe mi je to povedal da, v istini, ker toliko sem ga na svojo osebo že privadila, da se me boji!