izhaja ob ponedeljkih, Sredah in sobotah - telefoni: uredništvo 24-75, Tajništvo in oprava m-90 * tekoči račun pri komunalni banki v kranju |M»-l-tt3 - letna naročnica 900 din, mesečna 75 din. Posamezna stev. to din Leio An KRANJ, SREDA, 26. APRILA mi št. 49 IZHAJA OD OKTOBRA Ml KOT TEDNIK - OD l. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Pred proizvajalce .Demokratičen sistem gospodarje n)a v podjetjih zahteva, da mora lf* sleherni proizvajalec tudi u-frfvljalec; skratka, vsak mora oddati o pomembnih zadevah, ki ie nanašajo na delo m razvoi *'»-'Pekarske organizacije. Ta stališča ,z dneva v dan podkrepljuiemo na raznih posvetih, predvsem na občnih zborih sindikalnih 0rZanizacij. Kljub temu pa moiamo priznati, ^ nam s temi načeti se ni popol-^*na uspelo prodreti med delavce ^tiroma da to v nekaterih podiet-M celo načrtno oviramo. Naj n?-^tdem nekaj primerov, ki so očitni Prav sedaj, ko pogosto raz t/ravlja-o novi delitvi dohodka, o no-odnosih med podjetji in komu-\?. m o — združevanju podjetij. 1 * dvoma, da ti tako p'>membni1 "krepi zahtevajo temeljite/šo ob-r*i>navo, ki ne more prinesti nekih z^vočenik zaključkov kar čez noč. 0 tukaj nam gre vse v redu. Na mestu pa se nekaj zatakne prtoma krene na napačno pot. Vse £ obravnave ostanejo večinoma * na »vrhu*, reči hočemo, da (e ^etnemhe "se vedno preveč obrav- le strokovni kader. Pi ,e treba, da nekateri zapletem, ^nti, ki nastopajo pri uva sisitema v gospodarstvo, kes ?* Zanimajo delavcev v taki obliki ž" j6 s str<> kovno obrazložitvijo teh ffrfeu samo dolgočasijo. Zato bi treba neposrednim provzvi }at~ 2?.*^ te stvari povedati v spre em-obliki tako, da bodo tuo\ ti l**eli okvirno sliko položaja, v ka-^em se bodo kaj kmalu žn (šli. Še bolj kakor navedeno pa nas 2«cku^: to, da po nekaterih }od-,etjih azpravljajo o združevi nju '""•o med vodilnim kadrom, čeprav to ni več nobena skrivr ost, ^ o tem že vedo že ljudje, t i s Podjetjem niso prav nič povez\ni. £ nekaj besedami povedano; v ttm Podjetju^ še sedaj niso šli s stališči 0 združevanju med delavce, m *«m kolektiv. Mislim, da tako ra LanlcJn Pravilno. Tudi če jc vodi * kader v negotovosti ali je zdrii *tcv smotrna ali ne, jc treba ti ydi tako raztolmačiti proizvajal *w. Vsako mišljenje, da se bod< 'izgovori na višji ravni« prikrili ^r*d delovnim kolektivom, so ^otni. V takem trenutku doseže prstna obravnava še drugo nega-lvno posledico; ruši zaupanje de-*Vcev v vodstvo podjetja in ti se fPravičeno vprašujejo ali je prena-" ".'rca: S}& Delegati kranjske občine pred okrajno konferenco SZDL iz neposredne prakte KRANJ, 24. APRILA — V pripravah na okrajno konferenco SZDL, ki bo v petek, 28. aprila, so se danes zbrali delegati kranjske občine. Pogovorili so se o nekaterih glavnih problemih njihove obilne, ki zaslužijo večjo pozornost v razpravah na konferenci. oila diskusija na konferenci ^ °oljša so posamezni delegati že tu-sPr":')rali teme, o katerih bodo tam j« *°vorili. Tako se bodo na to na- 10 Pripravili. Seveda bodo ostali de- legati prav tako lahko diskutirali. Kot je domenjeno, bodo njihovi delegati govorili zlasti o problemih in razvoju trgovine, o kulturno prosvetni dejavnosti, o delavskem in družbenem uprav- ljanju zlasti pa o dosedanjih izkušnjah v gospodarskih organizacijah z novimi gospodarskimi ukrepi in delitvijo dohodka. Ti ukrepi, ki silijo kolektive k še večji storilnosti, zniževanju proizvodnih stroškov in smotrnejšemu gospodarjenju, imajo že svoj odmev v težnjah po združevanju in sodelovanju med posameznimi gospodarskimi organizacijami, kar jc zelo pozitivno. To jc prišlo še posebej do izraza v Iskri, v Tiskanini in Inteksu. Ta aačetni razvoj pa Zasluži vso pozornost in pomoč. Delegati so menili, da bi bilo treba po okrajni konferenci na vseh Osnovnih organizacijah tolmačiti glavne zaključke in stališča o posameznih problemih. Spričo novih oblik dela SZDL, še >■ sebno pa ob uveljavljanju novih ukrepov v gospodarstvu, se je v zadnjem času nakopičilo mnogo aktualnih vprašanj, ki jih je nujno treba obravnavati v širokem krogu in tako pomagati osnovnim organizacijam pri njihovem delu. -1. c. Zc danes dopoldne si je sejem dalo nekaj sto obiskovalcev, pričakujejo pa v teh dneh še precej potrošnikov. Sejem bo odprt do sobote, 29. aprila, in sicer vsak dan od 9. do 19. ure. M. Z. sirani, zlasti pa tistih 260 cev, ki se sedaj vaztPJo ob detev Kranj. Precej zanimiva razprava je bila včeraj o problemih tržjflriih prosvetnih delavcev. Čeprav vsi družbena organi v Tržiča precej skrbe za njihove delovne pogoje in jim jih tudi zagotavljajo, je* v Tržiču vendar problem, kako ta prosvetni kader zaktivizirati as vsestransko družbeno poEtično dejavnost. Največkrat imajo PV* biem s tistimi, ki imajo na$tK3db-nejše delovne pogoje. Poseben problem, značilen aa TrzSčane, so prevozi dtjateov ta na delo ta z dela. Cte-av so s Tržičem ođ&čne avto-usne zveze, so vendar mesečne vozovnice predrage. Zato je bflo eraj govora, da bi problem preuredili z žetecnrco — nao-viakom. Razen teh pomembnejših vpra-so trži.^ki delegati razprav-še o nekaterih drugih vpra-bnjih, med drugim o dru^enem ravljanju, turizmu in rekon-jkciji tržiških podjetij z ožina sredstva za družbeni mdard. n. n. Na Jesenicah vrsta problemov JESENICE, 25. aprila - Sinoči je bil na Jesenicah T Železni carskem domu posvet vseh delegatov jeseniške komune, ki se bodo v petek udeležili Okrajne konference SZ1>L Kranj iz jeseniško občine. V obširni razpravi, ki se je raz-že sinoči na predkonferen-posvetovanju na Jesenicah, delegati nakazali vrsto proble-s področja gospodarjenja in benega življenja v jeseniški ni Zlasti so poudarili, kako sprjrmljajo družbene organizacije nove oblike gospodarjenja in delitve dohodka v gospodarskih organizacijah in v jeseniški občini. Poskrbeti bo treba v prihodnje, da se bo zato zanimalo kar največ ljudi, članov SZDL. Dogaja se tudi, da posamezni člani krajevnih odborov hodijo samo na seje, medtem ko delajo s-ploh ne. Sprejeli so zaključek, dn bodo odslej po vseh krajevnih oiborih vsakega posameznika zadolžili za določeno delo. Potem so govorili 3e o neaktivnosti sekcil na jeseniškem področju. Predlagali so, naj bi bil pri občinskem odoru SZDL eden konkretno zadolžen za delo sekcij. Prav sedaj bodo na" Plavžu organizirali skciio. ki bo skrbela za urbarrislično ureditev tega naselja na Jesenienh. Prebivalcem tega področja Jesen;c so razposlali okoli 1000 vabil za sodelovanje v sekciji. Upajo, da se jih bo precej odzvnlo in da se bo ta obnesla. Delegati so na sinočnjem posvetovanju precej kritizirali ko-.munnlr.o gradnjo in urbanist -,w 28. maja. Računajo, da bo na vseh prireditvah sodelovalo' ureditev. Na Jesenicah v zadnjem okoli 6000 mladih iz Jeseniške komune. j Sašu precej gradijo, vendar kaj pilČ£tkM~X-. jubilejnega festivala na Jesenicah Prainšk mladosti Jeseniške mladine RAČUNAJO, DA BO NA NJEM SODELOVALO 6000 MLADIH JESENICE, 26. APRILA — Danes popoldne se bo na Jesenicah začel X. jubilejni mladinski festival pod pokroviteljstvom Občinskega odbora Zveze borcev, ki ga organizira Občinski komite LMS Jesenice. Za festival so pripravili zelo obširen program, ki bo trajal od danes pa do j Svečana otvoritev X. jubilejnega mladinskega festivala bo danes popoldne ob 17.30 uri pred Gimnazijo na Jesenicah. V tem času bodo nosilci štafete prispeli izpred spomenika na Belem polju, kjer je padlo 46 talcev. Nosilci štafetne palice bodo prinesli pozdravni pismi Centralnemu komiteju LMS in Centralnemu komiteju LMJ. Brž ko bo prispela štafeta, bo sledil otvoritveni govor, nato pa bosta združena pevska zbora osemletk »Tone Cufar« in »Pre-žihov Voianc« zapela nekaj pesmi. Dva recilatorja pa bosta recitirala dve pesmi Kajaka in Cufarja. Takoj po končanem prvem delu programa, so taborniki prav za danes zvečer pred jeseniško ^imn11''.)0 pripravili svoj program. Zakurili bodo taborni egenj, neki starejši jeseniški revolucionar pa bo ob njem orisal borbeno pot jeseniškega delavstva. Ob 20. uri bodo d revi po vseh okoliških vrheh nad Jesenicami zagoreli kresovi. Jutri ob 10. uri dopoldne pa -bodo na obeh osemletkah otvorili razstave »Svobodne aktivnosti«. Ob 17. uri pa bo tek »40-letnicc« okoli Jesenic. Na njem bodo sodelovale šole, predvojaška vzgoja, gasilci, osnovne organizacije LMS in vsa športna društva in klubi. Vse tekmovalce, bodo razdelili v dve skupini, in sicer do 18. leta in od 18. do 25. leta starosti. Prav tako bo jutri zvečer ob 19.30 uri v Titovem domu pionirsko-mladinski propram »Včeraj in danes«. Razlika letošnjega festivala v počastitev Dneva mladosti jc od prejšnjih v tem, da so kar največ prireditev prenesli izven Jesenic na ostale kraje v občini. V obširnem programu, ki ga jc pripravil poseben pripravljalni odbor skupno z Občinskim komitejem LMS na (Nadaljevanje na 2. str.) JAKOB ŽEN, NOVI ODBORNIK OBČINSKEGA ZBORA ObLO KRANJ ivianju 6rv<>rtk' 25- aprila dopoldne je bilo v sejni dvorani o. l^iP^republiško posetovanje predstavnikov kompleksnih muzejev, na vJ^ro. so udeleženci razpravljali o problematiki muzejstva v Slo-ft> Popoldne so si navzoči ogledali novo odkrite freske v okolici Kranja, Na sliki: muzealci med posvetovanjem V, nadaljo, 2?.. aprila, so bile v . ..ih; h enotah Zlato polje in Struieve nadomestne volitve za Izpraznjeno mesto odbornika občinskega zbora Občinskega ljudskega odbora Kranj. Kandidiral jc tov. Jakob Zen, predsednik OO SZDL Kranj. — Za imenovanega kandidata je glasovalo 1104 volivcev ali 89,G odstotka volilnih upravičencev. malo seznanijo prebivalce, da bi Im.-M on; o tem odločali. Prav v zadnjom ranu se je zgodil primer, ko so kar čtt nor dobesedno pomivali na Cosposvetski cesti kostanje in ulico vso razdrli. O tem prej prebivalcev niso obvest:li. Nadalje so so pogovorili tudi o zaposlovanju žena v jeseniški občini, kar je sedaj velik problem. Predlagali so. da bi čimprej rekonstruirali nekatere obrate joscnlSkc Železarne in bi petem v njih lahko zaposlili tudi žene. Kritizirali so tudi delo jeseniškega Zbora proizvajalcev, 6eS da se v jercniSkl komuni ni tako uveljavil kot bi se moral. O vseh teh problemih in morda še o nekaterih drugih, bodo jeseniški delegati razpravljali na petkovi okrajni konferenc] SZDL, M. Z. 13 Kraničani! s| Vse borce In aktiviste NOB ter prebivalce občine Kranj. |S \\ posebno pa mladino, vabi Občinski odbor Zl> NOV Kranj |j na prvomajsko srečanje, ki bo 1. maja ob 10. uri na Rovtu pri rlanici. ^ Dohodi Iz Kranja so preko Pšcvega In Cc;)ulj, iz 2ab- ^ niče preko Crngroba na Planico, Iz Škofj« Loke preko |^ Križne gore, iz Selške doline pa preko liukovščice. ^ te dni po sueTu NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SREDA, 26. »pritatfj Tito na poti v domovino Galeb, 25. aprila — Sinoči okrog polnoči Je eekadra predsednika Tita zaplula v vode Jadranskega morja. Včeraj okrog poldne pa je plula eskadra mimo grškega otoka Zakintos v Jonskem morju. Življenje na Galebu poteka v znamenju bližnje vrnitve v domovino. Danes dopoldne so njegovi potniki zagledali obrise črnogorskih gora, mimo katerih je plula eskadra predsednika Tita sredi februarja, ob odhodu na dvomesečni obisk v nekatere prijateljske afriške dežele. Vreme je lepo, morje je mirno. i Prva obremenilna priča Na sodnem procesu proti nacističnemu zločincu Adolfu Eich-marmu je v ponedeljek, 24. aprila, preiskovalni sodnik Les predložil sodišču 137 strani obsegajoč rokopis, ki ga je Eichmann pisal v za-poru. Njegove vsebine niso objavili. Na ponedeljkovi obravnavi je pričel profesor židovske zgodovine na kolumbijski univerzi, dr. Salo Witmayer Baron, prva obremenilna priča. Razen tege namerava preiskovalni sodnik poklicati na sodišče kot priče številne ljudi, ki so prišji živi z nacističnih taborišč smrti. 1 Esesovci pred sodiščem Pred zahodnonernško sodišče v Aurichu so v ponedeljek postavili 5 bivših polkovnikov SS-enot, ki so bili obtoženi, da so sodelovali pri pobijanju Zidov v Litvaariji leta 1941. Konferenca brez Gizenge Po vesteh tujih agencij se Je v Cocrailhatvillu, upravnem središču Ekvatorialne pokrajine Konga zbralo v ponedeljek, 24. aprila, nad 200 kongoskih »velikih in malih* politikov, da bi nadalje raarvili načrte o razkosanju Konga, ki so jih zasnovali prejšnji mesec na konferenci v Tanararivd. Sedanje konference se udeležujejo Jo-seph Kasavubu, Joseph Heo, Moiz Combe in Albert Kalondži. Na konferenci ni premiera zakonite vlade Antoina Gizenge. F Kubanske izgube RnBdMMfc kubanske vlade Fidel Castro je izjavil, da je bilo na strani revolucionarnih vojaških in civilnih aH v bojih prejšnji teden 87 mrtvih m 250 ranjenih. Potrjeno je, Je dejal Castro, da j« V bojih padk> 82 pripadnikov invazijskih sil, vendar pa ni moč pt*a*JLl_ tistih, M so našli smrt pri potapljanju ladij, ko so skušali pdbe0xfti. GLAS BRALCEV * PRIVATNI DELODAJALCI SE VEDNO IZKORIŠČAJO Ko sem prišel od vojakov, sem se zaposlil v družbenem sektorju v Zagrebu. Hitro sem se spoznal s sodelavci in eden izmed njih mi je svetoval, naj grem rajši k privatniku, kjer bom več zaslužil. Res sem se za to odločil in sodelavec mi je priskrbel službo pri dimnikarskem mojstru na Bledu. Novega mojstra so mi opisali kot najboljšega in najbolj dobrodušnega človeka, ki delo tudi dobro plača. Mojster mi je obljubljal, da mi bo pri njem kar se da lepo in sprva sem bil presrečen in kar nisem mogel verjeti, da sem res dobil tako dobro službeno mesto. Vendar to ni dolgo trajalo. Takoj ob pričetku dela me je čakalo prvo razočaranje, ko mi je mojster povedal, da nima stanovanja zame. Rekel pa je, da je predsednik hišnega sveta in bo vrgel eno stranko ven in tudi zveze ima in bo najmanj v dveh tednih stanovanje zame res lahko dobil. Ta dva tedna sta se vlekla celo leto, ko sem si sam našel stanovanje. Mojster mi je obljubil, da mi bo stanovanje sam plačal, ko pa bi moral to storiti, je rekel, da mi stanovanja ne more več plačevati, ker se je vse podražilo in s svojim delom ne pokrivam niti režije itd. Delal sem največ sam. To delo sedaj opravljajo trije, a še ne morejo vsega narediti. To sem zaključil po tem, ker me ljudje še sedaj ustavljajo na cesti in vprašujejo, kdaj bom prišel ometat, ker odkar sem bil zadnjič pri njih ni še nihče prišel. Mojstru se večkrat ni ljubilo delat in tedaj je vedno rekel, da je bolan. Kadar pa je šel delat, je pa največ samo kasiral, potem pa je šel v gostilno Union ali kam drugam in igral biljard. Zato me ni več presenečalo, da so mi ljudje že prej pravili, da ne bom dolgo pri tem mojstru. Ko sem delal prvih 5 mesecev, smo prišli do prvega nesporazuma. Ko sem padel s kolesom, ko sem se peljal na delo, sem se močno poškodoval in dobil sem 6 dni bolniškega dopusta. Ko sen llll:lll.!ii.!i,i:!'!lll!,;!!l!"'!!,MII"M'['!llllii!!!!il! pokazal knjižico, se ni več zgovar-jal z menoj. Kar sam sem sel na delo pred potekom dopusta in spet je bilo dobro. Od takrat nisem ttl več k zdravniku, čeprav sem ga bil večkrat potreben. Za letni dopust sem prosil, da bi ga izkoristil oktobra. Ko je prišel oktober je rekel, da mi bo rajši plačal dopust. Toliko časa je zavlačeval s plačilom, da je prišlo Novo leto in nisem imel nobene pravice do d&pusta. Zaradi vsega tega sem šel rajši proč, čeprav bi to delo še rad o-pravljal. Mnenja sem, da bi morala inspekcija za delo bolj paziti na privatnike. Mislim, da ne ravna tako samo moj nekdanji dimnikarski mojster, ampak je še več takih, ki pravijo, da nima}" nič od dela, ker morajo dati vse za davke in da komaj živi)-), ko jih pa vidiš, da se v avtu vozijo, ti je pa takoj vse jasno. Leon Makar Prešernova c. 74, Bled France Bevk med pionirji Šenčur — Minuli petek se je slovenski književnik France Bevk rade volje odzval povabilu šen-čurskih pionirjev in jih obiskal na njihovi osnovni šoli. Srečanje s Francetom Bevkom je bilo za tamkajšnje pionirje veliko doživetje, ki ga ne bodo pozabili. Učenci so prijetno kramljali s priljubljenim mladinskim pisateljem, ki jim je odgovarjal na številna zastavljena vprašanja in jim prebral celo dve svoji zadnji črtici. j j Ljudje in dogodki Francija v ne Razplet dogodkov po alžirskem pnču v Franciji je znova jasno pokazal, da ne more biti svoboden tisti narod, kt zatira druge narode. Zaradi omahljivega stališča francoskega državnega vodstva glede ureditve odnosov z Alžirijo, se je Francija znašla na robu državljanske vojne. Vse bolj prihajajo do Izraza očitna nasprotja med peščico kolonialistov, za katere predstavlja Alžirija neizčrpen vir bogastva in med francoskim ljudstvom, M od alžirske vojne nima drugega kot same izgube — izgubo ljudi, materiala in -ugleda. Upornpški generali so medtem uspeli razširiti svoj vpliv tudi na mnoge druge večje kraje v Alžiriji. Vodja pučistov, general Challe pa še kar naprej grozi, da »bo šel do konca«. Zlasti je bila v Parizu dramatična noč od nedelje na ponedeljek, ko so vsi pričakovali desant padalcev Tuj- ske legije. Po pariških ulicah so se pojavile barikade, letališča so bila začasno onesposobljena za promet in izvedena je bila delna mobilizacija. Hkrati so izvedli vrsto varnostnih ukrepov tudi v drugih delih Francije. Zlasti so okrepili vojaške postojanke ob vsej sredozemski obali. Čeprav do napovedanega desanta na Pariz ni prišlo, je položaj slej ko prej kritičen. Kakorkoli je početje zarotnikov v Alžiriji noro, je vendarle dejstvo, da se v Alžiru zbira vse več ultrakolonialističnih fanatikov, ki so že lani ob prvem uporu pokazali, da mislijo resno. Uporniki sicer izjavljajo, da nimajo »nobenih političnih ambicij«, a je na dlani, da ne žele nič več in nič manj kot uveljaviti diktaturo fašističnega tipa in to ne le v Alžiriji, marveč tudi v Franciji. Značilno je, da alžirska radijska postaja, ki je pod kontrolo upornikov, predva- ja — razen bombastičnih izjav, pozivov in proglasov — predvsem nacistične marše. Francosko ljudstvo vedno glasneje in enotneje zahteva od predsednika de Gaulla odločno akcijo za zadušitev upora. V ponedeljek popoldne je bila v vsej Franciji enourna stavka v znak protesta proti puču v Alžiriji. V sedanji razvojni fazi ne gre le za to, da se generalu da popolna podpora, marveč da se dokončno obračuna s tistimi, ki zastopajo nemogoča stališča glede Alžirije. To je zlasti pomembno zato, ker francoska desnica vse očitneje namiguje na pomiritev med Parizom in Alžirom. Človek Ima občutek, da se Francija — namesto, da bi razbila upornike, za kar ima vse možnosti — le brani pred njimi. Nekateri krogi v Franciji zmotno pričakujejo, da bodo uporni generali le spoznali svojo norost m bodo nehali splctkariti proti Franciji-List skrajne francoske desnice »Aurore« celo piše, da bi bilo vendarle treba razumeti pučiste in njihov patriotizem, »ker *' ljudje zaslužijo, da jih Francija razume«. Prav v tem je osnovna nevarnost za Francijo. Ce Francija ne bo odločno ukrepala proti upornikom, če bo omejila svoje akcije le na obrambne priprave* na formalno sodno proceduro proti vodjem upora, potem o* bo uspela »zagotovili zakonito^ republike« kot pravi de Ganil« v svoji poslanici francoskemu ljudstvu. Potem bo tudi njegov vzklik: »Francozi pomagaj*6 mi!« s katerim poslanice zaHJu-čuje, ostal brez odmeva. Le z odločno, jasno opredeljeno akcijo, je mogoče razčistiti položaj. Edino tako je niogoče rešiti alžirski problem in vrt*** Franciji izgubljeni ugled. Združevanje ob Sori Združevanje železniške in škofjeloške občine, kot so povedali v Skofji Loki, je v polnem teku, čeprav ObLO v Skof ji Loki še ni sprejel pravnega sklepa o tem. V Loki, kakor tudi ▼ Železnikih, se pripravljajo za to reorganizacijo z gotovostjo, da bo predlog o združitvi teh občin sprejet na republiški ljudski skupščini, ki je predvidena konec maja. V Železnikih je trenutno še 32 uslužbencev. Toda za vse je že urejena zaposlitev v sporazumu z njimi. Nekateri bodo ostali kot uslužbenci na krajevnih uradih v Železnikih, Zalem logu ali v Sel-cah, drugi so se odločili za prehod v industrijo ali v druge družbene dejavnosti. Na zadnji seji ObLO v Skofji . Loki so imenovali posebno ko- j misijo, ki naj pripravi prevzem | poslov. Vse delo naj bi dokončali j v maju, tako da bi v juniju že I uradno prenesli posle na novo j enotno občinsko upravo. f Vse politične organizacije so že j opravile reorganizacijo. Ciril Je- j lovšek, ki je bil na odgovornem družbenem položaju v Železnikih je prevzel v novi občini predsedstvo Občinskega odbora SZDI Tudi druge organizacije so v no Lani 5209 nezgod pri delu KRANJ — Zdravstveno prosvetna komisija v Kranju je pred dnevi napravila izredno zanimiv pregled nezgod v letu 1960 na Gorenjskem. Ugotovili so, da je bilo lani 5209 nezgod pri delu, od teh 10 s smrtnim izidom. Skupno so izgubili 94.730 delovnih dni. Odstotek nesreč z ozirom na zaposlene jc 9,7. J Povprečni znesek narodnega \ dohodka znaša za minulo leto za kranjski okraj okoli 1900 dinarjev na opravljeno \ delovno uro. Izguba 94.730 dni predstavlja torej 1 mili- 440 milijonov dinarjev j| narodnega dohodka, desetih smrtnih nesreč smo izgubili delovne dni, katere bi komaj nadomestilo 10 drugih ljudi v 20 letih. Ponesrečeni bi lahko pri današnjih pogojih ustvarili preko 881 milijonov dinarjev narodnega dohodka. Izračunali so, da so za izgubljene dni lani znašali izdatki iz skladov socialnega zavarovanja za nadomestilo plač 66,000.000 di- _ narjev. Približno isto vsoto pa i so porabili za zdravljenje. vem sestavu zagotovile določeno število vodilnih članov iz gornjega dela doline. Prav tako so za območje Železnikov že določili število odbornikov za vsak zbor ObLO, ki bodo sodelovali v novem občinskem odboru. Najvažnejše delo pa jih še čaka. To je izdelava novega statuta. Izdelani so samo prvi osnutki. Pravijo, da bodo to izdelali v prihodnjih mesecih, ko se bodo, še boij pokazale potrebe in oblike dela. Pri tem gre zlasti za nove pristojnosti krajevnih odborov. Sedanja reorganizacija je vnesla v poslovanje teh organov nekatere nove momente, ki se že kažejo v praktičnem delu in bodo najboljše napotilo za konkretno izdelavo novega statuta, kot pravijo v Skofji Loki. -L c. Razdelitev sredstev Kranj - Na 13. redni seji Sv**j za gostinstvo in turizem I*] ObLO Kranj, so med drugim f**J pravljali in Sklepali o raađel*1*1 sredstev turističnim drštvom. ^ ločeno je namreč, da se iz P*"0*? čuna ObLO Kranj dodeli stičnim društvom v občini J**T lijon in pol dinarjev *inan^?J! sredstev. Ko so analizirali &\ posameznih društev, so navede'*' vsoto razdelili med TD K«**J Besni ca, Preddvor, Jezersko^ Cerklje. Sklenili so, da bodo stva, ki so jih namenili ^ Cerkljah izplačana le, če ™ društvo pričelo z aktivnim lom, sicer pa jžh bodo med TD Preddvor in Jezersko. PRAZNIK MLADOSTI JESENIŠKE MLADINE na srečanje zamejske mladine, ki bo 20. in 21. maja na Jesenicah. Pripravili so za prvi dan srečanja pester kulturni program, na katerem bodo sodelovali koroški in tržaški Slovenci ter Jeseničani. Naslednji dan pa bodo Športna tekmovanja In ob 11. uri svečani del srečanja. Zadnja načl" prireditev v (Nadaljevanje s 1. strani) Jesenicah, velja že danes opozoriti na nekatere večje prireditve. V nedeljo, 14. maja, bo na centralnem stadionu n" Jesenicah veliki telovadni nastop, pred tem pa parada mladosti po ulicah Jesenic. Na telovadnem nastopu in na paradi računajo, da b*» mojstru niiiiiHiiMiiiiiHNiiiM.." sodelovalo okoli 3500 miad»^ Jesanica-1 akviru r~<;tivala bo 28. maja srečanje nov. f-« posebei --. rr..<. mo opozoriti I Jeseniške mladine na Pristavi. M. Z. Jesenice imajo že nekaj dni povsem drugačno podobo kot sicer. Zaradi tega se nihče ne razhurj* kanalizacija Je pni potrebna ' 1 Poslovno združenje naših transportnih podjetij * "V Jj 35 avtobusov na razpolago Ze lani so naša transportna podjetja: Transturist iz Škofje Loke, Avtopromet v Kranju ter Avto promet na Jesenicah v poslovnem združenju. V združenju, ki so mu dali ime Izletnik, je tudi Ljubljana transport, Avtopromet Nova Gorica in Avtopromet Celje. Kot pravijo pri Transturistu, je to poslovno združenje dokaj koristno. Imajo nekatere skupne službe, čeprav so podjetja ohranila svojo samostojnost. Zlasti imajo sedaj možnost večjih uslug, kar posamezna podjetja prej niso zmogla. Tako so že lani lahko z enotnimi avtobusi peljali obiskovalce na olimpiado v R1m. Prav tako so lahko dali na razpolago veliko število avtobusov za letošnji prevoz na tradicionalno prireditev Po stezah partizanske Jelovice v Železnikih. Preko združenja imajo kadarkoli na razpolago 35 avtobusov ,ne da bi pri tem trpel normalni vsakodnevni promet. Ob tem rušijo tudi prenekatere nnš RflZGOuoR Korak v življenje Cez dobrih štirinajst dni bodosem srečaval dekle, zuaj je v tem, dovljice. Nadaljevala sva pogo- »Upam, da bom lahko vse namerah maturantje na srednjih zdaj v onem oddelku. Ni imela vor. pisala na 20 tipkanih straneh, strokovnih šolah oddati svoje oblečene halje, kot ostale de- »Zanima me, kakšno temo ste Razen tega bo za vsak kroj prl-diplomekc naloge in jih potem lavke, pač pa beležnico v rokah si vi izbrali za diplomsko nalo- ložen vzorec in model.« čez mesec dni tudi zagovarjati, in si je kar naprej nekaj zapi- go?« »Zakaj ste si izbrali prav to Ta način opravljanja zaključne- sovala. Povprašal sem jo, kaj »Izbrala sem si temo pod na- temo?« ga izoita (bivše mature) smo počne: slovom »JESENSKA KOLEKCI- »Zato, ker imam prav za to I imeli lani prvič. Letos bo z lan- .Oprostite ali ste vi tudi tu'A VOLNENIH PLETENIN«, delo največje veselje.« i skimi izkušnjami to delo nekoli- zaposleni'« Pripravila bom deset modelov po »Kje pa se boste po končani i ko laže in hkrati zahtevnejše. Vle.m cnmrt _„,,.,. nrl%, v Kranju ki je bil določen vedfbo prve velike okrajne P1*^-ve v počastitev 20. letnice 4. julija na Poljanah nad J<^jflH je jugoslovanskih narodov, enote, ki so v času NOB dej ^, na Gorenjskem. Brigado k^gfV' zen borcev sestavljali tudi r V ni oficirji, športniki in mlad* enem bataljonu bodo s^"1^ f dinci predvojaške vzgoje, i ^ številu. Domenili so se, da "^jjfr gado* ki ob odšla na pot 2. i „n in sicer iz Kranja in Priffp „a<& Poljane 4. julija, vodil toV-n0d^ Leskovec. Udeleženci **iy^e SREDA, 26. aprila 1961 KULTURNI RAZGLEDI STKAN A V Križah pri Tržiču imajo velike težave zaradi kruha. Menda ga ni za vse. Vsaj tako poskrbijo v tamkajšnji pekarni in prodajalni. Prodajajo ga na oko, kot pravimo. Ce prodajalki stranka ni všeč, kruha ni, ker so police prazne; če ji je pa všeč, ga ima — police pod pultom so nabasane z njim. Mejzeks, pa to še ni vse! Lahko se ti zgodi, da boš še ozmerjan, če nisi »domač« gost. Za otroke pa sploh ni priporočljivo, da hodijo po kruh, ker se jim lahko zgodi, da bodo J&li politi z mrzlo ali pa tudi* vročo vodo. Pa tudi to še ni vse! t Kruh ima vse druge oblike prej kot obUko štruce. In še nisem zapisal V&ga! Tamkajšnjemu peku je že prešlo v navado, da kilogramska struca nikdar ne tehta kilogram. — Zadnjič mi je moj prijatelj prinesel pokazat tri štruce in ko sva jih stehtala, sva ugotovila, da je pri dlje zaradi tega godrnjajo, vendar ne vedo, kako bi se lotili peka in njegove žene, ki je zaposlena v prodajalni. Upam pa, da bodo ie našli pravo pot. Da bi bilo takšnega poslovanja konec, sem že jaz naredil uvod. A Škofjeločano* ne bi rad obsodil za pretepače in razbijače. Vem, da niso vsi takšni, vendar pa ne ntorem mimo »junaških dejanj«, katerih ostanki so še 19. aprila ostali pred škofjeloško pošto. — Tam je namreč »nemočno obležala« napisna obcestna tabla, ki je prejšnji dan Ustanovljena je* podružnica SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA NA GORENJSKEM Prejšnji teden so slavisti kranjskega okraja na /boru ustanovili podružnico Slavističnega društva Slovenije za Gorenjsko. Ob tej priložnosti se je zbralo k posvetovanju nad 70 učiteljev slovenskega jezika in književnosti, predmetnih učite-Ijev in profesorjev. Na zboru it« imela, strokovna predavanja o slovenskem jeziku in književnosti profesorja dr. Mirko Rupel in Dušan Pirjevec. Mirko Rupel je zbranim slavistom govoril o pravopisnih, pravorečnih in stilističnih posebnostih našega jezika, Dušan Pirjevec pa je predaval o idejnih in estetskih elementih Cankarjeve dušev-nosti. Obe predavanji sta zbudili med posluialci mnogo zanimanja, saj so navzoči t razgovora želeli različna pojasnila. Po prvem predavanju v dopoldanskem času so imeli slavisti svoj ustanovni občni zbor. O načrtih za delo gorenjske podružnice je spregovoril France Pibernik, o nekaterih organizacijskih In drugih zadevah pa Gregor Kocijan. Predsednik Slavističnega društva Slovenije dr. Mirko Rupel p« je povedal nekaj o delu in izkušnjah osrednje slavistične ustanove v Slab obisk Jesenice Občinski svet Svobod in prosvetnih društev na Jesenicah je priredil v petek, 21. aprila, v Cu-farjevem gledališču revijo godb na pihala. Na revijo so bile povabljene godbe Svobode z Jesenic, Javornika, iz 2irovnice in s Hrušice. Od povabljenih se revije niso udeležili godbeniki z Javornika. Največji uspeh so dosegli Jeseničani, katerih godba je utrpela letos precejšnje spremembe, vendar po so že uspeli pod tak- treh kilogramih kar 19 dkg I tirko Remjja Noča naštudirati do- ^ ,■ ^ I'kaj zahteven in sodoben spor>xl. Prebivalci v Križah menda žeOSkoda je le, da se dokaj kvali- tetne glasbene prireditve ni udeležilo večje število poslušalcev. — Vsaj dolper.obisk bi bil že moralna pomoč godbenikom ža delo v prihodnje. Revija pevskih zborov Kamnik — V okviru pionirskih iger ob 20. letnici vstaje so mladi pevski zbori osnovnih šol kamniške občine tekmovali v nedeljo v polni dvorani kulturnega doma. — Nastopilo je 9 pevskih zborov iz Kamnika, Komende, Sel in Vranje peči. Prvo mesto je (z 240 točkami) osvojil mladinski pevski lahko opozarjala izletnike, kje rrejrbor južne kamniške osemletke P0* proti MuZeju in kdaj je /V-taJpod vodstvom pevovodje Viktorj odprt. Čeprav je bila ta tabla jz} Mihelčiča, psed zborom^severne močnih desk, je bila tisto jutro vendar povsem razbita. Slišal pa tem, da pred nekaterimi Ločani podobne table večkrat nimajo miru. Če sem te razbijače jaz premalo zbodel, bi bilo prav, da bi jih še kdo drugi ... A V Trbojah so bili še pred nedavnim mladi in stari navdušeni ta nabavo televizijskega sprejemnika. S pomočjo vseh organizacij so le zbrali potrebna sredstva in kupili televizijski sprejemnik. — Kljub temu pa televizijskega spo-< reda tamkajšnji domačini po zadnjem sklepu ne bodo gledali še mesec dni, ker še niso vsi plačali sprejete obveze za nabavo sprejemnika! Zlasti mladi so sedaj slabe volje, ker za televizor ne dajo denarja tisti, ki imajo za zabavo že lastne avtomobile. VAS BODIČAR osemletke pod vodstvom Božo Erjavčeve, ki je dosegel 223 točk. Oba zbora sta pokazala res vzorno izvedbo pesmi .ugajali pa so tudi ostali zbori. Za zaključek so združeni pevci zapeli Viktorja Mihelčiča pesem »-Domovina naša je svobodna-« pod vodstvom komponista. »Pokaži, kaj znaš« Kamnik — Mladinski aktiv tovarne »Titan« pripravlja prireditev pod naslovom »Pokaži kaj znaš«, ki bo 19. maja. Organizacija bo v okviru proslav v počastitev 20-1 et-nice vstaje jugoslovanskih narodov in Dneva mladosti. Sestavljen je že pripravljalni odbor. Nastopili bodo mladi recitatorji, glasbeniki, pevci, pesniki itd., vendar samo tis^j, ki se s temi vejami umetnosti ne ukvarjajo poklicno. Vsi prijavljenci bodo morali prej prestati še avdienco, ki bo 5. maja v dvorani nad kavarno. Ljubljani, hkrati pa je zbranim posredoval nekaj izkušenj o delu drugih slavističnih podružnic v Sloveniji. Ob koncu je zbor slavistov sprejel načrt dela in izvolit upravni In nadzorni odbor s predsednikom Francem Piberni-kom. )b Svet Svobod blejske občine o svojem delu Občinski Svet svobod in prosvetnih društev Bled je na zadnji seji sekretariata sklenil v najkrajšem času izvesti polletno konferenco. Ob tej priložnosti bo podano poročilo o dosedaj opravljenem delu in sicer v času, ko sc izteka nekako prvi del letošnje kulturno-prosvetne sezone. Kot so pokazali dosedanji rezultati, so bila vsa prizadevanja Sveta usmerjena predvsem v estetsko-vzgojno smer. Prvi poizlćusi na tem področju dela so pokazali nekaj zadovoljivih uspehov. Organizatorji pa so se lahko prepričali, da bo v tej zvrsti dela potrebno še mnogo truda in prizadevanj, dasiravno ne bo zmeraj zaželenih rezultatov. N« tej seji so razdelili društvom tudi sredstva iz proračuna ObLO ter dotacijo, namenjeno knjižnicam. Obisk književnikov Bled V petek, 28. aprila, bodo obiskali Bled nekateri slovenski književniki. Ob tej priložnosti bodo mladini in odraslim priredili literarni večer, na katerem bodo brali odlomke iz svojih del. Za ta obisk je med Blejčani precejšnje zanimanje, kar je razumljivo, saj jih bodo obiskali književniki Ivan Ribič, Matej Bor, Janez Menart, Mira Mihelčičeva in drugi. Obisk književnikov prirejata občinski Svet Svobod in Delavska univerza. Mengeš za novo šolo Mengeš — V surovem stanju zgrajeno novo šolsko poslopje čaka dograditve, medtem pa ima osnovna šola pouk v treh izmenah na treh krajih. Mcngešani &i močno prizadevajo, da bi pohiteli z deli in z novim šolskim letom rešili stisko s šolskimi prostori. Mariana Pineda v PG Kranj V počastitev ustanovitve OF bo dramska družina stražiške Svobode uprizorila v Prešernovem gledališču 27. aprila ob 20. uri do-kaj popularno dramo Španskega pesnika F. G. Lorce »Mariana Pineda«. »Mariana Pineda« je eno izmed redkih, dragocenih del evropskega slovstva, v katerih sta našla revolucionarna misel in poezija žlahtno sintezo. Drama opisuje zgodbo o andaluzijski junakinji, ki je vzela prapor za upornike, uvezla vanj tri besede — zakonitost, svoboda, enakost — za katere so jo takratni rojalisti ustrelili. Slražiški igralci (glavne vloge imajo Zdenka Holly. Franc Triler, Tonček Dolinar, Bogdan Fajon, Metka Jež in Janez Grašič) so -Maršano Pinedo« v režiji Petra Malca kot gosta iz mariborskega gledališča uprizorili z velikim Uspehom že 1956. leta. Tokrat pa jo bodo skoraj v nespremenjeni Zasedbi ponovili. Romanco bo pela kot gostja Božena Glavakova iz Ljubljane. Pred prvim koncertom Jesenice V okviru DPD »Svoboda Tone Cufar« na Jesenicah, je bil že lansko sezono ustanovljen komorni zbor. Ta zbor sedaj nadomešča številnejši vokalni ansambel, kakršnega na Jesenicah že dlje pogrešajo. Kljub temu pa se je sedanji zbor, čeprav ga sestavlja le majhno število pevcev, odločil, rla bo v počastitev Z0-letnice revolucije imel samostojni koncert, ki bo v soboto, 29. aprila, v Cufar-jevem gledališču. Prvi del koncerta bo obsegal koroške, gorenjske, primorske, štajerske in dalmatinske narodne pesmi, drugi del koncerta pa ruske, škotske, španske in črnske duhovne pesmi. Razen omenjenih pesmi bo spored obsegal še nekaj partizanskih pesmi in dve zborovski skladbi iz znanih oper. iMftMijiiiii^nniHnimHiTrfiimTTmmHiiiiTiTimiiiriinimnmiHi 4$ Prve dni marca je bila v Gani podpisana pogodba o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Gano. Konvencija predvideva sodelovanje na kulturnem in znanstvenem področju. Dramska družina RUD »Ivan Regcn« iz Gorenje vasi je po daljšem odmoru pred kratkim imel« prvo uprizoritev v letošnji sezoni. Tamkajšnji igralci »o naštodirall Finžgarjevo zgodovinsko igro (predelano po romano) »Pod svobodnim soncem«. — Gorenjevaščani so pri domačih gledalcih dosegli velik uspeh, saj so na domačem odru nastopili že trikrat pred nabito polno dvorano, gostovali pa so tndi v žlreh. Da je uprizoritev uspela, imajo vsekakor največ zaslug Poldka štigticova, Franc Kovač (oba sta se v Gorenjo vas vozila iz Škofje Loke) in tovariš Ušeničnik, edml učitelj v Gorenji vasi, ki se tudi aktivno udejstvuje na kulturno-prosvetnem področja. — Gorenjevaščani imajo v načrtu še več, uprizoritev za letošnjo sezono, eno izmed njih pa bodo posebej naitadirali v počastitev 20-letnice revolucije DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI AUSCHWITZ " Dnevnik taboriščnega zdravnika Avtomobilska sirena. V dvanajsti baraki zatuli paznik: »Pozor!« Prišli so dr. Mengele in dva visoka SS častnika. Potem ko sta se jim javila paznik barake in glavni zdravnik, so odšli naravnost v obdukcijsko sobo, f sledili pa so jim vsi prominentni zdravniki — zaporniki * iz taborišča F. Tako je skoraj kot pri kaki obdukciji v velikem znanstvenem institutu. Z vseh obrazov odseva napeto pričakovanje. Razen mene ne ve nihče, da sem se v medicinskem institutu v Breslavi pečal tri leta z vsemi mogočimi primeri samomorov. Tedaj sem bil sodelavec profesorja dr. Strassmana. Kar je vedel in znal nekoč svobodni človek in zdravnik dr. N. Nviszli, tega današnji kaznjenec št. A-8450 taborišča Auschvvitz ni pozabil. Tedaj odprem glavo, prsni koš in trebuh, odstranim najprej notranje organe in razlagam oškodovanja. Na pogosta vmesna vprašanja odgovarjam naglo in eksakt-no. Vsi z zanimanjem slede mojemu delu in iz dobrohotnih pogledov svojih kolegov razberem, da bom izpit zelo verjetno dobro prestal. Ko sem seciral rudi drugo truplo, mi naroČi dr. Mengele, naj sestavim še obdukcij-ska protokola. SS-zdravniki odidejo. Pogovarjam se s svojimi kolegi — zaporniki. Doslej so bili samo vljudni z menoj, sedaj pa mi s svojim vedenjem jasno kažejo, da so me sprejeli v svoj krog. Naslednjega dne sprejmem še tri trupla v obdukcijo. Moji gledalci so isti, vendar ni več tiste hladne napetosti kot včeraj. Mirno razpravljamo med seboj in nazadnje postane razpravljanje celo zelo živahno in napeto. Kakor hitro so esesovski zdravniki odšli, me obiščejo mladi francoski in grški zdravniki ter me prosijo, naj jim razložim tehniko lumbalne punkcije. Rad ugodim njihovi prošnji. Globoko me dirne, da je njihovo poklicno zanimanje ostalo živo celo tu za ograjo bodeče žice koncentracijskega taborišča. In ugasniti ne sme, saj je edina rešilna bilka, na katero se še more opreti naš nagon samoobrambe, da bi prestali ta pekel. Naslednje tri dni nimam dela. Prejemam hrano za zdravnike. Delno počivam na svoji postelji, delno posedam na klopi na športnem prostoru. V Auschv/itzu imamo namreč športni prostor, kakor zveni to groteskno. Seveda ga smejo uporabljati le odlični nemški zaporniki. Vsako nedeljo jc na njem kaj živahno, med tednom pa je tih in miren. Od krematorija št. 1 ga loči ena sama žična ograja. Radoveden sem, kaj se dogaja ob vznožju dimnika, ki bruha ogenj. S svojega prostorčka ne ločim ničesar, približati se žični ograji pa je zelo nevarno, kajti straža strelja brez opozorila s strojnico na vsakega, ki prestopi nevtralno cono. Vseeno pa lahko opazujem, kako se na dvorišču krematorija postavlja v vrsto Četa civilno oblečenih mož. Kakih dvesto jih bo. Pred njimi stoji nekaj esesov-skih vojakov. Gotovo imajo apel. Ob tem času imajo v krematorijih izmeno. Tam delajo brez prestanka. Dan in noč. Od starega zapornika sem že zvedel, da se jetniki, ki delajo v krematoriju, imenujejo »Posebne koman- 9 i de«. Prehrano imajo prav tako izvrstno kot je odlična £ J civilna obleka, ki jo nosijo. Zato pa morajo opravljati \ $ grozotno delo in ne smejo pod nobenim pogojem za- 4 pustiti rajona krematorijev. Po štirih mesecih službe } jih — likvidirajo. Odkar obstoji koncentracijsko tabo- ^ rišče, je doletela že vse te »komande« ista usoda. Nihče \ se še ni rešil. Mrtveci na preklic torej. Nihče od njih ne pride.več v stik z zunanjim svetom, nihče iz tega pekla. N^hče ne more povedati cvetu, kaj se za temi zidovi godi' že leta... DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Charles MeCormae 12 umi sip™ Ob taboriščni ograji sem moral kdo ve zakaj čakati še dve uri. Ves sem se tresel v dežju. Potem je prišel »Svinjski obraz«, odprl vhod iz bodeče žice in me brcnil noter. Japonski čevlji imajo razpolovljene kapice, napravljene li zelo trdega usnja, in brca s lakim čevljem resnično boli. Tik ob ograji je ležal tesno skupaj nov kontingent malajskih in kitajskih ujetnikov. Večinoma so dremali ali spali. Na drugi strani sem zagledal Evropejec In se na pol opotekel, na pol splazil k njim. Našel sem Donaldsona ln ga zdramil. Zaspano je mežikal vame, ker so ga slepile luči obločnlc. »Jezus, Mac, si nazaj? Obupali smo že nad teboj. Sveta nebesa, kakšen pa si!« Zgrabil je konservno škatlo, ki jo je uporabljal za kozarec, in mi spravil nekaj deževnice med otečene ustnice. Potem je odtrgal kos srajce, jo namočil v vodo in mi začel nežno, tako čudovito nežno umivati strjeno kri z obraza in rok. Ta hip n>t je bil strežnica, žena in mati obenem. Počutil ■em se kot otrok, saj Je Don storil vse, kar Je zmogel, da bi ml olajšal bolečine. Obotavljajoč sem mu začel pripovedovati, kaj se je zgodilo, toda položil je kazalec na ustnice In svareče pomlgnil Proti stražarju, ki naju je opazoval. Skrbno mi Je položil glavo na tla. »Don,« sem mu rekel, »strašno dosti ti imam Povedati.« »Je že dobro, fant. Naj to počaka do jutri.« »Toda, Don, rekel Je, da se Je .vVakeririd' potopila. Trdil Je, da se Je le malo ljudi rešilo...« »Si mu povedal, da je bila Pat na ladji?« »Da.« »Potem se ne zmeni za njegovo govorjenje. Hotel te je zlomiti. Pozabi!« »Moj bog, Don, če so ubili Pat.. -« Toda Donaldson je že zaprl oči in zaspal. 3. poglavje Tisto noč me Jc mučil moreč strah. Od časa do časa sem zadremal, če sem si našel ugodnejšo lego, potem pa se spet naglo zbudil, ko je nova bolečina krotovičila moje mišice. Donaldson pa jc poleg mene spokojno spal z odprtimi usti in njegovo smrčanje je glasno odmevalo v noč. Oficir je rekel, da se je »VVakefield« potopila; lc malo ljudi se je rešilo. Le nekaj preživelih! Ali malo preživetih? Kako je že rekel? Tisto prvo je dajalo več upanja kot drugo. »BI radi videli svojo ženo?« je vprašal. »Lahko napravimo, da jo boste videli.« Je bila tO resnica ali past? Premišljeval sem o zaslišanju in se spomnil, da je oficir nekoliko pomišl.jal, preden ml je povedal, da se je »VVakefield« potopila. Zakaj tega ni rekel takoj? Ali je morda premišljeval, kako bi najbolje porabil to novico in izvlekel iz mene kakšne podatke? Ali pa si je vso zgodbo eno-stano izmislil? Nikakor si nisem mogel priti na čisto, kaj je res. Ze dolgo pred zoro sem sc zbudil in pocenil. Želodec me jc bolel, ko da jc obložen s smirkovim papirjem, iz zijočih ran, ki mi jih jc zsisekal meč okrog desnega očesa ln ust, se je cedila rumenkasta sokrvioa. Bilo me je strah novega dne. Me bodo spet zbrali za »posebno« zasliševanje? Lc kako dolgo bom to še vzdržal? Na dragi strani taborišča se je nova skupina Kitajcev ln Malajcev z muko spravljala pokonci, ko Je sonce posvetilo v kolobarje bodeče žice in vrglo dolge, dobrodošle sence na stiskajoča se telesa. Kakšna podoba človeške bede! Ubogi siromaki, sem si mislil. To jc bila zame najbolj kruta in mračna stran vojne. Donaldson se Jc zbudil ln mežikal vame z zlepljenimi, le na pol odprtimi očmi. Segel si jc z roko v zamotano zmešnjavo las. »Sveta nebesa, Mac, kako so te zdelali!« »Niso ml pokazali ogledala, da bi se lahko pogledal. Zal mi je, da se nisem mogel zate posebej olepšati.« »Ne zameri«, je zagodrnjal. »Res mi je žal«. Povedal sem mu o zasliševanju, o pretepanju, novicah o »Wakefield« in o vprašanjih, ki so mi jih zastavljali o Patini družini. Malo Je Imel pripomniti, malo simpatije je kazal za vse to In le malo nasvetov mi je dal. Takšen človek je pač bil. Bo'J je verjel v dejanja kot pa v govorjenje ln razglabljanje. Spričo smrti in okrutnosti, ki sta nas obdajali, po mojem pač ni videl smisla v tem, da bi razpravljala o možnostih, če Je Pat še živa. Morda tega od njega nisem smel pričakovati. Poznal me je le nekaj tednov in zanj Pat ni bila nič drugega kot dekliško ime. Ko. sem začel dolgovezno s svojimi »če« in »toda« in ga skušal zvabiti v razpravljanje o zaslišanju, je postajal vse bolj tih. MoJi živci so bili na koncu. BcTJ kot kdajkoll poprej sem potreboval pomoč in simpatijo. »Moj bog, Don!« sem končno rekcL »Povej mi, kaj misliš, človek! Se je »vVakefield« potopila? Je bila Pat med preživelimi? Reci kaj, me slišiš?« Žalostno me je pogledal. »Zal mi je tovariš. Častna beseda, ne vem, kaj bi rekel.« »Toda Itaj ti misliš?« »No, če že hočeš; rekel'bi, da je »vVakefield« imela prekleto malo možnosti, da je prišla cela skozi. To je razumljivo, ali nc? Toda —« moral je razbrati obup na mojem obrazu — »še vedno ostane kakšna možnost, prijatelj, zalo upaj dalje« Omahujoč sem se postavil na noge. P«» glavi mi je razbijalo. Vedno sem mislil, da sem trden, toda ta hip sem bil zelo blizu solz. Straže so nas medtem že začelo razvrščati za Jutranje preštevanje. »Poslušaj, Don, dvomim, da bom zdržal nadaljevanje takega mučenia- Ce me bodo danes odpeljali, bom poskušal srečo in pobegnil. V najslabšem primeru me bo doletela hitra smrt.« »Počasi, Mac, kakšno možnost pa imaš?« »Ce ne dragega, ne bodo ničesar zvedeli o Patini Vuimi.«. Zaskrbljeno me je pogledal. »Saj ne misliš resno?« »Seveda. Kaj pa bi ti storil na mojem mestu?« »V redu, Mac. Napravi, kar moraš. Toda pomisli, kaj se bo zgodilo z nami ostalimi.« Nisem ga takoj razumel. »Kaj?« »Dvajset nas je v delovni skupini. Ce boš ti pobegnil, bodo z bajoneti pokončali ostale, kot so žo napraviU z nekaterimi moj?mi prijatelji. Ali nI tako?« Na to nisem poprej pomislil. »Preveč prav imaS,« sem rekel. Straže so naju potisnile v vrsto. Skupine so razvrstili in prešteli med barakami, potem pa so odkorakale iz taborišča. Tu in tam so stražarji potegnili kakšnega u.ietn ka iz skupine za »posebni postopek«. Z nemočnim in obupanim strahom sem opazoval, kako gredo od skupine do skupine. »Svinjski obraz« se je približal naši skupini, preudarno prečital list papirja, me pogledal, se zlobno zarezal in nas pustil dalje. »Hvala bogu!« sem zacepetal. Rane na obrazu so me skelele, ko smo korakali po cesti. Držal sem sc naprej, da bi preprečil raztezanje bolečih mišic. Don je hodil za menoj. Oba sva z novo nujo razmišljala o možnosti pobega. Cez nekaj časa je tiho rekel: »Poslušaj Mae. Domif-lil s?m se. Recimo, da bi pobegnila vsa naša delovna skupina? Vseh dvajset? Japonci ne bi imeli nikogar, da bi se maščevali nad njim.« Pogledal sem na ujetnike, ki so korakali z nama. Bili smo žilav trop obupancev. Bomo zmogli? In lc bomo, kakšne možnosti nam ostanejo, da se pretol-čemo skozi džunglo? »Kam pa naj W šli?« sem zacepetal nazaj. »Morda v Malajo in potem čez na Sumatro?« »Zakaj pa ne kar v Avstralijo?« se je zarezal Don. »Dva tisoč milj? Eden bi morda že zmogel, a vrag si ga vedi, kak*"* £ STRAN G LAS SREDA, 26. aprila 19SI mu i, i o o l n si TELESNA KULTURA PRODAM Prodam avto moped Colibri. Kranj Topoli no Jelenčeva B ln št. 23, 1537 Prodam 3 ha travnika na Mlaki po nizki ceni. F. K., Delavska 39, Kranj 1609 Prodam semensko lucerno ln debeli jedilni krompir. Jože Pe temelj, Mošnje 22, Brezje 1619 Prodam slamo. Kupim obračal nik za seno. Zalog 41 pri Cerkljah 1620 Prodam popolnoma nov vzidljiv štedilnik. Naklo 47 1621 Enodružinsko hišo, takoj vselji-vo, prodam na Gorenjskem — okolica Radovljice. Ponudbe oddati V oglasni oddelek pod »-Lepi kraj« 1622 Prodam nov zapravi ji vček. Ima trde gume, kroglične ležaje in mehanične zavore. Naslov v o-glasnem oddelku 1623 Prodam prašiča, težkega 160 kg fn kravo, kj bo v kratkem drugič teletila. Suha 15, Kranj 1624 Prodam suhe smrekove deske debeline 25, 30 in 50 mm. Ba-šelj 17, Preddvor 1625 Prodam nedograjeno stanovanje v Pristavi. Naslov v oglasnem oddelku 1626 Prodam gumo za tla, velikosti 12,60 m2. Skrjanc Anton, Dorfar-je 31, Zabnica 1627 Prodam telico, 9 mesecev staro. Naslov v oglasnem oddelku 1628 Prodam pianino. Ogled dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku 1629 Poceni prodam nov klarinet. Voglje 42, Šenčur 1630 Prodam še skoraj nov kavč za 22.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 1631 Motor Roller Puch, 125 ccm, v zelo dobrem stanju, prodam po nizki ceni. Ozebek Anton, Železniki 168 1632 Prodam stoječ štedilnik. — Zupančičeva 5, Kranj 1642 Prodam stavbeno parcelo ob cesti Naklo—Tržič. Naslov v ogl. oddelku Prodam glavna hišna vrata z okovjem — macesnov les. Kokri -ca 109 1643 Prodam kravo, ki bo v kratkem tretjič teletila. - Luže 6 1644 Prodam Fiat 1100 E 54. Informacije na telefon Radovljica 306 1645 KUPIM Kupim NSU Primo. 150.000 din takoj, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1641 OSTALO Zamenjam komfortno dvosobno stanovanje v Ljubljani za enako ali večje v Kranju. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod št. 1515 1515 Skladiščnika, po možnosti kvalificiranega trgovinskega delavca živilske stroke, mlajšega, sorejme »ŽITO« za skladišče v Kranju. Ponudbe na »Žito« Cufarjeva 2, Ljubljana 1566 OBVESTILO - Društvo rejcev malih živali na Jesenicah obvešča vse interesente, rejce perutnine, da ima na razpolago vsako sredo ln soboto enodnevne piščance lahke, srednje težke in težke pasme po din 70 za komad. Sprejemajo se tudi pismena naročila na naslov: Valilnica Jesenice, Ilirska 22 1633 Podpisana Govekar Frančiška, Breg 30. Kranj, preklicujem kot neresnično vse, kar sem govorila o Angeli Korclc, Breg 1634 Cenjene goste obveščamo, da Je od 25. do 29. t. m. zaprta gostilna Bencdik v Stražišču zaradi preurejanja prostorov in beljenja. 1635 Starejšo žensko za samostojno daoldansko gospodinjstvo k družini z dveletnim otrokom Iščem. Kopališka 14/E, Kranj 1636 Saldokontistinjo — verzirano, veščo rudi ostale administracije — sprejme trg. pod ietje Knjigarna »Simon Jenko«, Kranj. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na upravo podjetja 1637 Oseba, ki je v nedeljo zvečer odnesla z NSU Prime izpred restavracije Iskre okvir in ogledalo, naj isto ta.koj vrne v oglasni oddelek v izogib posledicam, ker je bila opazovana in poznana. Z. R.. Vorje 23, Medvode 1638 Iščem žensko za 4-urno dopoldansko pomoč pri gospodinjstvu za manjšo družino. Kosilo in lepa nagrada. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takoj« 1639 Solidnemu moškemu oddam sobo s 1. junijem. Naslov v oglasnem oddelku 1640 OBVESTILO Zdravstveni dom, Kranj, obvešča starše otrok, rojenih od 1. januarja do 31. decembra 1960 in za revakcinacijo (t. j. četrte injekcije) letnika 1958 in 1959 ter za zamudnike starejših letnikov, da bo obvezno II. cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju po naslednjem razporedu: Otroški dispanzer Kranj — dne C maja 1961 od 13. do 17.30 ure. Zadružni dom Kokri ca — dne 8. maja ob 7.30 uri. Osnovna šola Predoslje — dne 8. maja ob 8. uri. Zadružni dom Visoko — 8. maja ob 8.45 uri. Osnovna šola Olševek — 8. maja ob 9. uri. Osnovna šola Kokra — 8. maja ob 9.30 uri. Zdravstvena postaja Jezersko — 8. maja ob 10.30 uri. Splošna ambulanta Preddvor — 8. maja ob 11.30 uri. Osnovna šola Trstenik — 8. maja ob 15. uri. Osnovna šola Gorice ob 15.30 uri. Otroški vrtec Golnik ob 15.45 uri. Otroška posvetovalnica Žeje — 8. maja ob 16. uri. Osnovna šola Podbrczjc — dne 8. maja cb 16.30 uri. Zadružni dom Naklo - 8. maja ob 17. uri. Zadružni dom Mavčiče 9. maja ob 7. uri. Drulovka pri Fajfarju - ja ob 7.30 uri. Osnovna šola Zabnica — 9. maja ob 8.15 uri. Otroška posvetovalnica Straži-šče — 9. maja od 9. do 11. ure. Osnovna šola Podblica — 9. maja ob 14. uri. Pomožno cepišče - gostilna Ne-milje — 9. maja ob 14.30 uri. Osnovna šola Besnica — 9. maja ob 14.45 uri. Pomožno cepišče - gostilna Rakovica — 9. maja ob 15.15 uri. Nogometni komentar Spet se je zavrtela nogometna f| nedelja in z njo XVIII. kolo liga-iškega prvenstva. Kranjski Tri-4glav, ki edini zastopa Gorenjsko i v republiškem tekmovanju je bil i v nedeljo gost celjskega Olimpa ^in zaigral neodločeno 0:0. Obema 8 ma'a#moiitvorna 8rc slabo na dnu lest-' m ' i vice ter imata le malo upanja za _ . i obstanek v družbi najboljših slo-8. maja f venskih enajstoric, ki se jim bo letos pridružil še ljubljanski Triglav (Odred). Tudi druga tekma med moštvoma, ki nista preveč na varnem, Novo Gorico in Slovanom in ki naj bi razčistila položaj na repu tabele, se je končala neodločeno, brez gola. Kranjski Triglav ima v naslednjem kolu spet možnost Z občnega zbora HK Jesenice ZAVIDLJIVI USPEHI v ca h delavskem domu na Jescni-je bil pretekli petek JBV©* - dne5^er zbor hokej skega-drsal- \nega kluba Jesenice. Iz poročil je 9. ma-Jkilo moč razbrati, da so bili do-seženi^ lepi uspehi, saj jc hokej-" sko moštvo Jesenic že petič zapored osvojilo naslov državnega prvaka v hokeju na ledu. Zadovoljiv uspeh je dosegla tudi jugoslovanska hokejska reprezentanca na svetovnem prvenstvu, ki so jo v glavnem sestavljali jeseniški igralci. V pretekli sezoni so Jeseničani odigrali 34 tekem, od tega 23 mednarodnih, ostale pa so bile prijateljske ali prvenstvene z domačimi ekipami. Najboljši ljak g. Wolkovski in Jeseničan Otroška posvetovalnica Šenčur ? Grelec sezone je bil Viktor Tišler - 9. maja ob 16.30 uri. J s 75- ki mu sledita Felc z 49 in Osnovna šola Voklo - 9. maja J Klinar z 38 goli. ob 17. uri. f Precej zaslug za doseženo uspe- Osnovna šola Trboje - 9. majaj ,hc, imata tudi oba trenerja, Po ob 17.30 uri. Kmetijsko posestvo Hrastje — 9. maja ob 18. uri. Zdravstvena postaja Cerklje -11. maja od 8. do 10. ure ordinacija, od 10. do 12. ure cepljenje. Osnovna šola Senturška gora -11. maja ob 16. uri. Osnovna šola Zalog — 11. maja ob 17.30 uri. Osnovna šola Velesovo — dne 11. maja ob 18. uri. Starše obveščamo, da popolno cepljenje zajema letos tri injekcije, ki jih bodo otroci dobili v razdobju šestih tednov; še eno injekcijo pa bodo dobili prihodnje leto. S seboj je prinesti vabilo in izkaznico o cepljenju. CEPLJENJE JE STROGO OBVEZNO! Tiste starše, ki imajo bolne otroke, opozarjamo, da pravočasno preskrbe potrdila in jih predlože na cepišču, ker se bo sicer V nedeljo Škof ja Loka II : Javornik Kranj — Odbor za ko.šarko pri okrajni zvezi za telesno vzgojo v Kranju prireja v nedeljo prvenstveno košarkarsko tekmo I. kola gorenjske lige. Na igrišču TVD Partizan v Skofji Loki se bosta ob 10. uri srečali ekipi Skof ja Loka II in Javornik. Predtokma bo j ob 9. uri med pionirji iz Škofje Loke in Javornika. Diplome najzaslužnejšim športnim delavcem Kamna gorica — Preteklo nedeljo je bil v Prosvetnem domu v .Kamni gorici redni letni občni " zbor TVD Partizan Kamna gorica. V poročilu, ki ga jc podal predsednik društva Lado Kržiš- Matko Modja. Omeniti moramo tudi pionirsko hokejsko šolo v minuli sezoni, ki jo je uspešno vodil tovariš Pogačar. Kot so v razpravi poudarili, je nujno, da bi jeseniški hokejisti še napredovali, da dobijo umetna drsališča še ostala moštva v Ljubljani, Mariboru in Celju. Razen tega pa bi bilo potrebno na Jesenicah umetno drsališče pokriti. Na občnem zboru so nekaterim starejšim igralcem podelili priznanja. Prvenstvo modelarjev rekord Na republiškem prvenstvu letalskih hitrostnih modelov v okviru pionirskih iger v Kamniku so bili ob sodelovanju 48/tekmovalcev iz Ljubljane, Maribora, Sežane, Bleda, Litije, Kamnika in drugih krajev doseženi doslej najboljši rezultati v Sloveniji. Dosedanji slovenski rekord 123 km na uro je bil kar večkrat presežen. Član Aero-kluba Bled Miha Bencdik je dosegel 134 km, nadvse uspešen pa je bil Stane Rozman iz Ljubljane, ki je dosegel najprej rekord 151, potem pa 169 km in osvojil prehodni pokal. Organizacija tekmovanja je bila vzorna, kar je zasluga požrtvovalnega organizatorja kamniškega modelarskega športa tov. Jožeta Juvan-čiča. Moštvo jeseniške Železarne prvo V nedeljo, 23. aprila, je bilo v jeseniški komuni končano tekmovanje za jugoslovanski pokal v šahu. V tem res množičnem na- nik, je bilo rečeno, da^ je b:lo stapu šahistov so sodelovali pio- društvo s 64 člani in članicami izostanek smatral kot neopravi- i dokaj dclavno in ^^r^ pred čen. Prav tako opozarjamo star-Še, ki ne bodo pripeljali otrok brez opravičljivega vzroka na cepišče, da so kazensko odgovorni po določilih Splošnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Uradni list FLRJ, št. 13/50). Starši, ki iz kateregakoli vzroka niso prejeli poziva za cepljenje za otroke, rojene leta 1960, 1959 in 1958, naj jih kljub temu pripeljejo na cepišče po gornjem i razporedu. ^ i TEK OKOLI JESENIC V okviru X. jubilejnega mladinskega festivala razpisuje Občinski komite LMS Jesenice tele »40-letnice« okrog Jesenic, ki bo 27. aprila ob 17. uri s startom pred gimnazijo na Jesenicah. i Tekmovanje je ekipno, katero sestavljajo trije Člani, ki morajo prispeti na cilj skupaj. Tekmovanje bo za naslednje kategorije: člani, mladinci, rojeni 1942 in pozneje, pionirji, roj. 1946 in pozneje, članice, mladinke, rojene 1942 in pozneje, pionirke, rojene 1946 in pozneje. Zmagovalne ekipe prejmejo po-i kale. Prijave sprejema prireditveni i odbor eno uro pred tekmovanjem. (| Je V petek, 28. aprila Pravico nastopa imajo športne in vse ostale organizacije. Vse eventualne informacije do- vsem na atletskem področju. Težave imajo največ zaradi pomanjkljivega telovadnega orodja in neurejenega igrišča. Zato so sklenili, da bodo nadaljevali z deli pri ureditvi igrišča. Na zboru so najzaslužnejšim Članom podelili pismene diplome. Te so prejeli Janez Šolar, Anica Potočnik in Cilka Bertoncelj. Strelišče bodo gradili Šenčur — Na zadnji seji strelske družine »Janko Mlakar« v Šenčurju so izdelali obširen program dela. Izvedli bodo celo vrsto družinskih in meddružinskih tekmovanj s sosednjimi družinami, in sicer z zračno in malokaii-brsko puško. Strelska družina v Šenčurju je še mlada, vendar zelo aktivna. Ker nimajo svojega strelišča so sklenili, da ga bodo pričeli graditi v gramoznici, nedaleč od vasi. Naročnike in bralce obveščamo, da bo prihadnja — l prvomajska — številka izšla nirji, mladinci, člani gospodarskih in družbenih organizacij, Svobod, pa tudi člani JLA z mejnih postojank. Od skupno 72 sodelujočih moštev, se jih je v finalu pomerilo 8. Zmagalo je moštvo Železarne Jesenice v postavi: Kočevar, Lan-gus, Strumbl in Rabič, ki bo zastopalo Jesenice v nadaljnjem okrajnem tekmovanju. Nedeljski uspeh pionirk Križe — V telovadnici TVD Križe so se minulo nedeljo pomerile v orodni telovadbi pionirke iz Križev in z Jesenic. Kazalo je že, da se bo tekmovanje zaključilo z zmago Jesen ičank, ki so bile že takoj v začetku v prostih vajah boljše od svojih nasprotnic. V nadaljnjem tekmovanju, v vajah na bradlji in preskoku čez konja, pa so pionirke iz Križev, čeprav z majhno razliko prednosti v točkah, zavodile in si tako priborile pokal gorenjske lige. žire o e l i smo bite na Občinskem komiteju LMS | SJLSL.'f'.fE!?^ ameTiški film Jesenice. Obč. komite LMS Jesenice <© Občinski sindikalni svet v Radovljici priredi v počastitev delavskega praznika 1. maja hi 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov v kino dvorani v Radovljici — in sicer v četrtek, 27. aprila zvečer — koncert vokalnega okteta A. T. Linharta. Na sporedu aprilaf bodo partizanske, narodne in OBVESTILO Solstki center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v Skofji Loki obvešča gospodarske organizacije in posameznike, da prireja tečaje za: priučevanje za delovno mesto ,za kvalifikacijo in visoko kvalifikacijo v kovinski stroki in obrti lesne stroke. Za novo prijavljene kandidate se bodo pričeli tečaji za vse tri stopnje strokovne izobrazbe dne 4. septembra 1961. Tečaji se bodo vršili v popoldanskem času. Prijave pošljite na gornji naslov do 20. avgusta 1961. Kino Kropa: 27. aprila italijanski film DEČEK V KRATKIH HLAČAH ob 19.30 uri Bled: 27. in 28. aprila jugoslovanski barvni film EDINI IZHOD. Radovljica: 26. aprila zapadno nemški film PRFOKS ob 18. in VRTOGLAVICA Kranj »STORZlC«: 26 ameriški film NEMIRNA LETA i umetne pesmi ter recitacije, ob 15., 17., 19. in 21. uri ter mati-i Minulo nedeljo so jeseniški neja istega filma ob 10. uri, 27. a-i harmemikaši, člani tamkaj snega prila francoski film PREVARAN-i obrtniškega društva, izvedli pri TI ob 15.. 17., 19. in 21. uri ter i »Jelenu« v Radovni samostojni •matineja istega filma ob 10. uri,i koncert, na katerem sta pela 28. aprila domači film NOCl INi Francka Sredenšek in Jože Niš-JUTRA ob 10. uri, francoski filmi man. Nad izvajanjem, ki ga je PREVARANTI ob 15., 17., 19. in, 21. uri. Letni kino »PARTIZAN«: 26. in 27. aprila francoski film PSEVA-RANTI ob 19.30 uri, 28. aprila domači film NA SVOJI ZEMLJI oh 18. in 20. uri. Stražišče »SVOBODA« prila domači film NA ZEMLJI ob 18. in 20. uri. Primskovo »TRIGLAV« 27. a-SVOJI 27. o- vod;l France Sredenšek, so bili obiskovalci zelo zadovoljni. V Podbrezjah imajo v Kulturnem domu klubsko sobo, ki jim hkrati služi tudi kot telovadnica. Na raznih predavanjih, ki jih pripravlja Delavska univerza in pri gledanju televizijskih oddaj, se navadno zbere okrog 50 ljudi. Pri nabavi televizorja so člani društva pomagali s prostovoljni- popraviti svoj plasman. V tekmi s šišensko Ilirijo, ki jo je premagal v jesenskem delu, mu zmaga verjetno ne bo ušla. Največ, 13 tekem, je v Gorenjski podzvezni nogometni ligi odigrala kranjska Planika, lanskoletni okr. prvak, vendar je od teh le štiri odločila v svojo korist. V starem slogu je odigrala samo prvo tekmo, ko je premagala moštvo Jesenic. Jeseničanom pa prav ta poraz dela sive lase, ko se sedaj, tri kola pred koncem prvenstva, skupno s tremi moštvi potegujejo za p. /o mesto v podzvezi. Po nedeljskem kolu je to mesto prevzela enajstorica Partizana iz Sk. Loke ,ki pa je teoretično še vedno eno točko za Tržičem, saj ima slednji tekmo in točko manj. — Mladosti, ki je skozi spomladanski del tekmovanja vodila na lestvici, so se v nedeljo Jeseničani maščevali za poraz po protestu v jeseni. Tako je kranjski ligaš zapravil priložnost za osvojitev prvega mesta, če ne bo zadnje besede izrekla šele tekma med Tržičem in Mladostjo v zadnjem kolu. Sicer pa je v nedeljo zmagala Skof j a Loka nad Prešernom in Naklo nad Planiko. Pred nedeljskim kolom, v katerem bo brez dvoma najzanimivejše srečanje dveh kandidatov za prvo mesto — Tržiča in Jesenic v Tržiču, je stanje na lestvici naslednje: Sk. Loka 12 8 3 1 46:15 19 Tržič 11 8 2 1 54:15 18 Mladost 12 8 2 2 38:13 18 Jesenice 11 8 1 2 57:16 17 Planika 13 4 0 9 23:45 8 Naklo 12 2 1 9 24:45 D Šenčur 11 2 1 8 11:70 8 Prešom 12 2 0 10 27:61 4 Pravni nasveti P. V. ŠKOFJA LOKA VPRAŠANJE — Iz družinskih razlogo* ste se zaposlili, sami preživljate otroka, ali boste upravičeni do otroškega dodatka z nastopom službe? ODGOVOR — V skladu s 27. členo« Uredbe o otroških dodatkih (Uradni Vat FLRJ, št. 36/55) pripada delavkaro-mate-ram otroški dodatek od dneva nastop* iluj' če same preživljajo svoje otroke. Vx .1AŠANJE — Koliko znaša družinska pokojnina, če imate 15 let delovne dobe. ODGOVOR — V skladu z 69. členom Zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 51/57) bo v vašem primeru znašala pokojnina 40 odstotkov okojninske osnove. M. N. JESENICE VPRAŠANJE — V kolikem času po odsluženju vojaškega roka sc morate zaposliti, da vam delovna doba ni bila potrgana za otroški dodatek. ODGOVOR — V skladu z 31. členom Uredbe o otroških dodatkih (Uradni lis* FLRJ, št. 36/55) se morate zaposliti » roku dveh mesecev po odslužitvi vo)*" škega roka. V. J. ŠKOFJA LOKA VPRAŠANJE — Sin je star 12 let; kef je zbolel, vas zanima, koliko dni lahko ostaneta doma zaradi nege. ODGOVOR — V skladu s 33. členom Zakona o zdravstvenem zavarovani«« (Uradni list FLRJ, št. 51/54) vam pripao* nadomestilo plače za nego obolelega otroka do največ 7 dni. P. Ž. ŠKOFJA LOKA VPRAŠANJE — Ali se vam sodelovanj« ,z NOV pred 15. letom starosti šteje T aro X Mi S K MS V K Izven konkurence ima Triglav B 5 točk iz 12 tekem. Začelo se je mednarodno prvenstvo f železničarjev v I^JggtggS^ namiznem tenisu |>so v vasi Andrej nad Zimnceiri Bled. 25. aprila - Danes dppol-f"8^ ?rC;' ^ffjj dne ob 10. uri je bilo v dvorani r Kazine na Bledu slovesno otvor-jervo mednarodno namiznoteniško prvenstvo železničarjev. Ob tej priložnosti je zastopnik mednarodne športne federacije v namiz-. nem tenisu pozdravil 82 tekmo- j strupitve z alkoholom valcev iz 14 evropskih držav inr številne goste. Predstavnik Ob-9 Smrtma nesreča činskega ljudskega odbora Bled,* TrŽiČU prejšnji dan popoldne se je tak" opil. da je obležal v dežju na poti. Vaščani so ga prenesli na bližnji skedenj, kjer je popil še približno pol litra žganja.' Zdravnik je ugotovil, da je umrl zaradi za- Bogdan Sranca, pa je v imenu ( gostitelja zaželel tekmovalcem t dobro razpoloženje in uspeh pri1 tekmovanju. Takoj po otvoritvi se* je začelo tekmovanje v obeh dvoranah Kazine. Najboljši so mladi šahisti iz Vranje peči Kamnik - Okrog 100 mladih šahistov kamniške^ občine je tekmovalo v okviru pionirskih iger. Med 22 ekipami iz vseh šol so na splošno presenečenje odnesli največ zmag šolarji hribovske vasice Vranja peč. Osvojili so prvenstvo med mlajšimi pionirji in pionirkami ter med starejšimi pionirkami, medtem ko so šolarji juy.ne osemletke zmagali med starejšimi pionirji in mladinci. Med mladin-^, kami pa je brez konkurence zma-\ gala ekipa Doma invalidne mladine. Dvoboj Kamnik : Kočevje 24. aprila ob 18.45 je prišlo * Tržiču do hude prometne nesreče. Zaletela sta se voznik tovornega avtomobila S-12214 C. F. in motorist K. C. iz Loke nad Tržičem. Tovom? avto je zavil na odcep1-1 Proletarske ulice v levo in to V trenutku, ko je z nasprotne smeri glavne ceste pripeljal motorist. — Motoristu Je popolnoma zaprl p naložen z raznimi pijačami, namenjeni za planinsko postojank0 Dobrča. Vprego jo opravljal J-c* i)iz vasi Palovče pri Tržiču. Kočevska gimnazija je sprejela (> J- P- jc star Sele 18 let in nima program tekmovanja med njiho-i vozniških Izkušenj, niti VOzrrišKf* vo gimnazijo ter kamniško. Tek-i ga izpita. Zaradi prehitre vožnJ movali bodo v učnem uspehu in i je na slabo preglednem ovink v najrazličnejših športnih pano-,(trčil v vorožni voz, ki ni im_ gah. Športna tekmovanja bodo 11. .> predpisanih luči, s tako silo, maja v Kamniku, 31. maja pa v (je odtrgal zadnje levo kolo n kočevju. Tekmovali bodo v ko- avprežnem vozu. Materialna £ko°£ šarki, odbojki, namiznem tenisu, (znaša na obeh vozilih pribhžn nogometu, šahu in v raznih at-J 50.000 din, telesnih poškodb letskih panogah. prila francoski film PREVARAN-i mi prispevki. TI ob 18. in 20. uri. Duplica: 26. aprila ameriški barvni film IZREDNI NASMEH ob 18. uri, 27. aprila isti film ob 20. uri. Kamnik: 26. aprila amer. film BEG V OKOVIH ob 20. uri, 27. a-prila isti film ob 17.15 uri, 28. a-prila jugoslovanski film PREDSEDNIK" CENTERFOR ob 17. in 20. uri. <^ Na Jesenicah je 1700 gradbincev, ki delajo v gradbenih podjetjih, Podjetje Gradiš ima zaposlenih 400 delavcev in ima tudi največ gradbene zmogljivosti na Jesenicah. Trenutno gradijo več objektov v železarni in prav tedaj opravljajo zaključna dela v hali valjame 2400 ter nadaljujejo z gradbenimi deli v žični valjarni na Jesenicah. KRANJ, 25. aprila - Včeraj se je v Kranju na dvorišču A* Kranj pripetila lažja prometna nesreča. Osebni avtomobil Fi»* J*7 je pripeljal po Koroški cesti in hotel zaviti na dvorišče AMD Pred vhodom pa je bilo na desni strani prislonjeno kolo. Voznik av»*^ mobila se mu je hotel izogniti in nesrečno zapeljal v čistilnico f 1,'ev, ki stoji na levi strani vhoda na dvorišče. Škode je bflo baraki in na avtomobilu za okoli 6.000 dinarjev. ^35454