GLAS NARODA My fa list slovenskih delavcev v Ameriki, 75*000 TKLEFON: GHelsea S—3878 No. 68. — Stev. 68. Entered m Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Offios at New York, K. Y„ nndar Act of Congress of March 3. 1879. __NEW YORK, MONDAY, MARCH 23, 1936 -PONEDELJEK, 23. MARCA, 1936 TELETOM: CHelsea Volume XLIV. — Letnik XUV. POPLAVLJENCEM PRIMANJKUJE PITNE VODE IN ZiVlL Francija povsem pripravljena na novo vojno DR. CONDONA OPAZUJEJO PODONAVSKA KONFERENCA Dr. Condon in Haupt- j Konferenca se je pričela mann sta se poznala še v soboto v Palazzo Ve- nezia. — Avstrija želi sodelovanje Male an-t ante. RIM, Italija, 22. marca. — Italijaiisko-avstrijsko-madžar- >ka konferenca se je pričela v soboto. Italijo zastopata Beni lo Mussolini in podtajnik zunanjega urada Fulvio Suvieh, Dogodki v Afriki se na- LAHI VIDIJO KONEC VOJNE pred odvedbo. — Videla sta se pogosto v neki restavraciji. TREXTOX, X. J., 22. marca. — Hauptn.aimovi zagovorniki l>reiskujejo, kaj je resnice na sporočilu, da sta se profesor dr. John Condon in Ilaupt-iriann pogosto videla v neki restavraciji v- Bronx u, še p red no je 1 > i t odveden Lindbergh o v sin. Kot je bil Hauptmannov glavni zagovornik Lloyd Fisher obveščan, je bila to restavracija Fr-xlericka Hahna blizu Ifauptniannovega stanovanja v Brt,nxu. Haupt mann je pogosto prihajal v to restavracijo iurrat karte. Tudi dr. Con- dtn je mnogokrat prišel. , . . . . . .. !2» New York, Monday, March 23, 1936 THE hA ltd EST SLOVENE DAILY IN U. 9. "Glas Naroda" (a Corporation) Owned and Published by 8LOTKNIC PUBLISHING COMPANY Fruk Sakaer. President L Benedlk, Treat. Place of buaineaa of the corporation and addresses of above officers: 21« West 18th 8«net, Pswgh ef Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice ef the People) IasM ttt.7 Daj Except Sundays and Holidays Za celo leto relja u Ameilko in Kanado ..................... $6.00 Za pol leta....................$3.00 Za &*rt leta ..................$1.50 Za New York za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement Dopisi brex podpisa in onefmosU se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poMljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bi val i Me naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "Glas Naroda** Izhaja vsaki dan izvzemft nedelj in praznikov "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CKrtsea 3—3878 GONJA PROTI TUJEZEMCEM Iz Slovenije* Gonja proti tujczenieem j«, nekakšen patent ameriških* stoprocentncžcv. Gotova vrsta časqj>isov z dneva v dan dokazuje ameri-J škemu narodu, tla so tujezemci krivi, da še ni depresija končana, lu tei jim odjedajo kruli. Pravijo tudi, da tvorijo tnjezemc--i velik odstotek zločinskega sveta. Take in ulične trditve pa izzvenc \ zahtevo: — Ven ž njimi! Amerika Američanom! Tem hujskačem jf* sijajno odgovoril colonel Daniel Mac-('ormaek, komi-ar za priseljevanje in naturalizacijo. Pred dobrim tednom je imel v New Yorku govor, v kateri«! je haš nasprotno povedal. Najprej je ščuvaloem dokazal, da številke, s katerimi podpirajo svoj«' dokaze, niso točne. Tako naprimer ni res, da je v Združenih državah sedeili milijonov jietstotisoč tujezemeev. V re>niei jih le le nekaj več kot štiri milijvie petstotisoč. Vsledtega ni res, da je zaposlenih šest milijonov tujezemeev, k odjedajo haš tolikemu številu Američanov kruh. S«' holj zmotna je trditev, da dobiva poldrugi milijon tujezemeev relief. Med tujezemci jih je komaj en milijon starih 21 do :10 let. V s* drugo so starejši. Co primerjamo te uradne ]>odatke s podatki, ki jili navaja tnjeem sovražno časopisje, lahko spre-vidimo, v kakšni meri "ogrožajo" tujezenaei ameriško delavstvo. Isotako napačna je trditev, da je število zločincev med tujezemei sorazmerno znatno večje kot pa med tu rojenimi Američani. MaeCormaek je dokazal, da je haš nasprotno res. Podatki priselniškega komisarja jasno kažejo, da se šču-vači po-lužujejo napačnih številk. Toda to jih ne moti in jih ne bo molilo. Krivdo oziroma odgovornost za sedanjo mizerijo je pač treba nekomu naprtici. Najlažje se jo naprti tujezemeem. Depotracije so že na dnevnem redu, za kar skrbe razne roakeijonarne organizacije. To pa ni dovolj. V kongresu je zakonska predloga, ki določa, naj bo vsak tujezomee — četudi je natural i zi ran — deportiran, ako se prekrši proti postavi in morali. Ščuvanjc se bo torej nadaljevalo. Stoprocentneži se ne bodo bojevali s poštenimi sredstvi. MacCorinackova odkritja jamčijo, da se ne bodo. Njim je vsako sredstvo dobrodošlo. Prosvitljenei in naiprednjaki bodo imeli v kongresu precej dela, če bodo hoteli poraziti zgoraj imenovano (Cool i d ge-Kerrovo) predlogo. In poraziti jo bo treba, ne toliko zaradi tujezemeev, pač pa zaradi dežele same. Kajti če ižžene tujezemce, ne bo izgnala ž-njimi samo producentov in delavcev, pač pa tudi odjemalce. In baš v sedanjem času se Amerika ne more postavljati, da ima preveč odjemalcev. UBOJ PRI VOJNIKU CELJE, 9. marca. — V nedeljo je kovaški pomočnik .Jakob Velko napadel 25-1 e t nega delavca Jožefa Blaznika iz Vin pri Vojniku in ga zabodel z nožem v glavo. Blaznik je dobil hude zunanje in notranje poškodbe. Prepeljali so ga takoj v celjsko bolnišnico, kjer pa je že davi izdihnil, ne da hi bil prišel k zavesti. DOMAČIJA ZGORELA POLJf ANE, 10. marca. — Koroščeva gospodinja v Raz-gorju pri Slovenski Bistrici je šla te dni obiskat v bolnišnico svojega moža. Zato jo za ta dan naprosila svakinjo Koroščevo Pavlo iz Spodnjih Laž, da popazi na dom in otroke. Ko je svakinja zjutraj mesila testo za kruh v sobi, so se vnele saje in vsa kuhinja je bila v plamenu. Leseno tramov je je tlelo dalje in okrog 11. ure je začela goreli vsa hiša. Ogenj se ni dal več pogasiti, zlasti ker vode ni lili-j zu. Tako je vsa hiša z gospodarskim poslopjem vred zgorela do tal. DRAVELJSK.I POZl-GALEC I.H BI-JAXA. 10. miircn. — Dopisu lati. Nezadovoljen je. Tudi ni prave pameti, pač pa nagle jeze. Usodne noči sem se okoli 1.30 zbudil in zapazil silen svit. Gorel j«1 skedenj. Živino smo rešili. Požarni zid med hlevom in hišo je preprečil, da ni še hiša zgorela. Videl sem nekega moškega, kako je bežal od poslopja." — Požigalec Tone je naslednji dan taval po Ljubljanskem polju in ga je naposled policija prijela, pa je takoj priznal, da je požgal. Olisojen je na 10 mesecev strogega zapora. POD VLAK JE SKOČIL LITIJA,!). marca. — Na progi med Litijo in Savo s«' je danes popoldne odigral grozovit prizor. Ko je osebni vlak odpeljal z litijske postaje proti Zidanemu mostu, je strojevodja opazil, da sedi na zapornici ob cesti, ki pri tako imenovanem Ravbergrabnti prekriža progo, neki moški. V trenutku ko se j«' vlak približal križišču, se j«' neznanec bliskovito pognal s pregraje pod lokomotivo. Vlaka seveda ni bilo mogoče ustaviti in kolesje je neusmiljeno razinrcvarilo neznanca. Odrezalo mu j«* glavo, zmečkalo oprsje in je brezoblično krvavo maso vleklo še nekaj časa seboj. Strojevodja je kmalu u-stavil, a ko so videli, da ni pomoči, je vlak nadaljeval vožnjo. Naši v Ameriki Draveljčan Tone Peterca, 39-leten oženjen delavec, je bil pred malim senatom obtožen Skolnjen In " tragičnem dogodku je bil ob- zločinstva požiga, begajočili oči je sledil razpravi. Delati noče, od doma jra pode. V utemeljevanju navaja obtožnica, da je obtoženec 29. januarja ponoči v gospodarskem |k>-slopju svojega brata Franceta zažgal slamo. Požar je uničil gospodarsko poslopje, obstoječe iz šupe, skednje in hleva ter mu povzročil do 80,000 Din škode. Oenilna komisija dveh zavarovalnic pa je priznala posestniku Francetu Petereu le okoli 32,000 Din škode. Nekoliko jecljale, vendar odkrito se je toženi zagovarjal: "Vedno so me doma podili. Nimam tam nič opraviti. Brat France je mi izplačeval za doto 10,000 kron, ko je leta 1921, prevzel posestvo, ki je vredno milijon. Večer poprej sem prosil za večerjo, pa so me zapodili. Iz jeze in maščevanja sem bratu zažgal." Priča brat France Peterca je živahno opisal družinske razmere tako-le: "Vedno sem bil v strahu. Že dve leti je grozil, da nas pobrje ali nam zažge. V najboljših letih je, pa noče de- Važno za potovanje. Kdor jo imum/m potovati v štori kroj oti dobiti hog* Od tam, je potrebno, do * poučen v vseh etvorek. Vdod noto dolgoletne §krnim jo Vem eamoremo doti nojboljio poj—nOo in tudi «m potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobno i» hitro. Zato oo oaupno obrnite m mi m «m pojaemim. Mi prookrbim* vm, bodOi prošnje oa povratna dovoljenja, potne hote, vrnejo m optok ve, kar jo m potovanje po-I rebno v najhitrejšem čutu, in kar jo veščen službujoči uradnik na litijski postaji in prihiteli so o-rožniki, ki so veleli prepeljati žalostne telesne ostanke v mrtvašnico na Savi. V pokojniku so spoznali 32-letnega bivšega rudarja Jožefa Ziberta iz Trbovelj. Ziliert se je bil priženil na Kobiljak. kjer je pred tremi leti kupil posestvo. Letos ura je pa zadel silovit udarec: 15. februarja je bil reduciran pri rudniku in odtlej je zaman iskal zaposlitve. V ponedeljek je Šel znova poizvedovat v Trbovlje zavoljo dela. a ko so era zavrnili, je obupal. Zapustil je ženo in dveletnega odtroka. JANKO TAVČAR JE UMRL MARIBOR, 10. marca. — V Počeliovi je preminul v starosti 64 let znani industrijec Janko Tavčar. Pokojni je bil dobrodušen in Širokogruden značaj. Politično je bil svoj čas precej aktiven in je bil med voditelji mariborske radikalne organizacije. AJew York, X. Y. Slovensko pevsko društvo "Slovan" je zopet dobilo priložnost, da more nastopili na največji radio postaji National Broadcasting Co. (WEAF) in sicer 10. aprila ob 6.15 do 6.30 zvečer. Ta dan sicer, ni prav posebno primeren, ker je ravno Veliki petek. Toda vpoŠtevati je treba, da ta postaja oglašuje največje trgovine in podjetja in je njeno prvo načelo "business." New York ima mnogo radio postaj, pa le malo jih je, ki imajo svoje omrežje raztegnjeno po vseh Združenih državah, Ka nadi in drugih ameriških državah. Manjše postaje so '"Slovanu" vedno na razpolago, toda se jih ne mara posluževati, ker bi bilo mogoče slišati samo nekaj s#to milj od New Yorka. Ker pa je prejel "Slovan" iz vseli krajev Združenih držav in iz Kanade več sto prizualnih pisem za svoje ]>et je 3. aprila lanskega leta s prošnjo, da bi po radio pel še večkrat, zato se je tudi sedaj oprijel te prilike navzlic Velikemu petku in bo zo-jiet zapel več narodnih p«*smi in tudi eno postnemu času primemo. Neugodno pri tem pa je tudi to, da naši rojaki v Greater New Yorku prvih pet minut našega petja ne bodo slišali, pač pa po vseh drugih krajih, kamor seže omrežje National Broadcast "mg Company. Ostalih deset minut pa bodo slišali tudi Newyorčani. Tako nas je obvestila radio postaja. "Slovan" se je zadnje čase naučil mnogo narodnih pesmi, pa četudi so narodne, so pri vsem tem nekaj novega. Zato skoro moremo reči, da bodo pesmi nekaj prav posebnega. Našim rojakom, ki se zanimajo za "SI ova novo" petje, bi pri poročali, da olives te radio |x»-staje v svojih krajih, da se tedaj zvežejo z National Broadcasting Com pa n v v New Yorku. Na tem mestu naj bo tudi omenjeno, da priredi "Slovan" zelo zanimivo iirro <4Stari irre-hi" 26. aprila v Slovenskem de je, da ne bi mene >matrali za lore m a na namesto njega. Vsaka izpolnjena želja ji' tudi — izgubljeno upanje. V Cleveland je prišla vest, da se je v Georgiji smrtno ponesrečil rojak Valentin Stein-berger. Padel je s trucka in podlegel poškodbam. Zapušča ženo in tri otroke. Doma je bil iz Kutežovega pri Ilirski Bistrici na Primorskem. ★ A' Sheboygan, AVIs., -e je do smrti pobil na leilu rojak Anton Lijaž. Doma je bil iz vasi Orehek v novomeškem okraju. * V jugoslovanskem radiopro-gramu, ki se oddaja vsako ne-oeljo voji garaži velik napis : Kje si dobil petdeset tiso-3 dolarjev Napis je dal odstraniti, toda naslednjega jutra se je zopet zablestel na garaži. In tretjega jutra zopeL Pazil je in stražil, pa ni nič pomagalo. Zlobneža ni mogel izslediti. Slednjič je dal v liste debelo tiskan oglas: 44Kdor mi pove dotičnika, ki maže neslane opombe na mojo garažo, dobi petsto dolarjev nagrado. — To bi) pomagalo, — je pomislil ter legel pomirjen spat. Naslednjega jutra bi ga pa kmalu vrglo znak. Na garaži se je namreč blestel napis: — Kje si dobil petdeset tisoč petsto dolarjev? ★ Niso najbolj nepravični ljudje, ki rajši odpustijo majhno hudobnost nego veliko neumnost. -k V petek je bil prvi pomladni dan. Citatelji naj ne zamerijo, če mu nisem napisal slavo-speva. Pomlad v naravi ne zaleže dosti, če vlečejo po dušah jesenske sape. B rife h&^mJLs^. ••»Las a? a R D D I " New York, Monday, March 23, 1936 TEM LARGEST 81 JO VENE TTA1L7 7XV.9.ZL KRATKA DNEVNA ZGODBA JAPONSKI RIBIC IN MORSKI PES kaj rasa so jo divjo premetavala na vodi, nato pa so postajale kretnjo vedno jmoasnejše in o-iiromno telo so je pričelo tresti v smrtnih kreih. Še nekaj divjih udarcev z nožem in zverine j<* bilo konec. S hitrimi zamahi ji je ribie odrezal plavut i. ji preparal trebuh in tako Usti so objavili razburljivo zati valove v smeri proti ladji, dogodivščino, ki se je lansko le- V ustih je držal dolg špieast to pripetila na daljnem Japon- nož. Morski pes je medtem o-skem v biižini pristanišča Osa- pazil dečka. Tudi ta jo zagle- e mu Široko inlprle oči. ni Tihi Ocean je fmtni^ku - M«»<| ribičem in morskim ladja ''Aurora** bližnla japon- |i.(mi si- j«- vnela tekma v pla->ki obali. Zaradi bližnje kop- vanju na življenje in -mi t. Pone zemlje je nastalo na ladji ve- Šast jo bila sicer dvakrat toli-! končal strašni boj. liko vesolje, folijska go«lba ko oddaljena od dečka kakor! Z ladjo so jo oglasilo navdajo igrala poskočne melodijo, vsi ribič, toda so jo tudi več ko j šeno vpitje zmagovalca. Ta pa potniki pa so se gnetli pri dvakrat hitreje približeval i napol mrtvi deček krčevito oprijel. Mornarji so jo previdno potegnili kvišku in deček -><• ie znašel v materinem naročju. na LJUBICA ABESINSKECA CESARJA UMRLA rob ograjo in padel v morje. Na ladji je nastalo , zakaj ' . ... mrtvo na postelji v \ddi-s Ababa. Pa Na čelu abesinskih čet jo našla junaško smrt cesarjeva fti-M iitka lejia Aster Mangača. Tako jo postala nekakšna zamorska Devica Orleanska. Toda v resnici jo bila Aster skoraj l>el«' polti, pa tudi njena smrt ni bila tako junaška, kakor moleli iz ladje, ter poskušal j morski pes je ž«- planil proti j ^l' . ( i v obdržati nad vodo, toda toliko nj«-mu in /.a las je manjkalo, da 11,1 ''' <1( [} .. . , . , ga ni ztrrabila velika neusmilje-l nj<:»o življenje so bistveno Čeljust. j razlikuje od življenja Device moči revček ni imel, da bi se potegnil kvišku. Mornarji so brž pripravili pleteno lestvo in jo spustili v morje. Tedaj pa so z ladje opazili nekaj strašnega, da je tudi najbolj hladnokrvnim zastala kri v žilah. Kakšnih UM> metrov od ladje je nekaj šinilo iz morskih globin; velikansko, kakšnih 't metrov dolgo telo z ogromnim gobcem in repom ... S krepkimi sunki se jo pošast, ki ni bila nič drugega kakor strah in tre-pft vseli morij — morski pes, približevala ladji. Kriki groze so pretresali ozračje. Ali bo pošast opftzila dečka, ki so jo z zadnjimi močmi oklepal klina in se zaman poskušal okleniti pleteno lestve, po kateri bi ga lahko potegnili kvišku. Nihče na ladji so ni upal skočiti v vodo, da bi dečka spravil na lestev. So nekdo jo opazil nevarnost. Med tem dogodkom so je ladji približal ribiški čoln, v katerem je stal pri jadru japonski ribič. Medtem ko so na ladji vsi samo kričali, *o ta preprosti ribič ni dolgo obotavljal, ko jo opazil nevarnost. Skočil je v morje in pričel s silovito naglico re- < z nekaj hipov so je -p:»t pok J za I na površini, pot je držal nož, ki ira je pre j v ustih, v desni roki. Zverina ga ni opazila. Pognal so jo najprej in zadel pošasti nekaj silovitih sunkov, nato pa se brž ...- Orleansko, kajti Aster je živo-ribic 4 zgledu francosko y0j!a bolj po j kraljevo ljubice Madame do Pompadour. K«> ji je bilo 10 let so jo omožila z rasom tilio-tačo, sedanjim vojnim ministrom, ki ji* bil nekaj časa abo-sinski poslanik v Parizu. Aster umaknil nazaj in se potopil. .... , „ . , r. • • Tii" i- • i I*1 bila sestra rasa Sej uma. \ Averma ie zaradi boloein zdivja. . . , , , iv • * i • t 'Parizu so ie izredno nadariona la. Divje ie udarjala z repom, . , • . , - , t , • Abpsmka pnueila razkošnemu okrog sobo, morie okrog nie pa . ' i v-i , ' in razuzdanemu življenju, vsak le pordečila kri. „ . . , , . «, t* -. • • • -- , vceer so io videli v elegantnih Ada km se ie ribioeva roka z v „ . ... . ! i i .-i i iioomb lokalih na Montmartru nožem poknznht iz v«xle tik ol> V nedeljo popoldne so pokopavali pri Sv. Ivanu blizu Go-rice posest. Franca Curgaja. Pokojnik je bil mod vojno na Si>et neka j šihiih V Parizu so govorilo o težkih [moškem bojišču in ko se je vojna . ].on(-a]{1^ prinesel domov tri 18 Naslednjega jutra se ji* zbudila Vera precej zlo volje. Slabo je spala in imela neumne sanje. Razun tega so jo neprestano motili pri toaleti: najprej Ivana, ki je hotela (pospravljati, potem Agata z besedami: Ali še vedno nisi gotova, Vera ' V-i smo že v strahu; saj bo kmalu dvanajst." Pa tudi res ni mogla nikamor naprej. Sama je morala priznati, da jo raztresena. "Oli. ta neumni sen I Njega Svetlost v boju z njenima ruskima česti-eema — prebedasto. Nič več no maram misliti na to.,T dobro izkoristiti. Neprestano] Pal vo,,Har »^»restaur, «« ^vojo riča-in bila je javna tajna, da gre iz kovala, da ju \"era usliši. cesarjevo blagajne za njo vsa- Prvi je bil mali markiz Villiers. čegar pred-ko leto nad 1» niiljona dolai jev. 115iki so segali do Lndovik:. XIV. in čegar žepi Cesarjeva ljubica pa ni bila [Ml b;ii nal,0ij(M1i z ,,iilijom. Ljubil jo je brez- zadovoljna samo s cešarjem.") . - .. , . • • , , , . -- *' *' mejno in ponižno, dopuščajoč, da dela z njim, kar h (»če. Vsak dan je prihajal oi> petih na čaj !i kneginji. proseč jo. naj podpira njegovo snubitev. Ko se je Vera proslavljala, je skoraj jokal cesar to zvedel, jo jo dal strogojter jo rotil, naj mu pusti vsaj nfaio nade. Ona zastražiti. Nekoga dne je pa j p., jG >0tlla h klavirju in zapela kitico iz "Car-lo]ia Aster Mangača nenadoma umrla, stara komaj '27 let. CV- Morda je bila kriva baš njena bela p«»lt, da je kmalu zahre-]ienela tudi po I jubavnih pustolovščinah z ovroj»skimi veljaki na cesarjevem dvoru. <'im je sarja je njena "nenadna" >nirt globoko pretresla in v njegovi najbližji okolici s >krbjo čakajo, kakšne bodo posledice. Cesarska palača žaluje, cesar jo takoj naročil velike žalno svečanosti v katedrali Sv. Jurija. Vprašanje jo pa, ali bn moglo to pomiriti in potolažiti poveljnika severne abesinske armade rasa Sejuma. ki bo najbrže hotel vedeti, kdo je zakrivil nenadno smrt njegove ljubljeno sestro. Ni izključeno, da jo bas ta dogodek na cesarskem dvoru vplival na poraz abesinske vojske na severnem bojišču. EKSPLOZIJA NA POKOPALIŠČU , stotisočakih. ki jih je plačevala za svojo obleko in nakit. Mor- glavi psa. sunkov in spet so je ribič poto pil. Novi curki krvi so porde-; ,.,.,. , . , n .... • rr. ■ v Addis Ababi in cim ————— je vrnil, so je od svoje žene ločil. ! Cesar TTailo Selassie so je na- I mroč do ušes zaljubil v lopo As-; ter in ta jo takoj postala njo-| gova ljubica, ker jo mislila, da i se brnlo tako izpolnile njeni častihlepni načrti. Cesar je dal za abesinsko Madame Pompadour zgradili razkošno palačo, j tik svoje rezidence, dodelil ii je posebno telesno stražo in ji j dal na razpolago dva krasna PfllN:UP.ELLEf M t« VI, hi OC- ' Proti pritegnjenemu križu ali okorelim mišicam ttbtcvajte ■vetovno-znaoi ANCHOR PAIN-EXPELLER ta hitre, gotovo pomoč MESTO ZGRAJENO NA MOČVIRJU llolandski inžinirji uspešno izsušujejo mpevirja. Na sliki vi dite moderno mesto De Terp, zgrajeno na zemljišču, kjer je bilo de nedavno blato i na voda. granate, ki jih jo zvesto čuval kot spomin na prestano trpljenje v svetovni vojni. Čurgaj je naročil, da morajo te tri granate položiti ob njegovem zglavlju v grob. To željo so mu hoteli izpolniti, toda ko so spuščali krsto v jamo, je po nesreči eden izmed pogreboov zadel z nogo v eno izmed granat ter povzročil strašno eksplozijo. Granata so je vžgala in se razpočila z nepopisno silovitostjo. Prvi eksploziji jo sledila še druga . Pogrebci so seveda bežali na vse strani. Šole ko se je razburjenje poleglo, so prihiteli vaščani na pokopališče, da vidijo razdejanje. To je bilo res strašno. Xa kraju, kjer jo bila izkopana jama za f1urgaja. jo granata izvrtala pot metrov globok lijak. Ob njegovem robu sta ležali dve močno razmesarjeni trupli. Kakor so u-gotovili. sta bili to trupli Cur-gajeve vdove, ki jo stala tik groba svojega moža in fanta, ki je pomagal grobarju pri delu. Nesrečni Čugarjevi je granata odtrgala obe nogi, grobarjev pomočnik pa je bil razmesarjen na drobce. Tudi šest drugih pogrebcev jo bilo hudo ranjenih in dva izmed njih se zaradi hudih poškodb borita s smrtjo. Učinek eksplozije je bil nepopisen Zračni pritisk je izru-val iz zemlje in prevrgel šestnajst nagrobnikov in križev. Najbolj čudno pa je to, da je ostala krsta z mrličem nedotaknjena tik roba lijaka, ki ga je b ila izkopala granata. Ranjence, ki kažejo poleg ran tudi znake zastrupijenja. »o prepeljali v goriško bolnišnico, kjer go v zdravniški oskrbi. men": "Kdaj ljubezen vam dani. tega sama ne znam, morda jutri že, t »da danes — ne!" A ko >e je okroiiila. je videla žareče oči drugega snubea, ki je bil najvoejo nasprotje malega markiza. Po postavi velikan je bii ta ruski modni pisatelj — vsa moderna družba je ležala piv 1 lijim na kolenih. Imel je .*■ rno kodraste lase, temne oči in je bil vladaželjen d<» brutalnosti. Ljubil jo je s plamenočlm žarom, a j«» jo hotel tiranizirati. Ko jo govori.a nedavno svojemu stricu o možu, ki niha nepre>taiio mod nežnostmi in knuto, je mi>lila nanj. Xel<» pred kratkim j'\i .i«* *trl dragoceno pahljačo, ker mu je odrekla ples; naslednjega .me pa jo dobila zanjo seveda najlepšo nadonif >tilo. Včasih jej j<-bil všeč ill so jej je zdelo, da je bilo zanimivo, ko bi se poizkušali njegov:, trdna volja in njena. Včasih pa m* ga je bala. Sicer pa se mu tudi ni z«!elo potrebno ozirati s«- na strogo etiketo. Reke: je j jo; "Oboževana Vjeruška, vi ste ponoči Šampanjec našega kroga, brez vas je vsaka družbi dolgočasna in prosim vas, glejte, da ta šampanjec v Nemčiji ne usahne in da se nam no vr- R o m a n note kot prazna posoda. Dotlej dovršim jaz svoj novi roman, katerega junakinja ima vaše poteze. Ako vam bo na Nemškem dolgčas, tedaj se toni bolj poživite tukaj z mojo knjigo, ki je polna ognja, duha in čustva. — Oh, lepotica moja, potem me končno osrečite, ali in*."' Slovo od njega je bilo precej toplo. Slšala je pozneje slučajno pogovor svojih oboli glavnih cest Ooov. "Solnce mojega življenja zahaja," je jadiko-val mali markiz — "'posctiti hočem V je ruško na Nemškem." "No javkajte, markiz." — orjak mu jo položi! roko na ramo — "izbijie -i sploh lopo Vero iz glave — v Ru-iji. li. všeč mi je. njegova nervoznost mu oaje poseben *eharmo\ Močni ljudje s(( brutalni" — mislila jo na Rusa — "jako so veselim, da bom mogla z njega Svetlostjo nemotena kramljati." "Samo če bi stvar no bila v splošnem tako nepristojna," je vzdihovala svetnica. "Mislim, da se bom morala žrtvovati ter biti vsaj nekaj časa poleg vaju." (Dalje prihodnjič.) ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti**? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! IZ BAGfc/ADA V STAMBUL 4 knjige, » slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Kacr Cena ......................lJft KRIŽEM PO JUTROVJ?M 4 knjige, 5M strani, s. slikani Vsebina: Jezera smrti; Moj roman ob Nilu: Kako sem t Mekko romal; Pri Šamarlb; Med Jezldi Cena -------------------1.50 Izdajalec; Na Jotu ; S|«*t n« divjem za padu; Keseni milijoni; Dediči Cena .......................3.M PO DIVJEM KI TRDI STANU 4 knjige, 6M strani, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg ls jete; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena _____________________1JM PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, Sf7 Vsebina: Brata Aladiija; Koča v soteski; Mlridit; qo Cena _________________ijf V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 576 strani Vsebina : Kovač Siinen ; Zaroka z zaprekami: V golob-njukii; Mobamedanskl svetnik Cena ........................IJS9 WINf.TOV 12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadn; Za življenje; Nšo-či. lei* lndtjanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči In ApaCl; Na nevarnih potib; Winnetovov roman; Sani Ear; Pri KomanMb; Wlnnetova smrt; Wln-netova oporoka Cena SATAN IN ISKARIOT U knjig, • slikami, 1794 strani Vsebina: Izseljenci: Turna Setar; Na sleda; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh delih cveta: Ž C T I 4 knjige, s slikami. 597 Vsebina: I*oj % medvedom; Jama draguljev; Kontno —; Rib, tn njegova poslednja pot -1-M Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI Idas Naroda" 216 Wert I8th Street New York, N. Y. New York, Monday, March 23, 1936 TW LTHCTEBT "8TJOVBNT* &31L7 Iff V. 9. 9 Kje je Eva?.'. 17 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA"!PRIREDIL: 1. H. GENERALI TEKMUJEJO Z DEŽJEM* *M>, da, ne moreni so pritoževati, imam dobro idočo trgovino in se nahajam tukaj, da sklenem nekatere dobre kupčije. Moja tvrdka izvaža. Sicer imam tudi za seboj težke čase. inflacija me je zelo davila — in kar je najhujše — izgubil sem svojega edinega s ina. Toda čas ozdravi vse rane. jih saj zaceli. Trgovsko pa mi sedaj gre izborim. Ti jia s: ini uganj-ka, Henrik. Slišal senu tla tukaj nek slaven virtuos na gosli priredi koncert ter sem si tudi preskrbel vstopnico za ta koncert. Saj veš, da v svojem prostem času tudi igram gosli; včasih sva kot mladeniča skuj Kij igrala. Ti si me seveda vedno nadkriljeval, ko pa sem ljudi v svoji bližini slišal reči, ko si prišel: 4To je Henrik Joachim* tedaj nisem verjel svojim očem. Saj to ni Henrik Joachim, to je vendar tvoj stari prijatelj Henrik Mantel, sem si mislil." Henrik Joachim se smeje. "Moje polno ime je Henrik Joachim Mantel. Ko sem se pred leti pridružil neki operetni družbi tretje vrste, da mi ni bilo treba lakote umreti, nisem hotel, da bi bilo moje ime znano, zato sem se imenoval po svojih krstnih imenih Henrik Joachim. Toda ravno tedaj se je pričela moja usoda obračati na boljše. Pod novim imenom sem imel srečo in tako sem ga obdržal kot svoje umetniško ime. Tedaj smo potovali po Mehiki po najslabših krajih in sem nevarno zbolel. Moja družba me je pustila za seboj. Ko sem slednjič ozdravel, sem postal samostojen in sem si z gosi i mi služil svoj kruli. Te gosli pa niso niti bile moje, temveč mi jih je prepustil nek moj prijatelj, ki jih ni rabil. Pozneje sem mu jili plačal. Pri-i nesle so mi srečo, ne vem, kako. Potujoč od hiše do hiše, i Fcm najprej igral po dvoriščih, mimo katerih sem prišel, nato' v nekem majhnem kino gledališču, zatem na nekem koncertnem! vrtu skupaj z mnogimi drugimi. Toda vedno sem smel igra-! ti kak solo in (»ostali So name pozorni. Prišel je dobrotnik —j oče moje druge žene. To se pravi, tedaj še ni bila moja žena. j Saj sem šele malo prej izvedel, da mi je moja prša žena umrla, j kmalu po svoji sestri, ki je, kot mi je pisala moja žena, umrla; za hudo hripo. Mogoče se je moja žena, ki ji je stregla, nalcz-j la bolezni, skratka, prejel sem pismo, ki sem ga pisal svoji I ženi, s prijtomho: naslovnica umrla. "Moj dragi Franc, to so doživljaji, ki v človeku vse preobrnejo. Saj sem jo imel rad, svojo zono, četudi sem jo moral zapustiti, da sem mogel za nas najti kak zaslužek. Ko pa sem enkrat pričel služiti denar in bi bila mogla priti za menoj, sem dobil pismo z uničujočo pripombo. Nisem mogel verjeti; obrnil sem se na policijo in vprašal in tedaj sem prejel uradni mrtvaški list. **Xi bilo nikakc zmote; moja žena je bila v resnici mrtva. Tedaj sem hotel poiskati svojega svaka, da bi od njega kaj natančnejšega izvedel o smrti svoje žene, toda ni se mi posrečilo. Iz Berlina je izginil in pismo, ki sem mu ga pisal, je prišlo jmi dolgem času nazaj. Med tem časom sem se že sprijaznil s svojim položajem; saj nisem mogel ničesar pre-drugaČiti. In tako sem se v igranje na gosli zagrizel še mnogo bolj kot prej in sem tako v svoji bolečini dosegel v igranju še večjo spretnost in jioziianje. 14Naenkrat so pričeli govoriti o meni, mogel sem prirejati koncerte, kjer sem hotel in moja žena in njen oče sta mi mnogo bolj, kot sem pa sam mislil, vgladila pot. Skratka, v zapušecnosti svojega srca sem našel pot do svoje druge žene in postala mi je čudovito dobra tovarišica v življenju, mogoče mnogo bolj, kot pa bi mi mog hi biti moja priprosta prva žena. Bila je visoka dama in glazbeno nadarjena do konca svojih prstov. Nikdo drugi.ne bi bil znal v meni zbuditi vsega najglobljega in najboljšega v moji umetnosti. Živela sva v idealnem zakonu, s premi jemala me je na vseh mojih koncertih. Postal sem slaven kot igralee na gosli, pričel sem skladati in sem tudi pri tem imel srečo. Skratka: izgledalo je, kot da hoče življenje na meni popraviti vse, kar je do tedaj na meni zamudilo. In preživel sem krasne čase, dokler mi ni umrla moja draga žena. V obupu svojega srca nisem imel več nobenega veselja, da bi igral pred javnostjo. Medtem sem postal bogat in sem se umaknil na svoje posestvo, ki je dan hoda od tukaj oddaljeno. Le malokdaj me še dobe za kak koncert in tudi taka redka priložnost me je sedaj pripeljala v Buenos Aires. Skoro mislim, da lw> to moj zadnji koncert. Nobenega veselja nimam več in svoje pesmi rajši igram svojim konjem in kravam, ali pa stepnim vetrovom — dovolj, ne maram več. Toda veseli me, da sem se pustil še enkrat pregovoriti, ker mi je pri tem bila dana priložnost, da sem se sestal s svojim starim prijateljem. Mogoče bom od tebe kaj izvedel o starih časih. Saj si vendar občeval z mojim svakom in mi boš mogoče mogel kaj povedati, kako je to prišlo, da je moja žena tako mlada umrla in da nmj svak mojega pisma ni prejel." Prane Traber je z velikim zanimanjem poslušal to pripovedovanje. In tedaj mu z začudenjem pogleda v obraz. "Da, Henrik, o tem ti morem marsikaj povedati. Ali nisi izvedel, da je tvoja prva žena umrla za otroško mrzlico?" Mantel se zgane in ga začuden gleda. "Kaj? V otroš>:i mrzlici? Za božjo voljo, kako pa je lo mogoče? Kako vendar more to biti?" "Tudi to ti morem pojasniti. Tvoja žena se je že čutila mater, ko si odpotoval, toda ni ti hotela težiti srca. O tem j mi je tvoj svak pripovedoval še pred svojim odhodom v Bazel. O svojem stanju ti tudi ni pisala — iz istega razloga. Nato pa so tvoja pisma dolgo časa izostala. To pa je bilo, kot si mislim, v časa, ko si bil bolan. Prej je od tebe prišlo samo »poročilo, da gre« z neko operetno družbo v Mehiko. Tvoja žena je v strahu in nemiru skoro skoprnela zaradi tebe, k temu je tudi pripomoglo žalovanje po umrli sestri — saj veš, CjCfl? 80 imele rade — da je postala vsa obupana. In ^o je nato prišel še otrok, tedaj je bil konec njenih moči. 7l;jLotiia se je otroška mrzlica in je umrla." Henrik zelo prebledi in krčevito prime Traberjevo roko. ^ "In otrok, Franc, otroki" pravi s hripavim glasom. "Lepo se je razvijal in druga žena tvojega svaka ni trpela, da bi prišel k tujim ljudem ali pa v sirotišnico. Oua in njen mož sta se zavzela za otroka in dekletce je pri njima dobro, kot bi bil njun otrok." (Dalj« prihodnjič.) A* teku enega meseca so Italijani na ahcsinskih bojiščih dosegli dva znatna us|x*ha. lhie 12. januarja je general (Jrazia-ni na južni fronti od Dola začel svojo ofenzivo proti aliesin-skim četam rasa Deste. Ta o-fenziva se je končala -MM) kilometrov severozahodno pri Nie-keliju z italijansko zmago. Dne skim postojankam na gori Am-ba Aradam, katere so branile izbrane abeshiske čete ]km1 jmj-velj>tvoin sivolasega bivšega vojnega ministra rasa Muluge-ta. Tri dni nato je general Ba-doglio lahko svetu sporočil, da je omagal. Kakor kaka naravna trdnjava stoji ta gora ob "Neguševi 12. februarja pa so nastopili ba-j (.<-str\ ki je edina prometna taljoni italijanskih generalov j ,.,.sta iz Add is Ababa na sever. Santinija in Bastica južno od Kraja Selikot na severu in An-Makale proti močnim abesin-j talo na jugu so Italijani že moč ZBIRKA zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. -.VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG IE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Pena ................... ANDREJ IIOFEK ........................................ BENEŠKA VEDEŽEVAEKA ..................... BE Mi RAJSKI BISER ................................. BOŽIČNI DAROVI .................................................... BOJ IN ZMAGA ........................................................ CVETINA BOROG RAJSKA .................................... CVETKE (pravljice /a stare in mlade)................30e ČAROVNICA S STAREGA GRADA ......-............23* DEVICA ORLEANSKA ............................................'»f DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................^ ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........Sat FRAN BARON TRENK ............................................35« FRA DIAVOI.O ....................................................... GOSPOD FRIDOUN ŽOLNA. Spisal Fran Mil- činski. vcwlomodpp humoreske. 72 strani .33 HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................4«c JANKO IN METKA (kartonske slike zrn otroke) 30c KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih t Koreji) ............................................ KRALJEVIČ IN BERAČ ............................ KRVNA OSVETA (povest iz abmskih gora* KAJ SE JE MAK ARC SANJALO ............... LJ UDE VIT HRASTAR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) ........................ MARKO SEN JANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... MARON, krščanski deček iz Libanona ................ MVSOLINO. ropar Kalabrije ................................ MRTVI (»OSTAČ ...................................................... MALI K1ATR2 (spisal Mark Twain) ................ MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ......................................................... NA RAZLIČNIH POTIH ........................................ NA INDIJSKIH OTOKIH .................................... PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Kplllman. Ona ........ PRISEGA HI RONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starej.M- misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. lluonder. Ceua .............. PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza Časa «1-k litja Amerike. Cena ................... PABERKI »Z ROŽA ...............................-.............. PARIŠKI ZLATAR ..............................-................ POŽIGALEC ........................................................... PRSTI BOŽJI .......................................................... PRAPREČANOVE ZGODBE ......... POVODEN.! (spisal Krištof Šinit) ...................... PRIGODBEČEBEL1CE MAJE. trd. vez............. PIRHI (spisal Krištof Šinit) ................................3®e PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I. iv..................... 40c II. IT. ...............40e PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Izbrani iz prostega nur<>, C*ngl .............. JS§ $ POVESTI. (IV. sv.i. Gang! ................ JS% 13 POVESTI. (III. sv.j. Gangl .............. M 30e 30« 30c 25e .30« .75« . 25c 40* . 35« . 7 Or 25« . 40c .50« .30 30 .30 25« . 35« 25« 30c . 35c .30« 1,— no utrdili. Od Ant alt- proti zahodu ol» južnih obronkih zavzete gore teko sedaj italijanske poljske utrdite, daleč tja v ravnino Buja. sko/.i katero tečeta pritoka reke Takaze. Pred kratkim so Italijani s|ioročili, da je general Kadoglio 40. ob-letnieo Kitke pri Adni prazno-val 7. naskokom lia goro Amha Alagi. katera lezi 4<» km južno-vzhodno. Ko so sedaj Italijani zavzeli to 301)0 m visoko gorovje. so si odprli | h it do jezera Ašangi in do Sokote. torej novih 40 km vir. S tem je 1»t -la vzeta"druga naravna trdnjava. katero so Aliesinei spre: so utrdili. Italijanski vojaki bi se morali sedaj ustaviti šele na nevernih obronkih 41fM> m visoke goro Abulia Jožef. Italijanska severna armada je te uspelie hotela doseči pred začetkom deževne dobo. Prav gotovo pa italijanska vrhovna komanda pred pričetkmn nuile deževne dobe ne misli več da-| leč marši rati. Stvar je namreč tale: Strateški položaj Italijanov na severu je v kratkem tako o-znaeen: Medtem ko prvo čete prvega armadnega zbora stoje že kakih 170 km globoko v sovražnikovi deželi, se morajo p:i eete generala Maravigne 100 km dalee na severu noč in dan otepati abesinskih napadov, ki so silni zlasti ponoči. Prav gotovo je abesinska poročila treba Tirati silno previdno. Vendar pa je resnica, da abesinsk: "smrtni bataljoni" stoje daleč za italijanskimi linijami pr: Hauzijenu in ob sedlu Al »aro torej na cesti Makale—A dna Tam motijo italijanski dovoz ne brez uspeha. Te razpršeno abesinske tolp« napadajo Italijane od strani \v od zadaj. Zlasti pa trpi v M' bojih armad ni zbor ernili Kri-trejcev. ki je pod poveljstvom generala Pirolija zbran pri Abi Adi. Ta armad ni zbor l»i moral varovati italijansko armado pred napadi rasa Kaše. Ko so Italijani v naskoku vzeli goro Amha Aradam. je italijansko časopisje pi-salo, da se ho sedaj moral umakniti ras Kasa iz i Temhiena na levi breg reke Ta-kaze. Saj res tretji italijanski annadni zbor, kakih 30—10 km južnovzliodno, ogroža abesinsko t Pišitf nam za «-eiM* v««nih listov. res»'rva« ijo kaldn in l»»>- jasnila za potovanje Na paraiklh. ki sa debelo tiskani, aa viSe v domovino izleti pad vadstvon izkuMCDega spremljevalca. mar«*a : MANHATTAN v Havre mi široko. I.) strani se bližajo Italijanom sveže eete rasa Nasi buja. Po evropskih pojmih hi bil tudi tukaj položaj Itali-»janov neugoden. Evropska armada bi tukaj silno ogrožala Italijane, ker bi bila vedna nevarnost da bodo Abesinci Ita lijane od vseh strani naenkrat prijeli in jih zmleli. Toda razdalje -»o tukaj tako velike in /.veze abesinskih eet med seboj tako pomanjkljive, da je skoro nemogoče, da hi vse abesinske »*ete naenkrat mogle udariti. Za tak enoten nastop jim namreč manjka tehničnih pri t «>-močkov. kateri bi ahesinskim poveljnikom omogočali nagle sporazumevanje. Tukaj vsa dobra volja in bistri načrti i/ glavnega stana nič ne pomagajo. Zato pa Italijani vse t« imajo v najobilnojši meri. Tako lahko general Oraziani na tem bojišču naglo meče svoje čete od enega nasprotnika na drugega. Pa tudi časa ima za to dovolj. Deževna doba na ju gu se namreč pričenja precej kasneje kakor na severu. Italijani so torej sedaj dobili (Ive bitki in s tem imajo v rokah svobodo odločanja. Odio-čilne bitke v Abesiniji sicer še ni bilo. Torej se še ne more reči da bi bili Abesinci kje od ločilno poraženi. Bili so pač dvakrat oči viti no tepeni, vendar to ni odločilno, če ta dva poraza no bosta uničila moralne sile abesinskih bojevnikov. Co so negušu posreči vkljub dosedanjim porazom držati svojo ljudi in obdržati politično moč, stvar za Abesinee še ni izgubljena, zlasti no. ker jim bližnje deževje skoro prinese oddih na severnem bojišču. . ni a nii : Cliampluin v Havre A.|iiitania v Cherbourg 'JS marea: Con le
  • x r Genoa I'aiis v Havre 14. aprila : Ki i ropa v ilrvm^n 1.". aprila: Aqtiitauia v Clierl»ourg 15. aprilu: Lafayette v Havn? Zl. aprila : tteren^aria v Clierliuur^ 23. aprila: Hremen v Bn-inen H«* fie Franco v Havre •-'."». aprila: Con te «U Savola v Oenoa 2. maja : t'hamplaiii v Havre Kuropa v Bremen Vuleania v Trut ti. maja: Washington v Havrt« 8. maja : B«»rengaria v Cherbourg Ji. maja: Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genoa 1-. maja: Normandie v Havre 19. inaja : Kuropa v Bremen 20. maja : Manhattan v Havre 21. maja: Aqultatiia v Cht*rhoiirg 'JTi. maja : Champlain v Havre Conte rti Savoia v (ienoa lin. maja : Normanrtle v Havre •JS. maja : BERENGAR1A v Cherbourff •_H,i. maja: Kex v Genoa Bremen v Bremen TELESU V rani jutranji uri je začelo neko londonsko stanovanjsko poslopje goreti. Ognja niso o-}»azili prej, preden ni bila že zgradba v plamenih. Ljudje so skušali s ceste vdreti v hišo, iz katere so čuli obupno k rike na jKimoč. Toda stopnišče jo bilo njem čet." Ta stavek iz enega j že v plamenih, tako rta reševalci Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 West 18th Street s i ; New York, N. Y. zadnjih vojnih italijanskih poročil o težavah italijanskega vojskovanja več pove, kakor jia vsa italijanska zmagoslavna poročila. Že prejšnji ted« n s... veliki nalivi, prvi znanilci male deževne dobe, silno ovirali italijanske operaejo. Kmalu pa se bodo nad temi visokimi planotami zgrnili gosti deževni oblaki, iz katerih bo kar drla voda. To pa je nevarnost, kateri se ftadoglio vsaj nekoliko hoče izogniti. (V bi deževje zajelo Italijane v tako neugodnem položaju, v kakršnem so bili sredi januarja, hi postal njihov položaj obupen. Zato so morali razbiti grozečo obkolitev Makale. V ta namen so Italijani porabil* dva armadna zbora. S svoje ofenzivo je maršal Badoglir prav za prav izvedel le defenzivni sunek, ki naj njegov sla hi položaj izboljša. To je bi' tudi namen zavzetja gore Amba Alagi. Šele, kadar se bo Itali janom posrečilo vreči Abesinee vi. Tembiena na drugi breg rekr Ta kaze, šele tedaj bodo lahko mirni. Docela drug položaj pa je na južni fronti, kjer so pred 4 tedni Italijani s s vojimi tehničnimi sredstvi Abesinee vrgli do Niegelija. Toda italijanska fronta znaša sedaj tam 350 km niso mogli noter. Na nekom oknu v dragem nadstropju so jo med tem prikazala ženska, ki jo milo prosila, naj jo rešijo. Reševalci so razprostrli svoje suknje in ji zaklicali, naj skoči skozi okno, ker jo bodo ujeli. Se preden se jo to zgodilo, pa je ženska hipoma izginila. Bržkone so se ji bila vdrla goročr ti apod nogami. Neka druga ženska je planila skozi okno, ne da bi čakala, da jo ujamejo. Skočila je skozi zaprto okno in so jo na<šli težko ranjeno na tleh. Kmalu potem je pribite lo okrog 200 gasilcev z 20 hriz-galnami. Sprva niso mogli niti oni z maskami na obrazih v poslopje, ftele potom, ko so nekoliko obvladali ogenj, so mogli vdreti v višje nadstropja. V drugem nadstropju so našli po leg stopnic truplo neke ženske, ki je držala mrtvega Šestletnega otroka v naročju. V najvišjem nadstropju so odkrili zoglenele ostanke neke zakonske dvojice, Število smrtnih žrtev tega požara pa bo po vse; priliki že večje. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimal«; ljubitelje leposlovja« :{. junija: Washington v Havre 5. junija : Queen Mary v Cherbourg Kuropa v Bremen C. junija: Paris v Havre Saturnia v Trat 11. junija: I le de France v Hatre Aquitanla v Cherbourg 13. Junija: Bremen v Bremen Conte rti Savola v Genoa 16. Normandie v Havre 17. Junija: BERENGARIA v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija: Kuropa v Bremen Vuleania t Trst Cliampluin v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija: Ijifajetfp t Havre Rex v Genoa Aquitania v Cherbourc :