j/%} ljubljanska banka "o^S^K^'SEu^f'SNKE ^ETO XXV. - številka 61 Ustanovitelji: obC. konference SZDL ^"nJce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka »Trtic - izdilja CP Gorenjski tlak Glavni urednik Anton Mlklavčlc i Odgovorni urednik Albin Učakar JLL A SILO S O C I A O V N KRANJ, sreda, 9. 8. 1972 Cena 70 par List Uhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot pot tednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot pol tednik. In sicer ob sredah tn sobotah. ZA GORENJSKO P0SEZ0IMSKA PRODAJA LETNE KONFEKCIJE Blagovnica KOKRA Kranj obvešča cenjene potrošnike, da od 7. avgusta dalje razprodaj amo letno konfekcijo s 30 /o popustom razprodajamo: ženske letne kostime ženske letne obleke letne obleke za mamice moške letne hlače, kratke in dolge ženske letne hlače, kratke in doige Okoristite izredno priložnost! Za obisk ln nakup se priporoča BLAGOVNICA KOKRA KRANJ Titov trg 3 2. STRAN 14 žuljavih, a nepozabnih dni 7- STRAN: Kaj potrebujemo za šolo ? Zbranim borcem Kokrškega odreda, udeležencem parade in zbrani množici Je spregovoril Vinko Hafner. — Foto: F. Perdan » Ne moremo bolje živeti, ne da bi vec delali...« Iz govora Vinka Hafnerja, člana CK ZKS in nekdanjega politko-misarja I. grupe odredov, na proslavi 30. obletnice ustanovitve Kokrškega odreda, ki je bila v nedeljo v Tržiču Proslava se je začela s pri-hodom preživelih borcev Kokrškega odreda na prireditveni prostor pred spomenik NOV v Tržiču, kjer jih je pričakalo in prisrčno pozdravilo več tisoč' Tržičanov in okoličanov. Sledila je parada pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade, partizanskih onot, enot milice in civilne zaščite, ki so bili oboroženi z najmodernejšim pehotnim orožjem. Za njimi je mimo slavnostnega prostora prikorakal ešaJon gasilcev, sledili pa so jim taborniki, mladinci, športniki ter člani drugih specializiranih organizacij. Po pozdravu predsednika skupščine občine Tržič Marjana Bizjaka je spregovoril tovariš Vinko Hafner član CK ZKS in nekdanji pol i t komisar I. grupe odredov. Njegov govor so prisotni večkrat pozdravili in prekinili s ploskanjem. Tovariš Hafner je uvodoma dejal, da slavnih dogodkov pred 30 leti, ko je bil ustanovljen KokrŠki odred tn ko se je tudi v tržiški občini raz.plamtela oborožena vstaja, ne smemo pozabi- ti. Stalno in vztrajno jih moramo povezovati s sedanjostjo in jih spoštovati, saj niso le ponos tržiških občanov, temveč ponos vseh Slovencev. Potem, ko je orisal glavne značilndsti narodnoosvobodilnega boja, je tovariš Vinko Hafner dejal: »Ob uspehih naj ne bo samozadovoljstva in ne malo-dušja ob težavah in slabostih našega razvoja. Stalno nas mora spremljati samozavest. Vendar, ne moremo bolje živeti ln uspešno napredovati, ne da bi delali več in bolje ...« Vinko Hafner je govoril o pomenu splošnega ljudskega odpora in o notranjih in zunanjih sovražnikih naše družbene ureditve, ki si zaman prizadevajo, da bi razbili bratstvo in enotnost jugoslo. vanskih narodov pod Titovim vodstvom. Potem je nadaljeval: »Nekateri pravijo in zahtevajo, da je pri nas potrebna trda roka. Vendar, če nam je res potrebna trda roka, potem naj bo to roka delav- cev, ki živijo od trdega dela. Delavec nas namreč lahko v marsičem izmodri in marsikaj nauči.« Vinko Hafner je govoril tudi o odnosu borcev do mladine. Dojal je, da se borci ne smojo zapirati sami vase, ampak morajo biti aktivni kot nekdaj. Njihova prisotnost je še vedno potrebna. Prav tako starejši mladih na smejo le grajati in jim očitati, da so pokvarjeni in nesposobni. Nasprotno. S svojim zgledom in dejanji jim morajo kazati, kakšni naj bodo, »če tega nismo sposobni,« je dejal tovariš Hafner, »potem od mladih ne zahte-vajmo, da nas spoštujejo.« Po govoru je bil izredno bogat in kvaliteten kulturni program. V njem so sodelovali prvak ljubljanske opera Ladko Korošec, dramski igralec Jože Zupan, igralec Jože Logar in domačinka Anka AhačiČ. Razen njih pa še pev-s ki zbor iz Dupelj pod vodstvom Francija šarabona jn tržišika pihalna godba pod taktirko Andreja Puharja. J. Košnjek XXII MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 4. DO 15. AVGUSTA ŠTIRINAJST ŽULJ AVI H, A NEPOZABNIH DNI Člani mladinske brigade AVNOJ '72 spet doma Po dveh tednih in po 230 prehojenih kilometrih so udeleženci spominske odprave Avnoj 12 minulo soboto dopoldne prispeli v Ljubljano. Za njimi je dolga pot čez bosanske hribe, čez skalnati Kordun in čez valovito Dolenjsko. Dež in blatna brozga sta jim oteževala delo, a vztrajati so in brez zastojev prešli razdaljo, ki jo je 29 let poprej premagala slovenska delegacija ko je šla na ustanovno zasedanje revolucionarne protifašistične vlade v Jajce. Ne, ni bilo enostavno, toda kljub žuljem in izgubljenim kilogramom bi med 110 ogorelimi mladci zaman iskali omahljiv ca, ki bi obžaloval svojo odločitev, da se priključi druščini »Avnojcev«. Postali so ena sama velika družina, en sam razigran krog prijateljev, ki ziepa ne bodo pozabili uric, preživetih v sivomodri uniformi organizacije ZMS. Poglejmo, kaj je članom pogumne bratovščine ostalo naj-globje v spominu. Starosta stotnije, 52-letni upokojeni podpolkovnik JLA Branko Jakovi jević, pravi: »Najhujšo oviro sta pomenila slabo vreme In njegov neprijetni zaveznik, blato. Vendar nismo klonili. Slo je brez zastojev. Fantje in dekleta so celo našli čas za razne svobodne aktivnosti, ki razbijajo monotonost utruja-jočih maršev ter človeku pomagajo, da pozabi prestane napore in ne toži nad razbole-limi stopali. V mislih imam prisrčna srečanja z domačini, ki so nas povsod navdušeno pozdravljali, nadalje urejanje partizanskih grobov, večere ob tabornem ognju, združene S; kratkimi zabavnimi programi izredno prizadevne kulturne skupine televizijskega na- povedovalca, vojaka Pavleta Jakopiča, itd. Razen tega smo izdali štiri številke internega biltena, pravcatega lista v malem. Politični aktiv je vse dni pridno deloval in sestavil spisek sedemnajstih najpriza-devnejših mladincev, ki jih bodo kmalu sprejeli v Zvezo komunistov . . . « Kot zanimivost naj dodamo, da so popotniki v nekem gozdu, daleč proč od naselij, odkrili neverjetno bogato nahajališče gob in jih v pičli uri nabrali okrog 300 kilogramov. Ekipa kuharjev je brž pripravila obed, o kakršnem gurmani ponavadi le sanjajo. Koga bi še kazalo omeniti? Nemara izkušenega vodjo Roberta Bobanca in podpol kovni ka Janka Gregorčiča, prekaljenega partizana, ki mu orientiranje v neznanih, dostikrat popolnoma neobljude- nih pokrajinah, ni povzročalo preglavic. Mož je namreč leta 1943 spremljal slovenske funkcionarje na tveganem pohodu proti Jajcu. Njemu gre zasluga, da brigadirji niso nikdar zašli. »Če ne bom kako drugače zavzet, bom prihodnje leto spet zraven,« je zatrjeval Be-njamincek ekspedicije, 15-let-ni Kranjčan Janez Starovaš-nik. Janeza so navdušili ljudje in kraji, skozi katere je korakal, še bolj pa kup prijetnih doživetij, ki jim je bil priča. »Zapišite, da sem presrečen in da ne vem s čim bi se oddolžil organizatorjem, ker so me vzeli s sabo. Posebno zahvalo zasluži Tončka Vodnik, učiteljica in koman-dirka Kokrškega odreda tabornikov. Prav ona mi je omogočila priti v ekipo iz-brancev. Brez nje si Avno-ja 12 ni moč predstavljati.« Kaj naj še dodamo? Spričo dejanj so besede kar nekam odveč, zato ponovimo obljubo predsednika republiške konference ZMS Živka Preglja, ki je na zaključnem sprejemu v vrtu ljubljanskega doma JLA pribil, da mladinski AVNOJ mora postati tradicionalna oblika oživljanja najslavnejšega poglavja zgodovi ne jugoslovanskih narodov. 1. Guzelj V torek popoldne se Je iz pobratenega angleškega mesta Oldhama vrnila 24-članska skupina mladincev, ki so bili trt tedne gostje Oldhama. Poleg Oldhama in .njegovih znamenitosti so si Kranjčani ogledali tudi Edlnbourgh, York, Str atford-on-Avon, Manchester ln London. Na sliki: skupina kranjskih mladincev na sprejemu pri županu Oldhama gopodu Davidu Jacksonu. - M. G. Člani odprave AVNOJ 72 so v Plitvičkem Leskovcu obiskali in okrasili tudi grob treh padlih partizanov, sinov čike IlU? Borića in njegove žene, ki med pogovorom s slovenskimi brigadirji nista mogla zadržati solz ginjenosti. (-ig) — Foto: D. Ru lovec Kljub težavam spešno V počastitev letošnjega občinskega praznika v Tržiču Je b*ja v nedeljo v dvorani paviljona NOB v Tržiču slavnostna seJa skupščine občine Tržič, ki so se je udeležili tudi predstavnik1 družbenopolitičnih organizacij, republiški in zvezni poslan01' predstavniki sosednjih občin, predstavniki borcev Kokrškega odreda, delegaciji pobratenih mest Ste Marie aux Min*« * Borovelj in drugI. Še posebno toplo pa je bil pozdravlja član CK ZKS Vinko Hafner, kf je imel po seji govor ira Pr slavi 30, obletnice ustanovitve Kokrškega odreda. no še precej naporov. Naj*e*. jetneje bo treba podalj?3 samoprispevek za gradnjo popravilo šol, za katerega se občani tako spontano o ločili leta 1968. Le na ta ^ čin' bo šola na Bistrici, ki Predsednik skupščine občine Tržič Marjan Bizjak je v slavnostnem govoru povedal, da je doseglo tržiško gospodarstvo v preteklem enoletnem obdobju kljub težavam lepe uspehe, ki tudi v prihodnosti jie bodo nič manjši, če bodo občani tržiske o":>li:ie še najprej delalj tako s>j':;to "n odgovorno. Marjr.n Bii'-ak je še posebej pots-lan!, i'.a bo treba Se izbo?" !*tj materialno osnovo šolstva Le-ta se ;e v zadnjih letih poprav iia. Razveseljivo je, da so se vzporedno s tem izboljšali tudi učni uspehi. Občina ima izdelan obsežen program izgradnje šol do leta 1975. Del programa je že uresničen, do končnega cilja pa bo potreb- seciaj grade, zgrajena do ro-k-i. to je do konca leta M3' Predsednik je tudi omenil posluh tr/Aških delovnih organi-z«':eij za razvoj telesne kuhu" rc in športa ter bogato dolgoletno sodelovanje z za" mejstvom. 1 Na seji so nato podelili plaketo mesta Tržič. Zlato keto jc dobilo Avto-motO: društvo, srebrno Lojze planoto Ude, Brczav- bronasti pa Antonija šček in Štefan Sova. J. Košnje* /O ljubljanska banka Prijateljski pogovori Na Bledu sta se v soboto sekretar izvršnega biroja predsedstva zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc in predsednik centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Franc Popit pogovarjala s predsednikom komunistične partije Avstrije Franzem MuUri-Jem. Prijateljski pogovori so tekli o mednarodnem političnem položaja, & menjali pa so tudi stali sca o nekaterih notranje Političnih vprašanjih. Škofja Loka Tudi letos POPUST v blagovnici EP Škofja Loka od 4. 8.1972 do 15. 8.1972 57 za nakup pohištva in šivalnih strojev °/ za nakup radioaparatov, T V, posode, gospodinj s ah aparatov, volne, metraže in konfekcije, preprog in oblog za tla, potrebščin za š~ort in rekreacijo iiiii Če ste namenjeni na Gorenjski sejem ... Oglasite se v paviljonu Mercatorja! Mcrcatorjeva poslovna enota iz Tržiča že vrsto let uspešno sodeluje, v zadovoljstvo kupcev, na letnih Gorenjskih sejmih. Resnično, kupci bi nekaj pogrešali, če tudi letos na razstavišču v Savskem logu ne bi bilo Mer-catorjovega paviljona. Leta je v hali C in je nadvse lično in okusno urejen. »Pri Mercatorju dobite vse,« pravijo. Tako je tudi na letošnjem sejmu. V paviljonu je na voljo široka izbira pohištva in sicer spalnice, dnevne sobe, kuhinje, kosovno pohištvo itd. Tudi gospodinjskih strojev ne manjka. Kupoi imajo pri nakupu pralnih strojev 10 odstotkov popusta! Bogata je izbira preprog in tekstila, prešitih odej in zaves, ki jih na željo kupca že na sejmu zarobijo. V paviljonu ima Mercator tudi bife z alkoholnim; in brezalkoholnimi pijačami po konkurenčnih cenah. V tako vročih dneh, kot so sedaj, se obiskovalcem sejma kaj takega še posebno prileze. Seveda pa ne smemo prezreti odlične kave Mercator, ki jo strežejo v bifeju paviljona. Artikle, ki jih prodajajo pri Mercatorju, lahko kupite na potrošniški kredit z 20-od-stotnim pologom. Porokov ne potrebujete, kupljeno blago pa vam delavci Mercatorja brezplačno dostavijo na dom! Za nakup velja tudi poseben 5-odstotni sejemski popust, razen tega pa imay# tisti, ki kupujejo z devizami še poseben 10-odstotni popust! Zato ni čudno, da v prvih dneh sejma obiskovalcev t Mercatorjevem paviljonu nI manjkalo. Prihajali so in vseh koncev Slovenije, nekaj pa jih je bilo tudi iz sosednje Hrvatske ter Crne gore. V Mercatorjevem paviljonu se je oglasilo tudi nekaj tujcev, ki so bili z izbiro zelo zadovoljni. Kako, da ne. Prodajalci Mercatorja so pripravljeni vsakomur svetovati in mu pomagati, da bo izbral najboljše. Zato so dekleta in fantje pri kupcih zelo prir ljubljeni. -Os Splošne gradbeno podjetje Projekt iz Kranja Je zgradilo v novem stanovanjskem naselju na Bistrici pri Tržiču garaže. Prvi objekt ki ga prikazuje naša fotografija, Je že zgrajen. V nJem Je prostora za 60 avtomobilov. Ena garaža stane 13.000 dinarjev. Projekt namerava zgraditi še dva podobna objekta takoj, ko bo za nove garaže dovolj zanimanja. (Jk) — Foto: F. Perdan Kaj storiti za učinkovito delovanje zveze komunistov? Pogovor s Tonetom Fišerjem, novim sekretarjem občinskega komiteja ZKS Kamnik Aprila letos so na seji občinske konference zveze komunistov Kamnik za novega sekretarja izvolili Toneta Fi-šerja, 32-lctnega rudarskega nadzornika. Fišer je rojen v S\eči vasi pri Ptuju, vendar že deset let živi v Kamniku. Osem let je bil zaposlen kot rudarski tehnik v rudniku kr.olina črna pri Kamniku, zadnje leto pa na oddelku za narodno obrambo pri 'občinski skupščini Kamnik. Pravi, da je rudarski poklic zapustil, ker so mu v podjetju menjali delovno mesto. Poleg tega v rudarstvu osebni dohodki niso v skladu s težavnim in nevarnim delom. »Tovariš sekretar, kako ocenjujete družbeno življe- nje v Kamniku in kaj bi na tem področju morali Se storiti?« »Premalo je kulturnega življenja, predvsem gledaliških predstav in koncertov, da ne govorim o operi. Pogrešamo rekreacijske objekte. Nimamo dvorane za telesno kulturo. V mestu ni rešeno vprašanje družbene prehrane. Ni urejeno vprašanje lastništva kopališča.« >Kako nameravate uveljaviti večji vpliv komunistov na gospodarska, družbena in politična gibanja v občini?« »Ce želimo, da bo naša zveza komunistov res učinkovita, potem moramo v ZK sprejeti več mladih. Lani je bilo v občini sprejetih sam') šest članov, od marca do junija pa že dvanajst. Upam, da bomo letos sprejeli več mladih kot v zadnjih treh letih. Za sprejem v zvezo komunistov naj ne bi bili odgovorni samo sekretarji, temveč vsi komunisti, posebno tisti na vodilnih delovnih mestih.« »Katerih nalog se boste najprej lotili?« Krvodajalska akcija v škofjeloški občini Včeraj se je v škofjeloški občini začela redna krvodajalska akcija. Prvi se bodo lahko izkazali krvodajalci iz Škofje Loke ln okolice. Prosi ovoljci s tega območja bodo lahko oddali dragoceno tekočino že danes in jutri v prostorih osnovne šole Škofja Loka med 7. in 15. uro. Selška dolina bo prišla na vrsto v torek, 15. avgusta, ln v sredo, 16. avgusta. Prebivalci tega dela občine, ki se bodo odločili za humano akcijo, se bodo v teh dveh dneh oglasili v zdravstvenem domu v Železnikih. Poljancl se bodo lahko Izkazali le dan kasneje. V novi osnovni šoli »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi bo namreč odvzem krvi v četrtek, 17. avgu- sta. Ekipa ljubljanskega zavoda za transfuzijo krvi bo tokrat delala od 6. do 15. ure. Ostanejo še ilri! Tokrat zaradi zlatenice redna krvodajalska akcija odpade. Vsi zdravi prebivalci pa bodo odšli v Gorenjo vas. V škofjeloški občini so se odločili letos na poseben način zbiranja prostovoljnih krvodajalcev. Vsem, ki so že kdajkoli dali dragoceno tekočino, je občinski odbor RK poslal posebna vabila. Seveda pa aktivisti po posameznih krajih zbirajo tudi tiste, ki doslej še nikdar niso darovali krvi. Po predvidevanjih bo kljub izpadu žirov akcija uspela prav tako kot prejšnja ieta. — jg Kako oblikovati občinsko stanovanjsko politiko? Na pobudo skupnosti slovenskih občin in drugih de-javniikov v republiki je sekretariat za urbanizem pred kratkim sklical več posvetovanj o praktični uporabi metodologije za izdelavo programov stanovanjske graditve. Na posvetih se je pokazalo, da so občine zelo slabo pripravljene. Tudi v delovnih organizacijah ni čutiti prizadevanj, čeprav jih zavezuje zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj. Na pobudo sveta republiške konference socialistične zveze za družbene odnose je bila aprila letos imenovana v Sloveniji strokovno-politič-na delovna skupina, ki bo skrbela za usklajevanje dela in uresničevanja nalog celotne slovenske družbe na področju stanovanjskega gospodarstva. Gre predvsem za uresničevanje začrtane politike v stanovanjski zakonodaji. Skupnost slovenskih občin in Poslovno združenje stanovanjskih podjetij Slovenije sta 15. junija letos poslala vsem članom organov skupnosti slovenskih občin nekaj osnutkov odlokov in drugih aktov, ki naj rabijo občinam za pomoč pri njihovem delu na stanovanjskem področju. Občine so namreč postale nosilke oblikovanja stanovanjske politike. Tako so vsa občine v Sloveniji dobile naslednje osnutke: Odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine; Odlok o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini; Odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini; Odlok o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve; Odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu; Statut solidarnostnega stanovanjskega sklada občine }n Samoupravni sporazum o 'z" ločanju in usmerjanju sred' stev za stanovanjsko izgrad" njo. V internih informacijah republiški svet Zveze sindikatov Slovenije poziva vse ob* činske organizacije Zveze sindikatov naj najtesneje sodelujejo pri zasnovi koncepta občinske stanovanjske P°* litike. j! Vidic /O ljubljanska banka Tone Fišer »Vse sile bomo usmerili v stabilizacijo gospodarstva, prizadevali si bomo zmanjšati socialne razlike, več pozornosti bomo posvetili kmetijstvu in okrepili priprave na splošni ljudski odpor. Ne smemo pa pozabiti tudi na probleme*vzgoje in izobraževanja. Proučili bomo oblike organiziranosti zveze komunistov, zlasti s stališča učinkovitega delovanja in idejno političnega izobraževanja članstva. V kamniški organizaciji ZK je 108 članov, kar je malo. So delovne organizacije, v katerih sploh nimamo organizacije Zveze komunistov.« J. Vidic Delavne krajevne Mojstrana je v letošnji poldni sezoni zasedena do zadnje turistične sobe v hotelu ali pri zasebnikih. Hkrati so Mojstrančani po svojih možnostih poskrbeli, da se gostje, ki prihajajo iz vseh krajev države, dobro počutijo. Zaradi pomanjkanja turističnih objektov, s katerimi bi gostom lahko nudili več zabave, so odlično izkoristili izredno lepo lego kraja, ugodno klimo in druge naravne lepote kraja in njegove okolice. Najprej so poskrbeli, da je kraj čist, prijazno domač in gostoljuben. »Morali smo urediti kraj, gaj počistiti, razširiti pota itd.,« pravi predsednik krajevne sikupnosti Mojstrana Pavel Krznarič, »zavedali smo se, da brez čistoče in urejenosti ne bomo obdržali gostov. In odločili smo se, da sj delo razdelimo v več komisij. Tako delujejo zdaj pri krajevni skupnosti gospodarska, finančna, socialna komisija, komisija za parke in nasade in druge. V te komisije se nam je posrečilo pritegniti predvsem mlade Jjudi, tehnike, inženirje in druge, ki so se dela lotili zares prizadevno in zavzeto. Uspehe, ki smo jih dosegli s tem, da smo uredili naš komisije skupnost*' kraj, pa moramo deliti tudi z vaščani, ki v večini pomagajo in vložijo veliko ur pro-stovoljnega dela. Osnovni material nabavimo z denarjem krajevne skupnosti, za delo pa kar sami poprime-mo. Zdaj smo razširili že vrsto vaških poti, še letos bomo dokončali park, ki bo obenem tudi rekreacijski center. Veliko dela je tudi z urejanjem pokopališča, ureditvijo nasadov itd. V prihodnje bomo postavili ob sedanji žičnici še eno, dolgo 1000 metrov, pripravljamo se na gradnjo drsališča. Razen tega bomo uredili gramoznico pri savskem mostu in v jeseni uredili se vsa ostala pota v vasi. Menim, da smo uspeli prav zaradi tega, ker so prebival; ci kraja vedno pripravljen1 pomagati, ker se vsi zaveda; jo, da moramo vas čimp^ in kar najbolje urediti, čeprav imamo večne težave .z skup' denarjem krajevna 17 m Bi- nost prejme na leto -■ jonov S dinarjev — P. * r šamo urediti tako, da bi ^ najbolje gospodarili in tl ^ sredstva uporabili tako- ^ bi lahko že čez nekai Mojstrana zaživela V P t uriš ličnem utripu. D-Se dej 38 tisoč obiskovalcev v treh dneh XXII. mednarodni gorenjski sejem, ki so ga odprli v petek dopoldan v Savskem logu v Kranju, si je v prvih treh dneh ogledalo že okrog 38 tisoč obiskovalcev. Na upravi Gorenjskega sejma smo izvedeli, da je med obiskovalci veliko zanimanje za vse razstavljeno blago. Največji obisk in prodajo pa so zabeležili prodajalci pohištva in gospodinjskih strojev ter opreme. Prav tako je veliko zanimanje za razstavljene kmetijske »troje, ki pa vsi žal niso naprodaj. Na sejmu letos prvič razstavljajo podjetja iz ZDA, Kanade, Japonske, Indije ln Hongkonga. Posebnost letošnjega sejma so tudi precejšnji popusti (od 5 do 50 odstotkov). Med sejmom je zmanjšan občinski prometni davek za blago široke potrošnje od 4 na 2 odstotka, za motorna kolesa pa od 2 na 1 odstotek. Sejem bo odprt do vključno 15. avgusta. A. Ž. Obiskovalci Gorenjskega sejma Mercator vam svetuje Mercator Ne pozabite si ogledati paviljon Mercatorja v hali C na Gorenjskem sejmu v Kranju. Lepa izbira spalnic, dnevnih sob, kuhinj ter ostalega kosovnega pohištva, strojev za gospodinjstvo, preprog, zaves, skratka vse kar potrebujete dobite v paviljonu Mercatorja. Pri nakupu sejemski popust, prodaja na potrošniška posojila z 20 % pologom brez porokov ter brezplačno dostavo na dom. V času sejma enaki prodajni pogoji tudi v Blagovnici Mercatorja v Tržiču. Nasvidenje v hali C Veletrgovine Mercator! K sejmu sodijo tudi zabaviščni prostori. Tudi na njih je vsak dan prava sejemska gneča — Foto: F. Perdan V Kamni gorici bo kamnolom Prejšnji teden Je občinska uprava v Radovljici izdala Cestnemu podjetju Kranj lokacijsko dovoljenje za kamnolom v Kamni gorici. Po večmesečnih razpravah in nasprotujočih s{ stališčih je le prišlo do sporazuma med i bčino in Cestnim podjetjem. K že, da so oboji malo popustili. Cestno podjetje bo zagotovilo, da bo z boljšimi odpra-ševalnimi napravami onemogočena kakršnakoli škoda zaradi prahu pri drobljenju kamenja, medtem ko bodo cesto Podnart—Kamna gorica obnovili postopoma. Razen tega bodo na začetku nakopali le 55 tisoč kubičnih metrov kamenja na leto. Cestno podjetje se bo zdaj lotilo priprav za ureditev kamnoloma. Večino strojev so že kuplH, celotna ureditev pa bo veljala okrog pet milijonov dinarjev. Predvidevajo, da bodo Iz kamnoloma dobili prva kubična metre porflti ja jeseni prihodnje leto. A. 2. Nova samopostrežba LOKE v Gameljnah Trgovsko podjetje Veletrgovina LOKA Škofje Loka je minuli četrtek v Gameljnah odprlo novo samopostrežno prodajalno s 400 kvadratnimi metri prodajnih površin. Poleg nje so uredili tudi bife s toplo in mrzlo jedačo ter pijačo, kmetijska zadruga pa ima tam svojo prodajalno mesa. Objekt, čigar gradnja je veljala 2,5 milijona din — financirala sta jo Veletrgovina LOKA in KZ Škofja Loka — predstavlja za Gameljne ob obisku paviljona murka vam bodo ponovno radi svetovali vaši dobri znanci - naši prodajalci in okoliška naselja pomembno pridobitev, saj so njegove zmogljivosti in izbor blaga še enkrat večje kot v starem lokalu. Ni čudno torej, da je otvoritveni slovesnosti, na kateri sta govorila predsednik skupščine občine Ljublja-na-Siška Danilo Zbrizaj in direktor LOKE Jože Nastraa, prisostvovalo rekordno števL lo prebivalcev. — Ig Končno tudi Pokljuka Kaže, da se bo tudi na Pokljuki premaknilo. 2e lep čas je bilo namreč precej kritik in pripomb na račun propadanja in zanemarjenosti turističnih objektov na Goreljku na Pokljuki. Zdaj se je podjetje Trans-turist odločilo, da na planini Goreljek, kjer upravlja večino objektov, le-te obnovi in tako poživi turizem na Pokljuki. Predvsem velja omeniti, da je vse pripravljeno za temeljito obnovo Sport hotela. V podjetju so namreč že osvojili ponudbo podjetja Gradiš in tako lahko pričakujemo na Pokljuki spet sodoben in privlačen hotel. Obnovili pa so že vse druge pensione in počitniške hišice; tako pensiona Jelka in Vesna ter hišice za goste. Da pa bo na Pokljuki spet lahko zaživel pravi turizem, bo treba čimprej urediti cesto. Do ZaUnika je treba cenika naprej do vrha Poklju-stišče še asfaltirati, od Zatr-ke pa tudi razširiti. A. Ž. PAVILJON murka NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 4. DO 15. AVGUSTA 1972 PRODAJAMO pohištvo jf okna - vrata p oprema za Centralno kurjavo gospodinjske stroje zavese - preproge Mehka kot lipa je kmetova duša Kipci Francija Tavčarja, samouka iz Čabrač v Poljanski dolini, so en sam liričen slavospev naravi, polju in ljudem, ki ga obdelujejo Nekaj skrivnostnega, nedoumljivo žlahtnega mora vsebovati ta čudoviti košček zemlje, ta kranjski Parnas, ki Je spočel že celo vrsto humanistov in znanstvenikov, slikarjev ln kiparjev, pisateljev in raziskovalcev. Poljansko dolino mislim, kajpak, poljanske griče, travnike, gozdove, tolmune ln vasi, kjer so rasli in se oplajali Ivan Tavčar, brata Sublc, Anton Ažbe, biolog Ivan Regen, izumitelj Tint Debeljak-Kožuh... Seznam velikih nesmrtnikov pa še vedno ni zaključen; njegov rep, ki sega v današnje dni, sestavljajo literat Vladimir Kavčič, likovnika Ive Sublc in Maksim Sede j, žirovski naivci ter samorast-niški mojster Peter Jovanovič. Naj ml bralci oprostijo, če ogrlica pomembnih osebnosti ni popolna. V bežnem sprehodu skozi imenik slavnih sinov sveta ob Poljanščici sem gotovo koga izpustil. Krivico nemara delam tudi Franciju Tavčarju iz Cabrač, o katerem bo govora v pričujočem prispevku. Fant jo namreč vztrajno ubira po sledeh slovitih prednikov, obdarjenih z nedosegljivo umetniško žilico. Naključje, čudno, nerazložljivo naključje je hotelo, da sta se mu v iskanju najprimernejšega načina izpovedovanja notranjih doživljanj znašla v rokah ravno rezbarski nožič in kos lipe —■ podobno kot dvajset let poprej blegoškemu viharniku Petru Jovanoviču. Ne, ne, ni šlo za posnemanje. Ko so Francijeve deške roke izoblikovale prvo, skromno figurico, ni o Petru vedel ničesar. Slednji je takrat šele stopal iz anonimnosti. Ampak začnimo raje od kraja, pri uvodu v storijo malo znanega gorjana, ki obeta kaj kmalu obogatiti pisano biografijo slovenske kulture. t PREMAGANI DVOM VASE Franci, rojen leta 1951, je drugi otrok marljivega čabra-škega kmeta, očeta treh fantov in dveh deklet. Nagnjene, v breg nad Hotavljami posajene njive, so dovolj radodarne, da nahranijo peščico družin, ki vztrajno kljubujejo mamljivi udobnosti dolinskega zasluikarstva. Seveda, brez truda, brez potokov znoja in maratonskih delavnikov ne gre. Trd, a zdrav vsakdan je domačine spremenil v skromne, vase zaprte gorjane, ki jih gosposki tujec zlahka spravi v zadrego. In Franci ni nič drugačen. Silno nerad govori o sebi. Med pomenkom nam streže z dehtečim moštom in ves čas imam občutek, da bi pred vsiljivimi vprašanji najraje pobegnil v kuhinjo. Ampak premaga se ter skuša razložiti, kako so nastale oko pritegujoče plastike različnih velikosti in vsebin, postavljene na police hišnih oken. »Ne bi mogel reči, kaj me Je sililo, da sem pri petnajstih izrezljal pastirčka,« pripoveduje. »Barve hi svinčniki, ki jih sicer zelo rad uporabljam, so ml bile nenadoma premalo. No, pastirček Je izpadel precej klavrno, vendar nisem odnehal. Poiskal sem zajetnejše poleno ter ga jel trmasto obdelovati, čeprav se je tudi tokrat izcimilo nekaj skoraj nerazpoznavnega, so oblike vseeno že bolj ustrezale zamisli«. In Franci, poln zagonetne sile, je rezbaril naprej. Postajal je zmeraj spretnejši, leseni kipci so zbujali zmeraj več pozornosti; najprej pri domačih, nato pri prijateljih in sosedih ... Potlej, leta 1968, je nastopila kriza. Naraščajoči dvom vase in prepričanje, da pičli uspehi ne odtehtajo vloženega truda, sta ga pahnila v malodušje. če bi slučajno ne prišel mimo novinar RTV Marjan Krišelj, ki je v razgibanih plastikah takoj odkril izredno avtorjevo nadarjenost, bi mladi samouk bržkone nepreklicno odložil dragoceno zbirko dlet in šil, dediščino neznanega škofjeloškega modelarja. Toda časni-karjeve hrabrilne besede in radijska reportaža, posvečena anonimnemu hribovskemu umetniku, so ga znova opogumile. Pogrebi! je nabrušena rezila ter s podvojeno močjo dolbel, tolkel in oblikoval. Franci Tavčar # DVA KIPARJA, DVA SVETOVA »Dodatno, zame najbrž odločilno spodbudo sta pomenili povabilo na razstavo slovenskih samorastnikov v Trebnjem — leta 1969 — in sodelovanje v letošnji videm-sk] kiparski koloniji,« doda skromni gostitelj. »V Vidmu smo se morali držati enotne teme — kmečkih uporov. Spričo službenih obveznosti sem zamudil pet dni. Kljub temu sem v preostalem tednu nadoknadil zamujeno ter poltretjl meter dolg hrastov hlod spremenil v orjaškega tolminskega puntarja.« V Vidmu je Tavčar prvič srečal nesojenega tekmeca, poljanskega rojaka Petra Jo-vanoviča. Moža, katerih življenjski zgodbi sta si osupljivo podobni, ločijo samo precejšnje razlike v starosti, v izkušnjah in — kakopak — v načinu oblikovnega izražanja: Peter ljubi hrastovino, Franciju bolj ustreza ubogljiva lipa; Petrovi grobo ob-tesani »pajaci« izžarevajo strašno moč in neuklonljivost gorenjskih ljudi, Francijevi pedantno klesani lirični obrazi in postave kmetov pa ponazarjajo njihovo ljubezen do a&rnlje, njihovo domala čustveno pripadnost polju. »Jovanovič zmore neprekos. Ijivo upodobiti elementarnost, čvrstino moških in že: .■*« utrjenih v nenehnem Spopadu z muhavo, zdaj radodarno, zdaj skopo naravo, medtem ko jaz iščem skrile privlačnosti tega boja, privlačnosti, zaradi katerih hribovci sploh še vztrajamo na posestvih in zaradi katerih verjamem, da bomo obstali,« je gostitelj tolmačil bistvo obeh ustvarjalnih prizadevanj. Tavčarjev France se dopoldan vozi v škof j o Loko (zaposlen je pri podjetju Sliko-plesk), popoldan pomaga domačim brazdati ledine W» skratka, ne pozna počitka. »Kdaj in kje potem klešeš, zaboga?« sem začudeno izustil. Rahel nasmeh je preletel porjaveli sobesednikov obraz: »O, kdor želi, vedno najde Čas za stvari, ki ga veselijo,« odvrne ter pristavi, da ustvarja bodisi zunaj, pod vedrim nebom, bodisi v hlevu. In lipa mu najbolj ustreza, vnovič poudari. Lipa, simbol SiO vanstva, je mehka in nežna kot kmetova duša, zroča lZ finih skulptur čabračanskega virtuoza. Besedilo in slike: I. Guzelj V okviru proslavljanja 30. obletnice ustanovitve Kokrškega odreda so odprli tržjškem pa\ »dre Ijonu NOB v petek, 28. Julija razstavo z naslovom Zgodovina kokrškega odreda. Razstavo, Jo je pripravil tržiški muzej v sodelovanju z Delavsko univerzo, bodo zaprli danes. (Jk) — to: F. Perdan /O ljubljanska banka Kaj potrebujemo za šolo? še dobre tri tedne in spet se bodo odprla šolska vrata. Ze pred tem slovesnim dnem pa je treba poskrbeti za učbenike, zvezke, svinčnike in druge potrebščine. Ker so pri nas še zelo redke šole, ki so uvedle izposojanje knjig med učenci (osnovna šola Gorenja vas), bodo morali starši spet in to dokaj glo-loko seči v žep. V knjigarnah imajo že povsod lepo zalogo, zato pohitimo z nakupom, da se ne bomo zadnje dni počitnic aH prve septembrske dni drenjali v prepolnih prodajalnah in morda tudi zaman iskali stvari, ki bi jih teden ali dva prej lahko Se kupili. Starše in šolarje verjetno tudi zanima kaj vse je treba Skupiti in za koliko bo začetek novega šolskega leta olajšal njihove denarrrce. Največ novega morajo imeti prvošolčki. Poleg knjig, štirih zvezkov, risanke, sjajnega papirja, plasteiina, vodenih barvic še barvne svinčnike, dva navadna svinčnika, ploščice ?a računanje, voščen ke, brisačo, prtiček za malico, copate z gumijastimi podplati in seveda lorbico. Za vse to bo treba odšteti okrog 200 dinarjev. V šolo pa morajo Prinesti tudi Prvo berjlo (ali, če hodijo v posebno šolo knjigo V šolo radi hodimo) ^čimo se matematike I, Računa—o do 20, Tri ulice do šole in Svet pred domačim Pragom. Knjige stanejo skupaj 85,50 dinarja. V knjigarnah lahko kupite vse razen Računamo do 20, ki je še nimajo na zalogi. Drugošolci potrebujejo Drugo berilo, Učimo se matematike II, Računamo do 100, Svet p1L.tj domačim pragom ta Tri ulice do šole. Knjige za drugi razred stanejo 91 dinarjev. Zaenkrat v knjigarnah še nimajo knjige Računamo do 100. Za tretji razred bo treba kupiti Tretje berilo, Tretjo računico in svet pred domačim pragom. Vse skupaj stanejo 58 dinarjev. Četrtošolci potrebujejo Četrto berilo, knjigo Spoznavajmo slovenski jezik, Četrto računico, Spoznavanje narave in Spoznavanje družbe. Knjiga Spoznavajmo slovenski jezik stane 23 dinarjev, Spoznavanje narave pa 19 dinarjev. Ostale knjige so v ponatisu m cen še ni. Učenci petega razreda naj kupijo Peto berilo, Spoznavajmo slovenski jezik, Angleško vadnico. Delovni zvezek za angleški jezik, Nemško vadnico, Matematiko, Spoznavanje narave in Tehniško risanje. Knjige za peti razred stanejo 131 dinarjev in. tO brez Angleške vadoice in Delovnega zvezka za angleški jezik, ki sta še v tisku. V šestem razredu bodo šolarji potrebovali Peto berilo,, Spoznavajmo slovenski je/J k, srbohrvatsko vadnico, Delovni zvezek za pouk srbohrvatskega jezika, Angleško vadnico, Nemško vadnico za 6. razred, Matematiko, Biologijo, Vaje iz Biologije, Zemljepis, Zemljepisno čitawko, Vaje iz geografije, Zgodovino, Zgodovinsko čitanko, Vaje iz zgodovine in Tehniško risanje. Učbeniki za 6. razred stanejo že kar 200 dinarjev. Sedmošolci bodo potrebovali naslednje učbenike: Sedmo berilo, Spoznavajmo slovenski jezik, Srbohrvatsko vadnico, Delovni zvezek za pouk srbohrvatskega jezika, Angleško vadnico, Nemško vadnico, Matematiko, Fiziko, Anorgansko kemijo, Nauik o človeku, Zemljepis, Vaje iz geografije, Zemljepisno čitanko, Zgodovino, Zgodovinsko čitanko, Tehniško risanje in Gospodinjstvo za 7. in 8. razred. Za knjige, ki jih učenci potrebujejo v sedmem razredu je treba odšteti 293 dinarjev. V knjigarnah lahko kupite vse razen Srbohrvatske vadnice, Delovnega zvezka za pouk srbohrvatskega jezika, Zemljepisne čitanke in Zgodovine. Teh knjig zaenkrat še ni na zalogi. Za osmi razred pa je potrebno kupiti naslednje učbenike: Osmo berilo, Spoznavajmo slovenski jezik. Nemško ali Angleško vadnico za 8. razred, Matematiko, Fiziko, Organsko kemijo, Razvojni nauk — Biologija, Zemljepis, Vaje iz geografije, Zgodovino, Vaje iz zgodovine, Zgodovinsko čitanko, Tehniško risanje, Gospodinjstvo za 7. in 8. razred in Delovni zvezek k učbeniku Gospodinjstvo. Učbeniki za 8. razred stanejo 250 dinarjev. V knjigarnah še nimajo knjige Razvojni nauk — biologija in delovnega zvezka k učbeniku Gospodinjstvo. K tej vsoti pa je za posamezni razred treba prišteti se najmanj 10 dinarjev za zvezke, svinčnike, nalivna peresa, barvice, copate in drugo. Sleherni kupec šolskih knjig: in drugih potrebščin pri Mladinski knjigi dobi tudi poseben kupon, s katerim se lahko udeleži nagradnega žrebanja v vseli poslovalnicah tega podjetja. Za nagrade je pripravljenih 19 glavnih nagrad in sicer ponv kolo v vsaki poslovalnici Mladinske knjige in 5000 drugih nagrad. L. Bogataj Zveza kulturnoprosvetnlb organizacij občine Tržič je tudi letos organizirala v počastitev občinskega praznika irtiške poletne igre, ki so med občani izredno priljubljene. Letošnja igre so že devete po vrsti. Pretekla leta ko bile predstave poletnih iger na griču Sv. Jožefa, letos pa so na občinskem dvorišču v Tržiču. Tržićani m se odločili, da bodo letos zaigrali Dižičevo veseloigro Boter Andraž. Premiera je bila v soboto zvečer, komedijo pa so ponovili tudi v nedeljo. Gledalci so do zadnjega kotička napolnili občinsko dvorilo«. Igro, v kateri nastopajo člani Kudov Iz tržlške občine, je režiral Marjan Belina. Na fotografiji sta razposajeni par Pomet in Petrunjela, ki sta ga upodobila Franci Rozman in Anka Ahačlč. Botra Andraža bodo spet zaigrali v soboto in nedeljo, (jk) — Foto: F. Perdan Ob 20-letnici smrti kiparja Franca Ropreta V Mengšu — v dvorani tamkajšnje osnovne šole — bodo v petek, 11. avgusta, ob 18. uri odprli sporni is ko razstavo del svojega zaslužnega soobčana kiparja Franca Ropreta (1878 — 1952). Razstavljenih bo nekaj čez petdeset plašiik in reliefov v različnih kiparskih materialih (les, žgana glina, kamen, bron). Med plastikami bodo posebej zanimivi portreti Prešerna, Trdine m Cankarja. Namen razstave je počastiti spomin na kiparja, ki i svojo ustvarjalnostjo zasluži, da ga spozna tudi širša slo« |Wn javnost. Bil je $apott nik umetniške družine Vesna* nov (Gaspari, Birolia, San tel, Smrekar idr.), zato je nj /Si kiparski, posebno pa še rej*, barski opus, tako blizu naši ljudski umetnosti. Razstava bo odprta do IS avgusta. Č. Z. ; Sejem filmov ob festivalu v ^ počastitev občinskega praznika Je domači foto klub Janez Puhar prejšnji teden odprl v Kranju kar tri razstave črno-belih fotografij. Zbirka, nameščena v stebriščni dvorani Mestne "iše, nosi naslov »Mesta in občine — prijatelji Kranja«, druga dva prikaza, »16. gorenjska •"azstava« in »Kranj«, pa sta na ogled v avli občinske skupščine. Naš posnetek prikazuje del slikovnih prispevkov, posvečenih tujim mestom, prijateljem gorenjske metropole, -(ig) ~- Foto: F- Perdan V času IV. mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov v Kranju od 12. do 17. septembra bo tudi sejem filmov, na katerem bodo Jugoslovanski distributerji prikazali uvožene filme, namenjene za prikazovanje do. mačemu občinstvu v letu 1973 in 1974. Predstavniki kinematografov iz vse države bodo na sejmu v Kranju imeli pri- ložuost, da se poleg igranih filmov, ki jim jih bo poni* dilo 16 jugoslovanskih distrL buterjev, odločijo tudi za kak program športnih in tu« rističnih filmov, med kateri-mi bodo tudi dela znanih re. žiserjev Clauda Leloueha (Iran), Romana Polanskega (šampionov vveekend) in drugih. T. M. Kmetijska zadruga SLOGA KRANJ Kmetovalci! V četrtek, 10. avgusta ob 8. uri bo demonstracija s silaznim kombajnom FAHR v Žabnici pri Zadružnem domu. VABIMO VAS NA OGLED! Zadružna zveza Slovenije meni Potrošniku »čisto« mlako, kmetu pa »čisto« ceno številni kmetje ln zadruge, ki so organizatorji odkupa mleka, se pritožujejo nad zaostrenimi pogoji pri prevzemu mleka, še posebno jih moti, ker jemljejo inšpektorji skupne vzorce zbiralnic, tako da so oškodovani predvsem tisti kmetje, ki so od- S kreditom ni bilo nič Anton BERDAJS jz Dvorske vasi je prevzel posestvo po materini smrti. To je bilo pred enajstimi leti. Takrat so vsa naporna kmečka dela opravljali ročno. Do danes so si pri Bcrdajsovih že toliko opomogli, da so kupili vsaj najvažnejše kmetijske stroje: traktor, prikolico, plug, trosilec za umetni gnoj itd. Anton Berdajs je kupil vse stroje z lastnim denarjem. Kredita ni dobil niti dinarja. Sam pravi o tem takole: »Ker s kreditom ni bilo nič, sem se moral privatno zadolžiti, saj toliko denarja človek ne spravi kar tako skupaj. Februarja lani sem zaprosil radovljiško zadrugo za 5 starih milijonov kredita za traktor Ferguson, ki sem ga imel že naročenega. Vendar kredita nisem dobil. Ker sem traktor potreboval, sem letos januarja kupil sam pri Agrotehniki traktor Deutz. Mislim, da tako sodelovanje med zadrugo in kmeti ni najboljše.« Lepo urejen hlev imate. Vidim, da za molžo uporabljate stroj. Koliko litrov mleka oddaste letno? »V hlevu imam 8 molznih krav. Letno oddam okrog 25.000 litrov mleka. Nekaj denarja že dobim od tega, vendar ne smemo pozabiti, da porabim za tako proizvodnjo veliko krmil. Kilogram močnih krmil stane 1,67 dinarja. Tona krmil pa ne pomeni veliko. Pri odkupu mleka je po moje še vedno več pomanjkljivosti. Ne zdi se ml pravilno, da odkupna cena mleka za kmeta ni enaka ceni za državna posestva. Prav tako ni pravično, da plača zadruga mleko po povprečni kvaliteti zbiralnice. S takim načinom plačevanja smo prizadeti tisti, ki oddajamo kvalitetno mleko.« Pri nekaterih kmetih v vaši okolici sem opazil, da se precej ukvarjate s sadjarstvom. Ali velja to tudi za vašo kmetijo? »Prej smo se res intenzivno ukvarjali s sadjarstvom. Danes pa so jabolka zelo malo vredna, če želiš z kji-mi kaj zaslužiti, se jih najbolj splača predelati v mošt in žganje. J. Košnjek dali kakovostno mleko. Le na območju redkih organizatorjev odkupa je zbiranje mle. ka dobro urejeno. Odkar so začeli veljati strožji predpisi za odkup mleka, so mlekarne bore malo naredile. Tam, kjer so pogoji za pridobivanje kakovostnega mleka najslabši (visoka temperatura vode v vodovodih), tudi štiri petine mleka ne ustreza predpisom. Prvi korak, da bi se kvaliteta mleka izboljšala, je naredila republiška inšpekcija za kmetijstvo. Občinskim Inšpekcijam Je priporočila, naj jemljejo vzorce za ugotavljanje kvalitete mleka iz vsakega vrča posebej. Če je v njem mleko samo enega proizvajalca, se lahko ugotovi, katero mleko ustreza predpisom in katero ne. Take so bile ugotovitve upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije, ki je na seji 18. julija razpravljala o mleku. Upravni odbor je predlagal med drugim naslednje ukrepe: 0 zveza podpira napore za izboljšanje kvalitete mleka in ugotavlja, da je bilo za opremljanje zbiralnic premalo narejenega $ ker se z jemanjem skupinskih vzorcev oškodujejo predvsem proizvajalci, ki Precej poplav %g m m m Anton Berdajs Letošnje muhasto in deževno vreme je že večkrat prizadelo kmetijstvo in povzročilo veliko škodo. Obilica dežja je povzročila, da so se re. ke izlile, potoki prestopili bregove, poplavili njive in travnike, voda pa je vdirala tudi v stanovanjske hiše in v gospodarska poslopja. Na. rasle vode, predvsem hudourniške, so povrhu vsega poškodovale tudi številne ceste in izpodkopale slabše grajene mostove. Sicer pa tako podivjano vodo težko kaj ustavi. škoda, ki je nastala zaradi tega v Sloveniji, Je precejŠ- O kmetijstvu so dejali: 0 Viktor SEITL, republiški poslanec: »Dileme, ali skupno aH ne skupno gospodarjenje z gozdovi, ni. Dilema pa je, ali imajo tudi kmetje, lastniki gozdov enake pravice, ki izhajajo iz dela Nevzdrženo jc namreč, da gozdna gospodarstva odrekajo nekatere samoupravne pravice, ki izhajajo iz dela. Nevzdržno je namreč, da soustvarjalcem sredstev v gozdnih gospodarstvih, če s sedanjim zakonom o gozdovih tega vprašanja ne bomo rešili, potem mislim, da tudi na področju naše ustavne ureditve in uresničiive ustavnih dopolnil ne bomo položili izpita.« -Jk nja. Gospodarstvo je prizadeto. Največje posledice pa nosi prav kmetijstvo. Ker še ni izračunov, trditve, da je Škoda velika, res ni mogoče podkrepiti s številkami. Vendar je bil pogled na poplavljena polja, razjedene struge in izpodkopana drevesa dovolj velik dokaz za to. V takih primerih bi se denar, vložen v urejanje hudournikov, potokov in rek ter graditev obrambnih nasipov kaj hitro obrestoval. Dejstvo je namreč, da je bila tam, kjer so te stvari urejene, škoda veliko manjša ali pa jo sploh ni bilo. Zapisane besede so aktualne tuđi za Gorenjsko, čeprav ob zadnjem deževju pri nas ni bilo takih poplav kot recimo na štajerskem ali v Prekmurju, kjer dosega škoda deset in deset milijonov dinarjev. Iz tega lahko potegnemo naslednji pouk. Da bi preprečili poplave in razdejanje, kakršnega je povzročilo zadnje dolgotrajno deževje, ln s tem tudi veliko gospodarsko škodo, bo potrebno v prihodnje vlagati v regulacije, melioracije, urejevanje hudournikov in v gradnjo obrambnih napisov veliko več denarja kot smo ga doslej. Takrat, ko take objekte gradimo, se nam zdijo potrebne denarne vsote res visoke, a so v primerjavi s povzročeno škodo še vedno majhne! J. Košnjek proizvajajo popolnoma neoporečno mleko, je potrebno jemati individualne vzorce. S tem bo inšpekcija lahko ugotovila, kdo proizvaja kvalitetno mleko in kdo ne. Slednjim je treba znižati odkupno ceno (in ne vsem proizvajalcem) ter ustaviti izplačevanje premij„ Jemanje individualnih vzorcev je naloga1 občinskih iadpekcij in orga-nizatorejv odkupa. Zadružna zveza obsoja splošno zniževanje odkv^&e cene brez ugotovitve krivca, zaradi katerega je bilo mleko zbrano v zbiralnici, slabo. 0 začeti j« treba zbirati denar za urejanje zbiralnic. Premija, najnenjena za to, naj se izplača tudi takrat, ko mleko v deJočeni zbiralnici ni dobro. Uvajajo naj se sodobne hladilne naprave. Kmetijske organizacije, ki organizirajo odkup mleka, pa naj narede programe za ureditev zbiralnic in le-te začno uresničevati. 0 zveza hranilno-kreditnih služb naj usmeri vsa sredstva, zbrana od premij, za urejanje zbiralnic in to najprej v področjih, kjer je kvaliteta mleka najbolj kritična. V izjemnih primerih naj dobe te naprave tudi posamezne kmetije, večje proizvajalke rnjeka. O na področjih, kjer je položaj najtežji, naj kmetijske organizacije skličejo sestanke vseh prizadetih, na katerih naj se dogovore o nujnih ukrepih. Na te sestanke bo potrebno vabiti inšpekcije, proizvajalce, organizatorje odkupa itd. i Predlogi upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije so vsekakor prispevek k temu, da bo dobil potrošnik »čisto« mleko, kmet pa za tako mleko »čisto« in pravično ceno! J. Košnjek , Gorenjci v organih zadružnu zveze Za predsednika upravnega odbora novoustanovljene Zadružne zveze Slovenije je bil izvoljen Andrej Petelin, za podpredsednika Beno Kot-nik, za tajnika pa so izbrali inž. Slavka Glinška. V upravnem odboru so še Franc Si-monič, Ivan Abram, Jaka Bogataj in Martin Planinšek. V odbore in komisije je bilo izbranih tudi nekaj predstavnikov gorenjskega kmetijstva in gozdarstva. Inž. Jurij Kumar (KZ Škofja Loktr) je član odbora za pospeševanje kmetijstva ln preusmerjanje kmetij, Zdrav, ko Cankar (KZ Naklo) pa član komisije za kmetijsko mehanizacijo. Janez Novak (KZ Cerklje) Je bil izbran v komisijo za poljedelstvo, v komisijo za kmečki turizem pa so bili Izbrani kar trije Gorenjci. Inž. Branko Kor-bar (GG Bled) je predsednik komisije, Vinko Kržišnik (KZ Škofja Loka) in Janez MuleJ (KZ Bled) pa sta Člana. Tudi v odboru za gozdarstvo ima* mo Gorenjci dva predstavnika in sicer Franca Isteniča (KZ Žiri) ter Petra Kunstlja (GG Bled). Razen tega je postal Vinko Kržišnik, direktor Kmetijske zadruge škofja Loka, predsednik komisije za kmetijsko tržišče. -Jk Metalna industrija Osijek, Vukovar s ka 219 a razstavlja in prodaja na Gorenjskem sejmu v Kranju v hali A pletilj ske stroje za gospodinjstvo in obrt, camp opremo in to »roštilje', kmetijske stroje, mline kladivarje. Na sejmu praktično prikažemo delovanje vseh strojev in se priporočamo kupcem in trgovskim podjetjem za obisk. Na podlagi 29. člena pravilnika o delovnih razmerjih SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA TRŽIČ objavljamo naslednja prosta delovna mesta: 1. V ENOTI ZD ARHITEKT BIRO KRANJ projektanta I — arhitekta Pogoj: dipl. inž. arh., s triletno prakso v biroju za visoke gradnja; projektanta sodelavca — gradbeni tehnik Pogoj: gradbeni tehnik s triletno prakso v biroju za visoke gradnje; kalkulanta — gradbeni tehnik Pogoj: gradbeni tehnik s triletno prakso na delovnem mestu kalkulanta v biroju za visoke gradnje. 2. V STRANSKIH OBRATIH PODJETJA SGP TRŽIČ — STROJNI PARK, S SEDEŽEM V TRŽIČU: žerjavista Pogoj: žerjavist z izpitom ali izučen ključavničar ali izučen električar. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop delovnega mesta je možen takoj. Rok prijave je deset dni po objavi v dnevnem časopisju. Prijave pošljite na upravo podjetja. OAO • OA OAO • OA Prodajalne na območju Gorenjske: Kranj, Cesta JLA 2 Jesenice, Titova cesta 33 Tavčarjeva ulica 6 Kamnik, Maistrova ulica 16 OAO • OA OAO • O A )biščite nas tudi na Gorenjskem sejmu, kjer boste ugodno 'tupili žensko, moško in otroško konfekcijo, ter drugo modno blago po izredno znižanih cenah. OAO • O A OAO * O A Komisija za delovna razmerja pri MERKUR PE komunalna skladišča Kranj objavlja naslednji prosti delovni mesti: 2 kurjačev centralne kurjave Pogoji: strojni ključavničar ali PK kotlar. Nastop dela 15. septembra. Pismene prijave za zasedbo delovnega mesta pošljite Komisiji za delovna razmerja pri Merkur — PE Komunalna skladišča Kranj, najkasneje do 20. avgusta. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. /O ljubljanska banka KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. samostojnega prodajalca na Tržnici v Kranju (prodaja semen, gnojil, krmil in podobno) 2. administratorja obrata kmetijstvo Poleg splošnih pogojev za zaposlitev se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod tč. 1.: poklicna šola za prodajalce ali vrtnarje ali kmetijce s 3-letno prakso: pod tč. 2.: dvoletna administrativna šola z enoletno prakso. Na obeh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opi som dosedanjih zaposlitev sprejema splošno kadrov ski sektor KŽ.K Kranj, Cesta JLA 2. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ V avgustu razprodaja konfekcije po znižanih cenah Podjetje LTH ŠKOFJA LOKA RAZGLAŠA NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: | 1. vodje biroja službe kvalitete v kontroli Pogoj: fakulteta II. stopnje tehnične smeri ali ekonomska in 3 leta prakse na ustreznih delovnih mestih; 2. referenta za investicije Pogoj: diplomiran strojni inženir z dveletno prakso, lahko tudi začetnik; 3. obratovodjo livarne Pogoj: metalurški ali strojni tehnik s 5-letno prakso na podobnih delovnih mestih, ali I. stopnja metalurške fakultete ali strojna fakulteta z dveletno prakso na podobnih delovnih mestih; Posebne zahteve: poznavanje tehnike tlačnega litja znanje srbohrvaščine poznavanje osnov organizacije vodenja in ekonomike podjetja 4. mojstra tlačnega litja Pogoj: metalurški ali strojni tehnik z dveletno prakso ali poklicna šola livarske stroke in delovodska šola s triletno prakso; Posebne zahteve: poznavanje tehnologije tlačnega litja in taljenja, » poznavanje orodij za tlačno litje, poznavanje dela z dvigalom, # poznavanje uporabe ročnih gasilnih aparatov, sposobnosti vodenja, znanje srbohrvaščine. 5. nabavnega referenta za grano 117 nabavnega referenta za grano 116, 120 Pogoj: strojni tehnik, metalurški tehnik, elektrotehnik ali ekonomski tehnik z dveletno uspešno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu; Posebno znanje: poznavanje materialov, poznavanje uzanc, poznavanje osnov planiranja. NADALJE SPREJME PODJETJE LTH več delavk in delavcev za priučitev na najrazličnejših delovnih mestih: delovni pogoji zelo dobri, osebni dohodki zelo primerni, povrnemo skoraj vse stroške prevoza na delo, nudimo samska stanovanja za moško delovno silo. več KV električarjev Pogoj: zaključena poklicna šola z let prakse; snažilke za delo v popoldanskem času več učencev za izučitev v poklicih kovinske in elektro stroke. Ponudbe od tč. 1 do 5 sprejema kadrovsko socialna služba podjetja LTH 15 dni od objave razglasa, ponudbe za ostala delovna mesta pa do zasedbe delovnih mest. izpitom za električarja, po možnosti nekaj Gostilna MLINO BLED razpisuje zaradi reelekcije delovno mesto poslovodje Poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo za sprejem v redno delovno razmerje, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: visokokvalificiran gostinski delavec in 10 let prakse ali kvalificirani gostinski delavec in 15 let prakse, znanje vsaj enega tujega jezika. ; Prijave s priloženimi dokazili pošljite v 10 dneh od dneva objave na naslov Gostilna Mlino, Bled. /O ljubljanska banka Komisija za urejanje delovnih razmerij pri Veleželeznini MERKUR KRANJ razglaša naslednja prosta delovna mesta za poslovalnico Globus i*1 Merkur v Kranju: 1. več prodajalcev ali prodajalk Pogoj: KV trgovski delavci z najmanj 2 leti prakse, 2. 3 blagajničark Pogoj: KV trgovske delavke ali končana dveletna administrativna šola z najmanj dveletno prakso v blagajniškem poslovanju; 3. 4 skladiščnih delavcev 4. 3 čistilk Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prošnje z navedbo dosedanjega dela naslovite n» Merkur, veleželeznina Kranj, komisija za ur^a"] delovnih razmerij, Kranj, Koroška cesta 1, 19. avgusta 1972. lz kronike kokrškega odreda Ivan Jan (9) Odlomek iz delovanja drugega sestava kokrčke ga odreda jeseni 1944 V tistih tednih so imeli glavno besedo minerci, obveščevalci im manjše skupine, ki so postavljale zasede in izvrševale različne akcije. Bataljoni pa so želeli izvrševati obsežnejše akcije, zato se je veliko pogovorov vrtelo okrog Oborožitve. Poleg splošnih razmer in specifičnosti tega ozemlja, je tudi pomanjkanje orožja prignalo odred, da je mobilizirance pošiljal naprej na Primorsko in na Štajersko. Tisti, ki so bili brez Pušk, so želeli priti vsaj do kake stare mause-fice, največ želja pa je bilo posvečenih avtomatičnemu oirožju — brzostrelkam in lahkim strojnicam. To orožje pa naj bi bilo predvsem nemškega izvora, kajti v zadnjem času, kar je bila posledica kapitulacije Italije, je prevladovalo tudi v Kokrškem odredu italijansko orožje. To je Pogostokrat tudi odpovedalo. Poleg tega tudi nemška municija, ki je je bilo tod največ, ni ustrezala italijanskemu orožju. Spet se je bližala zima, italijanske brede pa so v mrazu rade zatajile. Zaradi želja po obsežnejših napadih so bile tedaj dostikrat zanemarjene manjše in samostojne akcije, ki so jih še vedno narekovale gorenjske razmere. Konec oktobra je Stab IV. operativne cone »Poročil, da bodo zavezniška letala tudi Kokr-skemu odredu končno pripeljala in odvrgla nekaj orožja. Vendar pa iz tega ni bilo nič. Prav takrat so Nemci ki domobranci šli v precej obsežno hajko. Na dogovorjenem kraju zato ni °ilo mogoče zakuriti signalnih ognjev. Anglo-amerišika letala so sicer priletela, vendar so se 8_ tako težko pričakovanim tovorom morala vr-niti, ne da bi kaj odvrgla. Kmalu za tem se je štab odreda s Štabom operativne cone domenil, da bodo odredni IV bataljoni dobili orožje v osvobojeni Zgornje Savinjski dolini. Toda — za to bi posamezni bataljoni morali sami priti tja. To pa je bilo treba Urediti tako, da teren ne bi občutil odsotnosti bataljonov in da sovražnik ne bi zvedel, kaj se godi. Vpliv prvega srečanja z osvobojenim ozemljem Stab odreda se je takrat zadrževal v dolini Jjad Jelendolom. I. bataljon je bil še vedno pod Stolom, II. je deloval pod Storžičera in Krvavem, II. pa med njima — od Begunjščice do Storžiča. Taborili so v glavnem niže v pobočjih in še vedno so pogosto menjavali taborišča. To je ve-•jalo za II., še bolj pa za II. batal'jon. Zadnji se 3e včasih zadrževal na južni, še večkrat pa na fpverni strani Storžiča, na planini Javornik ali pod severnimi stenami Storžiča. Včasih se j® Po nekaj dni zadrževal tudi na kmetijah v Zgornjem Lomu: pri Gabercu, pri Pavšlu, pri Tiču in še pri nekaterih drugih. . Kadar je bilo treba v akcije v okolico Kranja ali v kraje pod južnim pobočjem Storžiča, s° imeli pred seboj zelo dolgo jn naporno pot Preko Poljane. Za vsako akcijo pa je veljalo, da 'e je bilo treba skrbno pripraviti in oditi na Pot še prod nočjo. Še tako so se vrnili šele naslednje jutro ali dopoldne. To še posebno takrat, ko je bilo treba nositi težke nahbrtnike, zapolnjene s hrano. številna srečanja s policijo in domobranci so Narekovala boljšo oborožitev. In tako so po Ukazu štaba IV. operativne cone začeli bataljo-~1 konec oktobra 1944 odhajati po orožje v osvo-°jeno zgornjo Savinjsko dolino. p U. bataljon, ki se je tedaj spet zadrževal pri iavši.iu in Gabrcu v Zg. Lomu je proti j^renjemu gradu odšel prvi. To pa j* dveh razlogov; deloval je na najobčutljivejšem Predelu odredovega območja, poleg tega pa je bil ||aJbližji Gornjemu gradu. Ob vsem tem mu je UcJi zelo primanjkovalo orožja. Bataljon je odrinil na pot 29. oktobra 1944, ko P je komaj oddahnil po usnjarski akciji v Trži-v1- S seboj je vzel le nekaj bred in pušk, toliko, aa Je bil varovan pohod proti štajerski. Ostalo orožje in sicer 6 lahkih bred, 33 italijanskih pušk in čez 4000 nabojev je prepustil III. bataljonu, ki je ostal v tem predelu. Borci so šli čez Kokro, se povzpeli na pobočje Kamniških planin in se dobro razpoloženi potem spustili pri Stranjah na cesto, ki se vzpenja proti Črnivcu. Kmalu so naleteli na sledove hudih spopadov. Le dober teden pred tem so brigade XIV. divizije tu zavrnile Nemce, ki so ob podpori oklopnih vozil s kamniške strani hoteli prodreti prek pogorja na osvobojeno ozemlje zgornje Savinjske doline. Ti sledovi so bili vidni vse do Nove Štifte. Na več kilometrov dolgih odsekih so bile čez cesto prevrnjene debele smreke, tu pa tam pa so bili zloženi visoki kupi kamenja. Na številnih krajih je bilo videti tudi ostanke izstreljenih nabojev. S prvo brigado XIV. div;zije — to je bila XIII. brigada Mirka Bračiča — so se srečali že, ko so se spuščali proti Novi Štifti. Gorenjski partizani, vajeni na tiho govorjenje, na premikanje v razmikih, na vse kar je tipično za konspiracijo, so se tu prvič srečali z razmerami, kakršne so vladale na osvobojenem ozemlju. Ko so opazovali močno oborožene Biačičcvce, katerih najmanj vsak deseti je imel šarca ali brena, so se odredovcem še bolj vžigale želje po dobri oborožitvi in po večjih napadih na sovražnikove postojanke, šele po nekaj urah so se privadili glasnemu govorjenju in običajni hoji. Po nekaj urah so od tam prišli v Gornji grad in okolico, kjer sta bila tedaj razporejena štab Cone in štab XIV. divizije. 2e malce privajeni na osvobojeno okolje, so bili tam ponovno začudeni. Sprejela jih je namreč komanda mesta, ki je skrbela za njihovo namestitev in prehrano. Na Gorenjskem so bili vajeni, da so prebivali na prostem, da so se s hrano oskrbovali sami, delno pa s pomočjo organizacij na terenu. Komanda mesta je bila zanje nekaj čisto novega. Tako se jim je mestece pod Menino planino priljubilo še bolj. Nastanjeni so bili pri kmetih blizu Gornjega gradu in ni bilo treba kaj posebno skrbeti za varnost. Tokrat so po dolgem času vendar spali čisto brezskrbno kakor doma. S tem bataljonom je prišel v Gornji grad tudi del odrednega štaba. Bataljon se je mudil v tem kraju tri dni. V tem času so borci počivali, ogledovali prestolnico Savinjske partizanske republike ter pričakovali orožje, ki so ga potem tudi dobili. V teh dneh se je v borce Kokrškega odreda vtisnilo veliko lepega, kajti povabljeni so bili tudi na imeniten miting. Tu so lahko hodili brezskrbno ter se srečavali in pogovarjali z borci Tomšičeve, šercerjeve in Bračičeve brigade ter s člani divizijskoga in conskega štaba. Vmes so 1. novembra doživeli tudi zračni napad, ki pa ni bil nevaren. Tri manjša letala so na Gornji grad in okolico odmetavala manjše bombe. Gorenjski partizani so spet postali previdni. To se je borcem XIV. divizije zdelo smešno, kajti preplah ni bil umesten. Tudi lepo oblečene partizanske oficirje, ki so nosili predvsem angleške uniforme, so srečevali na vsakem koraku, kar je tudi bilo nekaj posebnega. Z gorovjem obdana in osvobojena zgornja Savinjska dolina je omogočila, da so zavezniška letala tja začela odmetavati orožje. Razumljivo je bilo, da je bilo novo orožje predvsem angleškega porekla. Njihovi breni so bili v bistvu podobni češkim zbrojevkam in zato za gorenjske razmere zelo prikladni in tudi za mraz niso bili preveč občutljivi. Bataljon je dobil kar 10 takih brenov, več brzostrelk ter pušk in bomb. Dobil je tudi več sto kilogramov razstreliva, ki so ga bili veseli zlasti minerci, vrh tega pa še dva ročna minome-talca — piat s precejšnim številom min. Nabojev za lahko orožje pa je bilo na tisoče. Borci so veselo sprejeli orožje in mitraljezci so takoj začeli razstavljati brene. Že prvi dan so jih dodobra spoznali. Vsega tega pa je bilo toliko, da niso mogli odnesti vsega sami proti Gorenjski. Bili so prisi- ljeni, da so večji dci eksploziva skrili v bližini in je ponj prišla nova skupina. Preden so odšli nazaj na Gorenjsko jih je obiskal načelnik štaba IV. operativne cone major Pero Brajevič. Bataljonu in članom odrednega štaba je naročil naj preidejo v ofenzivne akcije in tudi on v imenu conskega štaba priznal, da so razmere na Gorenjskem resnično težavne. Vendar pa je težavno tudi na Stajarskem, ki pa so jo precejšen del kljub temu osvobodili. Seveda z brigadami. Prav tako je podčrtal, da je Gorenjska važno prometno vozljišče med severom in jugom in da je zalo boj Kokrškega odreda zelo pomemben. Po tovariškem slovesu je bataljon odrinil nazaj proti Gorenjski. Hodili so tri dni: spet po pobočjih Kamniških alp, pa navzdol v dolino Kokre, pa spet navkreber v svoje staro taborišče pri Gabrcu in Pavšlju. Gverilske akcije Med tem ostale odredne enote niso mirovale. Najbolj so se spet izkazali minerci, ki so skoraj vsak aan razsueljevah železniško proyo med Otočami in Jesenicami. Tako je skupina lmnercev I. bataljona 1. novembra 1944 minirala in porušila med Žirovnico in Javornikom 51) m proge, zaradi česar je promet stal 11 ur. Ista skup.na je l-'t in proge pognala v zrak na tem predelu čez pet dni, nato pa spet 8. novembra 1944. Uspešno so minirali progo tudi drugod. V tem času so odredne enote imele skoraj vsak dan opravek tudi domobranci. Ker so obveščevalci zvedeli, da se tudi v Lešah pn Brezjah hočejo naseliti domobranci, so minerci I. bataljona uničili tamkajšnje župmšče. Ta kraj pod Dobrčo bi sovražniku služil kot odlično izhodišče, zato so to namero onemogočili že zadosti zgodaj. Tudi III bataljon ni miroval. 2. novembra je njegov oddelek iz zasede ob Cesti Tržič—Ljubelj napadel tovorni avto z dvema policistoma in 4 civilisti. Policista sta sicer ranjena ušla, medtem ko so se civilisti predali. Avto so partizani uničili. 5. novembra je oddelek I. bataljona odšel v zasedo k cesti med Kovorjem in Tržiško Bistrico. Ta zaseda pa je bila izdana, zaradi česar so jo domobranci iz Kovorja naglo obšli in napadli. Pri prebijanju iz obroča so padli trije partizani, tri so ujeli, zaplenjene sta bila dva mitraljeza, deset pušk in nekaj druge opreme. Res je šlo za izdajstvo, a poveljnik zasede je premalo zavaroval hrbet, zaradi česar je bil tudi poklican na odgovornost. Zasedo je napadla udarna čela domobrancev iz Kranja, ki je prav te dni vzpostavila domobransko postojanko v Kovorju. I. bataljon je 1. novembra 1944 priredil v Dragi majhno svečanost, v sporni« ubitim talcem v tej dolini. Ob tej priložnosti je bataljon poskrbel tudi za varnost in tako so ob prisotnosti številnih, sorodnikov ubitih talcev priredili komemoracijo, ki je bila prva take vrste med okupacijo. Pri grajskih razvalinah je vhod v Drago varovala močna bataljonska zaseda, ostali pa so skupaj s sorodniki uredili in okrasili grobove s planinskim cvetjem in zelenjem, vmes pa postavili brezov križ in nanj obesili veliko zvezdo s srpom in kladivom, kar so spletli iz smrečja. Zbranim je govoril Ludvik Žigei-Perun, bataljonski pevci pa so zapeli nekaj partizanskih žalostink. Vsa grobove so krasile partizanske zvezde iz smrekovih vejic in gozdno cvetje, vse to pa so z močnimi odmevi podkrepile še izstreljene salve. V prvih dneh novembra je bila še cela vrsta drugih akcij. Policisti oziroma domobranci so se hoteli naseliti v Bornov dvarec v Puterhofu nad Tržičem. Prav tako so hoteli tam zasesti tudi šolo in obe stavbi utrditi ter preurediti v postojanko. Zato je 9. novembra oddelek iz II. bataljona — sicer nerad in z raznimi pomisleki — zažgal Bornov dvorec in tudi šolo. Tako sta bili obe zgradbi onesposobljeni za vselitev. Opremo iz dvorca so Nemci izropali že poprej, zato škoda ni bila tako velika. Domobranci torej niso mirovali. Vsak dan bolj jasno so kazali, da mislijo svoje delovanje še razširili in vzpostavili nove postojanke. To so pripravljali s številnimi zborovanji vse od poletja dalje. Tudi po dve in celo po tri zborovanja na dan so prirejali po kranjski okolici: v Šenčurju, v Velesovem, v Komendi. Domžalah, na Brniku, v Vodicah in drugod. Toda ne pod geslom mobiliziranja proti narodnoosvobodilnemu gibanju in partizanom, temveč so ta zborovanja vedno razvijali pod geslom protikomunističnega boja. SREDA mm 9. AVGUSTA 1972 Bogastvo v sta ri na h V nedeljo so oglarji na Starem vrhu številnim gledalcem prikazali nekatere značilnosti lz njihovega dela in življenja: pripravljanje drv, ureditev kopišča, zlaganje drv v kopo, pokrivanje kope, kuhanje ter trganje kope. — Foto: J. Govekar Prijetna nedelja med starovrškimi oglarji Tri oglarske kope na Starem vrhu — Prikaz starih običajev je na Grebljico pritegnil več kot 2000 obiskovalcev — Prireditev naj bi postala tradicionalna Na Starem vrhu je bilo v nedeljo nenavadno živahno. Prav nič manj kot v zimskih ncsecih, ko se po strminah loškega zimsko športnega središča na smučeh spuščajo ljubitelji bele opojnosti. In prav zares so prireditelji, članj komaj pred dvema letoma ustanovljenega turističnega društva Stari vrh, navdušili več kot 2.000 gledalcev, ki so se zbrali ob oglar-skih kopah na prvič izvedeni etnografsko turistični prireditvi »Dan oglarjev«. ssiSiinisinil desn 113 Mlofic&vlicih Turistični delavci v škofjeloški občini nas prav zares zaposlujejo. Iz tedna v teden nas vabijo na zanimive turistične prireditve. Tokrat so se spet o junaci li Holaveljci. Turistično društvo »Slajka« Hotavlje bo namreč v nedeljo, 13. avgusta, ob 11. uri dopoldne že treljič pripravilo »Semanji dan« pod vaško lipo. V kulturnem programu bodo nastopili: mešani pevski zbor iz Gorenje vasi, ansambel Cadež iz Zirov z izbranim programom in domačini, ki bodo obujali nekdanje običaje. Program pod vaško lipo bo trajal približno tri ure. Po tistem pa se bo v kulturnem domu začela veselica na kateri bo igral ansambel Čadež iz Ž i rov. Kako pa priti do vaške lipe na Hotavljah? Prav zares ne bo težko. Obiskovalci bodo avtomobile lahko pustili pri gostilni »Lipan« in se z zapravljivčki popeljali do prireditvenega prostora. -Jg Prenovljen postarski dom V začetku pi'ejšnjega tedna so na Bledu odprli prenovljen postarski dom. Namenjen je predvsem članom podjetij za PTT promet, vendar bodo proste postelje oddajali tudi drugim gostom. Izven sezone pa ga bodo oddajali tudi za seminarje in druge prireditve. Po mnenju turističnih delavcev je med številnimi po- čitniškimi domovi raznih organizacij in podjetij na Bledu zdaj postarski dom najbolje urejen. Za prenovitev so porabili tri milijone dinarjev in pridobili nekaj novih sob, tako ima dom zdaj okrog 50 ležišč, večina sob pa ima tudi kopalnice. V kleti je lepo urejena točilnica. A. Ž. Prireditev se je začela s pozdravom predsednika turističnega društva Stari vrh, Milana Gartncrja, ki je spregovoril o pomenu »Dneva oglarjev«. Po pozdravnem govoru predstavnika pokrovitelja — GG Kranj — pa je zapel pevski zbor KUD Sv. Duh — Virmaše pod vodstvom Franca Demšarja. Oglarji so med tem delali s polno paro. Hoteli so čimbolj verno prikazati vse stare običaje, ki so nekdaj spremljali to »črno obrt«. Prvo kopo na Grebljici pod Starim vrhom so zakurili že pred skoraj štirinajstimi dnevi. Zato je znani turistični delavec Žgajnar iz Zapre-vala lahko prodajal oglje že od ranih jutranjih ur. Na oglje so navalili ljubitelji piknikov — zaradi pečenja če-vapčičev soveda. Druga kopa je bila zakurjena ob koncu tedna, tretjo pa so oglarji zlagali v nedeljo, pred očmi radovednih gledalcev. Po prikazu običajev, ki so nekdaj spremljali oglarjenje, so obiskovalci prisluhnili še oglarju, nato pa sc je začelo rajanje. Ansambel »Veseli Gorenjci« i/. Selške doline je užigal poskočne viže do poznih večernih ur, prebivalci Starega vrha so poskrbeli za ocvirkovko in »bobe«, »ta zelenega« in sploh za kapljico ter jedačo. Najvztrajnejši so menda dočakali ponedeljkovo jutro kar v oglarski »bajti« narejeni iz lubja in ti so zagotovo najbolje spoznali nekdanje življenje oglarjev. J. Govekar Medtem ko se na eni strani Mežalklje vali gost črn dim, so na njeni drugi strani čudoviti gozdovi in ravnine, na enj strani jeseniški žele-zarji služijo svoj kruh, druga stran Mežaklje pa jim nudi obilo možnosti za zdravo rekreacijo v naravi. Z 920 metri nadmorske višine sta Turistična dom na Mežaklji in njegova okolica medicinsko priporočljiva za srčne bolnike, za bolnike, ki bolehajo za astmo in za drugimi boleznimi. Ta kraj najraje obiskujejo jeseniški že-lezarji, niso pa redki izletniki iz drugih krajev Slovenije. Prav letos so v Železarni Jesenice sklenili z lastnikom doma poseben dogovor, po katerem lahko uživajo svoj letni dopust na Mežaklji delavci, zaposleni v Železarni Jesenice, po znatno nižjih cenah kot sicer. Turistični dom na Mežaklji ima v zakupu Bogo Ribisel iz Celja, kj ni znan le kot prijeten gostitelj, temveč tudi kot navdušen in dolgoleten zbiralec starin. »Kaj nudite svojim gostom in kakšen je obisk?« »Na Mežakljo prihajajo ljudje predvsem po čist zrak, po mir. Imam nekaj stalnih gostov, največ pa je izletnikov, še posebno zdaj, ko je toliko gob. Gostom nudim hrano in prenočišče. V domu je na razpolago 64 postelj. Letos pozimi pa nameravam kupiti manjšo vlečnico in jo postaviti na smučarsko pobočje. Tereni niso zahtevni in so zato primerni za začetnike.« »Daleč naokoli vas poznajo kot navdušenega zbiralca starin. Kaj zbirate in ko- iSCa likšna je vrednost vaše zbir- -ke?« narjev, vštevši seveda star Fiatov avtomobil iz leta 1921^ za katerega s0 mi že ponujali popolnoma nov merce-des. Naslednje leto nameravam z njim voziti po Bledu, kot taksist.« Kako zdaj zbirate 8ta& ne?« »Precej jih dobim tako, da zamenjava s prijateljem, ki je tudi navdušen zbiralec. Nekaj predmetov pa kupim tako, da plačujem ljudi pO raznih krajih in ki mi nabirajo stare predmete. Danes je zelo težko dobiti dobro ohranjene predmete, kajti ljudje jih večinoma ne pr°" dajajo, ker s0 jim drag spomin.« »Kateri predmeti so vam najljubši?« »Zbiralcu so pri srcu praiV vse stare, vredne stvari. No, morda se še najbolj navdušujem nad zbirko starega orožja, sabelj, nožev itd.« Bogo Ribisel je verjetno eden izmed najbolj navdušenih zbiralcev starin in tudi najboljših poznavalcev starih predmetov, saj je domala vse svoje življenje posvetil starinam. »To je strast, to je ljubezen, to je hep rečeni j iva vrednost,« pravi mož, ki niti v najhujši stiski ne bi prodal svoje zbirke. Ki ga je velja'* nešteto ur dela, iskanja 1* denarja D. Sedej : ku »29 let sem vodil trgovino s starimi predmeti, zato menda ni čudno, da sem postal tako vnet zbiralec. Zbiram žepne in stenske ure, imam zbirko cina: krožnike, skodelice, vrsto lepih umetniških slik, stare likalnike, 40.000 let star medvedov zob, starinsko orožje itd. Mislim, da je približna vrednost zbirke okoli 30 milijonov S di- Oclkar je blejski otok preurejen, so si ga ogledali že številni obiskovalci in turisti. Posebej privlačni in zanimivi so koncerti na orglah V cerkvici. Koncerti so vsako popoldne, zamisel pa je vzklila v zavodu za turizem. Ta novost zadnje čase privablja še več domačih in tujih gostov na otok. Turistični živžav Bled in Bohinj, dva najbolj znana tmistična kraja na Gorenjskem, sta prejšnji teden zabeležila vrh turistične sezone. Na Bledu so zabeležili 400 gostov več kot lani ta čas in tudi v Bohinju ni bilo moč dobiti ležišča. Na Bledu je bilo med 4500 gosti le okrog 1000 domačih, v Bo- hinju pa je bilo okrog 2200 gostov. Tako je bilo v radovljiški občini prejšnji teden okrog 8500 gostov, kar je *a približno 1000 več kot lani ta Čas. Med tujimi gosti je bilo največ Nizozemcev, Nemec V in Angležev. A. 2. /O ljubljanska banka Ms Ob 30 letnici smrti Toneta Cufarja Videla sem pisateljevo smrt - pravi Milica Novak iz Podgore pri Ljubljani 'aja leta 1941, mesec dni 8osl",aPac,u Nemčije na Ju-se je Tone Čutar Preselil ■' Je lonc Cu'ar K^*«« v LJub- Wo3h JC' da 8a ]maj° movanj1 gestapovci zazna- k°*uniS. V kartoteki kot i Despt i m revoILicionarja. .v°jne n L pred začetkom EK 5 m je bil Tone Partij.v Jcscnicah član iste NS? Tcti,,icc kot Albin Že pr Tako se je Cufar NstaT Vo-'"° v Ljubljani *ernjk* 2 Angelo Vovk, Pi- k Dni!0 Sestro- Pr> kateri lN Potem 1941,42 stanoval jaznim Si imenom Karel 29 1 LinkT-Ja lcta 1942 so b'le i:,t4a i 1 velikc raciJc-S *(Se So aretirali 6000 Ljubljančanov. S m ? odPeljali v Go-k t£2 njimi tud' Pisale-feo v""'3. Cufarja, čeprav cn, koga imajo v Nt pUbli^T tcdnov so skupino del je, kaj ga čaka. Skočil je s tovornjaka in z zvezanimi rokami začel bežati a so ga na begu ustrelili. Zapornike so medtem hitro potisnili v nemški avto, tako da Čutarjeve smrti niso videli. Edina ženska, ki je videla dogodek, je Milica No-valk, ki stanuje na Celovški cesti 306 v Ljubljani, Pod-gora št. 22, okrog 150 metrov pred gostilno Zibert iz šentviške smeri. Milica Novak se takole spominja pisateljeve smrti: »Zgodilo se je v dopoldanskih urah, 10. avgusta leta 1942. Sedela sem v sobi in šivala. Nenadoma zaslišim na cesti vrišč. Pogledam skozi okno in vidim slokega in visokega moškega s klobukom na glavi, oblečenega v temno sivo obleko, kako z zvezanimi rokami beži med dvema hišama prav proti nam. Tekel je približno 80 metrov, tedaj pa so ga dohitele krogle. Nanj je streljal carinik Apschner, doma nekje s Koroške. Po vojni so ga videli v Podrožci na Koroškem. Videla sem, da je Apschner streljal na begunca, pa tudi sam se je s tem rad hvalil. Cez nekaj minut sta dva gestapovca pripeljala begunca nazaj. Držala sta ga pod pazduho, ker je bil hudo ranjen. Samo deset metrov pred našo hišo se je sesedel. Očitno je bilo, da umira. Tega prizora ne bom nikdar pozabila. Pristopil je gestapovce in ga s pištolo ustrelil v tilnik. Šele po vojni sem zvedela, kdo je bil človek, čigar smrt sem gledala skozi okno.« Na žalost moram povedati, da na tem kraju še danes ni spominskega obeležja. J. Vidic Osnovna šola Železniki razpisuje naslednji prosti delovni mesti: a) hišnika za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: kvalificiran kurjač. Prednost imajo kandidati s kvalifikacijo mizarja, ključavničarja ali vodoinštalatetja; b) kuharice s polovičnim delovnim časom, za nedoločen čas delo je v popoldanskem času. Nastop službe pod a) in b) je 1. septembra. Poskusno delo traja dva meseca. Stanovanj ni. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi razpisa v Glasu na upravo šole. | /O Uubljan anka fti v ft ,nov Pripeljali na Ncln?3',ske kasarne. 2e re Jutro so jih enajst h. •m in . ■>"' >-"<■> a T0n Ieza,i Po dva in ]% ZLCufar Je bil na Igral sem v mnogih gledališčih ?*> h"aLSti in kcr ni imel m\ «~ 11 zvezan sam z h-Hvifi ,'■ ° nh odpcliah Skz ' je bila cari-u0' ftaii- Okupacijski meji t W°,m Nemčijo. Tam h75*e čakali gesta-Kat iP iomol)ilom. Tone i fosili ■ tr° d°umel, da JaJo v Begunje. Ve- Dolfe Anderle je gledališki igralec, ki ima za seboj pot, ki pa je vodila po raznih gledališčih Slovenije. Doma V Tržiču ni znan samo kot dober igralec, temveč tudi kot uspešen režiser tržiškega odra, ki je znal zbuditi željo in voljo v ljudeh do igranja na odru. Anderle se je rodil v Kropi, kjer je s svojimi vrstniki, med katerimi je bil tudi Tone Drmota, uredil pri nekem sošolcu preprost oder. Vsak mesec so imeli po eno predstavo. Ko je končal osnovno šolo, se je preselil v Tržič. »Želel sem igrati, zato sem pogosto zahajal v Delavsko prosvetno društvo Svoboda. Prve vloge nem dobil šele čez nekaj let, ko pa sem začel igrati, sem igral vse do voj- '%Si zan2ska skupščina se je pred leti odločila, da se zazidalna površina v Logu pri Tržl- V niso ebno stanovanjsko gradnjo. Površina Je sedaj pozidana. Kljub temu, do se vsi (Jk) ^ <«iali gradbenih načrtov, Je naselje v Logu vseeno med najlepšimi v tržlški froto: F. Perdan ne. Hkrati z igranjem sem tudi režiral in moja prva igra, kj sem jo režiral, je bila Praznik cvetočih češenj.« Po vojni je končal poklicno igralsko šolo in začela se je pot po raznih gledališčih. Igral je v Kranju, potem odšel v Postojno, Koper, Ptuj, Maribor, Gorico in naposled se je vrnil v Tržič. »Najraje sem igral z igralci, ki so bili gostje gledališč. To so bili Stane Sever, Boris Kralj in Mihaela šaričeva. S Šaričevo sem tudi odigral mojo najbolj uspelo vlogo v poklicnem gledališču. V Ptuju sva igrala Capkovo igro Mati. Poleg rednega študija sva s Šaričevo, takratno prvakinjo Ljubljanskega gledališča, cel inesec vsak dan po tri ure študirala najin tekst, do zadnje podrobnosti.« Tudi v poklicnem gledališču jo režiral. Vsako sezono je dobil po dve režiji. Predvsem pa je igral kot repertoarni igralec, to ue pravi, da je bil vedno polno zaseden z vlogami. Iz življenja v poklicnem gledališču se Anderle spominja tudi najbolj mučnega dne, ki mu bo ostal vedno v spominu. »Študirali smo zadnjo ig>"o v sezoni Dež in vihar. Vloge, ki sem jo dobil, sem se ustrašil, ker je bila tako obširna. Povrhu tega sem bil že zelo utrujen in sem prosil, naj poiščejo drugega igralca. Ker igralcev ni bilo, sem se motal sprijaznit) z vlogo, študirali smo dva tedna, a vloge še nisem prav nič znal. Tudi nekaj dni pred premicro teksta še nisem obvladal. Vsi so me samo gledali, rekel pa ni nihče nobene besede. Bile sc Dolfe Anderle glavne vaje, z menoj še vedno nič. Prišel je dan premiere. Po kosilu sem odšel v gledališče, se oblekel v kostum, ki m] je bil dodeljen, se usedel za oder in ponavljal vlogo. Ponavljal sem od enih popoldne pa do sedmih zvečer, ko so pričeli v gledališče prihajali delavci in igralci. Predstava se je pričela in se Iztekla v najlepšem redu — poloma, ki so a« ga vsi bali, ml bilo.« J, Piškur OTROCI MORJA V PREDDVORU V gozdu blizu Preddvora so si postavili šotore taborniki iz Izole in Kopra V šotorskem naselju v Dragi pri Preddvoru, ki že nekaj dni nosi ime znanega arabskega revolucionarja in nekdanjega predsednika ZAR Ga-mala Abdela Naserja, je bilo tiho. Nikjer živžava, ki je značilen za tabore mladih, le na opazovalnem stolpu sta zdela dva fantiča. A že isti hip je prišel na proti prijazen možak in povprašati, če sem prišel kosa obiskat. Bil je to Anton Juriševec in predstavil se je za starešino tabora. Led je bil prebit in pogovor je stekel. »Danes smo pripravili izlet ▼ Gamsov raj in večine tabornikov ni doma,« je dejal, »a, mislim, da se lahko pomenimo, čeprav so v naselju le dežurni in bolniki.« »Kako, da ste se odločili za taborjenje na Gorenjskem?« »Zveza obalnih taborniških Odredov vsako leto pripravi taborjenje nekje v Sloveniji in ker smo ob morju doma, !|remo v hribe. Predlanskim • naš odred Jadranskih stražarjev letoval ob Krki, lani smo bili tri tedne v Savinjski dolini, letos pa smo se odloČili za Gorenjsko. Taborniki iz Pirana in Portoroža so si postavili šotore ob Sori v Poljanski dolini, naš izolski in koprski odred pa pri Preddvoru. Naselji sta le slabih sto metrov narazen. V Preddvoru smo taborili že pred dobrimi desetimi leti in zelo nam je ugajalo. Zato smo letovanje v tem kraju svetovali tudi mlajšim rodovom. Našli smo jaso više gori v Novi vasi, a se nismo mogli sporazumeti z lastnikom zemljišča. Iz stiske nas je rešilo turistično društvo, ki nam je ponudilo prostor ob vznožju žičnice v Dragi.« »Koliko vas Je v taboru?« »S taborjenjem smo pričeli julija in tedaj nas je bilo 50. A slabo vreme ni delovalo nič kaj spodbudno, zlasti ne na starše, ki bodo prišli na obisk. V skrbeh za zdravje sina ali hčerke so jih nekaj odpeljali domov. Prišlo pa je nekaj novih in tako nas je spet nekaj čez štirideset. Tu ostanemo do 10. avgusta.« »So v taboru večina mlajši taborniki?« »Največ tabornikov hodi še v osnovno šolo, nekaj je tudi dijakov in učencev v gospodarstvu. Kljub temu pa so junaško prenašali napore pr 'h štirinajst dni, ko sta bila dež in vlaga stalna gosta.« »Prejšnji teden je predstavnike vašega tabora in tabora Koper na Brdu pri Kranju •prejela Jovanka Broz, ki je bila gostiteljica Tahtje Naser lz ZAR. Se je tam rodila zamisel, da tabor poimenujete po umrlem arabskem revolucionarju?« »Sprva so predlagali, da bi visoki gostji obiskali naša tabora, a smo zaradi slabega vremena načrt spremenili. Imenovali smo delegacijo, ki je v imenu tabornikov s Primorja pozdravila Jovanko Broz in njeno gostjo. Tahiji Naser pa smo posredovali tudi našo željo, da tabor poimenujemo po njenem možu. Gospa Naser je privolila in tako naselje nosi novo ime. Vsako leto bomo njegovi vdovi poslali pozdrave s taborjenja.« Duško Gregorič, dijak iz Izole, je bil dežurni naselja tn je ostal v šotoru. Ni odšel na izlet. »Član taborniške organizacije sem šele nekaj mesecev, zato letos tudi prvič taborim. Mislim, da smo izbrali čudovit kraj, zlasti mi ugaja bližina gora, gozd in potoki. Pri nas je pokrajina čisto drugačna in v tem času je tudi zelo vroče. Smolo pa smo imeli z vremenom. Sleherni dan je deževalo in tabor je stal takorekoč v blatu in na vodi. Morda sem prav zaradi takšnega vremena staknil hudo angino, ki mi je zagrenila še tistih nekaj lepih dni.« »Kako ste v deževnih dneh preživljali prosti čas?« »Po zajtrku smo navadno imeli gozdno šolo, v kateri smo se seznanjali z rastlin- stvom in živalstvom v teh krajih. Pripravili smo več športnih srečanj. V rokometu smo se pomerili z ekipo Preddvora, v odbojki in enkrat celo v košarki pa s čia-ni koprskega tabora. Zvečer ob tabornem ognju smo za mlajše pripravili razne igrice, kot je lov na lisico in podobne, starejši pa smo ob spremljavi kitare radi zapeli. Dolgčas nam ni bilo.« »In kaj delate sedaj, ko se je vreme izboljšalo?« »Seveda nismo v naselju skoraj nobeno dopoldne. Vsakdan pripravimo izlet, da bi čimbolj izkoristili dneve, ki so nam še ostali. Bili smo na Jezerskem, na Kališču, Jakobu, nekateri so splezali celo na Storžič itd.« Desetletna Jadranka Sajn iz Izole je med najmlajšimi v taboru. Bila je dežurna v kuhinji ln zmotili smo jo, ko se je s prijateljem potila pred goro krompirja, ki ga Je biki treba olupiti za kosilo. »Tudi jaz sem prvič na taborjenju in tudi na Gorenjskem še nisem bila. Starši mi niso branili. Malo skrbelo pa jih je vendarle. Mama me je prišla že čez en teden obiskat. Nič kaj ni bila navdušena, ker je bilo okrog šotorov vse razmočeno. Kljub te- jnu pa ni zahtevala, da g^l z njo. »In kaj ti v taboru ^Pl] ugaja?« »Tovarištvo! Vsi defe^ pospravljamo, se veselim0' zabavamo.« PRI KOPRČANIH Tudi v naseliu Koper, kjj letujejo taborniki odreda S* brni galeb iz Kopra in oM-ce, je bilo tiho in m'n^ v nekaj radovednežev jc ob "j sem prihodu pokukalo M torov, kjer so se hlad''1 opoldanski pripeki. ^ »V taboru nas je 70 in f. prav tako kot sosedje iz *3 le prišli v Novo vas 20. m Tu bomo ostali do 10. a* sta. Večina tabornikov "J nekaj nad 10 let, wjsWc;i Pa je že izpolnil triindvaj*^ je povedal vodja tabora * drej Kuralt. »Za tabor & našli čudovito jaso ob P°t0 Bistrica, ki nam jo je lajj odstopil za majhno ods* ntno. Le dež nam jc in smo morali po naselj" staviti prave mostove nismo hoteli hoditi P° Hudomušnež jc takoj vil, da smo v Benetkah' »In kje so danes 10 ki?« »Pripravili smo orie0^ ski pohod proti S1?'^ Prejšnje dni pa smo # skali Jakob, Kališče, Kf»*j in še nekatere druge & ške točke. Tabor Abdela Gamala Naserja pri Preddvoru. Članica odreda Srebt^ leb Je tudi Silva Gec, iz Kopra. »Letos že v drugo 1*9 s taborniki. Lani stno Savinjski dolini. Ne bi1 ■ reči, kje mi je bolj «j Povsod so lepi kraji i,9. krajina tako drugačna J že v Primorju. In tudi ^ J čisto drugače živijo- a i no mi ugajajo prosit*JJJ dovi, polni zelenja W £ j Morda za konec v ( Nikjer, niti v enem rin ^ gem taboru, ne v ok°, smo opazili na tleh RS in drugih odpadkov-so mladi Primorci c& stili za nedeljskimi ki že po enodnevnern ™ jenju« pustijo v gowi ^ jasi vse nastlano in sc f rajo na tiste, ki bo" kasneje. Besedilo: l- *2p Slike: F. r Vi —---i_.- iBi'iirnitfH'iiBirijm I{0 "Cas'i'ev letošnjega občinskega praznika v Tržiču so v soboto odprli novo asfaltirano ro-tttrnl 'Srišče pri domu Partizana v Tržiču. Ob tej priložnosti bo mednarodni rokometni rolfr>,r' na katerem bodo sodelovala moštva iz Križ, Kranja, Tržiča in Borovelj. Čeprav ima inof1«6* v Tržič« veliko privržencev, igralci doslej niso imeli primernega igrišča. Igrati so Šj a'' na igrišču pri Grajzerjevi šoli. Asfalt na igrišču pri Partizanu, kjer so tržiški rokometa-S]tQ .azali najboljše igre, je tudi nagrada igralcem Tržiča, ki so se ponovno uvrstili v sloven-riiA Ig0, ter priznanje vsem rokometnim delavcem in ljubiteljem tega dinamičnega športa. JKJ - Foto: F. Perdan PREIZKUS ZNANJA IN POGUMA V soboto je bila v steni Grintavca nad Češko kočo velika vaja ^arijskih gorskih reševalcev, ki je bila organizirana v počastijo, 25.'obletnice Planinskega društva Kranj in kranjskega finskega praznika, obenem pa je pokazala usposobljenost kranjske postaje reševalne službe Stho rečcncc* Je ]ežal poci ca severne stene Grintav- Wtr vjsoka okrog 350 CeŽit°Vr m se vzpenja nad J° kočo. Naloga 31 kranj-gorskih reševalcev je Nbrip3 ga čimprej in kar ha?,e l. Varno spravijo do lovna r ga Je čakala stro-Drev' zdravniška pomoč in ležal 2 d° D°lnišriice. Ker je titw >>Ponesrečenec« v precej ŽeVar?nem kraju, so se rc-4v0j,j- pod vodstvom Jožeta ^loči]a in Emila Herleca Jluje 1 za »štafetno« reše-Wk jj ki je ena od najtežjih, Wa - na'te*ia oblika reševa-I I s stene. Prva v Rfiju jresevalna skupina je l°vila DOnesrečenca, ugo-i J>o*i?0^°dbe> imobilizira-k k. bodovane ude in zače- fari lenega planinca spušča- ti preko 350 metrov visoke stene. Skupina ga je spustila 170 metrov niže, kjer so ga prevzeli reševalci druge skupine. Naloga le-te ni bila nič lažja. »Ponesrečenca« so spustili približno 100 metrov. Sprejela ga je tretja skupina in ga na enak način predala čel rti, ki ga je prepeljala do glavne baze, kjer je bil postavljen šotor. »Ponesrečenec« je dobil, tu i tudi strokovno zdravniško pomoč. Vaja je naletela v javnost; na precejšen odziv. Vabilu gorskih reševalcev so se odzvali številni predstavniki družbenega in političnega življenja kranjske občine, predstavniki UJV, armade, civilne zaščite, oddelka za narodno obrambo itd. in pri- Majhen obisk ' v Gc lepemu sončnemu , Se je v nedeljo na lt0n ^0l'ičanah zbralo ma-l|visf?i!Cev' Vzrok Je najbrž Sov vstopnina (10 di-1'Vliij na osebo), ki so jo ob V], Pobirali prireditelji c vinske trgatve«. Sicer pa so za prijetno razpoloženje poskrbeli s prijetnimi vižami bratje Arnold s pevcem Slavkom Krkoč, humorist Breznikov Vanč in folklorna skupina iz Preddvora. -fr Pet kranjskih plavalcev v državni reprezentanci To je bera letošnjega državnega prvenstva v plavanju za posameznike, ki se je pretekli teden za slovenske in posebej za kranjske plavalce izredno uspešno končalo. Z enajstimi osvojenimi kolajnami (dve zlati, pet srebrnih in štiri bronaste) se je Triglav uvrstil na solidno četrto mesto v državi in s tem opravičil napovedi, ki smo jih posredovali pred samim prvenstvom. Rezultati naših plavalcev in njihova visoka uvrstitev so ponovno dokazala, da je Triglav daleč najmočnejši slovenski plavalni kolektiv. Jutri, v četrtek, 10. t. m. se pričenja letošnje Balkansko prvenstvo v plavanju v Sofiji (Bolgarija), kjer bodo z državnim grbom na prsih plavali *— in upamo in želimo, da tudi častno in uspešno nastopali — naši plavalci: Breda Pečjak, Lidija Švarc, Judita Man del j c in Brane Milovano-vič. Pri tem jim želimo tudi obilo »športne sreče«. Peti potnik, Janez Slavec potuje naslednji teden v Iz-mir (Turčija) na mladinske balkanske igre v plavanju, odkoder je lani Boni Pajntar prinesla zlato odličje. I. S. Tudi košarkarji niso pozabili na praznovanje občinskega praznika. Dva dni so bili organizatorji tretjega košarkarskega turnirja. Na novi asfaltni prevleki v športnem parku Stanka Mlakarja v Kranju so nastopile ekipe Vrhnike, Slovana, Jesenic in domači Triglav. V dvodnevnih bojih je zasluženo prvo mesto osvojila ekipa ljubljanskega drugoli-gaša Slovan, ki je bila tokrat okrepljena z VVeiblom (Trbovlje), Lemaičem in Kvasom (Domžale). Branilcem dvakrat osvojenega pokala Triglavu se pozna, da od zaključka prvega dela prvenstva v I. A. SKL niso trenirali. Vrhnika je pokazala poprečno igro, Jeseničani pa so na turnir prišli nekompletni, saj so nastopili celo z nekaterimi pio- Izidi: Slovan : Jesenice 104:50 (50:18), Triglav : Vrhnika 68:65 (41:32), Vrhnika : Jesenice 104:52 (55:25), Triglav : Slovan 67:98 (40:45). Vrstni red: 1. Slovan, 2. Triglav, 3. Vrhnika, 4. Jesenice. Tekme sta solidno vodila Milan Rus (Kranj) in Strick-berger (Ljubljana). -dh Sati Vodi Penko hiteli k Češki koči, da bi videli, koliko znoja, poguma in moči zahteva humano delo gorskega reševalca, ki so v tem času, ko množica ljudi sili v gore, še kako potrebni. Pri Češki koči so se zbrali tuda nekdanji člani postaje Gorske reševalne službe Kranj. Načelnik kranjske postaje GRS • Emil Herlec je takole ocenil sobotno vajo prj Češki koči: »To je bila ena od težkih vaj kranjskih reševalcev. Že nekaj let smo se pripravljali, da bi jo organizira-^ li. Moram reči, da je odlično uspela in da je bilo delo reševalcev, ki so v dobri formi, brezhibno. Prav je, da omenimo vodje štirih rese-valnih skupin. To so bili Tone Langerholc, Stane Rotar, Jože žvokelj in Miloš Brega i, ki so naloge odlično izpolnili. Vsi, ki so bili pri Če-ški koči, so se o tem lahko prepričali, še posebno razve seljivo pa je, da so se vaje udeležili tudi predstavniki organizacij, s katerimi gorski reševalci sodelujemo in brez katerih naše delo °b nesrečah v gorah ne bi bilo' uspešno.« J. Košnjek V Ljubljani se je 4. avgusta začelo republiško člansko šahovsko prvenstvo. Poleg mednarodnega mojstra Puca in mojstra Šiške sodeluje še devet mojstrskih kandidatov ter trije prvokategorniki. Edini predstavnik Gorenjske ha tem prvenstvu je prvoka-tegornik Boris Matjašič iz Kranja. Po štirih kolih prepričljivo vodi mojstrski kandidat Penko 3,5 točke, sledijo pa mu Puc, Barle, Shak itd. Rezultati 4. kola: Penko : Matjašič 1:0, Šiška : Konva-linka 1:0, Istenič : Ostrman 1:0, Barle : Puc remi, Shak : Halik remi, Praznik : Vošper-nik prekinjeno, Kržišnik i Karneu prekinjeno. B. Matjašič Obletnica planinske nesreče 1.6. avgusta letos bo preteklo ravno trideset let, odkar se je pri nas pripetila ena hujših planinskih nesreč. Zahtevno smer v severni steni Rigljice v Martuljkovi skupini so hoteli preplezati trije jeseniški alpinisti: Tone To-mazin, Franc Kovač in Jože Vodišek. Vzpon bi jim skoraj uspel, saj je tričlanska naveza preplezala že polovico stene. Tik pod vrhom pa se je pripetila nesreča. Vodišek in Kovač sta se smrtno ponesrečila, medtem ko je Tomažin ostal med obema mrtvima tovarišema hudo poškodovan. Nesreča se je pripetila v nedeljo, 16. avgusta. Tri dni so požrtvovalni reševalci v skrajno težkih razmerah skušali rešiti preživelega planinca in njegova mrtva tovariša. Ob zaključku akcije pa je stena Rigiice terjala nov krvni davek, saj sta se smrtno ponesrečila tudi dva reševalca Miran Marn in Franc Taler. Nesreča treh alpinistov se je tako spremenila v veliko planinsko tragedijo. Pepca Blejc lz Mengša je bila tudi letos med najboljšimi. Dobila je drugo nagrado. — Foto: A. žalar Petič Pozdrav s planin Sončna planina Goreljek na Pokljuki je bila v nedeljo prizorišče jubilejnega srečanja starih slovenskih harmonikarjev. Pri gostišču Ob tabornem ognju so se petič srečali stari harmonikarji z dia-toničnimi harmonikami, da na prireditvi Pozdrav s pla-aiin obudijo staro slovensko in partizansko pesem. Tako kot prejšnja leta je bil letos pokrovitelj tega srečanja direkcija in kolektiv hotelov Viator na Bledu in odbor Prešernove brigade. Zbralo se je 38 harmonikarjev, starejših od 45 let. Po tradiciji je uvodoma vse navzoče pozdravil Jerneje Franc -Milče — lastnik gostišča Ob tabornem ognju, v imenu odbora Prešernove brigade pa je vsem tekmovalcem zaželel veliko uspeha Tone Svetina. Številni obiskovalci, ki so lep nedeljski dan izkoristili za izlet ali piknik na Pokljuki, so lahko dobre štiri ure poslušali narodne viže in partizanske skladbe, ki so jih iz častitljivih mehov (saj so bile nekatere harmonike starejše od harmonikarjev) izvabljali tekmovalci. Prireditelj je za nastopajoče pripravil vrsto lepih nagrad, ki so jih prispevala razna podjetja. Trije najboljši pa so dobili posebna priznanja in nagrade. Posebna žirija se je odločila, da je najbolje zaigral partizansko skladbo Franc Bergant s Podre ke, ki je dobil pokal odbora Prešernove brigade. Pri narodnih vižah pa je bil najboljši benešiki Slovenec Jusa Elisej iz Nadiže. Drugo mesto na tekmovanju je osvojila Pepca Blejc iz Mengša. A. 2. Klekljarice na plan) | Železniki se pripravljajo na jubilejni (deseti) čipkarski prazni* ki bo letos 19. in 20. avgusta t0va Francu Bergantu, ki je bil najboljši pri izvajanju partizinskih skladb, je izročil priznanje v imenn odbora Prtietnun brigade Tone Svetina. — Foto: A. žalar Turistično društvo v Železnikih slavi te dni svoj mali praznik: pravkar se namreč pripravlja na Čipkarski dan, zanimivo etnografsko prireditev, ki si je v minulih desetih letih zagotovila širok krog stalnih sodelavcev ln obiskovalcev. Letošnje sreča, nje najboljših klekljaric bo zato Se posebno svečano, združeno z nekaterimi novostmi, prikrojenimi predvsem dobremu počutju gostov. Večino dogajanj nameravajo namreč prestaviti na vrt znane gostilne Mer, medtem ko naj bi se prikazi starih narodnih običajev odvijali — kot doslej — pred častitljivim plavžem, nasproti muzeja. Turistom in občanom, ki jih mika videti nekdanje lokalne posebnosti, svetujemo, da v mesto pod Ratitovcem pridejo že v soboto zvečer, ko bodo domačini gledalcem pokazali, kako je treba »kov-ter šivat«, »v šteluco gledat« in podobno. Kupce čipik pa opozarjamo, da si svoje zbirke dragocenih vezenj lahko obogatijo v nedeljo dopoldne, po otvoritvi razstave v sloviti PlavČevi hiši. Osrednja točka dnevnega reda, tekmovanje klekljaric iz Železnikov, Gorenje vasi, Idrije in od drugod, je na sporedu ob 16. uri. Sledil bo kulturni program, v katerem sodelujejo mladinski kvartet Kokal iz Topol, vokalni kvartet Ledina iz Žabnice, folklorna skupina osnovne šole Železniki, ansambel Akordi s pevcem Nej-cem Slaparjem in napovedovalec Janez Ziherl. Ker gre za pomemben jubilej, je prav, da omenimo nekdanjega tajnika Gorenj. Noč na Zhitjskem jezeru Tradicionalna prireditev »Noč na Zbiljskem jezeru«, ki jo je v soboto že sedemnajstič po vrsti priredilo domače turistično društvo, je spet privabila množico izletnikov. Obiskovalci so uživali ob Veličastnem ognjemetu, posebnost pa je bila vožnja po jezeru z osvetljenimi čolni. V nedeljo dopoldne so obiskovalcem pripravili krajši kulturni program, v katerem so sodelovalj igralci amaterskega gedališča »Svoboda« iz Medvod in folklorna skupina s Primskovega pri Kranju. Popoldne pa so čalni vodno-smučarskega kluba »Olimpi-ja« iz Ljubljane pred več tisoč gledalci prikazali atrakcije na vodi. -fr ske turistične zveze Boža čer-neta, čigar idejo o čipkarskem tekmovanju so Želez-nikarji pred desetimi leti prvič prenesli v prakso. Obenem velja dodati, da je bilo krajevno TD vselej deležno obilne podpore selških delov- nih organizacij in gosi jev ter podjetja Doi*e** Ljubljana. Delovne on f cije in Domek sport tokrat prispevale celo praktičnih daril, « bodo nagradili naste cel° V s kat«^ ,aslojwj^ Glavna dobitka ostala doma Na Na nedeljski tomboli, ki so jo pripravili gasilci v Poljanah, se je nekaj sto lovcev na srečo potegovalo za več kot dvesto lepih dobitkov. Najlepši nagradi — pralni stroj in hladilnik, sta ostali kar na poljanskem koncu in dobitka sta prav zares prišla v prave roke. J>rec* namreč nasmehnila gosP\ njama iz Poljan in Prav gotovo pa je, °%ti obisk na nedeljski P"* razveselil tudi gasilce I* q( Ijan, saj bodo ves dobl^*nj, tombole in veselice aaI\ka za nakup gasilske op^^i Naši alpinisti na osemtisočak Jutri, v četrtek se bo odpravila na dolgo pot IV. jugoslovanska alpinistična ekspedicija, da bi zavzela 8470 metrov visok himalajski vrh Makalu. Sprva je bil cilj odprave 8500 metrov visoki vrh Kangbačen, odprava pa bi morala odpotovati sredi leta. Na žalost je iz Nepala prišlo odklonilno stališče. Zato so alpinisti izbrali nov vrh, peti osem tisočak v vzhodni Himalaji, na meji med Nepalom in Tibetom. Makalu so začeli leta 1954 naskakovati ameriški alpinisti pod vodstvom Williama Sirija, dospeli pa so le do višine 7000 metrov. Istega leta je vodil proti vrhu Makalu ja svojo odpravo tudi osvajalec Mont Everesta sir Ed- mund HiUarv, v boj *ego tega skrajno osvoJIJIvega vrha P« *°0 segli tudi odlični alpinisti pod vodstvott} 3"\ Franca in Lionela Vrh so osvojili leta 1*>1 coskl alpinisti Jcan . Guldo Magnone, L'01*' ray, Jean Franco in & Vodja naše himalaj*"'^' prave Je Aleš Kunavtf. ekspedicije pa so: M»"y V, Iežič, Franc ŠtupnK.^ Brojan, Janez Aton&,V l Manfreda, Janko \ h Janez KunstelJ in Stan rj lak. V ekspediciji ^.Sfy zdravnik dr. ^L,e T^č trije znanstveniki: » p ber, Jurij Kunaver , r>___i\} \ Gregorin KMETOVAtCI! Traktorje in traktorske priključka stroje za gnojenje, kosilnice, hnlJ za spravilo krme in sušenje sen vse za hleve in silose, molzne str0jj/ rezervne dele, čistilna sredstva m agregate, za hlajenje mleka, agreg^l za namakanje, sode za gnojevko m razpršilce za gnojevko, izkopal"1 j za krompir, škropilnice ter še-raz druge stroje in rezervne dele ^ dobite na., razstavnem prostoru ^ J> ^ renjskega sejma ali v skladišču . ^ Planini (pred mlekarno Čirče) V Kmetijski zadrugi SLOGA telefon 21-545. še je čas, da nas obiščete tudi na XXII. Mednarodnem Gorenjskem sejmu. Zadovoljni boste! Beko model vaš model VELIKO ZNIŽANJE MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJE ZA 60 % IN 10 % SEJEMSKI POPUST ženski kostimi znižani od 920 na 350 din Itd. Obiščite prodajne prostore Beko v hali A v Savskem logu v Kranju Sf£"^Jg. »udi bogato ^kih ,h' ženskjh in Hihc^Pft ter orto-li, L°Pat po ugodnih fes* se Iskra "ii:"KTIVNo m«' n »o ETJ A N 6/1 S?*TE ZA JSKE *Usta v hali A Wo? 8ejem-^ nudimo * ^vlje po 'lJ' jI), X%sL*ranJ, Parti- 4.8.do15.8. v času sejma Iskrini izdelki po izrednem popustu Iskrin razstavni pavlMon je v hali A gorenjski sejem GLAS * 18 STRAN Obiščite nas na Gorenjskem sejmu hala A v Savskem logu ELEKTROTEHNA LJUBLJANA, poslovalnica Kranj, Prešernova 9 Nudimo vam veliko izbiro: ELEKTROMOTORJEV VSEH VRST ■ J MEŠALCEV ZA BETON (§ MOTORNE ŽAGE 0 ELEKTRIČNA ORODJA % AGREGATI • LESTENCI IZ UVOZA IN DOMAČI • Sejemski popust — Brezplačna dostava na dom Priporoča se Elektrotehna Ljubljana, poslovalnica Kranj Slovenija 9VtO Po "godnih sejemskih cenah vam nudimo v jjjjjj paviljonu na Gorenjskem sejmu v Kranju (Savski j od 4. do 17. 8. 1972 motorna kolesa in kolesa vseh v POSLOVALNICA DT VI/4 — Kranj, Titov trj 1 Ugodni kreditni pogoji — brez porokov — pri POSLOVALNICA DT/16 — Kranj, C. JLA 10 avtomobila ali motornega kolesa domače proizv°a . OBiŠČITE NAŠ PAVILJON-SOLIDNO BOSTE POSTREŽE^ Obiščite nas na Gorenjskem sejnu v Kranju - hala A in v prodajalni pohištva, Titov trg 5 5 ° 0 popust - prodaja na kredit z 20 °/0 pologom brez porokov /o KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT K R A N J XXII. mednarodnem gorenjskem ^imu v Kranju v prostorih v Savskem °9u razstavlja in prodaja: j s • jedilna in tehnična olja # meso in mesne izdelke mleko in mlečne izdelke krompir in močna krmila 4 t znanjem prostoru **b°r knretijskih stro- , domače in tuje prošnje t ^Poročamo se za obisk! VELETRGOVINA* IVI l_ A,' cenjeni potrošniki! Oklv v. r0(jSčite naš paviljon na XXII. medna-4t jnern Gorenjskem sejmu v Kranju od 0 15. avgusta v Savskem logu, hala A Veletrgovina Živila •9 mmm •••••••••••••• RAZŠTAV^fN.PRODAJA "rW-: pohištva K: keramike fi* gradbenih **' materialov NA GORENJSKEM SEJMU V SAVSKEM LOGU OD 4 DO 15. AVGUSTA UGODNO j 2- do 5-odstotni • popust o Konfekcija Mladi rod Kranj obvešča cenjene potrošnike, da v svoji prodajalni v Tomšičevi ulici prodaja letno otroško konfekcijo po zelo znižanih cenah. Trgovina je odprta ob ponedeljkih in petkih od 8. do 18. ure. •Obiščite nas, zadovoljni boste &€+Bt€B naivno pero - pisalo za slehernega šolarja z Zeha šolskim nalivnim peresom je pisanje prijetno Milijoni šolarjev ga imajo. Teh prednosti nima nobeno drUgO % sinhroniziran dovod črnila — nobenega packanja Šolsko nalivno 9 rezervni tank — rezervno črnilo zadošča še za precej strani perO! £ prijemne cone — prsti ne zdrsijo na pero O vložki za črnilo — nobenega odprtega črnila £ nezlomljivo — zaradi umetne snovi »makrolon« Ta tehnični dosežek morate videti. Obiščite naš razstavni prostor na Gorenjskem sejmu v Kranju od 4. do 15. avgusta. Lahko ste srečni dobitnik GEHA šolskega nalivnega peresa, če se udeležite žrebanja. Zato izrežite ta oglas, ga dajte v kuverto, vpišite ime, priimek in naslov ter odpošljite do 13. avgusta 1972 na JfDlIfcl zastopstvo inozemskih firm j M 61001 Ljubljana, Moše Pijadeja 27 ali oddajte na Gorenjskem sejmu v našem paviljonu hala A. Žrebanje bo 15. 8. ob 16. url Veletrgovina sprejme v delovno razmerje 1. več natakaric ' 2. več kuharic 3. več oseb za delo v kuhinji 4. več učencev za kuharsko in natakarsko stroko Pogoji: pod 1. in 2.: kvalificirani gostinski delavci ali priučeni gostinski delavci z delovnimi izkušnjami v gostu1" stvu; pod 3.: nekvalificirane delavke s smislom za delo v kuhinji; pod 4.: uspešno končana osemletka. Večina delavcev bo ob nedeljah prosta. j i$ Interesenti naj pošljejo ponudbe upravi podjetj* najkasneje do 15. avgusta. E X P O R T KOVINOTEHNA4 I M P O R T • hladilniki • pralni stroji • štedilniki • betonski mešalci cene so najnižje v paviljonublagovnice Fužinar Jesenice 91 \ SREDA — 9. AVGUSTA 1972 mali oglasi PRODAM .Prodam večjo količino no-Jjh GAJBIC in tri trodelna ~*NA s platneno zaveso. *iander, Hafnerjevo naselje f. Škofja Loka 3980 .Prodam KAVČ, OMARO in "^ZO g štirimi stoli. Ogled v P°Poldanskem času. Gashi, F1311]. Cesta JLA 6 3997 Prodam 1500 kosov žgane -TRESNE OPEKE. Koselj, H°temaže 44, Kranj 4062 ! 6 Prodam skoraj nov ČOLN *2 m izredno poceni za din v Novigradu. Po do-?0voru se lahko preuredi počasno za počitniško biva-Informacije od 11. do 14. ! ^rc pri vratarju tovarne Sa--a Kranj, obrat IV (prejšnji 6|andard) Krnačar Franc 4063 .Prodam KRAVO s teletom. bojnik 1, Železniki 4064 Poceni prodam SKALE za poniranje v Zg. Senicj 14, Medvode 4065 .Prodam suha kostanjeva ,RVA. Gorenjesavska 21, %nj 4066 ,.Prodam trajno žarečo PEČ j ,'uPcrsbusch. Gašpcrlin Tine, 1 M'aka 65, Kranj 4067 Prodam PONY EXPRES. hesta Kokrškega odreda 26, 4068 ^.Prodam suhe smrekove iJ-OHE in 4 mesece starega StRJASCA. Golob, Polica 2, "Jlo 4069 .frodam kmečko PEC. Bri-l0< 50. Kranj 4070 Prodam BIKE simentalce g lcJo. Likozar, Jezerska ce-71, Kranj 4071 li'/odam nekaj CRNE DE-gJJE. Luže 29 4072 hlTodam 700 cementnih ŽIŽKOV 40 X 25 X 22. Otoče ' Podnart 4073 b\ir° ugodno prodam **EVNO SOBO. Ogled vsak ^jj.11 od 17. ure dalje. Brezar, BP* 1. avgusta 11, Kranj 4074 °ceni prodam smrekove ?,TOPN i.! ICE. Dvorje 65, Cer-4075 Izdaja ln tiska CP »Go !JnJski tisk« Kranj, Ulica ^oša Pijade - Naslov ^dništva in uprave lista: j~ranj, Trg revolucije 1 *'avba občinske skupšč' Je- - Tek. račun pri SDK , Kranju 515-1-135 - Te mnl: redakcija 21 835. » 860; uprava lista, ma °°glasna in naročniška Jjuiha 22 152. - Naročni-Ja: letna 60, polletna 30 Jn. cena za eno številko '"par. Mali oglasi: be-J« 1 din, naročniki imajo /o popusta. Neplačanih 8'asov ne objavljamo. Prodam KRAVO s teletom. Zg. Brnik 73 4076 Prodam dobro ohranjen levoročni ČEVLJARSKI STROJ. Naslov v oglasnem oddelku 4077 Prodam čistokrvne PSE volčjake, stare 8 tednov. Rupa 16, Kranj 4078 KUPIM Kupim OTROŠKI SEDEŽ za v avto. Plevel, Dvorje 5, Cerklje 4079 Kupim lažji GUMI VOZ, rabljen ali mov in prodam nov SEDEŽ za BCS 110. Si-draž 1, Cerklje 4080 MOTORNA VOZILA FORD TAUNUS 12 M TS, letnik 1966, prevoženih 80.000 kilometrov, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Tone Kržišnik, Škofja Loka, Novi svet 7 4001 Prodam FIAT 750, letnik 1969. Plevel, Dvorje 5, Cerklje 4031 Po delih prodam FIAT 600 D. Dacar Anton, Breg ob Savi 28, Kranj 4082 Prodam RENAULT 10, letnik 1968, prevoženih 55.000 kilometrov. Medetova št. 6, Kranj 4083 Prodam PEUGEOT 204 break, letnik 1968. Soklič Vida, Lesce, Finžgarjeva 22. Ogled od 19. ure dalje 4084 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Jovičič, Kranj, Moša Pijade 11 4085 Prodam zelo dobro ohranjeno SIMCO 1301, letnik 1969. Ogled vsak dan od 16. do .19. ure. Rozman, Staneta Ž£.garja 23, Kranj, telefon 22-179 4086 Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 1967. Potočnik, Koširjeva 12, Škofja Loka 4087 Prodam FIAT 750, letnik 1969, prevoženih 40.000 km. Informacije vsak dan od 17. do 19. ure v Domu JNA Kranj 4088 Ugodno prodam nov, neregistriran AVTO AMI 8, bele barve. Vešter 40, Škofja Loka 4089 Prodam osebni avto DKW F 12, letnik 1965, dobro ohranjen. Ogled od 9. ure dalje. Podgornik, Finžgarjeva 10, Lesce 4090 Prodam 1,5 tonski tovorni FIAT v dobrem stanju. Gostilna Mangart, Bled 4091 GARAŽO na Zlatem polju (XXXI. divizija) vzamem V najem. Naslov v ogl. oddelku. STANOVANJA Nujno iščem enosobno STANOVANJE ali večjo sobo za eno leto v Škof j i Loki. Naslov v oglasnem oddelku 4012 Mati dveh otrok nujno išče opremljeno SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Plača visoko najemnino. Naslov v oglasnem oddelku 4017 Iščem večjo SOBO ali dve manjši v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 4018 Na STANOVANJE vzamem dekle. Podlunšek Anica, Te-ntliše 28, Golnik 4092 Opremljeno SOBO dam mlademu dekletu za pomoč pri starejši ženski, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 4093 Opremljeno SOBO oddam moškemu. Naslov v oglasnem oddelku 4094 SOBO in KUHINJO iščem od Nakla do Tržiča za dve leti. Naslov v oglasnem oddelku 4095 ISCEM SOBO (lahko neopremljeno) po možnosti s pesebnim vhodom in garažo. Ponudbe poslati pod šifro »PLAČAM DOBRO* ZAPOSLITVE Sprejmem VAJENCA. Mizarstvo, Strahinj 35, Naklo 4046 Priden FANT išče honorarno delo. Dela vsa dela. Naslov v oglasnem oddelku 4096 Iščem ZIDARJA za notranji omet. Naslov v oglasnem oddelku 4097 Sprejmem AVTOKLEPAR-JA ali fanta za priučitev. Hafner Slavko, Rupa 38, Kranj 4098 Zaposlim KLJUČAVNIČARJA ali ELEKTROVARILCA. Porenta Viktor, Sr. Bitnje 110, telefon 22-803 4099 FRIZERSKO VAJENKO sprejmem takoj. Jana Eržen, Češnjica, Železniki 4100 Iščem, ŽENSKO za dopoldansko varstvo dveh, 16 mesecev starih fantkov. Nudim hrano in stanovanje, ostalo po dogovoru. Možnost popoldanske zaposlitve. Ing. Koman, Radovljica, Staneta Žagarja 24 4101 Cenjene goste obveščam, da bo GOSTILNA LAKNER na Kokricj zaradi dopusta zaprta od srede, 9. avgusta do petka, 18. avgusta. Ver-čič 4103 PtiSEštr Kupim na pol dograjeno HIŠO aii staro hišo, potrebno adaptacije. Peter Trebar, Pševo 8. Krani 4102 Potrebujem Suai din za štiri mesece. Vrnem s 50 'Vo obrestmi. Ponudbe poslati pod »januar« 4048 ..... i; i OSTALO Za popravi'> HIŠE dam SENO. Naslov v oglasnem oddelku 4104 i m »VANDROVCI«, narodno zabavna ansambel ameriških Slovencev iz CLEVELANDA vas bo v soboto, 12. avgusta 1972 od 20. ure dalje zabaval na veliki VRTNI VESELICI ob kulturnem domu v PRE-DOSLJAH. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Pridite in preživite z nami nepozaben sobotni večer 4050 Danes, v sredo je v ZBI-LJAH ZABAVA s PLESOM. Igrajo »TURISTI«, kakor vsako soboto in nedeljo. Vabljeni! 4105 KINO Kranj CENTER 9. avgusta premiera anel. barv. CS filma REBUS ob 16., 18. in 20. uri 10. avgusta angl. barv. CS film REBUS ob 16., 18. in 20. uri 11. avgusta franc. barv. film VESELI LOV NA DIAMANTE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlč 9. avgusta amer. barv. film RDEČI GUSAR ob 18. in 20. uri 10. avgusta amer. barv. film RDEČI GUSAR ob 18. in 20. uri 11. avgusta angl. film JUNAKI SHERVVOODSKEGA GOZDA ob 18. in 20. uri Tržič 9. avgusta amer.-italij. barv. film POČIVAJ V MIRU ob 18. in 20. uri 11. avgusta premiera amer.-italij. barv. filma SUPER-DIABOL1K ARGO MAN ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 9. avgusta premiera franc. barv. filma 7 FANTOV IN ENA ob 18 in 20. uri 10. avgusta franc. barv. film 7 FANTOV IN ENA ob 18. in 20. uri Škofja Loka SOMA 9. avgusta italij. barv. film VIZA ZA PEKEL ob 18. in 20. uri 10. avgusta amer. barv. film NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU ob 20. uri 11. avgusta jugoslov. barv. film DNEVI MINEVAJO ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 9. avgusta jugoslov. barv. film DNEVI MINEVAJO ob 20. uri 11. avgusta itadij. barv. film VIZA ZA PEKEL ob 20. uri Radovljica 9. avgusta franc. barv. film RAPHAEL ALI RAZVRATNIK ob 20. uri 10. avgusta amer. barv. film CATCH ob 20. uri 11. avgusta franc-italijan. barv. film ŽENA BANDIT ob 20. uri Bled 9. avgusta franc. barv. film BLAŽEN MED ŽENAMI ob 18. in 20.30 10. aveusta franc. barv. film BLAŽEN MED ŽENAMI ob 18. in 20.30 11. avgusta italij.-španski barv. film DOLGI DNEVI MAŠČEVANJA ob 18. in 20.30 Jesenice RADIO 9. avgusta italij. barv. CS film DO ZADNJE KAPLJE KRVI 10. avgusta danski film RDEČI RUBIN 11. avgusta danski film RDEČI RUBIN Jesenice PLAVŽ 9. avgusta amer. barv. film AVTOSTOPARKA 10. avgusta amer. barv. film AVTOSTOPARKA 11. avgusta franc-italijan. barv. film MORA ZA MORILCE Kranjska gora 10. avgusta franc-italijan. barv. film MORA ZA MORILCE Javornik DELAVSKI DOM 10. avgusta italij. barv. CS film DO ZADNJE KAPLJE KRVI Zapustil nas je naš dragi mož, ata in stari ata Franc Starič upokojenec Po..;eb bc v sredo, 9. avgusta ob 16. uri iz hiše žalosti v Žirovnici 68, na pokopališče na Breznico,- ža I u joči: žena Helena, sin France z družino in drugi sorodniki Žirovnica, Jesenice, Lesce, 7. avgusta 1972 nesreče STOPIL PRED AVTOMOBIL V petek, 4. avgusta, zjutraj je na Savski cesti v Kranju rožnica osebnega avtomobila Berta Jansen, nemška državljanka, zadela Draga Rotarja iz Zg. Bitenj, ki je nenadoma stopil pred avtomobil. V nesreči je bil Rotar huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.' PADEL S KOLESOM V petek, 4. avgusta, popoldne je na cesti drugega reda med Škof jo Loko in Kranjem v vasi Virmaše voznik osebnega avtomobila Franc MollČnik iz Ljubljane zadel kolesarja Jožeta Sinka iz Virmaš. Nesreča se je pripetila, ko je kolesar nenadoma izgubil oblast nad kolesom, zavil na sredino ceste ln padel tik pred avtomobilom. Sinka so huje ranjenega prepeljali v ljubljansko bolnišnico. NA KOLESU BREZ LUČI V Frankovem naselju v Škofji Loki je v petek, 4. avgusta, zvečer voznik osebnega avtomobila Boris Vodopivec iz Škofje Loke zadel kolesarko Zdenko Jugovic iz Godešiča, ki se je peljala na kolesu brez luči. V nesreči je bila Jugovičeva lažje ranjena. MOPEDIST UMRL Na cesti drugega reda v Krizah se je v petek, 4. avgusta, okoli devete ure zvečer pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Vili Legat lz Križ je iz neznanega vzroka zapeljal na levo in trčil v nasproti vozečega mopedista Franja Vidovlča iz 2igane vasi. Trčenje je bilo tako hudo, da je Vidovic zaradi hudih poškodb takoj umrl. Hudo poškodovan je bil tudi voznik Legat. PREHITEVANJE Na cesti prvega reda med Potoki in Žirovnico v soboto, 5. avgusta, je voznik osebnega avtomobila nemške registracije Heirich Vogel v blagem desnem ovinku prehiteval vprežni voz. Tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal pravilno po desni tovornjak, ki ga je vozil Ivan Kolar iz Bistrice. Pri trčenju je osebni avtomobil zaneslo poševno čez cesto. V tem je pripeljal še osebni avtomobil nemške registracije in trčil v avtomobil Heinricha Vogla. Škode na avtomobilih je za 25.000 din. V OVINKU GA JE ZANESLO V soboto, 5. avgusta, popoldne je na cesti drugega reda « Studenem začelo zanašati v levem nepreglednem ovinku osebni avtomobil, ki ga je vozil Janez Lešnjak iz Puštala. Pri tem je njegov avtomobil oplazil nasproti vozeči avtomobil, ki ga je vozil Anton Bertoncelj z Otokov. Oba avtomobila sta zdrsnila s ceste in obstala na travniku. Voznika sta bila lažje ranjena, škode na avtomobilih pa je za 25.000 din. ZADEL PEŠCA Na cesti tretjega reda v Gorenji vasi je v nedeljo, 6. avgusta, ponoči voznik osebnega avtomobila Janez Cankar z Dolenje Dobrave v blagem ovinku srečal skupino ljudi, ki so hodili po levi strani ceste. S prednjim levim blatnikom je zadel Andreja Kovačiča z Gorenje Dobrave. Kovačič je bil v nesreči huje poškodovan in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. PREKRATKA RAZDALJA V nedeljo, 6. avgusta, dopoldne se je na Zlatem polju v Kranju pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti ln prekratke varnostne razdalje. Voznik osebnega avtomobila Martin Sahli nI mogel pravočasno ustaviti in se je zaletel v prikolico osebnega avtomobila, ki ga je vozil Matti Jaruinen. Njegov avtomobil je potisnilo v avtomobil voznika Franca Drinovca lz Podbrezij. V nesreči je bil voznik Martin Sahli lažje ranjen, škode na avtomobilih pa je za 11.000 din. ZADEL KOLESARJA V ponedeljek, 7. avgusta, nekaj po šesti uri zvečer, se je na cesti drugega reda v vasi Tupaliče pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik neregistriranega mopeda in brez vozniškega dovoljenja Vencelj Krničar je prehiteval Vladimirja Vrtnika iz Kranja, ki se je peljal na kolesu. Pri tem je kolesarja zadel, tako da sta oba kolesar in mopedist padla. Vencelj Krničar si je pri padcu zlomil ključnico in dobil pretres možganov. LEŽAL SREDI CESTE Na cesti drugega reda v Gorenji vasi je v ponedeljek, 7. avgusta, zvečer voznik osebnega avtomobila Milan Strel iz Gorenje vasi pri hiši št. 47 zadel v glavo 50 let starega Gabrijela Završnika, ki je ležal na sredini ceste. Završnik je bil v nesreči lažje ranjen. PREHITRA VOŽNJA V ponedeljek, 7. avgusta zgodaj zjutraj je na cesti prvega reda na Zlatem polju pri Kranju voznik osebnega avtomobila Adolf Svare iz Kranja v blagem levem ovinku zapeljal zaradi neprimerne hitrosti v desno, kjer je zadel obcestni smernik. Avtomobil se je nato še trikrat frevrnil in obstal na kolesih ob cesti. Voznik ni bil ranjen, škode na avtomdbttu pa je st 30.000 din. L M. Leseni most čez Kokro pod staro »Savo« na cesti na Klanec se Je začel podirati. Del ograje J že »omahnil« v globino, ostala ograja pa je tudi precej majava. Ker gre preko mostu vs» dan veliko ljudi, se ob najmanjši neprevidnosti lahko zgodi, da bo nekdo padel v Kokf0 Mogoče se bo takrat le kdo spomnil ln most popravil, (jk) — Foto: F. Perdan Zahvala Ob mnogo prezgodnji in nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža in očeta Franceta Zora «e lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, mu poklonili vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku, godbi in delovnim kolektivom Donit, Merkur, Slovenija avto in Gorenjska oblačila. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, otroci Marjan, Slavka in Franci, mama ter sestri Mari in Francka Moše, Bottrop, Argentina Nepričakovano nas je v 83. letu starosti zapustil naš dragi oče, stari oče in stric Miha Burger upokojenec Pogreb pokojnika bo v četrtek, 10. avgusta, ob 15.30, Zasavska cesta 7. Žalujoči: hčerke Mara z možem, Danica s sinovoma, Vera, Mihela z družinama in drugo sorodstvo Kranj, Zagreb, Piran, 8. avgusta 1972 Plavalna šola Plavalna sekcija *v TRIGLAV KRANJ org* nizlra. plavalno solo j otroke s pričetkom v j nedeijek, 14. 8. 1972 °*| 10. uri. Otroci naj se "| dan (v primeru *Iabe^| vremena pa prvi na nji sončni dan) javijo navedeni url pri blag^i"1 letnega bazena, kjer vp|a čajo šolnino 30 Ndin.^ Saj bj trajal deset d«' Otroci naj s seboj Pri^ sejo kopalke In brl*8 in tud| volneno J°»,iC° % hO ali brezrokavnik, šolo 0 vodil prof. Slavko PK TRIGLAV KRA^ Plavalna sekcija Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica Janeza Rožiča iz Ribčevega laza se iskreno* zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, posebno pa sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se vsem, ki so se od njega poslovili, mu darovali cvetje in ga spremljali na zadnji poti, posebej Še gasilskemu društvu Savica-Polje. Prav lepo zahvalo smo dolžni prof. dr. Košaku iz Ljubljane in drugemu zdravniškemu osebju iz bolnice »Petra Držaja«, ki so mu lajšali trpljenje. žalujoči: žena Pavla, sin Marjan z družino, hčerki Štefka in Marica s Sonjo, ter bratje in sestre z družinami Rlbčev laz, dne 7. avgusta 1972 II. zvezna vaterpolska liga Revanš ni uspel KRANJ, 6. avgusta — Letni bazen, II. zvezna vaterpolska liga Triglav : Medveščak 2:4 (0:1, 0:0, 1:1, 0:2), gledalcev 1000, sodnik Klemenčič (Split). Strelci: 0:1 Balfan, 1:1 T. Balderman, 1:2 Galijaš, 2:2 Mohorič (4 m), 2:3 Kučinić (Nadižar), 2:4 Mikac (4 m). Triglav: F. Rebolj, Z. Malavašič, Kodek, Mohorič, Nadižar, T. Balderman, Svarc, J. Rebolj, M. Malavašič, B. Balderman, Finžgar. Medveščak: Hebel, Pavljak, Hadžiskerlov, Krus, Bol-fan, Mikac, Galijaš, Kučinič, Katunarič, Raičkovič, Zuber. Kranjčanom tokrat v igri proti kandidatu za najvišji naslov v II. zvezni ligi ni uspel revanš. Pred rekordnim številom gledalcev so zaigrali nervozno in niso se uresničile napovedi pred tekmo, da mora zmaga ostati doma. Kako so Kranjčani igrali nervozno, pove že podatek, da so prvič streljali na gol reprezentančnega Vratarja Hebla šele v začetku 3. četrtine in ta strel Toma Baldermana je zadel v polno. Kljub vodstvu gostov v tej četrtini so v zadnji s četvercem Mohoriča ^enačili in nato se je začela potapljati kranjska barka, i* je bilo nekaj priložnosti za zadetek. Kar niso izkoristili Kranjčani, so gostje in tako iz Kranja odnesli zasluženi točki, Triglavanom pa zadali prvi letošnji poraz na domačem bazenu. Ko končani tekmi nam je trener Didić dejal, da so Bjegovi varovanci igrali nervozno in s preveliko željo Ja zmago. Niso pa še dorasli za Višji rang. Pripomnil Pa je tudi, da je zagrebški vratar Hebel še vedno pol moštva. Sodnik Klemenčič je ta derbi odpiskal v pre-finjenem slogu. -dh Vera Otrin in Franc Peternel republiška prvaka V Ljubljani se je nadaljevalo republiško prvenstvo v streljanju z MK puškami in pištolami. Gorenjski strelci so se tudi tokrat izkazali, saj je Vera Otrin z Jesenic postala dvakratna prvakinja v streljanju s standardno puško, Franc Peternel pa je zmagal v streljanju s pištolo proste izbire in osvojil drugo mesto s pištolo »drulov«. Na prvenstvu je nastopilo kar 16 kranjskih strelcev. Njihove ekipe sicer niso dosegale vi. šokih rezultatov, vendar so kljub temu zasedle dobra mesta. V konkurenci članic je bila udeležba pičla, saj so nastopile le tri tekmovalke. Rezultati — člani: MK standardna puška (3x20 strelov) — ekipno: 1. Olimpija (Ljubljana) 2189 krogov, 2. Iskra (Kranj) 2079; posamezno: 1. Jež (01 impija) 554, 3. J. Otrin (Triglav Jesenice) 545, 7. Lom-bar (»S. Kovačič«) 534, 8. Rozman 522, 9. Frelih (oba Iskra) 522; MK puška proste izbire (60 strelov): 1. Peternel (Sava) 533, 8. Poženel (Sava) 499, 11. Prcstor (»S. Kovačič«) 495; MK puška »drulov« — ekipno: 1. Olimpija 1951, 5. Iskra ^ ganizatorjem letošnje Šeste mednarodne kolesarske dirke po ulicah Kranja je na letošnjo snioed.ltev uspelo pridobiti res najboljše tekmovalce ZRN, Poljske ln Jugoslavije. Na delu J0j v'deH tudi celotno olimpijsko reprezentanco Jugoslavije: Cvetka Biliča, Janeza Zakotnika, vSefla VaIenčiča, Evgena Pleska in Rada čubriča. Kljub močni pripeki Je bila borbenost v 1 treh kategorijah odlična, nastopilo pa Je prek 80 kolesarjev. — Foto: F. Perdan Odlična igra Švarca Mlada jugoslovanska vaterpolska /eprezentanca, do 18 let. se je tokrat kar ^irikrat srečala s svo-JJjOSd italijanskimi vrstnici- V reprezentanci, ki jo ^"enira kranjski trener Peter Didić, so bili tudi TriJe njegovi varovanci-: Karel Svarc, Zmago Malavašič in rezervni vratar Tugo Vidic. Medtem ko je Malavašič zaradi poškodbe ušesa zaigral v reprezentanci le dvakrat, je bil odličen Svarc, saj je bil naš najboljši igralec in bil s Šestimi 7adet- ki tudi najuspešnejši strelec reprezentance. Trener Didić pa je tu dobil še eno priznanje, saj bo jugoslovansko reprezentanco do 20 let vodil tudi na bližnjih balkanskih igrah v Izmiru (Turčija). Spet laskavo priznanje. — dh 1743 krogov; posamezno: 1. Dobovičnik (Celje) 511, 2. Peternel 506, 9. Prestor (oba Kranj) 490, 11. Peternel j (Sk. Lokaj 481, 16. Frelih (Kranj) 466. članice — MK standardna puška (60 strelov leže): 1. Otrin (Triglav Jesenice) 576,2. Dimic (Olimpija) 565; MK standardna puška (3x20 strelov): 1. Otrin Triglav Jesenice) 557, 2. Dimic (Olimpija) 541. Mladinki — MK standardna puška (60 strelov leže) — ekipno: 1. Krim Ljubljana 1633, 2. S. I. Jokl Kranj 1565, 3. T. Nadižar Kranj 1544 krogov; posamezno: 1. Borisav-ljcvič (Olimpija) 569, 4. Zupan (S. I. Jokl) 547, 5. Gabro-vec (T. Nadižar) 543, 7. Roge-lja 509, 8. Cof (oba S. I. Jokl) 509, 9. Silar (Iztok Kranj) 502 krogov. B. Malovrh Na republiškem prvenstvu v Ljubljani Je Franc Peternel (SD Sava) v streljanju s pištolo proste izbire postal republiški prvak, s serijsko pištolo »drulov« pa je zasedel odlično 2. mesto. — Foto: B. Malovrh Šesta mednarodna krožna dirka po ulicah Kranja Biejčan Lokar tretji, Kranjčan Kvasti deveti Kolesarski delavci Save so bili letos pod pokroviteljstvom tovarne Save že šestič zapored organizatorji zanimive kolesarske dirke po ulicah Kranja. V okviru občinskega praznika je nastopilo 70 kolesarjev iz vse Jugoslavije, ZRN ln Poljske. Na delu pa so tokrat ljubitelji kolesarstva v Kranju videli celotno jugoslovansko olimpijsko reprezentanco. Zanimivo je, da se je kljub hudi pripeki vzdolž 3 km dolge proge nabralo rekordno število gledalcev, kar je prava redkost v Jugoslaviji. Že točno ob 8. uri zjutraj so startali pionirji, • ki so progo (3,286 km) s startom in ciljem pred Merkurjem morali prevoziti le enkrat. Najmlajši so pokazali precej borbenosti, zmagovalec pa je postal sin trenerja ljubljan-kega Roga Zanoikarja Matjaž. Kljub močni pripeki tudi mladinci niso štedili moči, saj je bila poprečna hitrost 41,06 km na uro. Med 44 tekmovalci je prvo mesto pripadlo Elsheimerju (ZRN), medtem ko so bili mladinci Bleda Lokar tretji, Knaflič četrti ter Rakuš deveti. V najzanimivejšem Startu članov, ki so krožno progo trgovina Merkur—Cirče—Jelenov klanec—trgovina Merkur morali prevoziti kar tridesetkrat. V prvih petih krogih ni bilo presenečenj, saj je pisana karavana vozila strnjeno. Že v devetem krogu pa je pobegnil Član olimpijske reprezentance Rogo-vec Jože Valenčič, ki si je na cilju nabral več kot minuto prednosti. Drugi je bil Odre-dovec Leček, tretji pa spet Rogovec Zakotnik. Od Kranjčanov se je najbolje odrezal Hvasti, ki je zasedel deveto mesto, njegov klubski kolega Žagar pa je bil osemnajsti. Nekoliko pa preseneča le slab plasman olimpijcev Cubriča in Bilča. Rezultati — člani: 1. J. Va- lenčič (Rog) 2:25,12, 2. Leček (Odred) 2:26,31, 3. Zakotnik (Rog) 2:26,35 , 4. Pleško (Zagreb), 5. Bricelj (Partizan Beograd), 6. Gazdić (Radnički Kragujevac), 7. Keršič (Branik), 8. Hunerbein (ZRN), 9. Hva-iti (Sava), 10. Cubrić (Metalac Kraljevo) vsi isti čas kot tretjeuvrščeni; mladinci: 1. Elsheimer (ZRN) 483, 2. Firlong (Varšava), 3. Lokar, 4. Knaflič (oba Bled), 5. Tvma (ZRN) vsi v času zmagovalca; pionirji: 1. Zano-škar (Rog), 2. Perkat (Reka), 3. Logar, 4. Urbane, 5. Drak-sler (vsi Sava). Organizatorji zaslužijo vso pohvalo, saj je bilo tekmovanje odlično organizirano. -dh Dirke ni bilo Kot smo zvedeli na turističnem društvu na Bledu, je sobotna dirka za veliko nagrado Gorenjske okoli Blejskega jezera odpadla. Vzroki za odpoved sicer niso'znani, verjetno pa je bila dirka odpovedana zaradi gostega prometa proti Bohinju. Koledar dirke na Bledu je bil namreč nesrečno izbran, saj sta bili takrat že dve dirki, in sicer v soboto po cestah Hrv-'ske-gi Zagorja, v nedeljo " - po »ilicnh Kranja. P L GLAS SREDA - 9. AVGUSTA 1972 Na nedeljski proslavi v Tržiču se je zbralo lepo Število preživelih borcev Kokrškega odreda. Tri od njih smo vprašali, kakšni so njihovi spomini na to partizansko enoto in kako ocenjujejo nedeljsko proslavo. % Franc STEFE-Miško: »Kokrškl odred je bil ustanovljen 18. junija leta 1942 na Kališču. Takrat sem bil star 16 let in pol. Prek 100 borcev, ali dobra polovica odreda, nas je ostalo. O pomenu ustanovitve odreda in namenu borbe nam je govoril tedanji politkomisar in danes že pokojni Ivan Ber-toncelj-Johan. To je bil zame kot mladega fanta velik dogodek. Na nas je deloval mogočno in nam vili novega poleta. Danes se največkrat spomnim tistih borcev, ki jih ni več med nami. Junija 1942 je štel odred 260 borcev, danes pa nas je živih še okrog 70. Sam prvi bataljon pa je štel 129 borcev. Živih nas je samo še 24. Čeprav mnogih ni več, je ideja revolucije ostala. N| se* zgubila in tako mora ostati tudi naprej!« % Franc PO D STUD EN-SEK-Rok: »Sodeloval sem že.v pripravah na odpod ln sicer na kamniškem območju. Ob ustanovitvi odreda sem bil borec Kamniškega bataljona. Spomnim se mnogih odre-dovih akcij. Se najbolj pa ml je ostal v spominu napad na policijsko in ver. man s ko postajo na Črnivcu. Naš uspeh je bil popoln. Takrat smo nemške ranjence obvezali in jih spustili. Današnjo sloves, nost pozdravljam. Sreča. 11 smo se z mladimi ln teh nI malo. Bili smo na proslavi, vredni jubileja.« 0 Franc RIBNIKAR-Le-nart: »V obnovljeni Kokr-ški odred sem prišel avgusta leta 1944 in sicer lz Gorenjskega odreda. Najprej sem bil komandir čete, nato komandir minerske čte, potem pa komandant II. bataljona Kokr-škega odreda, ki je deloval med Begunjami in Tr-žičem. Najhujše borbe sem doživel leta 1945, ko smo osvobajali Koroško, pri vasi Sela. Današnja proslava je taka, da boljša ne more biti. Posebno me veseli Številna udeležba mladine. Ni sodelovala samo v paradi, ampak so bili mnogi tudi med gledalci oziroma obiskovalci.« J. Košnjek Voznika ford caprija so potegnili lz zvite pločevine Sele s hidravlično napravo. — Foto: F. Perdan V nevarnem prehitevanju preži smrt Neprevidno prehitevanje je bilo vzrok hudi prometni nesreči/ ki se je pripetila včeraj na cesti prvega reda na Polici pri Kranju nut pred nesrečo ustavil n* viaduktu Peračica, ker j* prehitevala čez polno črto. »če bi vedel kako strašna smrt Jo čaka na Poliči, bi J« zadržal še tistih nekaj nut... Okoli pol enajst« dopoldne, ko se Je nesreč* pripetila, je bil na cest* srednje gost promet. Tej sreči je botrovala samo o* previdnost. Voznik caprija Je bil že vzporedno s prebit*" vanim avtomobilom, ko »c J* na klancu prikazala simca • • • Ta del ceste, to Je odsek klo-Polica do odcepa v Strti« ževo sodi med najbolj nevarne odseke na tej cesti. Zato bi bilo prav, če bi na tem delu ceste omejili hitrost, treba pa bi bilo potegniti tud* neprekinjeno črto. Sedaj taW črte na obeh klancih pri P** lici nI.« i. M. Voznik ford caprija nemške registracije Dušan Bohinc, roj 1947 iz Medvod, začasno na delu v ZR Nemčiji Je vozil proti Naklem. Nekaj pred klancem ob avtobusni postaji na Polici se je odloČil za prehitevanje nekega avtomobila. Tedaj pa se je na klancu prikazala simca 1000 nemške registracije, vozila jo je Erika Kurt iz Kirchberga. čelno trčenje je bilo silovito. Bohinčev avtomobil je vrglo nazaj, tako da je zadel v osebni avtomobil peugeot 504 last dr. čedomira Ravnika iz Ljubljane, ki je vozil ia Bohincem. Simco 1000 je vrglo na travnik, kjer se je avtomobil vžgal in popolnoma zgorel. Voznica je zgorela v avtomobilu, njenega moža Erharda pa so hudo opečenega potegnili lz plamenov. Zdravniki pravijo da ima 70 odstotkov kože opečene. Voznik Bohinc, ki je tako neprevidno prehiteval je hudo poškodovan. Reševalci so ga lahko potegnili iz njegovega razbitega avtomobila šele, ko so uporabili hidravlično napravo za razstavljanje avtomobila. Hudo poškodovana je tudi sopotnica, avto-stoparka, Milka Šolar iz Ljubnega. V bolnišnici je tudi dr. Ravnik, ki ima hudo poškodovano nogo, medtem ko je bil njegov sin Dejan le lažje ranjen. Škode na avtomobilih je za okoli 150.000 dinarjev. Prometni miličnik Kitan Kltanovlč, ki je bil dopoldne v redni kontroli cestnega prometa na cesti med Jeprco in Jesenicami pravi, da je voznico simee 1000 le nekaj ml- iasilci so pogasili gorečo simco, vendar pa za njeno voznico nI bilo več rešitve. — ^ot° F. Perdan