Splošni vestnik. Umrla je v mestni ženski bolniščnici v Gorici dne 16. t. m. Marija Pečetova, učiteljica na Rakeku na Kranjskem. Pokojnica je bila nevrastenična in se je pred 14 dnevi v hipni nevrasteniji vrgla skozi okno drugega nadstropja. Umrla je na dobljenih poškodbah. Tako je kruta smrt zopet posegla v vrste naprednega kranjskega učiteljstva. — Naša značajna somišljenica je bila marljiva, vestna in visoko izobražena učiteljica ter tako prikupljivega značaja, da so jo vsi radi imeli in spoštovali. — V začetku svojega učiteljevanja je službovala na Kranjskem in pri Sv. Petru v Savinjski dolini, zadnja leta pa na Rakeku. Z živahne in plodovite delavnosti na šolskem polju jo je nenadoma iztrgala kruta usoda. Vrli koleginji bodi ohranjen časten spomin! »Omladinovski« radikalizem. Zadnja številka »Omladine« je postala tako razborita, da je menda ni napredne stvari, v katero se opravičeno ali neopravičeno ne obrega. Cinizem, ki ga širi ta list, gotovo ni vesel pojav teh bodočih generacij. Radikalno kritiziranje jim je menda postalo že rokodelstvo, ki jih vsakega pol leta zbudi iz njih brezdelja. Tako n. pr. so našli gospodje »Slovenčevo« kritiko in zabavljanje čez »Učiteljskega Tovariša«, ki je izšlo skoro že pred pol letom in so se postavili na stališče moralistov in ponatiskovalcev »Slovenčevih« napadov. — Na drugi strani si prisvajajo naivno kritiko nad vso slovensko žurnalistiko; na tretji strani udrihajo z nezrelimi in neplodnimi nazori po »Slovenskem Ilustrovanem Tedniku« in na četrti strani že po Družbi sv. Cirila in Metoda. — Ko pridejo v življenje, bodo nemara snedli še — sebe! Odlikovanje. Cesar je ravnateljico višje dekliške šole v Zagrebu, Milko Pogačičevo, odlikoval z zlatim križcem za zasluge. Hrvaški učiteljski dom v Cirkvenici bo kmalu dovršen. Zgradba je lepa, stoji sredi parka, ima kopališče in betonsko plosčnato streho s prelepim razgledom na morje. Vsi stroški znašajo 100.000 K. Naborniki in alkohol. V Avstriji je bilo leta 1875. od 1000 nabornikov nesposobnih za vojaško službo 398; leta 1881. že 462 od 1000; leta 1885 pa že 568. In tako dalje. Osrednja statistična komisija na Dunaju poudarja, da je tiazadovanju kriv v glavnem alkohol. Država, ki hoče imeti dobre in krepke vojake, bi morala omejevati uživanje alkohola; ali namesto tega išče vedno nove davke iz alkohola za državne potrebščine! III. slovenski protialkoholni kongres in obenem desetletnico protialkoholnega dela na Slovenskem obhajajo v Ljubljani letos v nedeljo dne 17. novembra. Sodelovala bo nova organizacija »Sv. vojska« in »Društvo zdravnikov na Kranjskem«. III. avstrijski protialkoholni shod bo od drtč 22. do dne 25. septembra v Solnogradu. Prav bi bilo, da bi Slovenci na njem ne bili premalo zastopani. Solnograd je tudi kot izletna točka jako hvaležen, vožnja po novi turski železnici jako lepa. Kdor misli iti na shod, naj se prijavi uredništvu »Zlate Dobe« v Ljubljani. Novi stokronski bankovci. »Neues Wiener Tagblatt« poroča, da bodo jeseni izdali nove stokronske bankovce. Avstroogrsko banko so do tega privedli tehnični vzroki. Novi stokronski bankovci bodo enostavnejši. Slovani In kongres za umetniško vzgojo v Draždanih. Povodom mednarodnega kongresa za umetniško vzgojo je prišlo začetkom tega meseca v Draždane veliko število slovanskih učiteljev risanja.z vseh šol. Imeli so dva sestanka v restavraciji Palmengarten, katerima je prisostvovalo okolo 200 oseb iz vseh krajey slovanske domovine. Nadzornik Hradilik je v imenu Čehov pozdravil zastopnike vseh narodmosti. V imenu SIovencev je odzdravil prof. Saša Šantel, ki ie čestital Cehom na njih krasnih uspehih na razstavi in opravičeval Slovence, ki se kongresa in razstave niso udeležili, ker niso organizirani. — Na drugem sestanku, ki ga je priredil Draždanski »Sokol« in ki je bil še bolje obiskan od prvega, je bil izvoljen skijpen 'odbor zastopnikov vseh slov. narodnosti. Ta odbor je naložil posaniieznim zastopnikom nalogo, v ožji domovini združevati vse sile, da bo možno Slovanom na prihodnjem kongresu, ki bo po 4 letih y Parizu, nastopiti v skupnem oddelku. — Sklenilo se je nadalje proglasiti kot glasilo slovanskih učiteljev risanja bogato ilustrovani mesečnik: »Naš smer« (letnik 9 K), ki izliaja v Brnu in ki bo odslej prinašal članke v vseh slovanskih jezikih. Eventualne bližje iniormacije. je nasloviti na adreso:: Prof. I. Vydra, redakter mesečnika »Naš smer«, ali p.a prof. S. Šantel, Pazin (Istra). 251etnica društva »Komensky« na Dunaju. Krajna skupina dunajskega češkega društva »Komensky« je praznovala dne 25. t. m. 251etnico svojega obstanka. Dunajska nemško - radikalna »Ostdeutsche Rundschau« je priobčila poziv, naj vsi radikalni dunajski Nemci preprečijo to slavnost. Odseka »Deutschradikale Vereinigung« v XIV. in XV. okraju sta sklicala številen protestni shod v hotelu »Fuchs«, na katerem je mnogo nemško radiikalnih drž. poslancev, mestnih svetovalcev in okrajnih zastopnikov na Dunaju _y ostrih besedah napadalo češko slavnost. — Slavnostni prostor v Klementinengasse v XV. okraju je bil obkoljen z močnim policijskim kordonom, da ne bi prišlo do spopadov med Čehi in Nemci. Celo popoldne je prišlo med nemškimi radikalci in policijo na ulicah do spopadov, kjer je bilo tudi mnogo oseb aretiranih. Se dolgo po protestnem shodu y hotelu »Fuchs« so se nahajali nemški radikalci na vrtu hotela »Fuchs«. Nemška kultura! Novi zavarovalni predmeti. V ruskem ministrstvu za notranje stvari leži sedaj načrt, katerega začetnik si je nadel kakor smioter veliko nalogo: zavarovanje kmetijstva proti slabim letinam. Tako zavarovanje je za Rusijo, ki živi z večim delom od poljedelstva in v kateri niso slabe letine ravno redke, postajo življensko vprašanje, in toliko vlada kakor tudi občinstvo simpatizujeta odkrito za tak načrt Država bo podjetje celo podpirala gmotno, ako bi se izkazalo, da je pomoč potrebna; tako je nedavno rekel neki kompetentni zastopnik vlade. Zdi se pa, da ne dobi podjetje nikake primerne financielne podlage. V začetku so hoteli ustanoviti podjetje s temeljno glavnico pol milijona rubljev, vendar bo bržkone vlada zahtevala en milijon rubljev. Za tak znesek so že tudii podpisane veče vsote, iji ustanovitelji bodo torej lahko ugodili vladi. Važno točko v njihovem programu tvori vprašanja boja proti slabim letinam. Družba ne bo le z izplačevanjem odškodnin obvarovala posameznih zavarovalcev pred gmotnim poginom; marveč hoče s posojevanjem denarja posameznim kmetovalcem iti na roko^ da racionalneje izpopolnijo gospodarsko metodo, in tako indirektno prispevati, da se čim bolj zmanjša možnost slabih letin. Nevarnost za družbo bi tvorilo seveda več slabih letin, ki bi se vrstile zaporedoma.