1511?» No. 55 72^ O. 44, 4M€RICAN IN SPIRIT _ '^IGN IN LANGUAG€ ONLY /l-IV*EWIg^lll—HOIWIF *«.•*£71«!?» Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, SKSlS^foriSTphoenis, *ly, Pueblo. BockSpring, 'CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING. APRIL 11, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX Upor v Somaliji str! Skupjna mladih častnikov lrt vojakov je v nedeljo Poskusila izvesti upor Proti vladi predsednika ^arreja, pa ni uspela. ? NAIROBI, Ken. — Somalij-fki radio je v nedeljo objavil, da le skupina mlajših častnikov z Kekaj vojaki pod “vplivom tu dh sil” poskušala vreči vlado Predsedniku Mohameda Siada arreja, pa so vladi zveste čete Up0r naglo strle. Zahodni di-P °rnati so izjavili, da je prišlo ° streljanja okoli 8.15 zjutraj v vasi Afgoy, kakih 8 milj juž- R° od glavnega mesta Mogadiša m da uri. Gen. M. S. Barre, predsednik rePublike, jt preko radia izja-Vl , da je bilo “nekaj častnikov’1 soočeno takoj z vladi zvestimi Ce ami- “Mi smo prevladali, vse le normalno.” Uporniki so bili ujeti in bodo ^ avljeni pred sodišče ter kaz-°vani p0 somalijskih zakonih, ravi izjava vlade. Kazen ver-ne bo lahka, ko očitajo “n 0r.n^om, ba so upor začeli v tujih sil, sovražnih So-0 a ' Radijsko poročilo jih k^ačuJe za “nove imperialiste”, Izrael priznal rabo ameriške bombe v Libanonu ' JERUZALEM, Izr. — Izraelska vojska je priznala, da je rabila v nastopu v južnem Libanonu pretekli mesec ameriško bombo proti moštvu, sestavljeno iz večjega števila manjših bomb v večji, ki eksplodirajo druga za drugo in prizadenejo večje področje. V smislu dogovora med Izraelom in ZDA bi Izrael smel to bombo rabiti le v novi splošni vojni z Arabci. Bodočnost nevtronske je to trajajo nekako dve | |)O|]j[j0 ZOViSE fld ZSSR Brežnjev se vrni! s poli po Sibiriji V družbi z vojnim ministrom si je ogledal položaj obrambe ob meji LR Kitajske. Obrambni tajnik Harold Brown je dejal, da bo končna odločitev o nevtronski bombi zavisela od sovjetskega odgovora na zadnjo odločitev ZDA. WASHINGTON, D.C. — O-brambni tajnik Harold Brown je v razgovoru na CBS-TV de-|jal, da bo Carterjeva odložitev produkcije nevtronske bombe, objavljena pretekli petek pomagala ZDA doseči popuščanje pri pogajanjih za nov sporazum o 3e v zadnjih mesecih ozna-_eVal Sovjetsko zvezo in Kubo ^adi podpiranja Etiopije. n- por Sovjetski zvezi naklo-| ^Knih vojakov ni nikogar izne-| 3 verjetno je bil nanj pri-^en tudi predsednik Barre. j j a. uPor so stvarno preneka-^ ^eri naP°vedovali in pričakovali, i,er končno Sovjetska zveza Vezbala, izšolala in opremila °malijske oborožene sile. Obsojen zaradi w Podkupovanja Washington, d.c. —zvez- V,a Porota Koreji ] LT u—wvajc tuliva Za riC ^ Kima kovanja zarote _ Podkupovanje članov Kon- dohU ^ ta namen naj bi Ou! 12 Južne Koreje $600,000. Obsojeni je vložil priziv. lahko b°u °bsodba obveljala, je ko obsojen na do 10 let za- Hj a ln do $20,000 denarne kaz- Somalija zahtevala opazovalca ZN za ZDRUZEN^nIrodI, N.Y.-I Vala v?3 Vlada W uradno poz- takoi fruženevnarode, da naj f 2ovalepU,n° pasl3 ei° svoje opa-OgaH V. eU°Psko pokrajino! Ra vePt ^6r t2a eU°Pske čete] prebiva1lstvo0k°nČU;'ej0 domače Prva “generalka” v WAcS®kem zboru ZDA ^4St ?T^N’ D-c- - p°ik-1 let je Jr A' Brewer’ stara 47 Uega a lmen°vana za brigad-Zborn fnerala v Marinškem ložaiu’ pVa Zenska na takem po-je direktor rain-' j Marinškem aboru. i. . Podpirajmo Rozmanovo zavetišče ^ Argentini Zadnja ameriška potniška ladja odšla v pokoj SAN FRANCISCO, Kalif. — Pretekli petek je končala svojo plovbo po morju 25 let stara potniška ladja S. S. Mariuosa', ki je plula med San Franciscom in Havaji. To je bila zadnja ameriška potniška ladja. Z njenim umikom iz potniškega prometa EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST Si K a svojem posvetovanju v Kopenhagnu pretekli teden je devet držav Evropske gospodarske skupnosti izdela-SO ZDA ostale brez “vsake pot- Io svoj .J^ten načrt za gospodarsko oživitev, ki bi jih niške ladje, ko so pred leti imele »apravil manj odvisne od ZDA in nihanja dolarja. KOPENHAGEN, Dan. Čla- ^zr:rz::z:rz:-~ ---- nice Evropske gospodarske1^ da bodo deIale Ra t0) da skupnosri izgubljajo zaupanje vjbod0 njihova gospodarstva v ZDA m so se zato na svojem letošnjem letu dosegla letno osvetovaniu tu1_________________________.■ (skoraj največje potniško brodov je na svetu. Trgovinska mornarica ZDA se manjša iz leta v leto, ko zaradi visokih plač ladijskih moštev ne more uspešno tekmovati niti v domačem pomorskem prometu, kaj šele v svetovnem. Leonid Brezhnev MOSKVA, ZSSR. — Sovjet skl vodnik Leonid I. Brežnjev se je koncem tedna z letalom vrnil iz Vladivostoka v Moskvo, ko je končal 13 dni dolgo potovanje z vlakom po sibirski železnici in si ogledal gospodarski in prav posebno obrambni položaj v sovjetski Aziji napram LR omejitvi strateškega jedrskega Kitajski. Tako je prisostvoval vprašanja. Nevtronska bomba vojaškim vajam pri Habarov-je sposobna z izredno močno sku, enem najobčutljivejsih pod-radiacijo uničiti sovražnikovo ročij ob meji z LR Kitajsko, vojaštvo na prostoru, ki sega daleč preko učinka njene rušilne sile. Obrambni tajnik, je priznal učinkovitost in vrednost n e v- P°lbike — da Moskva ni prav tronske bombe za obrambo NA- .nK v°ljna govoriti s Pekingom TO v Evropi, pa trdil, da je'°kakem PaPravljanju sovjetsko-sličen cilj mogoče doseči tudi z j Majske meje, kot drugimi sredstvi. Obisk Brežnjeva v Sovjetski Aziji naj bi pokazal LR Kitajski — trdijo proučevalci sovjetske to zahteva Peking. Na drugi strani naj bi Če Moskva ne bo izpolnila Pokazal tudi tovarišem v Polit-pričakovanj in zahtev ZDA, so k^roiu> <^a 3e Brežnjev .se zdrav te sposobne nevtronsko' bombo dovolj trden za vodstvo Sov- naglo začeti producirati, je izjavil Brown. Moskovska “Pravda”, glavno [glasilo Komunistične ZSSR, je označila odložitev gradnje nevtronske bombe za “zvijačo”, ki naj omogoči razvoj lin gradnjo te štorom besedi’ jetske zveze, če je sposoben.napraviti tako naporno potovanje. Ko si je Brežnjev ogledoval partije sovjetsko tihomorsko floto, je ostro prijemal ZDA, ki da zavlačujejo sporazum o omejitvi jedrskega strateškega orožja. O Kong. Charles Diggs odklanja obdolžitev WASHINGTON, D.C. — Kong. Charles Diggs, demokrat iz Michigana, je bil obtožen, da je vzel od svojih uslužbencev v Kongresu preko $100,000. On je izjavil, da v smislu obtožnice ni kriv. Sojenje bodo predvidoma začeli 26. junija. C. Diggs je najstarejši črni kongresnik in načelnik Domove-ga odbora za District of Columbia. večdnevnem odločile za darski program, ki naj skrbi za požitev gospodarske dejavnosti, državah Skupnosti ter manjša I posvetovanju iu 'raven rasti 4_5%j pri tem se svoj lasten gospo- !bodc skupno močnejše prizade. vale za ohranitev trdnosti svojih valut. Gospodarski načrt EGS ni na- brezpolsenost. Ta je v zadnjem času dosegla v večini držav kar občuten obseg, saj je skupno v EGS število brezposelnih preseglo 7 milijonov. Lasten gospodarski načrt za poživitev naj bi zmanjšal odvisnost in ranljivost EGS do gospodarskih tokov v ZDA in zlasti od nihanja vrednosti ameri- perjen proti ZDA, je le sredstvo, ki naj EGS zavaruje, pred škodljivim vplivom gospodarske politike in gospodarskih odločitev ZDZ in predvsem padanja vrednosti dolarja. Svoj načrt bodo predložile gospodarskemu sestanku vodnikov svobodnega sveta v letošnjem juliju v Bonnu. Upajo, da bodo zanj Vihar pokončal tisoč ljudi v Bengalskem zalivu DAKA, Bangladeš. — Hud vihar je potopil pretekli teden okoli 100 čolnov, ki so prevažali sol v obalni trgovini. Sodijo, da je utonilo okoli tisoč ljudi. ------------o— Veseli, da jih Carter ni izbral za svoj obisk WASHINGTON, D.C. — V diplomatskih krogih pravijo, da sta vojaški vladi Argentine in Čila prav zadovoljni, da ju predsednik ZDA Carter ni vključil v svoj obisk v Južni A-meriki, kot je Brazilijo. ške^a dolarja. Evropski državni dobile podporo ZDA, Japonske vodniki so negotovi, kar zadeva | in'Kanade ter s tem dale odloč- ju niso politiko sedanje vlade ZDA in'no smer in smoter, ki se zato na njo ne morejo zanašati. Skupni gospodarski načrt je označil predsednik komisije EGS Anglež Roy Jenkins za “zelo vzhičen” in pomemben za evropsko edinost na dolgo roko. V zavezniških državah Evrope si niso na jasnem o Carterjevi mednarodni in gospodarski politiki, ne vidijo jasnih in trdnih smotrov vlade ZDA, zato so prišli do zaključka, da morajo doseči samo edinost smotrov in dela, ko teh ni od ZDA, vodnice Atlantske skipnosti in vsega svobodnega sveta. Vse od začetka zastoja so v Evropi čakali odločnega in trdnega vodstva dale doslej ZDA. --------o- Zadnje vesti Iz Clevelanda in okolice Področje nesreče— Okrožni direktor U.S. Small Business Administration S. Charles Hemming je objavil, da so okraj Lake in sosednja področja, ki so bila prizadeta po obsežni poplavi sredi marca, proglašena za področja nesreče in imajo zato pravico do posebnih posojili SBA za popravilo škode. Prošnje je treba vložiti v uradu SBA v Clevelandu Room 317 Anthony J. Celebrezze Federal Office Building, 1240 E. 9th St., Cleveland, Ohio 44199, tel. 216-522-4168. Prva prekomorska ladja priplula v Cleveland po pretekli zimi— Jugoslovanska ladja Makar-ska je kot prva letošnjo pomlad priplula po vodni poti sv. Lovrenca v jezero Erie in pristala v pristanišču Clevelanda preteklo nedeljo. Obiskala bo še celo vrsto pristanišč ob Velikih jezerih, predno bo odplula na odprto morje, in nazaj v Jugoslavijo. Seja— Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima sejo jutri, v sredo, zvečer ob sedmih na običajnem pro- WASHINGTON, D.C. — Zvez- storu- Po seji zabava! na porota je sprejela obtožbo*, proti bivšemu direktorju | il Ameriška mcrtimiHit 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Okie 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher .Published daily except Wed., Sati, Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: §28.00 na leto; §14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; §15.00 za pol leta; $8.00 za 3' mesece Petkova izdaja $10.00 na leto močno ovirati, če ne kar ustaviti. To ne bi zadelo le Za-jle ameriške Brezje. Vsako nede-hodne Evrope, ampak prav tako /tudi ameriško zavezni- ijo bodo tam slovenske šmarnico Japonsko. Predsednik Carter je v Lagosu v Nigeriji odločno govoril proti mešanju Sovjetske zveze in Kube v Afriko, toda važnejše kot njegove odločne besede bodo dejanja, ki bi naj jim sledila. Carterjevi kritiki trdijo, da dosedanja njegova dejanja niso posebno prepričljiva. Odložitev produkcije nevtronske bombe,, omejitev obnove in povečanja vojnega brodovja ZDA in nejasno stališče Carterja v pogledu Rodezije in Južne Afrike, ko je Sovjetska zveza začela na debelo pošiljati orožje rodezijskim gverilcem, niso znamenje Carterjeve odločnosti, ki bi jo zavezniki ZDA radi videli. SUBSCRIPTION RATES: United States: §28.00 per year; $14.00 for 6 months;, $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $3.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. _______ Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 55 Tuesday, April 11, 1978 Carterjeva politika vznemirja ameriške zaveznike po svetu H. , . k .. • • V mednarodni politiki sta sedaj najbolj kočljivi in pereči področji Srednji vzhod in Afrika,.v manjši meii nanetosti in trenja v jugovzhodni Evropi,^ kjer na em strani vsi budno pazijo na razvoj y Jugoslaviji m okoli njo na drugi na na spor med Grčijo m Turčijo, ki slabi južno krilo NATO in olajšuje sovjetsko poseganje na Srednji vzhod. Predsednik Carter je pozval zaveznike, v N ALU n krepitvi oboroženih sil in obljubil povečanje ameriških sb v okviru NATO v Evropi. V razgovorih s Sovjetsko zvezo v'okviru strateškega orožja je na veliko nejevoljo zaveznikov v NATO pristal na omejitve cruise missi es , ki naj bi po sodbi zavezniških vojaških strokovnjakov okrepile oborožene sile NATO v odnosu do sovjetskih. ZDA so razvile nevtronsko jedrsko bombo, ki je po sodbi zavezniških vojaških strokovnjakov izrazito obrambno orožje, posebno primerno za rabo v Evropi. Nevtronska bomba ima omejeno rušilno moč, je pa učinkovita proti moštvu in težkemu orožju na bojišču. Vojaki, v NATO so se za to orožje vneli takoj, ko so spoznali njegove lastnosti, politiki sb bili previdnejši. Četudi so.priznali in.priznavajo njegovo učinkovitost v obrambi, se bojijo odpora javnosti. Uvedba nevtronske bombe bi po sodbi prenekaterih preje povečala nevarnost vojne, kot jo zmanjšala, posbeno še tudi nevarnost atomske vojne. Tako so se noli tiki upirali vključitvi nevtronske bombe med redno orožje NATO v Evropi. Pripravljeni bi. jo bili sprejeti le na pritisk ZDA, da bi imeli tako pred lastno javnostjo nek izgovor, ko bi se podali zahtevam, svojih lastnih vojaških strokovnjakov. Napovedan, je. bil sestanek zavezniških zastopnikov, na katerein naj bi se odločili za uvedbo nevtronske bombe v oborožene sile NATO v Evropi. Pretekli teden so ZDA ta sestanek odpovedale, New York Times pa je nato objavil, da se je predsednik Carter odločil'proti produkciji nevtronske bombe. To je zaveznike v Evropi skoraj zaprepastilo. V Wa-shingtonu so nato izjavili, da vprašanje še ni dokončno odločeno, da je odločitev le odložena. Zavezniški vojaški strokovnjaki trdijo, da bi opustitev uvedbe nevtronske bombe, proti kateri vodijo Sovjetska zveza in njeni podporniki po vsem svetu že mesece in mesece pravo propagandno vojno, pomenila.hud udarec za NATO. Uvedba te bombe bi prisilila Sovjetsko zvezo k spremembi vojaške taktike. Ta bomba naj bi namreč bila posebno učinkovita preti nakopičenim oklepnim in 'motoriziranim vojaškim enotam. Že s samim svojim obstojem bi odmenilo otežitev priprav za vsak. obsežen napad. Za tega- je namreč treba zbrati močne sile na soraz-no majhnem prostoru, od koder nato udarijo z vso silo na nasprotnika, da bi prebile njegovo obrambo. Sovjetska, zveza bi morala za pripravo napada razmestiti svoje sile na širšem prostoru, cla jih ne bi izpostavila uničenju z nevtronsko bombo, kar bi olajšalo obrambo NATO, ki je v pogledu tankovskih sil daleč za Varšavsko zvezo. Zahodnonemški zunanji minister H. D. Genscher je predsedniku Carterju obrazložil stališče svoje vlade in NATO v pogledu rabe nevtronske bombe, pa poudaril tudi potrebo po ustalitvi ameriškega dolarja, ki je bil pretekli teden v Washingtonu. O obeh teh vprašanjih bodo : azpravgali na sestanku vodnikov NATO prihodnji mesec v Evropi. V Evropi so vznemirjeni zaradi zaostritve trenj med Atenami in Ankaro, ki jo pripisujejo Washingtonu in o kateri sodijo, da bi se ji bilo prav lahko izogniti, če bi bili v Washingtonu malo previdnejši in bolj molčeči. Še bolj jih moti položaj na Srednjem vzhodu, kjer je minor predsednika Egipta An var j a Sadata za pomiritev med Arabci in Izraelom obtičal. Ko ni slišati o tem dosti javne kritike; v Evropi le ne skrivajo svojega miienja, da bi turi na Srednjem vzhodu lahko bile drugače, če bi Washington vso reč “prav prijel v roke”. Srednji, vzhod je dolgotrajna bolečina, ki utegne vsak čar sprožiti/kako novo večjo krizo, ne le vojaško in poli-tično,.ampak tudi gospodarsko, če se arabske izvoznice olja odločijo za obnovo bojkota v slučaju vojnega spopada med Arabci in Izraelom. _ Oskrba Evrope z oljem je boleče in kočljivo področje. Usi se predobro zavedajo, kaj bi pomenila nova zapo-ra ali kaka. drugačna ustavitev dotoka olja v Evropo" S tega zorne.: t kota presojajo še razvoj položaja v Vzhodni Afriki. Če se Sovjetska zveza utrdi v Etiopiji, ko ima že svoja oporišča v Južnem Jemenu in v Iraku, bi bila sposobna tok olja s področja Perzijskega zaliva vsaj BESEDA IZ NARODA IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLIŠE ce in na zadnjo nedeljo v maju bo tam tudi zlata maša p. Benedikta Hoge, brata našega bivšega župnika p. Tomaža. Slovenski slikarski umetnik Ažbe se je razgovarjal z nemškim zdravnikom o slikarstvu. Ta se je na slikarstvo toliko razumel kakor zajec na boben. Ker Ažbe ni mogel prepričati Nemca o pomenu slikarske umetnosti, mu je vrgel v obraz: “Na slikah se res vidi vsaka napaka. Toda vaše zdravniške napake pa pokrije črna zemlja.” Preveč sem “nakavsal”. Zato pika in prav lep pomladanski pozdrav vsem slovenskim rojakom pošilja “Toti Staj ere” K vprašanjem in razvojem v svetu CHICAGO, 111. — Letos 22. a- pa taboriščne plinske celice in prila, na rojstni dan zločinca vseh zločincev Adolfa Hitlerja, nemškega “boga”, so nameravali ameriški neonacisti prirediti svoj pohod v predmestju Chicaga Skokie v svojih rjavih uniformah z rdečimi zastavami s i kljukastim križem. Mestna u-. prava jim pohoda ni dovolila, ' dovolil ga j e sodnik Decker z izgovorom, da* mestna prepoved krši ustavo. Sedaj je pohod preložen. So razna mnenja. Eni pravijo, naj oblast odločno poseže vmes in prepove vsak pohod, ki žali žrtve nemškega nacizma v raznih KZ taboriščih, med njimi tudi v Dachauu. Drugi priporočajo, naj se pohod ignorira. Ker imamo tudi Slovenci še žive žrtve Dachaua, sem se oibrnil na svetoštefanskega župnika p. Klavdija Okorna, ki je bil tudi žrtev nacizma v Dachauu. Stavil, sem mu nekaj vprašanj, na katera mi je nekam skopo odgovoril. krematoriji. ...” “Slišal sem o podtalnem delu slovenskih komunistov v Dachauu, da so bili dobro organizirani. Kaj pravite na to?” “Ovajali, so dobre Slovence A-merikancem, da srno preoblečeni SS-ovci. Zato* so nas zaprli. Bil sem zaprt 10 dni pod njimi v Dachauu.' So ravnali slabše z nami kot gestapovci. Siovensko srsiššše v Parizu CLEVELAND, O. — Ob zadnjem obisku rev. Ignacija Čretnika, slovenskega izseljeniškega duhovnika v Parizu, je bilo v ZDA ustanovljenih več odborov za pomoč izgradnji Slovenskega Komuni- I doma itn kapele v Parizu. Ti od- V Evropi čutijo po porazu levice pri volitvah v Franciji pretekli mesec nekako olajšanje, imajo občutek, da je komunistični pritisk prešel vsaj začasno svoj vrh, da je zmaga evrokomu-nizma, ki je grozila Franciji in Italiji, odtstranjena. * Razmerje sil NATO in Varšavske zveze je še vedno sposobno varovati mir v Evropi, četudi so vojaške sile Varšavske zveze številnejše in imej o veliko premoč zlasti v tankih in letalih, kar zadeva število. Nekaj tega odtehtata kakovost orožja Zahoda in duh oboroženih sil svobodnega sveta. Na nevtronsko jedrsko bombo, ki bi naj okrepila obrambo NATO, bo treba še počakati, ko so se ZDA odločile njeno produkcijo odložiti. Pogajanja za vzajemno sorazmerno zmanjšanje oboroženih sil, ki jih vodita Zahod in Vzhod na Dunaju že precej let, se ne celotne delovne sile v Švici, je prihod vanjo zelo omejen. Postopno število tujih delavcev zmanjšujejo in temu prikrojajo tudi svoje gospodarstvo. ❖ V Avstriji je z izjemo narodnostnih trenj na Koroškem in Gradiščankem na splošno mirno, tako v gospodarstvu kot v politiki bi lahko govorili o mrtvilu. Vse gre po starih, uvoženih tirih. * V komunističnem delu Evrope ima naj večje gospodarske težave Poljska. Do njih je v dobri meri prišlo, ko je tamkajšnji režim skušal kupiti politični mir z gospodarskimi ugodnostmi, ki si jih država stvarno ni mogla privoščiti na temelju svojih sredstev in dohodkov. Čehi in Slovaki so še vsaj na zunaj vdali v svojo usodo, vedo, da za enkrat ne morejo računati s kakim popuščanjem režima- premaknejo z mrtve točke, če-j četudi je od praške pomladi že tudi obe strani veliko govorita o 10 let, so skušnje na obeh stra- želji po miru in varnosti. Nezaupanje med svobodno in komunistično Evropo je še preveliko, neb, pri vpadajočih in pri vladanih, še zelo žive. Režim se trudi za izboljševanje življenjske rav- stična fraza je bila: Kdor ni z,bori so lansko leto izvedli več nam, je proti nam. Da smo trpe- !Zelo uspešnih prireditev v korist Slovenskega doma- v Parizu. jv Helsinkih leta 1975 podpisane ni, da bi ljudje lažje pozabili na listine ga niso odstranile, dolgo-'pomanjkanje človekovih pravic-j trajni razgovori v Beogradu la-j Podoben je položaj na Madžar-ni in letos pa ga preje povečali, 'skem. ikot zmanjšali. “G. župnik, kdaj so Vas nacisti aretirali?” “Rilo je 2. decembra sem takrat kaplan ža dom pri Sv. Cirilu in Dva dni pozneje so aretirali :li z njimi pod istimi Nemci, to zanje ni pomenilo prav nič. Nismo bili komunisti, zato proč z nami za vsako ceno.” “Kako ste se rešili?” je bilo moje zadnje vprašanje. “Po zaslugi AmerikanceV smo zapustili taborišče ilegalno; partizani za to niso vedeli. Ameri-kanci se nam • nakazali hišo in hrano, Tam nas je živelo 11 Iju-; bi kake tri mesece.” ^ar ' Zahvalil sem se župniku za , podatke, katere sem zapisal. De- Družabni večer z večerjo in plesom lansko leto v Clevelandu je bil izredno dobro obiskan. Veči- i na gostov, ki so napolnili dvorano sv. Vida, so bili bivši begunci, ki so s pomočjo in posredovanjem rev.Jgnacija Čretnika pri- ijal je sicer, da je boljše da se o j tem malo ali pa nič ne piše. To-1944. BiLcja s •(■em ge nisem strinjal. Iz Bežigra-|svojega dodal le to: Pripad-Metodu. niid ameriške neonacistične organizacije so mladinci, ki so bli mojega duhovnega sobrata p. rQjenj v svobodni Ameriki v le-Bena Korbiča pri fari Marijine- Lih meii drugo in po drugi sve-ga Oznanjenja.’ Gtovni vojni,, tudi njihovi očetje. | Zakaj so Vas in tudi dritge|j^aj hočejo? Oznanjajo rasno so-aretirali? , jvraštvo, kakor ga je oznanjal j “Imeli smo vpliv na ljudi, j Hitler. So delavni. Oblast jih ne 1 Ljudstvo ni maralo okupatorja;sme podcenjevati. Prijatelj mi j in je nam zaupalo. To so dobro ' je pokazal letake, ki so bili razvedeli tudi gestapovci. Ti so j trošeni v bližini Jolieta, 111. Le imeli tudi svoje zaupnike med kako more demokratični Ame-Ijubljanskimi terenci OF, ki so jrikanec imeti v svoji hiši . sliko ovajali zavedne slovenske rodo- Fuhrerja in se ponašati s klju-Ijube Gestapu. Že drugi dan po kastim križem in hitlerj anskim raznih zaslišanjih so imeli ljub- J pozdravom? Ali ni pri teh Iju-Ijanski OF terenci prepis zapis-'deh nekaj narobe v glavi? nikov naših zaslišanj na Gesta- * pu v banki Slavij a.” Zahodni. Nemčiji'se je po vsem sodeč posrečilo levičarsko mest-!no gverilo, ki je tako dolgo vznemirjala in motila politične odnose, ukrotiti, če že ne uničiti. V Italiji ta kaže povečano moč in grozi z novimi nasilji, ko se oblasti prizadevajo, da bi našle sli preko Pariza v Ameriko, Po,. , w , , v , un resile predsednika krscansko- vec kot 20 letih je vsekakor bil i , ,E , , a-,j m , * , ,. t demokratske stranke Alda Mo- to lep dokaz hvaležnosti za veli- I ko pomoč v skrajni stiski, ko je g. Nace Čretnik od vsega sveta zavrženim beguncem najprej, da niso na pariških ce- V Romuniji drži komunistični režim vajete na kratko, ko skuša napram Moskvi čim bolje varovati državno neodvisnost. Bol' garija je najpokornejši sovjetski satelit, kjer so tudi gospodarske razmere sorazmerno znosne- V Sovjetski zvezi vidijo nekateri opazovalci že začetek boja za nasledstvo Leona L Brežnj6' va. Znak za to naj bi bilo trše “Kako so ravnali z Vami v gestapovskih zaporih?” “Stradali so nas, niti žlice nam niso dali. Ponoči, ko je bilo mrzlo, so nam vzeli odeje. Bila so neprestana mučna zaslišanja z grožnjami, pretepanjem in revolverji. Trajala so nepretrgoma ves' dan. Tudi ponoči.” “Kdo je Je bil takrat aretiran v Ljubljani?” “Milan Finec, štajerski duhovnik Henrik Goričan, podpolkovnik Peterlin.” “Kdaj ste, g. Župnik, prišli v Dachau?” “Februarja 1945.” ...“Kakšni so Vaši vtisi in kakšno je bilo življenje tam?” “Bili smo samo številka. Jaz sem dobil številko 220520. V ta- i član slovenskega pevskega zbo- Spet bo mladinska maša zad-njo nedeljo v aprilu. Po maši bo v spodnji cerkveni dvorani poleg sestanka tudi kosilo, katerega bodo pripravile matere o-trok, ki obiskujejo slovensko sobotno šolo. Vsi vabljeni! * Novi tajnik Društva sv. Štefana št. 1 KSKJ Tone Gaber ml. se je odlično izkazal v predkon-venčni kampanji. Posekal je celo glavnega predsednika Kučiča. Postal je prvak, ker je pridobil $115,000 nove trajne zavarovalnine. Smo lahko ponosni na njega! Pokazal je, da nekaj zna in tudi. to, kako priti do src ljudi in jih pridobiti za najmočnejšo slovensko katoliško podporno organizacijo. Povsod je doma: je stah cd gladu omagali, potem poiskal stanovanje, delo in končno naprej v redno življenje v novi domovini. Tem se je na družabrjem večeru pridružilo še mnogo Slovencev iz bolj oddaljenih krajev v Franciji. G. Nace Čretnik skrbi za dušno pastirstvo med tamkajšnjimi Slovenci in nudi vsem oporo, da se tudi narodno ne porazgubijo v tujem svetu. G. Nace Čretnik vrši vse to brez stalnih dohodkov, zanašati se mora samo na dobre in razumevajoče ljudi. Največja težava pa je,, da ni primernih prostorov, kjer bi se moglo zbrati večje število Slovencev k sv. maši ali za slovenske prireditve. Clevelandski odbor-ža pomoč postavitve Slovenskega doma in kapele v Parizu bo priredil v soboto, 2.2. aprila, družabni večer z večerjo in plesom v avditoriju sv. Vida v Clevelandu. postopanje s političnimi oporeč' ro. niki, pa tudi tveganejši nastopi Vodniki NATO niso v skr- Sovjetske zveze v Afriki in f>a 1 ibeh le zaradi razvoja v Italiji, Srednjem vzhodu, ki bi mog11 pazljivo sledijo razvoju na Por- spraviti detento v resno nevaf' tugalskem, kjer je političen po- nost. ložaj negotov, gospodarski pa skoraj obupen. Mlada portugalska demokracija je v težki pre-skušnji, nekateri govorijo že kar o njenem smrtnem boju. Še težavnejši je položaj na skrajnem južnem krilu, ko se je napetost med Grčijo in Turčijo zopet povečala zaradi predloga predsednika ZDA Carterja Kongresu, da naj ukine prepoved vojaške pomoči Turčiji četudi ima ta še vedno svoje čete na otoku Cipru in še ni predložila napovedanega načrta za ureditev ciprskega spora. Poseg turških oboroženih sil na Ciper in zasedba skoraj polovice tega o-toka po njih je Kongres ZDA pripravila do tega, da je vojaško pomoč Turčji leta 1974 ustavil. V Veliki Britaniji je delavska vlada Callaghana trdnejše v i v , . sedlu, kot je bila. kdajkoli, ko se sole sv' Jozefa od 3' P°Poldne V gospodarskem pogledu je rast v zadnjih letih precej manj' ša, dosežki zaostajajo za načrti-Četudi se Moskva rada hvali 2 močjo, svoj ih oboroženih sil, Pre' vidno sledi razvoju v LR Kitaj' ski, s katero je v odprtem spor11 zaradi meja. Brežnjev si je Pre' tekli teden osebno ogledal ob' rambo te meje in dober del 43 divizij, ki so bile v zadnjem ca' su izpopolnjene in dopolnjen6 do celotnega vojnega številčn6' ga stanja. Šolske kosilo v sMieto Servirali bodo svinjsko in gove-| SosPodars^0 stanje v deželi iz-i jo pečenko, za ples in zabavo bo P0Ii3Uje in nahajališč pod igral orkester “Sonet”. Vstopni-,SeverPim morjem prihajajoče ce so po $6. Res je, da se izdatki jolJe krePi britansko narodno goža razna kosila in večerje v do- |sP°darstvo. Funt se je od lam u-bre namene, ki se v tem časuUrdd njeŠ0V tečaj se je dvig-vrstijo druga za drugo, kar na-; nh’Vebka Britanija uživa v sve-berejo, toda ne smemo'pozabiti, Lu zcPet nekaj več ugleda. Preda tudi to, kar pojemo doma, ne-j neda^a N biti evropski gospo-kaj stane, na gospodinjsko delo,darsk^ bolnik... pri kuhi pa itak kar pozabimo. JOLIET, 111. — Starši otrok v šoli sv. Jožefa v Jolietu v£lS vljudno vabijo na “Spaghett1 Dinner” v soboto, 15. aprila- O' kusno domače pripravljeno k6 otr6k do Jožef a silo bodo servirali starši 8. zvečer, v dvorani sv. JO' Daši skoraj vsi, ki za takšne ve- Tudi v Belgiji in na Nizozem- borišču nas je bilo tudi mnogo d u h o v n ikov vseh narodnosti. Našel sem tam ravnatelja Tiskarne sv. Cirila v Mariboru Franca Hrastelja, štajerskega duhovnika Henrika Goričana, dravograjskega prošta Matijo Munda. Tam so bili tudi major Križ, podpolkovnik Peterlin, Milan Filec, Vinko Lipovec, urednik AD, mariborski podžupan Franjo Žebot. Življenje je bilo neznosno. Težka dela, stradanje, pretepanje za vsako malenkost. Kdor je izgubil voljo do življenja ali se predajal otožnim mislim, je bil nujno zapisan smrti. Ta je imela ogromno žetev. In ! ra, je lektor pri slovenskih mašah, sodeluje pri ŠARC. Skratka: nova bodoča zvezda na različnih področjih slovenskega kulturnega in družabnega življenja. Tonetu iskreno čestitamo! Slovenska sobotna- šola v Chi- čerje kuhajo in'strežejo, prosto- jskem se razmere ustaljujejo. To voljno delajo, so vendar še dru- jVeIia tudi za skandinavske drža-gi režiski stroški veliki tako, da ve' Gospodarsko je od njih ndj-od cene vstopnice ostane razme- trdnejša Norveška, ki kot Veii-'■■■■ -i- -j-i-ixR- ka Britanija črpa olje izpod Se- roma malo dobička za dobre namene, zato predvsem lepa udeležba pomaga, da prireditev u-spe. Clevelandski odbor za pomoč postavitvi Slovenskega doma in kapele v Parizu lepo vabi vse slovenske rojake, da s svojo u-deležbo pomagajo k skupni slovenski zadevi. Vstopnice dobite pagu bo proslavila Materinski pri odbornikih ali v trgovini Jo- dan drugo nedeljo junija v Le- že Melaher, 6205 St. Clair Ave., montu. Sodelovali bodo tudi Jo- in v Baragovem domu na St. lietčanii Clair ju. Ne pozabite, da bo Društvo Sedaj mi pomagamo zadevi, Slovenija imelo vesel družaben i ki je daleč od nas, nekoč so dru-večer v soboto, 29. aprila v veli- !gi pomagali nam, ki smo bili da-ki svetoštefanski dvorani. j leč tam ... Meseca maja bodo spet oživa- i Jože Melaher vernega morja, švedje so v pogledu svoje gospodarske bodočnosti zašli v dvome, ko niso več tako uspešni na mednarodnih trgih, kjer so dobili nove močne tekmece. Finska se trudi mirno plavati med Zahodom, s katerim je povezana po svojem političnem, socialnem in gospodarskem redu, ter med Sovjetsko zvezo, katere neposredni sosed je in katero hoče živeti v miru. * Švica je v skrbeh za svoj tujski promet, ko je njen frank postal tako drag. To ovira tudi izvoz njene visoko razvite indu- j strije. Tujcem, ki so nekaj časa sestavljali fekoraj eno tretjino v parku na Theodore St. v lietu. Kosilo bo vsebovalo špaget6 ^ mesno omako, kruh, kavo a' “orange drink”, solato in dok1® če pečene slaščice, povrhu pa ^ čašo vina, da se vse lepo popi9 ne. Cena bo $2.50 za odra3^’ $1.25 za študente pod 12 let. U6^ dobiček pojde za podporo 30 sv. Jožefa. Če hočemo, da b° naše katoliške šole obstajale; moramo podpirati! S- o- j* vaf11' lile1 Kače namesto psa Larry Montgomery iz Orleansa se zdaj ne boji več, ^ bo kdo vlomil v pisarno njeg v gasolinske črpalke, ker jo jeta velika udava. ^ezil se je, ker so vlok11^ zadnje čase skoraj vsak .obiskali njegovo črpalko. PeS g0 vaj jih ni mogel pregnati, kerv ga ustrelili. Zdaj se Larry P°L .; ti varnega. “Večina ljudi se . kač,” -pravi, “torej tudi zlasti še leži.” če ne vedo, kje Oglašajte v AmeU^ Domovini! S tem bos^ pomagali sebi in svojci slovenskemu listu 1 Slovenski turizem zaostaja za evropskim Toronto, ont. — Turistič- na sezona za leto 1977 v Jugoslaviji in Sloveniji je za nami in na razpolago so tudi različne statistike, med drugim ona Organizacije za sodelovanje in razdaj (OECD) v Parizu. Najibolj le seveda zanimiva statistika, koliko je bilo priliva deviz v različne države po zaslugah turistov. Zanimivo je primerjati države, ki so blizu Jugoslavije ki njej delajo konkurenco. Priliv deviz za leto 1977 se ceni: Avstrija ..... US $3 milijarde Grčija ......US $2.1 milijarde Jugoslavija US $1.20 milijarde Omenjene države imajo pri-kžho enako velik teritorij, ki Primeren za razvoj turizma. Rezultat nedvomno kaže, da je v SFRJ nekaj narobe, da ne mo-[ei° dvigniti dohodka turistov, 'o namreč za svojimi sesedi ^a-°staja v tako veliki meri. V SFRJ računajo, da je na razpolago do 970,000 turističnih Postelj in po dohodku bi torej to Pomenilo, da je ena postelja pri-nosla letno komaj $125, kar je vmesno malo. Po številu tuijstov i se seveda Jugoslavija bolje °drezala, toda jasno je, da je bob JAT-ovega potenciala. Slovenija bi morala biti nujno bolje povezana z Zahodom, to pa ni v programu J AT-a, ker bi JAT rad ustvaril neko zdravo gostoto letov na Zagreb in Beograd. SR Slovenija bi morala neglede na politično ideologijo vztrajati na večji vlogi INEX ADRIA letalske družbe, ki ima sedež v Ljubljani, četudi ni izključno slovensko podjetje. Ako pogledamo red poletov tega podjetja, izgleda žalostno, ker leti redno samo v Beograd vsak dan in ima poleg tega še par letov v Dubrovnik, Sarajevo in Split, vzdržuje celo redno progo Skop-j e-Titograd-Saraj evo-Dubrovnik, ki je verjetno ekonomsko revna in niti ene redne mednarodne proge, pa bi nujno morala imeti vsaj redno progo v Zuerich in Frankfurt. Mednarodne ovire ni nobene, ker premnogo držav ima že po dve ali več linij na mednarodnih progah. Ker velik dal Slovenije gravitira na zagrebško letališče, bi moral seveda tudi Zagreb biti delno izhodišče za Inex Adrijo. S stališča Srednje in Zahodne Evrope, od tam je večina turistov, so ceste v Sloveniji v tako tako silno draga, dočim je storil-, ca 200 milijonov dolarjev. Kar zanj le malo podpore, nost začela pešati. ije pa še bolj zanimivo, je to, da Silno zanimiva je še pravkar jugoslovanski turisti od države objavljena statistika OECD. Gre dobijo le zelo malo deviz, torej za milijardo dolarjev, ki so jih so skoraj vse te devize prišle iz jugoslovanski turisti potrošili v osebnih deviznih računov in inozemstvu v letu 1977. Ako 'sploh iz privatnega sektorja, ki upoštevamo dohoclek 1.2 mili-|zgleda postaja vsaj tako važen jarde od tujih turistov v Jugo- kot socialistični. slavij i, ost ane le skromna bilan- j Peter Urbanc J naerodajna vsota deviz kot težkem in nezadovoljivem sta-uristov. nju, da to nujno odvrača del tu- Y Sloveniji se pritožujejo, da 'ristov. Potovanje po slovenskih 3e število tujih turistov že nekaj cestah vzame vsaj še enkrat to-et v upadanju in iščejo vzrok liko časa kot na primerno mo-temu pojavu. Naštevajo nekaj dernem omrežju. Minimalno se razlogov kot so preveliki, tovar- mora čimpreje zgraditi štiripa-^iški hoteli, kjer je človek samo sovnica od Šentilja do Kopra in evilka, deloma slabe ceste. Gorice in od Jesenic do Brežic, 0venija je namreč skoraj v ce- drugače se bodo turisti Sloveni-01 primerna za turistični raz- je izogibali. Ker je preko Slo-in namesto, da bi bil priliv jvenije ogromno tranzita, je tre-eviz temu primeren kakih 500 ba sčasoma pomisliti na primer-bilijonov dolarjev, ne dosega ftiti 100 milijonov! Po mnenju Pisca je treba napake iskati tu-cil drugod. Jugoslavija še vedno zahteva Za premnogo tujih državljanov izum, recimo za državljane A in Kanade. Navada, odnos-?° Pravilo je, recimo za Kanad-^e, da se izda vizum samo za latno potovanje, kar prepre-u niarsikak obisk. Radi enkrat-?6fa.V^zuma 50 posebej pri-^a eti amerikanski in kanadski Uristi slovenskega porekla, ker a namreč znana stvar, da do o?'° k°čej o obiskati ne samo ovenijo, ampak tudi Italijo in zastriO’ ^er dobijo vizum samo . . e'škrat, premnogi raje potu-v 3rs^’ Colovdc in Graz in ^ °, em šoie v Jugoslavijo, ker so ■ o pogojeni radi enkratnega 2Uma. Jugoslovanski prevozni- no pristojbino, ako turist v Sloveniji ne potroši drugega kot bencin. Velika kriza vlada tudi v železniškem prometu, brzina slovenskih vlakov je komaj polovična od podobnih vlakov v Srednji in Zahodni Evropi. Od Brežic do Jesenic je še vedno potrebnih 4 in več ur od Šentilja do Trsta 7 in več! Da so jugoslovanske vlakovne kompozicije v slabem stanju tako tehnično kot, kar se tiče čistoče, je splošno znana stvar. V gradnji hotelov so v Sloveniji, posebej v Primorju, kar lepo napredovali in dvomim, da bi velikost objekta sama na sebi bila ovira za dobro postrežbo gostom. Kar šepa v Sloveniji, je odnos turističnega osobja do go- j stov. Tu ne mislim ponavljati! Canadian Labor Congress je pretekli teden na svoji konvenciji sklenil igrati večjo vlogo pri parlamentarnih volitvah s polno podporo Novi demokratski stranki, ko je prišel do' zaključka, da od vlade liberalne stranke pod vodstvom P. E. Truedau-ja ne more Kanada,, zlasti njeno delavstvo, pričakovati nič dobrega. Na konvenciji največje kanadske delavske skupnosti z okoli 2.3 milijoni članov so se oglašali govornik za govornikom s kritiko sedanje vlade. Večina se je izjavila za podporo sociali-sično usmerjeni Novi demokrat-stranki. Nova demokratska stranka doslej ni uspela pritegniti večjega števila volivcev, glavni politični stranki sta še vedno liberalna, ki je sedaj na vladi že blizu 10 let, in progresivna konservativna, ki predstavlja uradno opozicijo v parlamentu. Nove parlamentarne volitve so predvidene v letošnjem juniju. Splošna sodba je, da bo glavno vprašanje v volivnem boju. šibko stanje kanadskega narodnega gospodarstva z visoko in- holnih pijač" revščini in za okolju. del boja proti mir v domačem Minister za energetiko A. Gillespie je povedal, da namerava vlada predložiti parlamentu v o- posebnih razlogov odloči za po- Dotok tujih zdravnikov v Kanado je bil lani manjši kot leta 1976 in izgleda, da je v splošnem upadanju. * Predsednik vlade Pierre E Trudeau je bil preko Velike noči dva tedna na odmoru s svojimi sinovi na Jamaici. Ko so ga po povratku domov vprašali, kaj misli o pozivu finančnega ministra, naj Kanadčani preživljajo počitnice doma, je odgovoril, da je to “dober nasvet”. Novinarje je opozoril, da je lansko poletje preživel počitnice v Kanadi, pa dodal, da ni ravno posebno hudo, če se nekaj Kanadčanov iz Vukasovic je povedal, da je v Jugoslaviji trenutno okoli 20,000 cerkva in da je bilo po vojni zgrajenih kakih 600 novih džamij (islamskih molilnic). Ni povedal, koliko novih katoliških cerkva je bilo zgrajenih. Znano je, da sedanje oblasti veliko hitrejše ih rajše dovolijo gradnjo džamij kot pa katoliških cerkva, zlasti v Sloveniji. dobritev zakonski predlog pravico omejitve prodaje olja in gasolina na nakaznice. Če bi se pojavila kdaj potreba po tem, hoče biti vlada pripravljena. ❖ Predsednik kvibeške pokrajinske vlade Rene Levesque je v izključno angleško govorečem čitnice v tujini. * Nekdanji konservativni predsednik vlade Diefenbaker je pozval kanadsko vlado, naj sporoči Kubi, da bo z njo prekinila diplomatske odnose, če ne bo u-maknila svojih vojakov iz Afrike. Prav tako bi naj Kanada Kanadskem klubu v Montrealu | Kubi sporočila, da ji bo ustavila razlagal svoje stališče v pogledu .finančno pomoč, če ne bo svoje-francoščine kot edinega Uradne-'go vojaštva v Afriki vzela doga jezika v Kvibeku. pa dobii mov. Pridobitev knjižnice Novo mesto Hči pokojne pisateljice like Vašte je študijski knjižnici Mi-flacijo in s padajočim tečajem !rana Jarca podarila delovno po-doiaria, ki je pretekli teden do- hištvo svoje matere. Sama piša- , segel svojo najnižjo raven v te-lteljica pa je pred smrtjo zapisuren kar na dveh hektarjih, ku zadnjih 45 let. Četudi bi P. E. 'stila knjižnici vse svoje rokopi- j J ^.1 mo . Pridelanega hrena bo- začeli v Pomurju saditi hren. Lani je bilo s hrenom zasajenih že 23 hektafjev, letos pa bo hren rastel že na 40 hektarjih in tja do leta 1980 na 1000 hektarjih. j Nekateri kmetje so zasadili na te^;os0'ori0 letalska linija, so pri'raznih “cvetk”, ki jih vedno sli-cene ^nZa^et^ ^er zgube drago-Išimo, ker je to dejstvo splošno e potnike na dolgih progah! 'znano. Turist se enostavno ne rbu*5 Prornet je pri potova- počuti dobro, namesto da bi se ria Jugoslavijo nujno vezan počutil dobrodošlega, namesto no o10mai^ JAT, ki ima nedvom- da mu ustrežejo, kjer je pač mo-° ab glas, tako zaradi težkih'goče, prihaja do trenj in napeto- i- rnu<^ k°t tudi zaradi postrež- 'sti med strežnim osobjem in go-so med drugim |st.om. Postrežba je počasna, ne- Za leto 1978 mdi zveze šJ3?riZe"0 s'ake’ mogoče naislab-rjtekom zadnjih 5 let. ■ ' - ovratek iz Ljubljane v Ka-0 ‘t6’ recimo, 'možen ^akrat ali trikrat ~ CrPVTOoif ttan • i .-i } za Ljubljano in Ma- prijazna račun pa zasoljen in premnogokrat že meji na poskus goljufije. Veš odnos med delodajalcem samo [in strežniškim osobjem je po-na teden ! k var j en, nobena teorija o samo-do 1 kienouitve, dočim je bilo [upravi tega ne bo spremenila v6kua't? možno vsak dan! Člo- 'zlepa. Izgleda, " da so zaslužki ko " j 1Zf.S'?a’ j® Planirano ta- premah in se pač to odraža po-Ijalo^JetY*^1? V8Z uc^ uporab- tem v omejenih hibah. Popravi- la JAT na ti JAt' UUiJana_k'TeAV York. Pro- težko, ako je sploh mogoče. Re- /STeb-Ljubl' ””n ^ Pr°§i ^a’ to stanie P° 32 bo sH110 u so pogoste obtožbe, da šitev bi bila verjetno v tem, da kar avnem voden od Srbov, bi manjši objekti sčasoma prešli da -je ^ Yv1 dejstvo, zopet v privatno last. V Avstriji Velia “"jučmb Položajih in to in Italiji so namreč ravno ti ma-Sarno k^ri'-036*36^ Za zadn3a Idta b objetki'tako strašno uspešne litičim 3 ,e> uradmkov, ki so po- dvignili turizem .in s tem zveza- Trudeau rad potisnil na prvo mesto politično vprašanje kanadske edinosti. Vodnik konservativne stranke Clark je^izjavil, da tega ne bo dopustil. Kanadske visoke šole morajo obnoviti zaupanje javnosti in študirajoče mladine, je dejal Murray Ross, častni predsednik York University, ki so ga v zadnjih letih začele izgubljati. * Britansko časopisje je prineslo poročila o postopanju, kubanskih vojaških enot z gverilci v Angoli. Diplomatski poročevalec The Sunday Telegraph Norman Birkham, ki je napravil z gverilci Narodne fronte za osvoboditev Angole okoli 300 milj dolgo potovanje po severnem delu Angole poroča, da so kubanske čete, ki se borijo proti gverili v tem delu Angole, pokončale preko 70,000 civilistov, preko-en milijon pa jih pregnale iz njihovih domov. V boje proti gverili, ki se bori proti sedanjemu prokomunističnemu režimu Agcstinha Neto, uporablja vlada tudi MIG letala, ki napadajo z napalm bombami gozdne predele, v katerih sumijo, da se skrivajo gverilci in iz domov pobegli civilisti. Castro ima v Angoli okoli 25,000 Kubancev, ki se vojskujejo z gverilo, na severu Angole z enotami Narodne fronte za o-svoboditev Angole (FNLA), na jugu pa Zveza za popolno neodvisnost Angole (UNITA). Poleg kubanskih vojakov naj bi bilo v Angoli še do 50,000 kubanskih civilistov, 5,000 sovjetskih “svetovalcev” in kakih 14,000 pomočnikov iz dr u g i. h Vzhodne Evrope. se. V novih prostorih bo knjižnica uredila tudi spominsko sobo popularne pisateljice. Mariborsko letališče Predvideno je bilo, naj bi imelo mariborsko letališč v tretjem letu poslovanja približno 60,000 j potnikov, v resnici pa jih je imelo že lani več kot 100,000. Tovornega prometa je precej manj, kot so predvidevali. Celje počastilo Mihaela Vošnjaka V prostorih Mestne hranilnice v Celju so ob 140-letnici rojstva Mihaela Vošnjaka, najbolj izrazitega pobudnika ustanavljanja hranilnic na Slovenskem, odkrili njegov doprsni kip. V Celju je ustanovil posojilnico leta 1881, Jezero na Sotli Pregrada Vonarje, ki je skupna slovensko-hrvaška investici- sko Delo prineslo 7. marca 1978 do izvozili. Po kakovosti je pomurski hren enak avstrijskemu. Avstrija je naj večji proizvajalec hrena v Evropi. Jubilej Postojnske jame - Letos mineva 160 let, odkar je 32 let stari Luka Ceč v drznem podvigu preplezal skalovje na desnem bregu p o d z e melj ske Pivke v Veliki dvorani Postojnske jame in našel pot v dotlej neznani pravljični svet njene notranjosti. Z dnevom tega odkritja — 14. aprilom 1818 se začenja turistična zgodovina tega kraškega bisera. Za to obletnico pripravljajo vrsto prireditev, pa tudi izdajo dveh knjig o Postojnski jami in njenem pomenu za Slovenijo. “Dosledno po ustavi” Pod tem naslovom je Ijubijan- ja, bo zadrževala 14.4 milijona kubičnih metrov vode, zaradi česar na Sotli do Bistrice ob Sotli, to je kakšnh 16 km stran, ne bo vsakoletnih poplav, okoli 3000 ha zemljišč pa bo mogoče usposobiti za kakovostno kmetijsko proizvodnjo. Nasip je visok 14.5'm in dolg 100 m. Računajo, da se bo na u-metnem jezeru razvilo ribištvo, na njem pa naj bi tudi veslali in jadrali. Prečiščeno vodo iz jezera bodo uporabljali za pitno vodo. ta ni lz&J'r‘vJeak Ker ta kvalite- ne dohodke. Težko bo z velikimi in traoU]n° Vezana na tehnično objetki, ker taki objekti doživ-dvomr sPos°bpost, to ne- Ijajo krizo celo v demokratsko ne cej° k?Vztoca nek zastoj, če urejenih državah, Glavni vzrok s ode, pri izkoriščanju je pač, de je delovna sila postala Značke zbirajo V Sloveniji že nekaj časa vlada nova moda — zbiranje najrazličnejših značk. Pravijo, da je zelo donosna za tiste, ki jih držav ' pošiljajo v svet. Za zbiralce po-, j meni čisto izgubo in — užitek! j Tako vsaj trdi neuradni rekor-V nekaterih pokrajinah Indije !der Ptujčan Sandi Rajh, ki ima so zaprli točilnice^alkoholnih pi- j v svoji zbirki 12,500 značk z jap ip prodajalne z njimi, ker so odločeni postopno zaustaviti -in prepovedati vsako prodaj o/alkoholnih pijač. Predsednik vlade Desai je izjavil, da je boj proti pitju alko- vsega sveta. Hren bodo izvažali Povpraševanje ,po hrenu svetu je petkrat večje kot ponudba. Zato so pred štirimi leti poročilo s tiskovne konference o vprašanjih verske svobode v SER Jugoslaviji. V njem pravi med drugim: Jugoslavija dosledno izvaja ustavna načela o svobodi veroizpovedi ter ločenosti cerkve od države in šole. To je poudaril član zveznega izvršnega sveta (vlade) in predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi Milan Vukasovic v razgovoru s tujimi dopisniki, akreditiranimi v Jugoslaviji, Ko je odgovarjal na -:vpraša-nja novinarjev, je'Vukasovic dejal, da so odnosi med Jugoslavijo in Vatikanom zadovoljivi. Trdil je, da obstojajo v slovenskih in hrvaških oddajah Radia Vatikan bistvene razlike v odnosu do Jugoslavije ter da Jugoslavija pričakuje od Vatikana, da bo vplival na spremembe v teh oddajah. Qd Vatikana tudi zahtevamo, je dejal Vukasovic, da pripravi nekatere misijonarje iz jugoslovanske politične emigracije, naj V Sloveniji so umrli 21. marca V Škofji Loki: Zora Dolenc; na Vrhniki: Jože Opeka: v Ljubljani: Ivan Dermastja, Miha Strajnar, Franja Kovačič, roj. Peterlin, Marija Mlinar, Frančiška Kozlevčar; v Grosuplju: Miha Cvetkovič; na Črnučah: Franc Keržič; v Dravljah: Božidara Širec, roj. Kralj; v Središču ob Dravi: Martin Kojc; v Gaberskem: Franc Florinda; v Kranju: Mihael Popov; v Besnici pri Kranju: Franc Be-žek; v Zagorju: Leopoldina Druzeta (Brvarjeva mama); , v Novi Gorici: Ivan Šabec; na Jesenicah: Pavel Klinar; v Celju: Julka Morinič; na Okljukovi gori: Fric Krošelj; na Skopicah: Jože Jarkovič; v Križah: Jernej Ambrož. 22. marca V Škofji Loki: Kati Filipovič; v Ljubljani: Alojz Bartolj, Angelca Žibret, Rudi Kolesa, Ana Miler, Marija Kremžar, roj. Soklič, Marija Kobe, Alojz Bartolj; v Radomljah: Vojko Belec; Domžalah: Marija Erjavšek; na Črnučah: Matevž Močnik; v Rakovcu pri Metliki: Marija Matjašič; Motniku: Nežka Hudomalj, roj. Grabner; na Vranskem: Ivanka Markovič; Gaberskem: Štefanija Mer- davs, roj. Jerman, Ema Mervar; na Bledu: Alojz Cvenkelj. 23. marca V Ljubljani: Ljubo Medič, Milena Gingrle, roj. Huj an, Viktor Rozman; Radomljah: Jože Pirc; Brezi: Anton Lap; na Lescah: Janko Humerca; Šmartnem pod Šmarno goro: Ludvik Jurič; Podkraju pri Velenju: Zofija Vrhovnik, roj. Božič. 23. marca V Povirju: Ana Biščak;. Ljubljani1: Majda Tolmajer, roj. Slabe, Jože Novak; 'v Novem mestu: Jakob Požar, Milan Gutman, Karol Antončič; na Stari Vrhniki: Minka Grom; v Grosupljem: Jože Kadunc; v Špitaliču: Ivanka Beriic. 25. marca V Šentrupertu: Anica Zajc, roj. Frelih; na Jesenicah: Fric Detiček; v Brežicah: Jože Pečnik; v Dolnjem Krenovem: Stanislav Kirn; v Ljubljani: Karolina Jakič, Ivana Mikuletič, roj. Wolbart, Janez Pavšič, Tatjana Trtnik, Frana Bergant; v Divači: Franc Gustinčič; v Kranju: Antonija Špiler; v Moravčah: Franc Krulc; v Mengšu: Marija Zabret, roj. Levec; v Kopru:, Marija Strah, roj. Grmek; v Starem trgu (Ložu): Jožefa Kraševec; v Vel. Dolu: Martin Krevel. Citat el jem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje ‘‘Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji VtCSB 89.3 F M vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E. 221 St, Euclid, Ohio 44117. CLEVELAND, O. Ufilašajte v “Amer. Domovini” MALI OGLASI Apartment for Rent 3 rooms and bath down. $90.00 a month with heat. Pay your own cooking gas and electric. Adults. 391-4934. (55-59) Repairs of All Kind Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 after p.m. — 1103 E. 72 St. (54-61) Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje oddajo družini brez otrok in živali na 1016 E. 74 St. Kličite tel. 391-0575. (55-57) Hiša naprodaj f Enodružinska z garažo, velikim vrtom na 71. cesti. Kličite po 2. uri pop. 881-2438. (49-58) Stanovanje išče Samski fant išče majhno opremljeno ali neopremljeno stanovanje, prizemno, v Sv. Vid, E. 61, Norwood, Addison okolici. Ponudbe z imenom, naslovom in telefonom pošljite na upravo “Ameriške Domovine”. (54-57) 23. marca V Dobračevi pri Žireh: Marija Vončina (Peskova mama); v Ljubljani: O. Sprager, Ignacij Voje, Vilma Boltauzer, roj. Vodopivec, Franc Smrekar, Milap Mravlje, Lojze Germ, Anton Grabnar; v Gornji Radgoni: Ana Kavčič; v Kamniku: Marija Belčič; v Trbovljah: Jože Kosmač; na Griču pri -Črnomlju: Starc; Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY CO. UMLA m E. 260 SL 731-1070 Odprte od 9. do 9. 4 Rooms For Rent Call after 4 o’clock 431-0840 (53-55) FOR RENT 3 room apartment, furnace and bath in St. Vitus area. $65 per month. Call 881-7122. (53-56) Help Wanted Čistilko iščejo Čistila uradov in umivalnic dobi delno zaposlitev pri Bearings Inc. v mestu. Vprašajte za Bonnie, tel. 361-45310. (52-56) MACHINIST AND TOOLMAKER and Bridgeport operator. Full and part time, high hourly rate, pleasant working conditions, steady overtime, Jpaid holidays, Blue Cross and va cation. Apply at ANKAR, INC. 83 Alpha Park, 653 Alpha Dr. Highland Hts., O. Ph. 461-4855 (57) Gospodinjske pomočnico iščejo za sia deželo Gospodinjsko pomočnico, prednost ima tista, ki bi živela v hiši, za oskrbo farmarske družine v okraju Medina, Ohio. Žena je na ptol invalid, dve hčerki stari 11 ijn 14 let. Po mdž-nosti z vozniškim dovoljenjem za avto, privatno stanovanje in plača. Kličite j216—526-6014 ali Ana | pišite z navedbo usposobljeno-! sti na: Housekeeper, c.o. Suite prekinejo stike s teroristi in na Brezovici: Alojz Mravlje; 'No. 107, 8180 Brecksville Road, prav tako svoje protijugoslovan- v Žalcu: Draga Srabotnik, roj. Brecksville, Oliao 44141. sko delovanje. ' Javornik; ( • (55-64). ameriška domovima, april u, mm BREZ DOMA Hektor Malot 1 P Rad bi bil pripomnil, da ni-, Zerbinu in Sladki ter se z glo-mamo hrane, a si nisem upaljbokirn vzdihom stegnil poleg povedati na glas svojih pomisle-jognja. kov. j “Ničesar vec ni; torej tudi ni- “Zdi se mi, da bo prav kmalu ma pomena, da bi še prosili.” znoya začelo snežiti,” je nada- To je s svojo pantomimo izra-Ijeval Vitalis. “Ne smemo se po-1 zil bolj jasne, kakor bi mogel dati na pot, ker nam ni znano,!povedati z besedami. Njegova kje bomo naleteli na človeška S tovariša sta ga prav dobro razu-bivališča. Nedvomno bi noč sre-jmela. Ulegla sta se poleg njega di snega ne bila prijetna. Bolje! k ognju in prav tako vzdihnila. je, da ostanemo tukaj, kjer smo vsaj na suhem.” Če izvzamemo vprašanje prehrane, me ]e ta odločitev popolnoma zadovoljila. Zelo malo verjetno je bilo, da bi mogli dospeti pred nočjo do kake gostilne, kjer bi dobili večerjo. Gotovo pa bi potovanje po visokem snegu, kjer ni bilo še nobene gazi, bilo silno utrudljivo. Ni nam torej preostalo drugega, kot da stisnemo pas in počakamo. Tako se je tudi zgodilo, ko nam je za večerjo Vitalis razdelil ostanek kruha, ki ga je poprej spravil. Kako malo ga je ostalo in kako hitro smo ga pospravili, čeprav smo ga jedli le po majhnih koščkih, da bi ga uživali čim dalje mogoče. Ko je bila skromna večerja končana, sem mislil, da bodo psi začeli zopet z moledovanjem kakor prej, kajti jasno je bilo, da so še zelo lačni. Toda zmotil sem seš Zopet sem imel priliko opazovati njihovo razumnost. Vitalis je spravil nož v hlačni Zerbinov vzdih pa ni izražal vdanosti, kajti bil je izmed vseh treh najbolj požrešen in zato je ta post bolj živo občutil kakor ostali. Že mnogo pred večerjo je začelo znova snežiti in snežilo je brez nehanja. Bela odeja se je vedno bolj dvigala ob mladih drevescih, ki so rasla na jasi in so njihove vejice komaj še kukale izpod snega, ki jih bo prav kmalu popolnoma pokril. Po večerji pa ni bilo mogoče razločiti zunaj ničesar več, kajti po temnem dnevu je zgodaj nastopila noč. Z nastopom, noči pa ni prenehalo snežiti; sneg je brez nehanja padal s temnega neba na osvetljeno zemljo. Ker smo torej morali prenočiti v koči, je bilo najbolj pametno, da bi vsi čimprej zaspali. Posnemal sem pse; zavil sem se v svoj kožuh, ki se je čez dan posušil ob ognju, in legel poleg' psov k ognjišču. Glavo sem naslonil na kamen, ki mi je nado-mestoval blazino. “Spi,” mi je dejal Vitalis. “Ko žep, kar je pomenilo, da je naša | bom zaspan, te zbudim. Čeprav gostija končana. Kapi se je tedaj se nam v tej koči ni bati niti dvignil, pokimal tovarišema, se ljudi niti divjih živali, mora približal nahrbtniku, kjer je vendar eden izmed naju bedeti navadno bila spravljena zaloga, in paziti na ogenj, da ne ugas-in ga začel vohati. Previdno je ne. Zavarovati se moramo pred položil nanj svojo šapo ih ga mrazom, ki bo nedvomno postal skrbno pretipal. Ta preiskava hujši, kakor hitro neha snežiti.” ga je prepričala, da ni bilo v Ni bilo treba, da bi mi Vitalis nahrbtniku ničesar več za pod to dvakrat ponovil. Prav kmalu zob. Vrnil se je na svoje mesto sem sladko zaspal, poleg ognjišča, znova pokimal Ko me je gospodar zbudil, je GROMOVA POGREBNA ZAVORA 1053 East 62 St 17010 Lake Shore 431-2088 531-6300 GROMOVA TRG0VMA S POHIŠTVO« 15391 Waterloo Road 531-123* BISHOP BARAGA ASSOCIATION Cleveland Chapter We offer these memberships in the T BISHOP BARAGA ASSOCIATION Annual ...................................... $5.00 Sustaining ................................. $10.00 Life (Individual or family) ................ $50.00 Life (Institutional) ...................... $100.00 By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church. Enclosed is $............................... for my ....................... membership. Name ................-...................... Street ................ PARMA EIICLID ] 2121 Brookparl: Rd. 223G1 Lake Slicre [ 743-7878 261-3861 10RMH/ELYRIA Ridge Rd.277-1171 iK- 11905 N. Ridge Rd. 2 m-S7«3 I i: 32«-646t t SALE DAILY 8-5; HOURS: EAT. 8-5: Sl'RDAY 11-1 SiP>SfiiifG 'iriiili A l toom m fb m MOHAWK STEEL RADIAL BUMS BR78-I3 ER7G-14 FR7G-74 6K70-14 G1373-15 GR7C-75 HR72-15 LR70-15 LSf.78-15 4 for ‘119 Plus f.i.T. SI.M per tire. 4 for ‘129 Plus F.I.T. $2.71 1e $3.03 per tire. 4 f« f139 &-1-S JP Ig Plus F.I.T $2.67 1o $3.60 per (ire. ig: TJ^: LOH&MIUEAGi THiS ... LOWEST PRICES THIS mi! 4-PLY POLY WHITEWALLS SPECIAL PURCHASES FROM MAJOR TIRE MANUFACTURERS . . . FIRST CLASS TIRES A78-13, B78-13 4 f®? m E7S-H, F7S-1«, 578-11 H78-14, K78-15, 078-15,178-15 4f©rsf!r;i i-IUMtv # wi1 nil RADIAL VAH SPECIALS HIGH “EMORHHCE TIRES isdl m 0860-1* CRCO-15 IRG0-1S *|f10 ‘if56 GR7C-I4 GR7C-15 HR7ft-15 ‘SI ‘52 ‘S3 11« STOCK or BHTIP TIMS M S*U PBI« 1» M.I8 WHEELS MANY 1AHY STYLES ALL AT PH!€IS . FOR ill C£SS o AMElMCAia » ¥Siy.3iPOKE ® et « e!»A.cmR ® smsmm COMPlEre LINE OF LOCKS S ACCESSOaiES *SALE SPECIAL’A- ^2'*" FITS PIKT®, DATSUM, TOYOTA FOR iff SSxS'A MOTORCYCLE TIRES o H-Rated high ptrfor • Large told railed rhite letters State ._ Zip.. Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costa allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only. Donations payable to Rev. Victor N. Tome, Vice Poetulator, 15619 Holmes Ave., Cleveland, Ohio 44110. SIZE FRONTS F.E.T. 325x19 $30.56 .95 360x19 $31.46 1.00 410x19 $34.16 1.10 REARS 510x16 $41.36 1.52 510x17 $42.26 1.60 925x18 $38.66 1.00 floo.ie $41.36 1.50 520x18 $44.96 1.70 mm? ^ mm WE HAVE A FULL LINE OF DIRT & ROAD TIRES m RAISED WHITE LETTERS NiSais am Plul F r T llxISIT PCV USIf TRUCK TIRES 19x85 RKL PlMi F E T iieislt pt/ 11x15LT XTva DOS" BETKAM SIZE TYRE I Sale F.E.T. 8.75-16.5 rronll*r Highway 48.73 3.71 10-15 Hi-Way RWl 28.25 4.18 10-15 Traction Mountainoor I 57.00 4.29 12.00-15 Hi-Way RWL 71.50- 5.36 12.00-16.5 Frontiar Hi-Way Black j 72.60 3.37 OTHER SIZES SIMILARLY LOW PRICED PMMA mam laeoMhASK no- JankAmricaho HXELANP rp£trwA i OR USE Otfft EASY CRliDIT PLAN 749-787® 277-« 171 (CLEVE.: S2i-17C9—fi V9:A; 37-i-fe.JCS) j bilo že zelo pozno; vsaj zdelo se mi je tako. Snežilo ni več, ogenj pa je še vedno veselo plapolal. “Zdaj si ti na vrsti,” mi je dejal Vitalis. “Nič drugega ti ni treba storiti, kot da kdaj pa kdaj naložiš nekoliko suhljadi na ogenj. Kakor vidiš, sem ti že pripravil zalogo.” Res je bil poleg mene velik kup dračja. Ker gospodar ni imel tako trdnega spanja kot jaz, se je bal, da ga ne bi zbudil vsakokrat, ko bi šel po novo dračje; zato mi ga je nanesel cel kup k ognjišču, da bi ga lahko vzel brez šuma. Bila je to sicer zelo pametna misel; posledice te zamisli pa so bile povsem drugačne, kot si je Vitalis predstavljal. Ko je videl, da sem zbujen in pripravljen stražiti namesto njega, se je ulegel k ognju in položil polpg sebe Srčka, zavitega v odejo. Prav kmalu je njegovo gldsno in mirno dihanje naznanjalo, da je zaspal. Tedaj sem se tiho dvignil in se splazil k vratom, da bi pogledal, kako je zunaj. Sneg je vse pokopal pod seboj: travo, grmovje in drevje. Koder je segal pogled, ni bilo videti drugega kakor valovito in povsod enako belo odejo. Nebo je bilo posejano s svetlimi zvezdami. Čeprav so še tako blestele, je bleda svetloba, ki je osvetljevala okolico, prihajala le od snežne odeje. Hud mraz je pritisnil. Gotovo je zunaj zmrzovalo, kajti zrak, ki je prihajal v kočo, je bil leden. (Dalje prihodnjič) Ženini in neveste! Naša sJovSFi&ka unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 0! 17 St. Clair Avenue 431-0628 patronize our advertisers Keep the American Home Alive CLEVELANDSKA NOVA RESTAVRACIJA f NAŠ JEDILNIK VSEBUJE POSEBNOSTI ' | STAREGA KRAJA IN AMERIKE I - ZMERNE (ENE - ! VIENNA GARDEN Žgane pijače, domače in uvožena piva ter vina, UŽIVALI BOSTE KOSILO V PRIJAZNEM VZDUŠJU STAREGA DUNAJA! ZAJTRK - KOSILO - VEČERJA BANKETSKE PROSTORE ZA 150 OSEB 13851.36 SL telefon: 881-4222 v | ABC - CHARTER POLETI ;i; CLEVELAND LJUBLJANA Z od $439.00 (+ tax) naprej... 5 ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM MIHELIN TRAVEL | 1110 St. Clair Ave. — Cleveland, O. 44103 | Tel. (216) 431-5710 | GOVORIMO SLOVENSKO! % ČE SE SELITE )( Izpmnlte ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno. )) da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova js nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 SL Clašr Ave. )) Moj novt naslov: ... Cleveland, Ohio 44103 JI f( MOJE IME: Moj stari naslov: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO D PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE | AMERICAN HOME newspaper AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke. o SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431). AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Ael. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain, Ohio GLORIA KREPEL, društvo št. 191, Tel. 944-6587 29377 Vinewood Dr., Wickliffe, Ohio ANTHONY CEK, društvo št. 219, Tel. 481-0992 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, Ohio