Poštnina plačana v gotovini 111 m MM Ljubljana, 25. aprila 1940. — Leto XIII. Št. 18. (wicn GLASILO KR.J CA N JKEG A DELOVNEGA LJUDSTVA Delavsko vprašanje Naj večja ovira zdravemu napredku socialnega vprašanja je pač dejstvo, aa se v to vprašanje vtikajo ljudje, ki imajo zelo malo ali ipa celo nič Pravega smisla in hotenja, da se de-avsiko socialno vprašam j e rešuje delavstvu v korist, v današnjih raame-Iah imaimo polno 'ljudi, ki pri socialnem vprašanju iščejo v prvi vrsti svojo lastno eksistenco ali tako imenovani vsakdanji kruh, ali pa izboljša-n4e gospodarske strani svojega življe-!'J“\ faki ljudje, katerimpravimoituid.i rganiizaciji čisto dobro preračunano s svpjega ošabnega stališča, da se oni sami ne zamerijo itam, kjer iti ljudje pričakujejo svojo plačilo. Na ta način ni organizacija, v kaiteiri dedujejo taki iljudje, v bistvu nofoetna delavska organizacija, ali pa delavsko vprašanje nobeno delavsko vprašanje, ampak jo oboje lle sredstvo za dosego namena oiekatcrnikoon. V takem položaju pa seveda delavsko vprašanje ne služi napredku isocialnega vprašainja, ^'nipak je le velika ovira njegovemu zdravemu razvoju. Učinek j« končno v tem, da delavstvo ne vidi uspeha svojemu trudu in žrtvam, ki jih do-Prinaša v tako gibanje in postane za kako uspešno, resno An sitvarno delo nedostopno, loteva se ga malodušnost, ki se končno kaže v godrnjanju, za-dgj«iu in v vseh njihovih posl e- Druga stran takega napačnega giba-Ja pa je itudi v item, ker podohni Juti j e, ki jim je lasitna osebna koirist l‘rva, ne bodo v organizaciji nikdar j^delovaili idealno. Nikdar ne bodo ti 'JUdje za organizacijo žrtvovali kake svoje že pridobljene udobnošti, ampak bo vedno le delavstvo tisto, ki ibo po svojem čutu iz delavske zavesti ali pa celo iz še globljih virov doprinašailo Zrtve. Ti koristolovci bodo pa orgami-j^jo aili njen obstoj varovali ,in brani *. '*?..v iik<*, koilikor bodo po origa-f^iji branili svojo luštno eksiston-i;i pa itvame koristi, v kolikor so Po njej prejeli. Vj lavsko vprašanje pa je vprašanje, m izključno le delavstva sa- n!!fU' naj se danes na primer kdo lK|skusi tako živo vitakniti -v ka.lco Hm V{,rSŠa?j-’ -nu ?Ter, v industrijsko. Industnjci bodo kaj hitro oneimo gočili takega vsiljivca, pa bodisi v časopisju aili pa v osebi. Im imajo popolnoma prav. Kakor je gospodarsko vprašanje stvar tistega, ki se ukvarja ? njim, to je industrijca, kmečko vpra-kmeta, obrtniško obrtnika, aili ‘ * 'dravniška zbornica zadeva zgolj n. a,vjiikov, tako je tudi del. vprašaje zadeva delavstva. l'n ‘'e. na tej podlagi govorimo o zn-v ji’™ v posameznih stanovskih za-in i i1.Inorul' ugotoviti, da iina-1 »v Industrijski zbornici pravico od-v °v n.jenem delu samo industrije!, Kmeek' samo kmetje, v Zdravniški /''no zdravnik' itd. in končno v de-sj skih zavodih samo pravi, od delav-vs-t izvo,j»ni zastopniki. Le tako bo ““5 s*an napredovali, tako bodo na K letošnjim volitvam delavskih obratnih zaupnikov Volitve letošnjih obratnih zaupnikov sicer še niso zaključene, vendar imamo vsaj za obrate, v katerih smo sami vodili volitve in delno nastopali z drugimi strokovnimi organizacijami, že pri rokah rezultate. V gradbeni in opekarski industriji imajo predvidenih še nekaj obratov, v katerih so delno volitve že razpisane, za nekatera podjetja pa bodo volitve izvršene sedaj v aprilu in maju, ko se za podobne obrate začne sezona. Pregled rezultatov prinašamo le za obrate, v. katerih smo sami volitve vodili in kolikor smo ali so druge organizacije sodelovale. Rezultati volitev delavskih obratnih zaupnikov leta 1940. so tedaj naslednji: Posamezne organizacije so dobile zaupnikov : Vrsta industrije JSZ SK NSZ ZZD Neorg. + ali ■ — proti 1. Tekstilna 5 9 11 0 1939 3 za JSZ 2 0 0 0 0 4 Gradbena, opekarska . . . . (6) 2 0 0 0 ? 0 Oblačilna (42) 0 3 1 0 10 Papirna 3 2 1 0 7 0 Kemična 5 5 0 0 0 1 0 Rudarsko kovinska . . . . . 24 44 13 4 5 11 0 Živilska , . 5 0 0 0 0 1 Razna . (2) 5 0 (1 0 10 Skupaj . . . . 265 61 27 17 5 + 29 — 25 '•‘d ovali itudi zavodi sami, poleg tega J 1 bo delavstvo samo čutilo tudi po-pebn- ’ - “ fr* K delavstvo si i«? ? odgovornost do uspešnega de-n,ija zavoda. dei|,,U/1!<) 'n ,V('|]''ko je to vprašanje za doi|.,!,S;v<> slVlSW)- Zato pa se bo moralo bori« J tu . ' vsemi svojimi silami v . njegovo vprašanje ne bo •*e knk,h drugih ljudi, ki bi le Iz tega sledi, da smo nasproti lanskemu letu, ko smo imeli 261 zaupni-ških mest, za malenkost napredovali, kljub temu, da v obratih pod 10 delavcev, katerih smo imeli 50, letos nismo volili. Dejansko smo torej narasli za 54 zaupniških mest. Številke v oklepajih pomenijo, da od teh zaupnikov še nismo dobili volilnega materiala, oziroma se bodo volitve še vršile. Za letošnje zaupniške volitve je tja do srede januarja vladala popolna nejasnost. Delavska zbornica, ki bi morala volitve razglasiti, je molčala. Vzrok temu molku se je pojasnil ob priliki intervencije, ki jo je izvršila deputa-cija zaradi gradbene kolektivne pogodbe pri resornih ministrih dne 24. januarja 1940. Del. zbornica v Ljubljani in ZZD sta si veliko prizadevali pridobiti ministra za socialno politiko dr. Budisavljeviča, da tudi letos zaupniške volitve preloži na mesec maj. Zastopnik slovenskega dela Jugorasa, ki sedi v centralnem tajništvu Delavske Zbornice v Belgradu, je ob priliki intervencije za gradbeno kolektivno pogodbo vprašal ministra za socialno politiko dr. Budisavljeviča, kdaj in kako namerava rešiti vlogo glede zaupniških volitev, katero sta predlo- ziveli 0,| njega, ampak da bo izključno in res le njegovo vprašanje, ki bo piedvsem delavstvo samo odločalo o njem in njegovem napredku. Zato pa bomo morah predvsem gledati na to, da razne ljudi v delaivskem igibaniu onemogočimo s -tem, da jim izpodbijemo os lonec v njihovi organizaciji, na kaiterega se naslanjajo. Ko bo to sitor-je.no, se taki ljudje no bodo mogli opirati na ničesar in čez noč bodo postali brezpomembni no le med delavstvom, ampak tildi v tako imenovanem javnem življenju. Zato se mora delavstvo organizirati le v tistih delavskih organizacijah, v katerih so razni koristolovci nemogoči. Taki koristolovci ne škodujejo le tisti organizaciji, kjer so dobili zavetišče, ampak vsemu delavskemu gibanju. Vprašajmo se le, kaj so danes delavski zavodi? Ali so to zavodi danes še predstavniki delavstva? Ali govori po današnji Delavski zbornici 'res de- žili ljubljanska DZ in ZZD. Gospod minister pa je na to odgovoril, da za prelaganje zaupniških volitev v zakonu nima nobene pravne podlage in da se čudi, kje jo je lani našel njegov prednik. Nato je še dejal, da hoče on kot vrhovni čuvar delavske socialne zakonodaje v državi varovati zakone, da se izvajajo, ne pa kršijo. »Ako danes naredim tu eno izjemo, drugič zopet drugje in grem preko zakona, potem gospoda,« tako je zaključil minister to zanimivo interpelacijo, »ni potrebno, da sploh kake zakone imaino, še manj pa ministre. Ce hočemo tako, potem si lahko vsak sam kroji pravico kakor ve In zna. Dokler bom jaz na tem mestu, bom skrbno čuva), da se socialni zakoni spoštujejo in izvajajo.« K tej izredno zanimivi izjavi mu je naš zastopnik, ki je bil sam navzoč, čestital k tako poštenemu nastopu in izjavi. Kaj je bilo tedaj na stvari. Minister za socialno politiko je stal na stališču, da se morajo zaupniške volitve izvesti po zakonu, to je v mesecu januarju. Delavska zbornica v Ljubljani pa je namenoma izvedbo volitev zavirala, da bi volilni odbori zamudili rok za prijave in razpise volitev. lavstvo. Ne! Zato ne, ker v tem zavodu ne 'Sodelujejo svobodne delavsko organizacije, ki danes predstavljajo ogromno večino organiziranega delavstva, to jo tistega delavstva, ki ima izključno pravico govoriti v delavskih zavodih. Zato pa mi ponovno opozarjamo merodajne činitelje na dejstvo, da je delavsko vprašanje izključno zadeva delavstva. Ce ti činitelji želrjo, da se socialno delavsko vprašanje rešuje po zdravem potu, ki bo koristno tudi notranjemu urejevanju državnih vpru-šanj, naj razumejo, da so tudi delavski zavodi zato tu, da v njih sodeluje res delavstvo po svojih zakonitih zastopnikih. Delavstvo samo pa tudi mora. napraviti svojo dolžnost, da z močnimi in svobodnimi organizacijami dokaže, da je prišel čas, da hoče delavstvo svoja važna vprašanja reševati samo in sc ne pusti kakor koli izigravati v kake postranske namene. Ako bi se namreč to zgodilo, potem bi ZZD dosegla vsaj to, da bi se zaradi zakasnelosti podaljšali mandati zaupnikov, ki so bili izvoljeni v avgustu leta 1939. Ker tedaj s preložitvijo volitev ni bilo nič, se je od strani ZZD začelo delati na tem, da se lanski mandati podaljšajo. V tem pogledu so se poslužili člena 3. »Navodil«. Tu pa minister nima besede, marveč inšpekcija dela v Ljubljani. Zato je tudi razumljivo, da je ZZD s posebnimi formularji dala navodila vsem na njenih listah izvoljenim zaupnikom, naj prosijo za' podaljšan je mandatov. Zakaj se je to zgodilo? Vzrok je bil, vsaj za ZZD, zelo tehten in važen. Inšpekcija dela je gotovo po nalogu ministrstva prepovedala voliti obratne zaupnike v obratih pod 10 delavci. Tu je tedaj vsa skrivnost, zakaj se je ZZD tako otepala zaupniških volitev. Znano je, da je ZZD ravno takih zaupnikov nalovila nad dve tretjini in v tovarnah lani ni dobila skoraj nič. Ker tedaj ni bilo mogoče voliti zaupnikov v obratih pod 10 delavcev, je bilo treba doseči vsaj to, da se vsem podaljšajo mandati. Tedaj novih ni bilo več mogoče voliti, pač pa je morala imeti 'ZZD od nekje zagotovilo, da se bodo zaupniški mandati podaljšali tudi v tistih obratih pod 10 delavcev. Le na ta način je bilo mogoče ZZD še za letos potegniti ves balast s seboj, ki ga je lani pri zaupniških volitvah nabrala. Ostale delavske strokovne organizacije so kmalu začutile to slabost DZ in ker so stale na stališču, da se volitve morajo vršiti, so začele prijavljati volilne odbore. Banska uprava jih jih začela potrjevati in razpisovati nove volitve. Ker so bili roki za mesec januar že zamujeni, je Inšpekcija dela volitve razpisala tudi za februar in marec. To je po zakonu mogoče, samo da je volilni odbor prijavil v potrditev odbor še v mesecu januarju. Razen sezonskih in 3 do 4 odborov je tedaj JSZ poskrbela, da so bili vsi volilni odbori za zaupniške volitve leta 1940 pravočasno prijavljeni kr. banski upravi. Seveda je na vse to, dasi zelo nerada, začela s tem delom tudi ljubljanska Delavska zbornica. Letošnjo volitve delavskih in name-ščenskih obratnih zaupnikov so se tedaj vršile po zelo čudnih in zamotanih okoliščinah. ZZD volitev nikjer ni forsirala. V nekaterih obratih je zaradi tega, ker je še vedno upala, da se bodo volitve preložile, celo zamudila rok za vlaganje list. Na volitve je ZZD šla samo tam, kjer je morala. Sicer pa, kakor smo že obrazložili, je zaprosila za podaljšanje mandatov. Tako je tudi moglo priti na občnem zboru ZZD do poročila, da ima ZZD tudi letos 665 zaupniških mest, ki so enostavno prenešena iz leta 1939. Kam tako zverižena pot vodi, ni težko presoditi. Ako tisti, ki pravijo, da imajo vso oblast v rokah, kadar gre za njihovo korist, gredo preko zakonov, kdo naj potem še verjame, da so zakoni tu v zaščito delavstva — ne, zakoni so tu še samo zaradi lepšega, odloča pa sila močnejšega. 8 Št. 18. 1940. DELAVSKA PRAVICA D Nevtralnost Nevtralnost ne more pomeniti: dovoljevati, da ti odnašajo svobodo, čast in imetje, vse na ljubo miru — ker nevtralnost pomeni obdržanje popolne svobode, neodvisnosti, nerazdeljivosti in nedotakljivosti. Varovati nevtralnost pomeni varovati to svobodo. A da se ta obvaruje, je treba odločnosti za borbo, in to stalne in vnaprej pripravljene odločnosti. Danes se namreč ne vrši odvzemanje svobode z dolgimi pripravami, pogajanji, uradnimi vojnimi napovedmi, ampak z napadi. Države izginjajo in odvzema se jim niogočost mobilizacije, koncentracije in obrambe v 24 urah, celo od polnoči do zore. Ali se more duhovno in tvarno pripraviti in zbrati narod v 24 urah, ali celo v času od polnoči do jutra, če ni vnaprej pripravljen in — kar je še važnejše — če ni vnaprej orientiran. Ali se more narod orientirati, če je zapeljan 7. lažmi tujih propagand ali uspavan z zagotovili, da mu ne preti nevarnost, ker želi mir, a od nikogar ničesar ne zahteva? Pri nas se dogaja nasprotno: mi se zabavamo — in to vedno bolj razburjeno in strastno — z notranjimi vprašanji, poudarjajoč v nedogled vse, kar nas razdvaja — a odvračamo svoje poglede in poglede naroda od velikih zunanjih nevarnosti in nalog. Pri nas se zaradi raznih ozirov ne more odkrito govoriti o teh nevarnostih niti ustvarjati prave usmerjenosti — toda do mile volje se more jasno in skrivaj, z besedo in tiskom ustvarjati notranja neusmerjenost, da se blatijo, žalijo in diskreditirajo celo same idejne in zgodovinske osnove, na katerih je naša država zgrajena jn na katerih se edino more obdržati. Legije tujih agentov ali simpatizerjev morejo širiti najstrašnejše malodušje z argumenti, o katerih se ne more javno razpravljati in jih pobijati, ker bi tudi to »kompromitiralo našo nevtralnost«. Ali nevtralnost ni pasivnost, malodušnost, neopredeljenost. Našo nevtralnost ne bodo znali in mogli braniti tisti, ki gledajo samo neposredni račun in »hočejo samo trgovati«, niti tisti, ki čutijo samo panični strah in žele »mir za vsako ceno«, da rešujejo življenje, niti tisti, ki diletantsko ali z višine spremljajo veliko politiko in razpravljajo o lilo-zofiji zgodovine po nekih simpatijah in antipatijah, po ideoloških^ ali zgodovinskih sestavih, a ne vidijo, da mi nismo nikaka galerija opazovalcev ali kavarniške mize upokojencev, ampak smo neobičajno izpostavljeni predmet mnogih zahtev, načrtov in interesov — in pri nas ne gre za teorije in simpatije, ampak za naš biti ali ne biti, za to, ali bomo ali ne bomo ostali samostojni in svobodni ljudje. A tu ne sme biti nevtralnosti in miroljubnosti! Tu moramo imeti svoje stališče in svojo usmerjenost: da vemo, odkod more priti nevarnost in odkooslovno leto 1940. Vzrok teinu je bil v tem, ker je kraljevska banska uprava prepovedala volitve obratnih zaupnikov v obratih, ki zaposlujejo manj kot 10 delavcev. Ker je ZZD ravno v teh obratih imela izvoljenih nad dve tretjini obratnih zaupnikov, jo na vse mogoče načine skušala volitve odložiti in dobiti s tem na času, da bi dosegla podaljšanje mandatov iz leta 1939. Podpisano strokovne organizacije stoje na stališču, da jo tako ravnanje protizakonito in da m stvarnega niti pravnega razloga, (1q bi se ino-nduti obratni n zaupnikov, izvoljenih v avgustu 1939., podaljševali. Člen 3. navodil sicer pravi, da se mandati delavskih zaupnikov morejo podaljšati največ za eno leto, toda delavske strokovne organizacijo so* mnenja, da se to more izvršiti le v takih primerih, ko je bila izvedba volitev iz kakih višjih razlogov preprečena. V tem primeru pa ni bilo nobene ovire, da bi se to ine moglo izvršiti, razen strah pred tem, da bo število zaupnikov ZZD zaradi odloka bansko uprave, da ise v obratih pod 10 delavcev no volijo, znatno manjši. Z ozirom na to naprošamo g. ministra za 'socialno politiko, da prepove vsako podaljševanje mandatov delavskih in nameščenskih zaupnikov, izvoljenih v letu 1939., na poslovno leto 1940. Potrdijo naj se le tisti zaupniski mandati, ki 90 bili pravilno izvoljeni v letu 1940. na podlagi »Navodil«. ... Smatramo, da je to v velikem interesu stvari same, kajti tako delo in izigravanje delavske socialno zakonodaje ruši še tisto malo ugleda in avtoritete, katero naša delavska zakonodaju ima. DELAVSKA PRAVICA 1940. — Št. 18. — 3 &tvok$-i)iUL pxufoeiUi- Tvrdka Sever & Ko. hoče zlomki delavsko organizacij© Delavstvo veletrgovine s semeni Sever & Ko. .na Gosposvetski cesti v Ljubljani so je lani organiziralo v JSZ. V to je bilo prisiljeno, ker ni moglo več shajuti s plačami. Organizirana akcija je rodila uspeh ter so delavci dosegli zvišanje plač. Ze ob nastopu organizacije je podjetje hotelo delavstvo preplašiti z odpustom in jo že tedaj vsem odpovedalo službo. Ker pa je bila takrat doba sezone, podjetje te odpovedi ni moglo tudi izvršiti in jo delavstvo po pretoku štirinajstdnevne odpovedi ostalo naprej v službi. Organizirano delavstvo se je upravičeno balo, da bo g. Sever ponovil to igro ob bolj ugodni priliki. Da bi se proti temu zavarovalo, je po zastopniku JSZ in .tudi po svojih zaupnikih hotelo dobiti od g. Severja obljubo, da bo postopal v primeru pomanjkanja dola tako kot veleva socialna dolžnost, namreč da se takrat delo vrši v izmenah in tako vsak nekaj zasluži. ^„evcr je zagotavljal, da ni prav nič maščevalen, da bo postopal socialno Lot je delal druga leta in da sc ni treba bati nobenih korakov od njegove strani nasproti organiziranemu delavstvu. Delavstvo se je s to izjavo zadovoljilo, kor je zauipalo svojemu delodajalcu. .Toda v svoji veri v podjetnika je bilo prevarano, kajti dne 13. t. m. je dobil0 štirinajstdnevno odpoved. Prejšnja ileta so ni uporabljal tak inačin skrčenja dela. Ostali so v delu tisti, ki so bili pri firmi že dalj časa. Sedaj so pa iz znakov sodeč namerava firma znebiti starejših, ki so kot hlapec Jernej že leta lin leta z delom svojih rok množili bogastvo gos]>odarju, sami pa zaslužili toliko, da so imeli iz rok v usta. Sedaj v najtežjih razmerah, ko zaradi draginje delavstvo mora nositi najhujša bremena .sedanjih dni, je pa pahnjeno .na cesto in prepuščeno samemu sebi. Toda delavstvo je pokazalo, da je enotno. Ko je dobilo odjioved, jo takoj tudi 12 neorganiziranih, ki so prišli šele letos prvič v delo, stopilo v organizacijo. Organizirali so so tudi nameščenci. Izven organizacije jo sedaj samo še nekaj oseb, na primer preddelavka Oven. Ta je bila v začetku organizacijo tudi zelo navdušena in je stopila v organizacijo. Ko je pa dosegla ,)>ovišek plače, je mislila, da so je treba zavarovati na račun drugih in drugače ravnati kot ostali. Jasno je, da je namen tvrdke zlomiti organizacijo. Mislimo, da za tako ugledno hišo, kot je g. Sever, to ni častno. Naša domača večja industrijska in trgovska podjetja priznavajo delavstvu pravico do organizacije in jo delavstvo tam brez vsake nevarnosti za zaposlitev v strokovnih organizacijah. To zapisano in uzakonjeno svobodo mu krniti samo še kako tuje podjetje. Prepričani smo, da bo tudi g. Sever sjpoznal, da mu ta korak ni v čast iin bo preklical odpoved in ure-: dil vso zadevo v sporuzumu z delavskimi zastopniki. Delavstvo v podjetju Borlak pri Sv. Juriju ob j. žel. za svoje pravice Delavstvo v podjetju Borlak se je lani organiziralo v prepričanju, da bo s pomočjo organizacijo laliko na miren način uredilo razne zadeve s podjetjem. Urediti in razčistiti jo bilo treba marsikaj. Predvsem je bilo treba urediti vprašanje plač, ki v omenjenem podjetju niso dosegle niti minimalno mezde. Urediti je bilo treba tudi določbe, ki jdh predpisujejo §§ -219., 220. in 221. obrtnega zakona. Delavstvo je imelo dobro voljo in je bilo na tem> da se vse te zadeve lepo in la miren način urede s posredovanjem <)r&annzacije. 2° takoj v začetku organiziranja je nuletek) delavstvo na nerazumevanje Prijetja, ki je z raznimi izjavami po Zatrdilu delavcev odvračalo delavce od organizacije. Podjetje je bilo že takoj od začetka nasproti organizaciji nerazpoloženo, tako da so bili poizkusi, kako bi so na lep in imiren način ure-dile razne neprilike, odklanjani. Kakor že gori omenjeno, podjetje t11 plačevalo niti minimalnih .mezd in 1° te .začelo plačevati šele na pritisk ‘organizacijo in oblasti. Najbrž je to udi vzrok inerazpoloženja .podjetja do organizacije, ko so je delavstvo po dolgem .času vendarle enkrat zbudilo in zahtevalo svoje pravice, ki mu po zakonu pripadajo. Mislimo, da jo že čaš, da se napravi enkrat konec broz-primernemu izkoriščanju delavstva in da je .to spregledalo, da morajo biti tudi delavski interesi zaščiteni in da jih ščiti edino svobodna strokovna organizacija. Gospodje so se seveda začudili, od kod naenkrat sila, ki zahteva tak red in spoštovanje zakonov, in se kar niso mogli vživeti, da je .nekje na svetu strokovna organizacija in da je mogoče, da se delavstvo organizira. Vsd poizkusi, da se omenjene .zadeve lepo urede, so bili brezuspešni. Podjetjo jo v .začetku januarja z izgovorom, da mora popraviti stroje, odpustilo vso delavstvo. Pozneje jo pa seveda zopet sprejelo delavstvo nazaj in glej čudo! Pri ponovnem sprejetju na delo niso bili naenkrat sprejeti nazaj tisti tovariši, ki so prav za prav ustanovili organizacijo in so tudi njeni odborniki. Med temi so tudi starejši delavci, ki so bili pri podjetju že več let zaposleni. Naenkrat ti tovariši niso znali reč delati in so .postali slald delavci, in to prav tisti, ki so organizacijo začeli. Res zanimiva stvar! Ko si prej dolga leta v podjetju, znaš na primer žagati, ko se pa organiziraš, pa naenkrat vse odpove; samo škodo delaš. Človek se čudi, ko posluša tako izgovore. Ko nismo .mogli doseči s posredovanjem in lepo besedo, smo se morali obrniti na oblast za posredovanje. Vršila se je prva poravnalna razprava, na kateri je podjetje obljubilo prvenstveno zaposliti tiste delavce, ki so bili odpuščeni 13. januarju v kolektivni odpovedi. Podjetje obljube ni držalo in sprejelo /nekuj novih delavcev namesto odpuščenih. Ko smo ponovno intervenirali, je podjetje zopet odklonilo sprejem odpuščenih delavcev. Primorani smo bili ponovno .zaprositi oblast za posredovanje, da se na miren način zadeva uredi. Oblast je ros sklicala drugo poravnalno razpravo za mirno ureditev. Priznati moramo, da jo okrajno načelstvo v Celju storilo vse, da se zadeva uredi na lop način. Politično upravni komisur g. Jurc Vojteh, ki je obe razpravi vodil, je storil vse, da pridejo delavci do svojih pravic. Tudi pri drugi razpravi smo naleteli na nerazumevanje. Podjetje zanika vso trditve delavcev in trdi, da je v podjetju vse lepo v redu. Gospodje so bili pripravljeni sprejeti na delo samo enega prizadetih, med tem ko jo vseh, ki so še od zadnje od'i>ovedi na cesti, še šest. Prepričani srno, da bi se z malo dobre volje našel sporazum, vendar jo podjetje ponovno grozilo z odpovedmi. Medtem ko se podjetje izgovarja, da jo malo dela in da bo moralo skrčiti obrat, smo obveščeni, da so dela s polno paro in bolje kakor kdaj koti poprej. Obrat se celo modernizira. G. Bonlak se baje zanima, kako bi se delalo tudi ponoči, kar je znamenje, da^ podjetje ne preživlja ravno slabiih časov. Seveda podjetju no gre v račun, da se danes z delavcem ne da tako postopati, kakor nekoč in da je tudi delavec vsak dan pametnejši. Gospodom so malo čudno zdi, da morajo priti na uradno razpravo in sploh: čemu je neki treba organizacije. Včasih vsega tega ni bilo, bilo je vso bolj po domačo Gospodom moramo povedati, da smo imeli dovolj dobre volje za 'lep način ureditve in se sporazumeti. Vidimo pa, da to ni mogoče. Prizudeto delavstvo se bo sedaj posl užilo zakonite poti, po kateri bo prišlo do .svojih pravic. Vemo, da podjetje ni plačevalo minimalnih .mezd, dn to je delavstvu znak, da se mora iposlužiti zakonitih sredstev, da pride do svojih pravic. Pa tudi še druge nepravilnosti bodo prišlo na dan im končno upamo, da dx) vendarle tudi v tem podjetju nastal red, kar bo le v dobro delavcem. Delavstvo jo doprineslo že mnogo žrtev in prepričani smo, da se bo .tisto delavstvo, ki je danes zaposileno, v poidi meri zavedalo, da jo treba prav danes mnogo volje in tovarištva, da drug ob drugem branimo svojo pravice in uveljavljamo koristi, od katerih bomo nekaj imeli. Ne bodimo več stopi hlapci, temveč delavci, ki eo .ponosni na svoj delavski stan, ki se ga mora spoštovati in ne samo izkoriščati po mili volji. Poslu-žimo se pravic, ki nam jih dajo soci- Ve LIKA VPRAŠANJA SEDANJEGA ČASA Izkušnje In nauki Po Avstriji, Ccško-Slovaški in Poljski je izginila Danska, Norveška pa se obupno bori za obstanek. 1. Zginjajo male države, nove in stare. Samoodločba narodov se več ne omenja. 2. Katastrofa postaja večja če žrtev sama nudi orožje proti sebi. Ko se Čehi in Slovaki ne znajo sporazumeti, ko Poljaki padejo na Cehe zaradi Te-šina, a potem sami izgube državo, ko Norvežani in Švedi ne dovolijo prehoda pomoči Fincem, da »ne postanejo bojišče«, a sami potem oslabljeni prav zato postanejo bojišče. 3. Miroljubnost, pacifizem, ki razoro-žuje sebe, da krepi druge, vodi v polom. Skandinavci (razen Fincev) so bogateli, pošiljajoč drugim surovine in orožje do zadnje ure, uspavani v samoprevari, da se jih nihče ne bo dotaknil, ker jim je bilo udobneje živeti v blaginji, v socialnih in kulturnih ustanovah, nego se odrekati nečesa na ljubo varnosti. 4. Koncentracijske vlade, mobilizacija duhov na znotraj, se pripravljajo mnogo pred nevarnostjo. Na Poljskem je mislila »polkovniška vlada«, da more s svojimi maršali, brez večine naroda, doprinesti največji napor. Na Danskem je narejena koncentracija, ko jo dežela — zasedena, na Norveškem, ko je izgubljena prestolnica ter se kralj in vlada nahajata na begu... 5. Na Kitajskem, Finskem in Norveškem so ustvarjene vlade protinarodnih. One služijo samo kot dokaz propagande, ki je obstojala poprej in kot vaba propagande drugod za prihodnost... 6. Sorazmerno največjo varnost pred vpadom predstavljajo Holandija, Belgija in Švica. Pokazale so zobe — in nevarnost je minila. Sila sc je obrnila na točke slabšega odpora. ?. Bliskoviti napad stremi v glavnem za tem, da onemogoči mobilizacijo napadene države, da bo tako razorože-na. Najprej s propagando — a tisto, kar je trše, da se prepreči, da zgrabi za orožje in se postavi v bran. 8. Kdor se noče braniti pred hudim — kliče hudo na sebe. Kdor ni pripravljen, da pogine za svojo svoIkkIo, nima pravice, da živi kot človek. Čaka ga usoda sužnja in živine. »Nova iriječ«, Zagreb. oltna zakonodaja, pazimo in skrbimo, da se te ne bo zlorabljalo in bo delavcem v korist. Tovariši, .pokažimo, da smo v strokovni organizaciji iin da ne klonemo, temveč vztrajamo in ne .nehamo prej, dokler no bodo našo pravico spoštovano in izpolnjene. Kardinal Verdier V torek 9. t. m. je umrl pariški nad-skof, 'kardinal Verdier, ki je bil po-leg papeža Pija XII. največja osebnost dunašnjega katoliškega sveta. Novica o njegovi smrti se je širila in je Prav tako vzbudila obžalovanje po v-'>cin 'kulturnem svetu. Ta nepričakovana smrt ni le velika izguba za Franco. marveč za ves katoliški in krščanski svet, kjer jo bil kardinal Ver-"JT ena naj večjih duhovnih avtoritet. . Kardinal Verdier jo bil rojen v kraju Lccroix-Berrez 19. februarja 1864 t sedmi otrok, >ki jo edini preživel ^Ypje sorojence. Še zelo mlad jo vsto-v semenišče. Ko je končal študije, bil najprej profesor v bogoslovju i črigneux, čez dve leti v Lyonu, ato pa jo v svojem 34. letu postal uvpatelj semenišča v Franchvilleu. t°ta 1905. pride v Pariz v bogoslovje ?a.l.nt-Sulpico in 1912 postane ravna-®'j bogoslovja na Katoliškem insti-utn v Parizu. To mesto jo zavzemal no Cele vrste francoske duhovšči-vke (zlasti socialno morale) .mar-c je deloval še v premnogih drugih smereh. Voditelji znanih »Socialnih tednov« so so neštetokrat zbirali pri njem. Z vso silo je podpiral organi-_ zacijo »Association du mariage chre-tien« in jo sam izdal knjižico o vprašanju rodnosti in morale. V vsem svojem delovanju se je držal načela, da je treba modernemu svetu tudi z dejanji pomagati, ali kakor se jo sam izrazil, »dajati Bogu in dajati kruh«. Leta 1929 je .postal generalni superior vseh zavodov sv. Sulpicija in 18. novembra istega leta pariški nadškof; 16. decembra mu je papež Pij XI. .slovesno podelil kardinalsko čast. V svojih 11 letih na kardinalski stolici je opravil velikansko delo, s katerim si jo pridobil svoj ugled v Franciji in po svetli. Poverjena mu je bila organizacija KA in izvedel jo jo tako, da jo je papež Pij XI. ob vsaki priložnosti .navajal kot vzgledno. V Franciji, ki jo bila uradno še vedno kul-turno-bojno razpoložena, je znal s svojo pametno uvidevnostjo ublažiti razmerje med državno oblastjo in Cerkvijo, tako da je državni predsednik prisostvoval slovesnostim ob obnovi reimsko katedrale, da jo oficielna 1'runcija nad vso slovesno sprejela papeškega legata kardinala Pacellija ter ponudila papežu Piju XI. na razpolago versajski dvorec, če bi prišel sam 'blagoslavljat baziliko v Lisieuxu. Z ljudstvom si je znal kardinal Verdier ustvariti neposreden stik na nešteto načinov. En sam primer: Ustanova »Chantiers du Cardinal«, ki je izvedla pravo karitativno križarsko vojno ter omogočila zaslužek neštetim delavcem. Ob neštetih prilikah je v nagovorih, pismih, okrožnieuh, pokazal, kako zna govoriti ljudstvu. Njegova največja zasluga pa je, da jo razumel veliko nalogo svojega časa: potrebo reševanja socialnih vprašanj in dejavne krščanske ljubezni pri vsem delovanju katoličanov.^ Najsi bo s članki v reviji za praktično apologetiko, ali s svojimi pastirskimi pismi o šoli, rodnosti, socialnih vprašanjih in odgovorih, v priročniku o sodobnih vprašanjih, v tedenskih radijskih poslanicah — vsepovsod je govoril iz njegovih besed duh krščansko ljubezni in razumevanja. Tudi v svojem dejanju in nehanju do nasprotnikov ni nikdar pozabil duha ljubezni in odpuščanja. Vprav zato se je morda posrečilo, da v Franciji niso zagoreli zublji revolucije in da jo krščanstvo, da jo katoliška Cerkev dobila v Franciji tako velik ugled tudi pri ljudeh, ki so bili nekoč njeni najbolj zagrizeni sovražniki. No bomo daljo naštevali vseli zunanjih časti in odlikovanj, ki jih je prejel kardinal Verdier, niti poti, ki jih je opravil kot papežev odposlanec in kjer smo ga videli mimogrede tudi v Ljubljani. Naj navedemo za zaključek besede, ki jih je napisal v listu »Aube« Gaston Tesmier v poslovilnem članku pod naslovom »Dobri pastir«: »Pod .svojim grbom je dal kardinal Verdier vklesati besede ,Na tvojo besedo, Gospod, bom vrgel mrežo’. Te besede so resničen izraz njegovega pontifikata. Učenik, znanstvenik, mož dobrega srca in dejanj je bil v resnici in bo ostal podoba pristnega francoskega duhovnika. Visoka in tenkočutna inteligentnost, obdana z dobrohotnostjo, čudovita preprostost, kot je lastna velikim dušam, zanesljiva razsodnost, poštenost in pravičnost brez primere, očetovska nežnost za vse, ki so mu bili poverjeni, posebno pa za ’ najrevnejše in najponižnejšo — vse to lastnosti so ustvarjalo iz kardinala Verdierja ljubljenega, češčenega voditelja, ki so^ .mu vsi voljno sledili. »Obnoviti družbo« jo bila zadnjo nedeljo njegova beseda javnosti. Zapustil nam jo kot v oporoki to lepo, plemenito misel, ki jo Cerkev zasleduje kljub vsem družbenim in političnim napakam. Zapustil nam je nauk, ki poudarja prvenstvo osebe in s tem ohranjuje v svetu resnični in mogočni dinamizem 6vobode.< 4 — Št. 18. — 1940. DELAVSKA PRAVICA (J)& nmlk krofih. Se ne strinjamo Trbovlje Obvestilo članstvu. V sredo 1. maja ima skupina svoj družinski izlet na Sv. Katarino. Sv. maša bo ob pol 8, to je ix) procesiji od Sv. Marka na Katarino. Vse članstvo naj se udeleži maše. Po masi pa ostanemo z našimi družinami, katere popeljimo s seboj, nekaj časa v naravi na tem prijavnem gričku. Tu dan naj bo za nas odpoči-telk v naravi od vsega dela, izvršenega v skupini. — Odbor. Hrastnik Kakor druga lota, tako bo ludi letos organizirala 1. maja izlet na Mralico naša skupina, in sicer po tem načrtu: Izleta naj bi se udeležili vsi tovariši z vso družino, da bodo italko predstavljali veliko družino. Tako se bomo med sabo 'bolj spoznali in pokaizali, da smo )e ena velika družina. Nihče naj ne manjka. Vsak, ki se hoče razvedriti, bo šel z naimii, da tako v naravi pozabi na vso zlo in so tako vsi skupaj zu nekaj uric razvedrimo. Vabil jeni tudi prijatelji! Vodja skupine je 'tovariš Viljem Ramšak. Vsi se ravnajte po tem navodilu: Odhod iz Hrastnika točno ob 6 zjutraj. Zbirališče pri gostilni Plaznik v Bonnu. Ob pol 7 smo pri Sv. Katarini, ikjer so udeležimo sv. maše, ki jo daruje naš kaplan č. g. Škrjanec v naimen rudarjev JSZ v Hrastniku. Po maši gremo naprej na Mrzlico. Tu se bomo pozabavali, za kar bo skrbel med drugimi tudi itov. Kosmatin s svojo harmoniko. Ob 4 popoldne odhod, ter se preko Kala ali Ravna vrnemo donnov. Dola,ni so vabljeni, da gredo čez Hrastnik, lahko pa kar čez Kal in se dobimo na vrhn! Naj niikdo ne manjka! Na veselo svidenje. Zagorje Vso člane naše skupino rudarjev in apnoničariev obveščamo, da so po Mklepu odbora skupine od 15. aprila daljo vsak dan uradne ure od 4 do 6 zvečer v novem tajništvu. Novo tajništvo se nahaja sedaj v hiši g. Kovača Davorina poleg Ljiudske kuhinjo v pritličju. Zaradi tega opozarjamo vse, da se o vseh zadevah oglašajo le v uradnih urah v tajništvu, ne pa pri posameznih odbornikih, ker so .bodo vse zadeve reševale samo v tajništvu, tako tudi glede naše lastne Delavske kmečke zadrugo in drugo. Prosimo, da se člani v bodoče ravnajo samo po tem redu, ki ga objavljamo v naši Delavski pravici! — Nadalje je bilo tudi sklenjeno na članskem sestanku 7. aprila in na seji, da napravimo letos skupen izlet 1. maja v Cemšenik. Ker je ta teden ravno prošnji teden, so visi č. gg. zadržani doma, in itako ne bo .mogoče imetti v Cemšeniku skupne sv. maše, zaradi česar opozarjamo vse člane, da se po možnosti maše udeleže doma, nakar odidemo ob 7 naprej v Cemšenik. Isto naj velja tudi za Loke! Od 8 do pog 9 se zbiramo v Gamberku in potem skupno odkorakamo naprej. Prosimo, da se teh navodil vsak drži, in da gremo letos v polnem številu v Cemšenik, saj za drugo leto nihče ne ve, kaj in kako 1k>! Izleta se bo udeležilo tudi delavsko pevsko društvo Zvon, ki bo skrbelo s pesmijo za razvedrilo! Dalje naj nihče ne pozabi, da se vrši v nedeljo 5. maja ob 9 dopoldne v gostilni Raneinger občni zbor Strokovne zveze, na katerega že danes opozarjamo. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora brezpogojno udeleži. Vabi odbor. Jarše V nedeljo 28. aprila bo sestanek tekstilcev iz tovarno Imduplat v Juršah v gostilni B rast ar ob pol 2 popoldne. Obravnavali bomo iza delavce važne stvari. MALI OGLASI POSAMEZNA BESEDA 50 PAR Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI. Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas. LETOS POZOR! »Diirkopp«, »Triumpf« »Styria«, sAustrodaimler« iin kolesa drugih znamk daje po najnižji ceni na obroke Ciril Kmetič v Dobu 110 Celje Mizarska kolektivna pogodba je potekla. Zato smo predlagali »Združenju mizarskih mojstrov«, da se ta podaljša za eno leto in ise doda še inekaj predlogov. Ker je draginja tako zelo porasla, simo predlagali, da se plače zvišajo, kakor so se zvišale že davno po vseh podjetjih. Predlagali smo 20% zvišanje, ker so pa nekateri mojstri zvišali plače za 10%, zahtevamo da so zvišajo še za 10%, talko da bodo zvišane za 20%. Ta naša zahteva je popolnoma utemeljena, saj indeks Narodne banke izkazuje povišek draginje samo od lanskega letia septembra meseca pa do marca letos za 22%. V aprilu pa je draginja še narasla. Predlagali smo tudi 50 par pribitka na uro za orno delo, ki se vrši več kot tri dni izven delavnico do 10 km, za ono pa, ki se vrši v odaljenosti od delavnice več ko 10 km, pa 50% pribitek na mezdo. Naše zahteve so zmerne in upamo, da jih bodo majstri sprejeli kot upravičene in jih izpolnili. Dolžinosit pomočnikov pa je, da se dobro strnejo okrog organizacije in pokažejo, da so v svojih zahtevah odločni in sposobni jih uveljaviti. Naj bo močna naša delavska solidarnost. Dobrna Dela na regulaciji Topličnice so se pričela. Zaposlenih je že precej tovarišev. S posredovanjem na občini smo dosegli, da iso dobili delo oni, ki so najbolj potrebni im ki so odvisni sploh od dela svojih irok. — Važna je sedaj še ureditev plač. Draginja je porasla v zadnjem času v primeri z lanskim letom do 50% v potrebščinah, ki jih delavec nujni potrebuje za življenje, kakor: hrana, ob lok a, usnje iitid. — JSZ jo posredovala na banski upravi pri odseku za urejanje hudournikov g. inž. Štrancerju in mu izročila tudi pismen predlog, kjer delavstvo zahteva mezdo 4 din ma uro, kar bi bilo vsaj malo v skladu z draginjo. G. načelnik je obljubil, da bo našo vlogo preučil in našo željo upošteval. Obljubil je, da bodo v aprilu Tjviftaine meadft od 3.40 din navzgor. Mi vztrajamo, da je to premalo in da se glede mezd izenači kraj Dobrna s kraji na Gorenjskem, kjer se plačujejo mezde za tako delo 37 din za 10 ur. Dobrna je letoviščarski kraj in je trn strašna draginja, delavec mora pa vse kupiti. — V interesu občine, banovine in prizadetih delavcev je, da se to začeto delo izvrši in da ne nastane kak zastoj, da ima vsaj del delavcev zaslužek. Tovariši, vaša dolžnost pa je sedaj, da ostanete dobri člani strokovne organizacije in da se še bolj zavedate, da vsi uspehi, ki jih hočemo doseči, nastajajo počasi in z vztrajnim delom. Dolžnosti do organizacije izpolnjujmo in naj bo red, posebno pri plačevan ju članarine. Domžale Iz. gibanja skupim JSZ smo zvedeli, da so dosegle skupimo v vseh podjetjih zvišanje plač. V podjetju »Uni-versale« pa je vse mirno. Ravno talko je, kakor da je Domžalam in njeni bližnji okolici prizanesel draginjski val. — Ko smo se svoječasno pogajali za zvišanje plač, je rekel zastopnik podjetja^ da bi takoj pristali na zvišanje, ko bi mogllii neko večjo staro zalloigo prodati. Ta zaloga je sedaj prodana in bi želeli, da bi podjetje držalo dano besedo Toda molči. Sicer smo pa tega molka itudi sami krivi. Je še precejšen del delavstva v tovarni, ki meni, da je organizacija nepotrebna; če je pa žo organiziran, pa meni, da so ni treba udeleževati organizacijskega življenja. Seveda, podjetju je to dobrodošlo in se tudi ite-mm primerno zadrži naipram delavstvu. — Zaivedini člani in članice so vsa ta vprašanja obravnavali mu svojem sestanku v nedeljo 14. aprila in sklenili, da bo potrebna akcija, da se delavska strokovna organizacija poglobi in da se tudi podjetje opozori, da živi delavstvo zaradi draginje v še težjem položa ju, kakor pred draginjo. Vsi tovariši in tovarišice se morajo zavedati, da bomo imeli samo toliko ugleda in toliko pravice, kolikor si jih bomo saimi priborili. Boriti se pa more samo organizirano delavstvo. Količevo Dne 12. aprila smo spremili k večnemu počitku našega člana Jasenca Franca, ki se je ponesrečil v gozdu pri sekanju drv. Ko je odhajal od do- OUZD v, Ljubljani je priobčil v časopisju odredbo, da morajo člani, če gre za dajatve svojcem, predložiti potrdilo županstva odnosno župnega urada, da živi s svojcem v skupnem gospodinjstvu in da zavisi njegovo preživljanje od članovega zaslužka. Dosedaj je OUZD' zahteval tako potrdilo za dosego polhranarine in porodniških podpor. Po najnovejši odredbi pa mora biti omenjeno potrdilo predloženo za vsak primer, če potrebuje svojec od strani OUZDja kakršno koli poinoč, torej tudi za ordinacije pri zdravniku OUZDja. OUZD utemeljuje odredbo s tem, da so nekateri člani izrabljali potrdila de-dajalcev za ljudi, ki niso bili svojci. Proti tej odredbi se mora delavstvo najodločnejše upreti. Že sedaj je toliko predpisov, da se član ne spozna iz njih. Že sedaj je dosega dajatev zaradi teh predpisov zelo otežkočena. Z najnovejšo odredbo se bodo člani v najmanj dveh tretjinah primerov odpovedali svojim pravicam od strani OUZDja glede svojcev, ker se bodo ustrašili teh neprijetnih procedur. Zaradi tega se omenjena odredba ne sme izvajati. Tudi mi simo proti izrabljanju socialnega zavarovanja, toda to naj za-brani OUZD z drugačnimi sredstvi, ne pa s takimi, ki pomenijo za članstvo dejansko novo otežkočenje za dosego zakonitih pravic. Iz centrale V okrožnici št. 4 pod točko 6 smo opozorili skupino na plačilo Delavskega koledarčka! Da ne bo pritožb, navajamo one skupime, ki se jih tiče: Brdo, Dobrna, Gornja Radgona, Hrastnik, Jarše, Jesenice, Količevo, Kozarje, Križe, Maribor, Škofja Loka (les.), Šenčur, Tržič, Radeče (lesni), Solčava, Št, Vid (tekst. 8), Zagorje. Mi hočemo svoje račune spraviti v red in želimo, da vsi delate tako. Ako upoštevate maša navodila, nam boste poslali te malenkostne zneske še ta teden. Redni občni zbor »Slovenske nameščenske zveze« bo 14. maja 1940 ob 19. uri v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročila odbornikov. 3. Volitve novega odbora, nadzorstva jin delegatov za občni zbor JSZ. 4. Slučajnosti. Vabimo ina občni zbor vse našo nameščence, zlasti pa ljubljanske člane, ki naj se ga igotovo udeleže. Občni zbor »Strok, zveze lesnega delavstva« Vse krajevne skupine lesnega delavstva JSZ opozarjamo, da pošljejo v nedeljo 28. aprila svoje delegate na občni žbor »Strokovne zveze lesnega delavstva JSZ«, ki bo letos v Kamniku v prostorih gostilne Grajski dvor. Občni zbor bo popoldne in sicer ob pol 14, to pa zato, ker bo dopoldne tečaj zn obratne zaupnike kamniškega okrožja. Kdor le more, naj pride v Kamnik že dopoldne, da bo tudi na tečaju. Vabilo na redni letni občni zbor Prve delavske hranilnice in posojilnice, r. z. z o. z., v Ljubljani, ki bo v ponedeljek 6. maja 1940 ob 17 v uradnih prostorih na Miklošičevi cesti 22/1. z sledečim dinevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključki! za ! leito 1939. 3. Gitanje revizijskega po- 1 ročila. 4. Sprememba p ra vil po novem zadružnem zakonu. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva^ 7. Slučajnosti. — Ako bi ta skupščina ob navedenem času ne bila sklepčna, se vrši pol ure kasneje na istem mesitu i.n pri iistem dnevnem redu druga skupščina, ki veljavno sklepa ne glede na število navizočil članov. Načelstvo. Tečaj za obratne zaupnike kamniškega okrožja V nedeljo 28. aprila se bo ob 9 dopoldne v gostilni Grajski dvor tečaj za obratne zaupnike kamniškega okrožja JSZ. Vse obratne zaupnike kamniškega okrožja, ki so bili izvoljeni na listah JSZ vabimo, da se tega važnega tečaja sigurno udeleže. Predavali bodo dr. Pokom. Rozman Jo?,ko im Bore Mavrl-cij. Zato vsi zaupniki v nedeljo 28. aprila v Kamnik na zaupniški tečaj. ! Kupujte pri tistih, ki oglašujejo v našem listu! ma, gotovo ni mislil, da mu je smrt tako blizu. Saj je bil zdrav iin v najboljših letih. Pri podiranju drevja je po nesrečnem naključju skočil ravno v nasprotno smer in ga je debelo drevo podrlo, da je na mestu izdihnil. Bil je zelo priljubljen in zvest član našo skupine, izato je njegova nenadna smrt užalostila vse, tki smo ga poznali. Na dain pogreba .smo se zbrali v velikem številu in ga spremili na njegovi zadnji .poti. Njegovi novi dom pa smo pokrili s cvetjem. Naj mn bo lahka zemlja, domačim pa izrekamo sočutje! Zahvala! Vsem tovarišem in tovari-cam, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega brata Jasenca Franca, mn podarili cvetja ter ga spremili na zadnji poti, naša najprisrčnejša zahvala. — Zaim joči bratje Jasenc. Vevče Skupno sv. mašo bomo imeli 1. maja pri Sv. Urhu v Dobnmjah, in sicer kljub velikemu nasprotovanju iin težavami. Sv. maša bo ob 9. Vso članstvo se je bo udeležilo! nase ekspoziture v Mariboru v nedeljo 5. maja t. 1. ob pol 10 dopoldne v uradnih prostorih JSZ, Sodma ulica 9, tretje nadstropje. Vse zigoraj imenovane skupine naprošamo, da na občni zbor pošljejo svoje delegate. Kočevje V nedeljo 28. aprila bo ob 8 dopoll- I dne v gostilni Beljen članski sestanek rudarjev dn tekstilnih delavcev. Ker jo mnogo važnih zadev, o katerih se bomo pogovorili, maj se tega sestanka udeleže prav vsi. Pride zastopnik centrale. Ljutomer V nedeljo 28. aprila t. 1. bo ob 2 popoldne v Ljutomeru sestanek strokovnih skupin JSZ iz ljutomerskega okraja. Strokovne skupino v Gornji Radgoni, Apačah, Zbigovcih, Borečih in Ljutomeru prosimo, da pošljejo na sestanek svojo delegate. Kje se bo sestanek vršil, bodo skupine od strani ekspoziture JSZ v Mariboru pismeno obveščene. Sestanek bo zelo važen za nadaljnje delovanje prizadetih skupin. Maribor Strokovna skupina delavcev in nameščencev v Mariboru sklicuje v ne; deljo 5. maja 1940 redni letni občni zbor, ki bo ob pol 9 dopoldne y prostorih JSZ, Sodma ulica 9, pritličje. Viso članstvo naj so občnega zbora udeleži. - , Za strokovno skupino tekstilnega delavstva v Mariboru so dne 5. maja 1940 Ob pol 9 dopoldne vrši v prostorih JSZ (Sodna ulica 9, tretje nadsitr.) redni letni občni zbor. Vsi člani tekstilci so občnega zbora gotovo udeležite! Strokovne skupine JSZ v Gor. Radgoni, v Borečih, v Ljutomeru, v Apačah, v Zbigovcih, v Guštanju, v Oti-škem vrhu iin v Slovenjigradcu obveščamo, da bo redni letni občni zbor ^t^PRAVICA. KR ŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Izhaja vsak četrtek popoldne, ▼ primeru praznika dan prej. — Uredništvo ln oprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22-1. - Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo., Miklošičeva 12-1. Oglasi po ceniku. — Telefon Štev. 4948. Številka poSt. čekovnega računa 14.900. Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 moBoo 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejuje in odgovarja Rozman Jožko v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko 7 amer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, Tyr8eva o. 17 (Maks Blejec)