PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši- °d 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Mer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 99 (13.929)
Trst, petek, 7. junija 1991
Tudi tokrat šest predsednikov brez zgodovinske odločitve
V Sarajevu le medlo upanje za nadaljnje dogovaijanje
Predlog Izetbegoviča in Gligorova sprejeli kot osnovo za bodoča pogajanja Po ustavi in poslovniku je treba premostiti krizo v zveznem predsedstvu
Do referenduma sta samo še dva dneva
PSI za neudeležbo DSL odločno za »da« KD ne daje navodil
SARAJEVO — Namesto napovedane tiskovne konference po zaključeni seji predsednikov vseh šestih republik, na katero je čakalo 250 novinarjev, je predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegovič zbrani novinarski srenji včeraj na večer precej optimistično povedal, da so dotlej (do 19. ure) dosegli soglasje o štirih sklepih in da pogovore nadaljujejo. Pripomnil je da so v pogovorih nekoliko napredovali, kar naj bi bilo razvidno iz sporočila o dogovorjenem.
V tem sporočilu piše, da so vsi udeleženci tega sestanka soglašali, da je treba vsa odprta vprašanja reševati sporazumno, miroljubno in demokratično, kar je v interesu vseh. Pri tem so upoštevali težko ekonomsko in socialno krizo v Jugoslaviji ter poziv Evropske skupnosti.
Predlog, ki sta ga predstavila predsednika Alija Izetbegovič in Kiro Gligorov so sprejeli kot konstruktivno osnovo za nadaljevanje razgovorov o ureditvi odnosov med jugoslovanskimi republikami. O tem se bodo posvetovali v vseh republikah, kakor tudi o
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM Do referenduma manjkata samo še dva dneva, in volilna kampanja se počasi ohlajuje, če sploh lahko rečemo, da se je kdaj zares ogrela. Včeraj je tajništvo PSI v obliki sporočila javnosti izdalo dokončen poziv k bojkotu. V njem med drugim beremo, da je stališče stranke popolnoma legitimno. »Ustava predvideva neudeležbo na referendumu, zato PSI poziva volilne upravičence, naj se referenduma ne udeležijo, saj bodo samo na tak način zavrnili nekoristen in škodljiv referendum«.
Član demokrščanskega tajništva Cabras se s socialisti ne strinja; meni namreč, da se v vabilu k bojkotu skriva grožnja o predčasnih volitvah, ki bi bile neizbežne, če bi referendum šel skozi. »Tako zadržanje je nesprejemljivo! Izid referenduma bomo sprejeli, kakršen koli pač bo, saj smo se v preteklosti že večkrat spopadli in sprijaznili tudi s takimi referendumi, ki večinskim strankam niso bili po godu,« je rekel Cabras. Tudi demokrščanski tajnik KD ne more podpreti vabila PSI, vendar je tudi včeraj izjavil, da prepušča svojim volilcem prosto izbiro. Forlani priznava, da je marsikdo
izrekel ostre kritike na račun stališča KD o referendumu, vendar opozarja, da bi bile kritike precej ostrejše, če bi KD zavzela kakršnokoli drugačno stališče. Vsekako pa je tajnik KD neomajen v prepričanju, da nedeljski referendum še zdaleč ne bo spremenil ali celo rešil krize, ki se vse bolj zažira v italijansko politiko.
Medtem ko sta DSL in PLI našli vsaj eno skupno točko v političnem dialogu, obe sta za odločno zmaga »DA« na referendumu, se Pannella vsevprek jezi na sredstva javnega obveščanja, predvsem na državno televizijo, ker mu ni dala dovolj prostora v predreferendumski razpravi. Izjavil je, da bo sicer šel na volilšče, da pa bo glasoval »NE« v znak protesta proti »veliki kupoli politične mafije, pozivom k bojkotu, absentizmu, proti dezinformaciji...«, skratka protest zoper vse in vseh. K udeležbi pa vabijo vsa ženska združenja, med predstavnicami sta bili tudi Maria Pia Caravaglia (KD) in Livia Turco (DSL), ki so na včerajšnji novinarski konferenci poudarile pomen referenduma kot »demokratičnega sredstva, s katerim se ljudstvo lahko izreče po lastni vesti«.
Odcepitev toda kdaj in kako
Atlantsko zavezništvo bo skrbelo za varnost in stabilnost novih demokracij v Evropi
Pozornost pakta NATO velja tudi SZ Baker in Besmertnih danes v Ženevi
DUŠAN UDOVIČ
Nedavno ustoličeni slovenski mi-
"oj za finance Dušan Šešok je v n uPščini s hladno prho stvarnih in e°Porečnih argumentov polil ne-0sa'° razgretih glav, v katerih je nJlrn°svojitvena evforija lahko res-kn- °VJra za trezno presojo o tem, jul dejansko čaka Slovenijo po 26. D hu, ko zapade šestmesečni rok tPlebiscitni odločitvi. q ^ok v bistvu ni rekel nič druge-\-qj. to' da resen proces osamos-Rirv ne trP‘ prehitevanja danih jcje2n°sfi, kakor tudi ne nikakršnih p^hziranih predstav. Stvarnost str le' kakršna je in z njo je treba jetn^° računati. Slovenija bo po zalo hk*11 sveznlu sprejetih zakonov tog fuc*i formalno samostojna, jo h n°d nleno dejansko avtonomi-0 še dolgo ostal oblak nerešena ,?l°blamov, povsem življenjskih tQkn° resrtičnih. Država lahko kot nQ obstaja in je potem tudi delež-le p znanja mednarodne skupnosti ^ yP°9°jem, da vsebuje realno Veppžavniške atribute, teh pa Slo-OioJu. ob koncu meseca ne bo pr e-
ttlOnin ~	llicotuu IIV, viz
ti, y a rQzen delno po formalni pla-
dl^ska skupščina je v za-ju £ °bdobju opravila na področ-del0ak°n°daje resnično ogromno ostdj toda vse kaže, da je mnogo kes n? ,sP°rr>ega in nedorečenega. sPre? Cl na. n j uho je bilo mrzlično tekif^rnanie zakonov bolj podobno bi kp ez dan in strn, veliko bolje pa dih rn t<J dalo opravljeno brez hu-ha fejZP?k' ki jih je opažati ne le Pak ZpC1P yečina in opozicija, am-Po Po otrai večine same. Nedvom-^r°žnje°n fUC*J budi pritiski, odkrite ostro' ■ ^avenije in skrajna za-'aviji n'Q Iazmar drugod po Jugos-Po ;e noniogočali dobre namene a° imop r se še vedno optimistič-fev. jn ule sporazumna razdruži-
Venj/0 f1Vl}0 ta zapleteni vozel Slo-. e caka, z njo pa tudi ostale NA 2. STRANI
N An at ka' Z nb aljevanje
KOPENHAGEN — V NATO se zavedajo zaskrbljenosti nekaterih vzhodnoevropskih držav glede njihove varnosti v novi evropski stvarnosti in zato utrditev in ohranitev novih demokracij po koncu hladne vojne »konkretno in neposredno« zadevata atlantsko zavezništvo. Istočasno pa se zahodni zavezniki bojijo, da bi si to njihovo skrb v Sovjetski zvezi lahko razlagali kot grožnjo, ki naj bi imela za cilj osamitev SZ. Da temu ni tako skuša NATO dokazati s sodelovanjem s SZ na vseh področjih pri graditvi varnosti v bodoči Evropi.
Taka je v strnjenih besedah vsebina skupnega sporočila (na sliki AP generalni sekretar NATO VVoerner in ameriški državni sekretar Baker), ki so ga z zasedanja zunanjih ministrov pakta NATO v Kopenhagnu poslali v Moskvo. V danski prestolnici pa so prisotni tudi konkretno spregovorili o nujnosti pomoči SZ. Tako se je James Baker ogreval tudi za gospodarsko pomoč Sovjetski zvezi, »ker lahko perestrojka predstavlja največjo revolucijo tega stoletja.« Baker je še dejal, da so v tej igri stave vseh izredno visoke, sam pakt NATO pa ima izredno pomembno vlogo za Evropo in transatlantsko skupnost, v kateri je »enotna in svobodna Sovjetska zveza njen sestavni del.«
Britanski zunanji minister Hurd je kolegom najavil, da naj bi bilo uradno vabilo Mihailu Gorbačovu za sodelovanje na zasedanju sedmih voditeljev najbolj industrializiranih držav sveta julija v Londonu že pripravljeno. V podporo politiki Gorbačova pa se je za hitre in konkretne odločitve zavzel minister Gianni De Michelis. Zanj so neumestna vprašanja, ali naj se SZ pomaga ali ne. »Leta bomo potrebovali sodelovanje stabilne Sovjetske zveze, s šibko in sovražno razpoloženo SZ pa ni mogoče ustvariti ničesar,« je še poudaril De Michelis.
Iz Ženeve pa so včeraj uradno potrdili, da se bosta danes sestala ameriški državni sekretar Baker in njegov sovjetski kolega Aleksander Besmertnih. Oba sta se v zadnjem času, nazadnje pred tednom dni v Lizboni ob priliki podpisa mirovnega sporazuma za Angolo, kar pogosto videvala, današnje srečanje pa naj bi bilo zadnje pred srečanjem Mihaila Gorbačova in Georgea Busha v Moskvi. Na prejšnjih srečanjih sta precej pozornosti posvetila konvencionalni razorožitvi in odstranila številne ovire, ki so mesece zavirale dunajska pogajanja. Tokrat naj bi bese-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pred skorajšnjim Peterletovim in Kučanovim obiskom v Rimu
Italija že spreminja svojo politiko?
Preiskava o dejavnosti bocenskega MSI ovita v strogo tajnost
BOGO SAMSA
LJUBLJANA Tiskovni urad slovenskega predsedstva je včeraj uradno sporočil, da bo predsednik Milan Kučan v ponedeljek, 10. in v torek, 11. junija, na delovnem obisku v Italiji. Slovenski predsednik se bo v Rimu sestal s predsednikom italijanske republike Giovannijem Cossigo, predsednikom italijanske vlade Giuliem Andreottijem, z zunanjim ministrom Giannijem de Michelisom, predstavniki senata in poslanske zbornice in z vidnimi predstavniki italijanskih strank. Napoveduje se tudi obisk papeža Janeza Pavla II., ki pa iz tehničnih razlogov še ni dogovorjen. Na koncu bo imel slovenski predsednik tiskovno konferenco.
To je prvi obisk naj višjega predstavnika Slovenije v Italiji in zanimiva je napol uradna furmulacija, delovni obisk, kar je vsekjakor veliko več, kot so pomenili dosedanji podobni obiski. Tudi to kaže na nekatere spremembe v odnosu italijanskih oblasti in politike do urejanja jugoslovanske krize, predvsem pa gre za veliko večje razumevanje za slovenske težnje po osamosvojitvi in nadaljnjem demok-
ratičnem, gospodarskem in političnem razvoju Republike Slovenije kot suverene države.
V skladu z načelnim stališčem slovenskih oblasti bo predsednik Kučan pred odhodom danes ob 14. uri sprejel delegacijo Slovencev iz Italije, ki ga bo obvestila o položaju slovenske narodnostne skupnosti in o prizadevanjih za celovito reševanje njenih problemov. Razgovor bo služil kot opozorilo in gradivo za rimske razgovore, ki se bodo torej nanašali tudi na probleme zaščite in položaja Slovencev v Italiji.
Dva dni prej, v soboto, 8. junija, pa se bo v Rimu predsednik Slovenske vlade Lojze Peterle, prav tako na delovnem obisku, sestal s predsednikom italijanske vlade Giuliem Andreottijem. Tokrat ne gre več za povsem strankarski sestanek dveh vodilnih predstavnikov demokristj anskih oziroma krščanskodemokratskih sorodnih strank, temveč za razgovor vladnih predsednikov.
Oba obiska sta značilna in za Slovenijo in njena osamosvojitvena prizadevanja izredno pomembna. Ne gre namreč samo za načelna politična vprašanja, odnose do razkrajanja Jugoslavije, jugoslovanske krize in drugega, temveč tudi za NADALJEVANJE NA 2. STRANI
BOČEN Preiskava v zvezi s prevratniško dejavnostjo in tihotapljenjem mamil s strani članov MSI poteka v strogi tajnosti. Podatki o vpleten-soti misovcev v atentate na Južnem Tirolskem, ki jih je Giancarlo Masiero beležil v svoj dnevnik, so po mnenju odvetnika le sad domišljije, ki jo je navdihnilo maščevanje do tistega dela MSI, ki je nasprotovala Rautiju. V še večjo tajnost pa je ovit drugi del preiskave, ki se nanaša na trgovanje z mamili, v katerega so vpleteni številni misovci.
Eva Klotz, hčerka enega od protagonistov v atentatih šestdesetih let, je izjavila, »da je napočil čas, ko bo vsa resnica prišla na dan,«. Jorg Klotz in Luis Amplatz sta bila žrtev atentata, katerega ozadje ni bila nikoli pojasnjeno, čeprav je bil Amplatz ob življenje.
Po sestanku slovenskega vodstva z Markovičem in Kadijevičem v Beogradu
Tudi JLA spravljivejša do Slovenije? Prava pogajanja pa se šele začenjajo
LJUBLJANA — Beograjski sestanek slovenske vrhovne trojice z jugoslovansko vlado in odmevi na izjave slovenskega finančnega ministra sta osnovni temi včerajšnjega slovenskega političnega dne. Očitno je prišlo v Beogradu do premika. Predsednik Ante Markovič je namreč uradno le privolil v samostojne republike, priznal je slovensko pravico do osamosvojitve in slovenski referendum in kar je še važnejše - v navzočnosti obrambnega ministra Kadijeviča se je celo strinjal, da se se nekaj takega napiše v skupno uradno poročilo.
Plebiscit, osamosvojitev Slovenije torej za zvezno vlado nista več nekaj tujega, temveč normalna stvar. Toda tu so tudi težave in zahteve zveznega predsednika, katere namerava osebno sporočiti slovenski skupščini na skupnem zasedanju vseh treh zborov. Zasedanje bo še pred 26. junijem in Markovič bo v bistvu predlagal, da se slovenski osamosvojitveni postopek odloži. Vendar je kaj takega nemogoče, saj je bil datum določen v plebiscitnem zakonu, katerega je slovenski narod potrdil s tako veliko plebiscitno večino.
Možni, normalni in tudi logični pa so konkretni razgovori o ločitvi, delitvi premoženja in konkretnih vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu še dolgo, saj je osamosvajanje proces, ki se bo 26. junija v resnici šele prav začel ne pa končal.
V tej zvezi je zelo pomembno očitno pomirjenje z armado, čeprav gre prav tu za temeljno in težko rešljivo vprašanje. Slovenija ne daje več nabornikov, toda to rabi kot povod vsem drugim republikam, da so pričele podobno premišljati. Povsod se upirajo matere, delna mobilizacija, ki jo je izvedla JLA, ko je dvigovala borbeno pripravljenost, je slabo uspela, celo v Srbiji. Stara narodna pesem »Rado ide Srbin u vojnike« se je izkazala za povsem netočno, preživelo. V vojašnice so vdrle matere, žene dekleta vpoklicanih vojakov, vsi so se izogibali, prišlo je do sporov in uporov in precej soglasnega kričanja in priseganja, da ne bodo streljali na brate iz sosednih republik, niti na Hrvate ne. Drugačna je
bila samo militantna četniška skupinica, ki je bila seveda kričava in zelo borbeno razpoložena, hkrati tudi skrajno nedisciplinirana. Vse to je za armado kot resno ustanovo zelo kočljiva zadeva, ki se pričenja s sloven-rekrutov v JLA. Dejansko pa
enje, da se ni več bati posebnih udarov in oboroženih pritiskov. Izredno pomirljivo zveni tudi sporočilo republiškega sekretariata za informiranje o vračanju oklepnih vozil, ki se glasi:
»Na podlagi dogovora med republiškima sekretarjema za ljudsko obrambo in notranje zadeve Janezom Janšo in Igorjem Bavčarjem ter generlpolkovnikom An-drijo Rašetom in generalmajorjem Marjanom Vidmarjem je poveljnik 5. vojaškega območja generalpolkovnik Konrad Kolšek pismeno zagotovil, da štiri oklepna policijska vozila, proizvedena v TAM Maribor, ne bodo ostala na 5. vojaškem območju.
Ker je bil s tem izpolnjen pogoj, postavljen ob začasnem zadržanju vozil in naveden v dopisu Zveznemu sekretariatu za ljudsko obrambo dne 28.5.1991, je bil
4.6.1991	preklican ukrep prepovedi izvzema sredstev oborožitve in vojaške opreme iz podjetij namenske proizvodnje v Republiki Sloveniji. Tovrstno sodelovanje poteka naprej v skladu s sklenjenimi pogodbami. Na podlagi iste garancije poveljnika 5. VO so bila dne
5.6.1991	ob 23.45 uri na železniški psotaji v Dobovi predstavnikom JA izročena tudi štiri zadržana oklepna policijska vozila, ki so jih takoj odpeljali iz Republike Slovenije.«
Govor novega finančnega ministra na zasedanju slovenske skupščine o nekaterih ključnih vprašanjih osamosvajanja močno odmeva v javnosti. Zato se je Demos včeraj sestal na izrednem zasedanju, kot običajno za zaprtimi vrati, rezultati niso še znani. Slovenski predsednik vlade Lojze Peterle pa se je včeraj na tiskovni konferenci po vladni seji izognil konkretnejšemu odgo-
sko odpovedjo pošiljanja odraža razkrajanje SFRJ. Vendar je splošno mn
voru. Dejal je, da je finančni minister šele malo časa član vlade in da zato ni obveščen o vseh pripravah na znani 26. junij.
Dejansko pa gre za določeno dozo zdravega razuma, nujno streznitev v zapletenem procesu osamosvojanja. Ni mogoče nekaterih odločilnih vprašanj urediti čez noč, predvsem tistih, ki ljudi najbolj zanimajo.
Slovenski denar je zelo lahko natiskati, toda imeti mora trdno valutno kritje, ki ga ni, in mednarodno priznanje, ki ga tudi ni. To pa sta trdila že prejšnji finančni minister Kranjec in prejšnji podpredsednik vlade Mencinger. V primeru vdora zvezne vlade- v Mednarodno banko Jugoslavije in s tem hitre inflacije pa bi Slovenija morala zaščititi svoje interese in za ta primer je natiskala posebne bone, kot nekako dvojno valuto, ki bi še vedno temeljila na dinarjih. Uveljavljanje slovenske valute je seveda nujnost za suvereno državo, toda treba je zapolniti oba zgoraj omenjena pogoja. V vsem tem ni nič novega toda nekateri, zlasti desni poslanci Demosa, so pričakovali čudeže že čez noč, zato so sedaj seveda razočarani.
Podobno je z vsem drugim, kot je na primer urejanje meje med Slovenijo in Hrvaško. Mejo je treba določiti, žačrtati na terenu, kar pa seveda še zdaleč ne pomeni, da se bodo tudi v resnici postavili mejni prehodi, carinarnice, mejne straže in podobno. Prav nasprotno, obe sedanji prijateljski državi se trudita za dogovor, po katerem kaj podobnega nikoli ne bo potrebno.
Potni listi so bolj zapletena stvar, saj je nujno priznanje vseh držav sveta, ki je samo dvostransklo in gre torej za dolg in zapleten proces. Samo tiskanje knjižice ne pomeni v bistvu nič.
Ključna pa so seveda gospodarska vprašanja, carinske zadeve, možnost normalnega uvoza in izvoza, cel sklop problemov, ki pomenijo zveze in podobno. Tukaj bosta odigrali odločilno vlogo še zlasti obe sosedi Avstrija in Italija in vse kaž., da glede teh problemov ne bo resnejših težav, ne po 26. juniju ne kasneje, g §
V Taurianovi od včeraj trije komisarji
TAURIANOVA (REGGIO CALAB-RIA) — Včeraj so namesto razpuščenega občinskega sveta v Taurianovi svoje položaje zasedli trije komisarji, ki so bili imenovani na osnovi zakonskega odloka ministrskega sveta z dne 30. maja letos, v katerem je govor o ukrepih, ki so predvideni v izvoljenih organih, za katere se domneva, da se je v njihovo delovanje vpletla mafija. Novi »upravitelji« so tako Guido Neri, predsednik porotnega sodišča v Reg-gio Calabrii, Demetrio Modafferi, generalni inšpektor zakladnega ministrstva in Vittorio Panzera, podprefekt v Reggio Calabrii.
Novoimenovani vladni komisarji so včeraj že imeli prve stike s karabinjerji, policijo in finančnimi stražniki, ki so vsi izrazili pripravljenost za sodelovanje, »kadar koli bodo okoliščine to zahtevale.«
Tudi italijansko sodstvo bo kmalu imelo spravnega sodnika
M artelli m plenumu VSS
RIM Pravosodni minister Martel-li (na sliki AP) se je že drugič udeležil plenuma Višjega sodnega sveta. V svojem posegu je podčrtal, da si kot pravosodni minister in kot državljan želi predvsem učinkovitega sodnega aparata, kjer sodniki ne bi bili mene-žerji informatike, pač pa spretni in sposobni profesionalci. Martelli je izrazil tudi željo, da bi italijansko sodstvo čim prej uvedlo spravnega sodnika, tudi zato, ker to sodi v prioritetne naloge vlade. Z uvedno te službe bi sodstvo pridobilo 4.700 novih sodnikov. Glede uvedbe novega sodnega postopka je Martelli popriznal, da gre predvsem za tehnična in praktična vprašanja.
Podpredsednik VSS Galloni je v orisal težave, s katerimi se sodstvo spopada, popolnoma pa se je strinjal z Martellijevo izjavo, da morajo polemike političlnega značaja ostati zunaj sodne institucije.
Aretacije: Napetost v Splitu
SPLIT — V Splitu se je vojska odločila za potezo, ki bo verjetno še poglobila razkol med njo in prebivalstvom. Včeraj so namreč aretirali štiri splitske prebivalce, Ivana Bogo-njo, Branka Glavinoviča, Rolan-za Zvonareviča in Mateja Sabli-ča zaradi domnevne vpletenosti v nedavne dogodke v Splitu.
Ljudi je še posebej razburilo, ker četverica ni bila aretirana, ampak dobesedno ugrabljena, vojaški organi pa niso bili pripravljeni dati nobenega pojasnila v zvezi z njihovim priprtjem. Znano je le, da naj bi v demonstracijah pred vojaškim poveljstvom izražali nasprotje JLA. Javnost je seveda razburjena, ker se zdi, da bo vojska na ta način aretirala še koga. Mesto je zato preplavljeno s policijskimi silami, ki nadzorujejo vse pomembnejše točke, še toliko bolj, ker je neuradno slišati, da je v mestu tudi posebna enota vojaške varnosti, znamenitega KOS, ki naj bi jo vodil neki polkovnik Vasiljevič, katerega naloga naj bi bila aretirati vse, ki so po merilih vojaške oblasti kršili zakon. Resničen strah pa trenutno vzbuja možnost, da bi ukrepi vojske izzvali nove demonstracije, ki bi se lahko tragično končale. Na medstrankarskem posvetu je prišlo do burne razprave, v kateri so skušali ustaviti radikalne in skrajne politične stranke, ki so menile, da je treba na to provokacijo odgovoriti z novimi demonstracijami in nasprotovanjem vojski. Če vojaške oblasti in mestni veljaki ne bodo našli kompromisa, se bodo te zahteve verjetno ponovile.
Vojska je tako še enkrat pokazala, da skuša neprestano izzivati izredno stanje, treba pa je povedati, da tudi civilne oblasti ne obvladajo položaja in da pravna država ne deluje. Splitske oblasti so potrebovale mesec dni, da so nedavno demonstracije sploh uvrstile na dnevni red, namesto konkretnih potez pa si je na določen način sama zrušila legitimnost resnega dejavnika v razreševanju sedanjih in morebitnih novih napetosti, ki bi jih lahko prinesle improvizirane demonstracije.
STOJAN OBRADOVIČ GORAN VEŽIC
nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s L strani
• V Sarajevu
drugih predlogih z včerajšnjega razgovora.
Sklenili so, da mora predsedstvo SFRJ - v skladu z ustavo SFRJ in svojim poslovnikom - čim prej rešiti krizo, ki je nastala zaradi neizvolitve predsednika in podpredsednika predsedstva SFRJ.
Dogovorili so se tudi za poseben sestanek predsednikov Hrvatske, Srbije in BiH, ker so v jedru jugoslovanske krize poleg ostalega prav slabi mednarodni odnosi, ki se najbolj zapletajo prav v teh treh republikah.
Udeleženci včerajšnjega sestanka so se godovorili, da bodo nadaljevali z medsebojnijmi stiki na delovnih sestankih.
Iz tega sporočila nedvomno izhaja, da tudi na tem vrhu niso sprejeli zgodovinskih odločitev, nedvomno pa je spodbudno, da bodo udeleženci nadaljevali s pogovori. Dejstvo, da so se odpovedali običajni tiskovni konferenci, pa konec koncev ni niti tako negativno, saj smo bili na prejšnjih v
glavnem priča deklarativnim izjavam, ki niso obetale nič dobrega, na delovnih sestankih bo manj publicitete, zato pa morda več konkretnih rezultatov.
• Odcepitev
jugoslovanske republike, ob tem pa je resnično veliko vprašanje ali je dejansko osamosvojitev sploh mogoče zakoličiti s katerimkoli datumom.
Signali, ki zadnje dni prihajajo iz različnih prizorišč v Jugoslaviji in iz tujine niso brez pomena. Predsednika Bosne in Makedonije Izetbegovič in Gligorov sta pripravila skupen predlog o prihodnji ureditvi Jugoslavije, ki naj bi bila zveza suverenih republik. Miloševič je moral v srbski skupščini poslušati nemalo obtožb, češ da je kriv za izolacijo, v katero je pri mednarodnih krogih zašla Srbija. Ministri evropske dvanajsterice so za dodelitev finančne pomoči Jugoslaviji postavili jasne pogoje, med katerimi miren politični dialog o novem ustro-
ju države. Podatki o blagovni menjavi na sicer ohromljenem notranjem jugoslovanskem trgu vendarle kažejo na njegovo relativno povezanost, pri čemer bo zanimiv tudi podatek, da je za Slovenijo Srbija celo boljši plačnik terjatev kot Hrvaška. Ob vseh dramatičnih dogajanjih v zadnjem mesecu so ti znaki zavesti o gospodarski soodvisnosti med republikami tisto zakulisje interesov, ki mu gre najbrž dobršen del zasluge, da presežena državna tvorba še ni razpadla na prafaktorje na neracionalen in najbolj travmatičen način, čemur je stalno v nevarni bližini.
Vse to kaže, da možnosti za miren dogovor še niso izčrpane, gotovo pa ni dosegljiv s kakršnimkoli napenjanjem odnosov ali po nevarnih bližnjicah.
• Italija
zelo konkretne stvari.
Slovenija je zainteresirana, da tudi po znanem plebiscitnem 26. juniju ostanejo odprte državne meje in konkretno meja med Slovenijo in Italijo ter da lahko državljani Slovenije mirno potujejo v tujino. Važni so normalna trgovina in pretok blaga, uvoz in izvoz v prehodnem razdobju, pri čemer so še posebej zanimivi goriški, tržaški in videmski sporazumi o avtonomnih računih. Obstoječi sporazumi SFRJ o sodelovanju z Evropsko skupnostjo naj se izvajajo še naprej tudi kar zadeva Slovenijo. Nadaljevati se morajo vsi finančni tokovi in zavarovanje kreditov z bankami, za kar je še posebej pomembna garancija SACE. Normalno naj se odvija cestni, zračni in morski promet ter zveze PTT. Predvsem pa naj se izvajajo vsi sporazumi, sklenjeni med SFRJ in Italijo, vključno s sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in sporazum o spodbujanju skupnih naložb.
Slovenska republika se je že z ustavnim zakonom obvezala, da bo spoštovala vse mednarodne pogodbe, da bo odplačevala svoj del mednarodnih
Predsedniki šestih jugoslovanskih republik pred včerajšnjim zasedanjem v vili Stojčevac v Sarajevu	(Telefoto AP)
dolgov in jamčila za spoštovanje pogodb in komercialnih kreditov. Pripravljena je z Italijo izvajati skupno politiko o emigrantih in bo zajezila ilegalen pritok emigrantov.
Seveda pa je Slovenija še posebej v prehodnem razdobju interesirana za izdatnejši pritok finančnih sredstev iz Italije in italijansko podporo pri pridobivanju mednarodnih dražvnih in komercialnih kreditov. Z velikim zanimanjem je spremljala aktivnosti v zvezi z zakonom za mejna področja in bi želela, da se del teh sredstev usmeri k projektom v Sloveniji. V teh slovenskih stališčih je še posebej omenjena italijanska narodnostna skupnost, kateri bo Slovenije še nadalje izkazovala polno zaščito.
Preobrat italijanskega odnosa do Slovenije je imel več faz. Pomemben je bil sestanek socialističnih poslancev, do katerega je v Rimu prišlo na pobudo deželnega tajnika PSI Pierra Zanfagninija in njegovega kolega, tajnika deželnega vodstva PSI iz Veneta. Takrat so ugotovili, da je podpiranje centralistične Jugoslavije v resnici podpora Miloševičevemu nacionalizmu in s tem razbijanju notranjih odnosov in krepitvi nevarnosti državljanske vojne. Potekalo je več razgovorov vidnih slovenskih predstavnikov zunanjega ministrstva, pred dobrimi desetimi dnevi pa se je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel pogovarjal s predsednikom Forlanijem in drugimi vidnimi italijanskimi predstavniki. Postopoma prihaja torej do preobrata, katerega pogojujejo številni skupni pogledi, koristni politični stiki na raznih ravneh, pa tudi aktivna vloga slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, slovenskih strank, Slovencev v raznih strankah in slovenskih organizacijah.
Tega procesa ni zavrl, niti ošibil, nacionalistični neofašistični poskus obujanja iredentizma, ki pa je zelo značilno izzval odmev in čudne ponudbe v Srbiji. Večrajšnja Politika objavlja daljši razgovor s predsednikom srbske radikalne stranke in vojvodo srbskih Cestnikov Vojislavom Šešljem. Četnik
zagovarja Veliko Srbijo, zelo malo Hrvaško in malo Slovenijo. Toda to sam0 kot eno varianto, druga varianta pa le velika Srbija in njena soseda Italija na temelju pogodbe iz 1955. leta, ki je nekaj takega predvidevala. Take ponudbe se ponavljajo in naslavljajo javn°' brez komentarja in kakršnegakoli Pf1" piša Politike, znanega glasila Srbske socialistične stranke. O tem v razg9"
vorih in programih doslej ni bilo
. _ Y__	_•	______ 1___.1____
nič
rečeno, saj gre za absurdne nacionah5' tične poskuse obnavljanja fašističn miselnosti, ki je povzročila na našem področju že toliko zla in trpljenja 1 prelila toliko krvi.
• Pakt NATO
da tekla o zmanjšanju strateške jedf ske oborožitve oziroma o tako imen vanih pogajanjih START.	, h
Od treh velikih pogajanj, ki_so F ZDA in SZ začele na obalah Žene skega jezera, so prav pogajanj START še vedno odprta. Sporazurn evroraketah je bil podpisan decemD 1988, pomen pogajanj o balistične^ orožju pa se je avtomatično zmanj po okrnitvi ameriškega progra »vojne zvezd«. Pogajanja START s°.,0 začela leta 1985, od takrat pa je ,e na njih čutiti vse oscilacije, ki so v značilne za odnose med državam teh šestih letih. Osnovni namen P°9 ja janj je zmanjšanje jedrskega arze obeh držav za polovico in glavni o si sporazuma so bili začrtani že P^g_ časom, medtem ko so na najvecja g sprotja naleteli pri dogovarjanj tem, kako bodo nadzorovali zrF®Jevi nje oborožitve. Pogajalci so v ze zadnjič sedli za mizo 19. aprila, v pa so se strokovnjaki iz obeh nato srečevali praktično vsak Prav pogostost teh srečanj Pa aj<-misliti, da je besedilo sporazuma p -n tično izpiljeno in da bosta ,a ^njo Besmertnih danes opravila se j. revizijo, sporazum pa naj bi na ege. pisala Bush in Gorbačov kone ca v Moskvi.
Odmevi na stališče Državnega sveta o špetrskem vrtcu
Zadovoljstvo ob pričakovanju da bo čimprej priznana tudi šola
TRST — Mnenje, ki ga je Državni svet nedavno posredoval ministru za javno šolstvo v zvezi s prizivom proti odločitvi videmskega šolskega skrbnika," da ne izda pooblastila za delovanje zasebne dvojezične sekcije otroškega vrtca v Špetru (priziv s° predstavniki otroškega vrtca poslali predsedniku republike), je zbudil zadovoljstvo in odobravanje tako Pri neposredno prizadetih kot v vsej skupnosti Slovencev v Furlaniji-Ju-ijjski krajini. Med odmevi so tudi tisti, ki smo jih prejeli od Slovenske kulturno-gospodarske zveze in od deželnih svetovalcev Bojana Brezigarja (SSk) in Miloša Budina (DSL) ln ki jih v celoti objavljamo.
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA
Slovenska kulturno-gospodarska zyeza izraža zadovoljstvo in zadoščenje dejstvu, da je bilo končno poraženo zadržanje šolskih oblasti v videm-ski pokrajini, ki so vsa ta leta odklanjale uradno priznanje dvojezičnemu vrtcu v Špetru. Dekret predsednika republike, ki sprejema priziv vodstva 'rtca proti odklonilnemu ukrepu videmskega šolskega skrbnika in se pri teni naslanja na mnenje državnega sveta, je vendarle pomemben korak naprej na poti uveljavljanja osnovnih pravic slovenskega prebivalstva v videmski pokrajini, kjer so še zmeraj trdno zakoreninjene težnje po zanikanju samega obstoja slovenskega jezica- S tem je bila končno premagana dzkost tolmačenja zakonskih določil, aj zadevajo jezikovne pravice, in poplačani vztrajni in dolgotrajni napori Peneških Slovencev, da si izborijo pra-Vlco vsaj do najosnovnejšega šolanja v svojem materinem jeziku. Priznanje ddpira boljše perspektive špetrskemu dvojezičnemu vrtcu, hkrati pa vliva
upanje in utrjuje zahtevo, da bo podobno priznanje čimprej zagotovljeno tudi dvojezični osnovni šoli v Spetru, ki je letos prišla do petega razreda in predstavlja eno temeljnih vrednot za življenje in razvoj slovenske manjšine v videmski pokrajini.
BOJAN BREZIGAR
deželni svetovalec Slovenske skupnosti
Še enkrat so prav najvišje sodne oblasti tiste, ki potrjujejo, da v naši deželi interpretirajo zakone v škodo slovenske manjšine periferne državne oblasti. Tokrat je »cenzura« doletela videmskega šolskega skrbnika, še prej pa didaktičnega ravnatelja špetrskega šolskega okrožja, in sicer zato, ker sta odklonila izdajo pooblastila za delovanje zasebne dvojezične sekcije otroškega vrtca v Špetru Slovenov.
V svojem mnenju, naslovljenem na ministra za javno šolstvo je namreč Državni svet glede izrednega priziva, ki so ga predstavniki omenjenega otroškega vrtca poslali predsedniku republike, presodil, da mora biti ta priziv sprejet. Pri tem je Državni svet izhajal iz dejstva, da odpiranje otroških vrtcev z učnim jezikom, ki je drugačen od italijanskega, ne gre ocenjevati v kontekstu posebnega deželnega položaja, pač pa v širšem okviru problematike, ki zadeva priznavanje zasebnih šol z neitalijanskimi učnimi jeziki. V Italiji namreč obstajajo številne zasebne šole z neitalijanskim učnim jezikom in na ta načela se je treba sklicevati tudi v špetrskem primeru.
Ob izrazih zadovoljstva spričo tega stališča Državnega -sveta, je Brezigar podčrtal, da je že vse od njene ustanovitve v deželi obstajalo vidno nasprotovanje odprtju zasebne šole v Nadiš-kih dolinah, kot da le-ta ne bi bila
odraz želje po ovrednotenju večjezičnega kulturnega izraza tega območja, in torej splošne obogatitve. S stališčem Državnega sveta se je položaj sedaj spremenil, tako da bo po priznanju otroškega vrtca - ki na tej osnovi gotovo ne bo moglo izostati - treba začeti tudi postopek za polno priznanje zasebne osnovne šole.
MILOŠ BUDIN deželni svetovalec Demokratične stranke levice
Mnenje Državnega sveta, s katerim je bil sprejet priziv proti videmskemu šolskemu skrbniku, ki je zavrnil izdajo pooblastila za delovanje dvojezičnega otroškega vrtca v Nadiških 'dolinah, pomeni poleg priznanja vrednosti neke temeljne pravice tudi razjasnitev še ene plati: dokazuje namreč, da so odločitve državnih administrativnih teles, ki se nanašajo na vprašanja, zadevajoča slovensko manjšino, pogosto podvržene političnim vplivom.
Ni namreč videti nobenih drugih motivacij, ki bi bile lahko spodbudile šolske oblasti v videmski pokrajini, da so odrekle izdajo pooblastila za delovanje otroškega vrtca z italijanskim in slovenskim jezikom, ko pa je dobro znano, da v Italiji obstajajo številni zasebni šolski zavodi, ki uporabljajo nei-talijanske učne jezike.
Stališče Državnega sveta glede na obravnavani predmet vsekakor uveljavlja pravico, zato je pričakovati, da bo lahko predstavljalo tudi dejanski korak naprej na poti prizadevanj za institucionaliziranje poučevanja slovenskega jezika v šolah videmske pokrajine, kjer zgodovinsko živi del slovenske manjšine v Italiji. Prva logična posledica pa bi morala biti priznanje dvojezične osnovne šole v Špetru Slovenov s strani pristojnih oblasti.
S sestanka izvršnega odbora SKGZ
Z združenimi močmi za rešitev institucij
GORICA — Na zadnji seji izvršnega odbora SKGZ je bil govor o mnogih vprašanjih, nekaterih med njimi za našo narodnostno skupnost ta trenutek še posebej perečih.
Z zaščitnim zakonom se ponovno zatika in obstaja konkretna nevarnost, da se razprava znajde ponovno v slepi ulici, kar pomeni čedalje manj možnosti, da se zakon sprejme še v tej mandatni dobi. Izvršni odbor je podčrtal potrebo, da se to vprašanje kljub drugim perečim problemom ne umakne na stranski tir, kar terja okrepljeno in enotno akcijo vseh komponent naše narodnostne skupnosti.
Potrebno je vsekakor z združenimi močmi preprečevati zastoje v delovanju pomembnih slovenskih institucij, ki se nahajajo v resnih finančnih težavah. Tako je po obisku obeh krovnih organizacij na Deželi treba naglo uresničiti obveze, ki izhajajo iz zakona za obmejna območja. Člani izvršnega odbora so glede tega vzeli v vednost izraženo dobro voljo predstavnikov Dežele FJK in njihovo pripravljenost, da se v dogovoru z obema krovnima organizacijama še pred poletjem sprejme ustrezen deželni zakon.
Izražena je bila tudi nujnost, da se na vsedržavni in deželni ravni nadaljujejo konkretna prizadevanja za rešitev krize Primorskega dnevnika, o kateri je na interpelacije slovenskih deželnih svetovalcev spodbudno govoril predsednik Biasutti.
Kot konkreten odraz dobre volje s strani Dežele je bil ocenjen tudi zakonski osnutek za ravoj Krasa, ki dodeljuje Kraški gorski skupnosti finančna sredstva za pomembne posege, kot je izšlo iz dogovora o protivrednostih za gradnjo sinhrotrona. Pomembno bo sicer tudi to, ali bo deželna uprava ohranila pozornost do teritorija tudi pri bodočih normativnih
posegih za njegov družbeni in gospodarski razvoj.
Glede vprašanja oblikovanja novih statutov javnih uprav je SKGZ po nedavnem javnem posvetu opravila vrsto stikov s krajevnimi upravami v treh pokrajinah, pri čemer so zlasti člani iz videmske pokrajine, kot najbolj problematičnega območja zabeležili precejšen posluh pri nekaterih občinskih upravah, ki so v svoje statute vnesle nekaj pomembnih postavk o rabi slovenskega jezika.
Izvršni odbor je zatem razpravljal o jugoslovanski krizi in še posebej o napetostih, ki so se v pričakovanju napovedane osamosvojitve zaostrile v Sloveniji. O teh vprašanjih, kakor tudi o medsebojnem sodelovanju je SKGZ imela priložnost govoriti na številnih srečanjih, ki jih je imela v zadnjem času s predstavniki slovenskih strank, med njimi s Slovensko demokratično zvezo in z Liberalno demokratsko stranko.
V okviru delovanja SKGZ so bile za naslednje tedne napovedane nekatere področne pobude, ki bodo zaradi vsebine gotovo zanimive za slovensko javnost. Tako bo odbor za vzgojo in izobraževanje predstavil pregled petih raziskovalnih materialov, ki so bili zaključeni v zadnjem času, odbor za telesno kulturo prireja 14. junija predstavitev raziskave profesorja Ivana Peterlina z naslovom »Slovenski zamejski šport po letu 2000«, mladinski odbor pa sklicuje informativno srečanje za univerzitetne študente.
Izvršni odbor je nazadnje vzel v vednost nastanek nove samozvane manjšinske organizacije, o kateri je vprašanje, kaj in koga v resnici predstavlja. Gre vsekakor za poskus cepljenja manjšine v trenutku, ko so v teku prizadevanja, da bi se moči Slovencev združevale.
V špetrskem dvojezičnem šolskem središču je te dni nadvse živahno
Vrsta posrečenih prireditev šolskemu letu v slovo
ŠPETER SLOVENOV — V dvoje-Jeriem šolskem središču Špetru je te ni- ko se bliža konec šolskega leta, in • živahno. Učenci pridno ponavlja-^ *n se pripravljajo na izpite, ki jih otroci v vrtcu pa zbirajo prav-lo ■ ln Pesmice, da bodo, tako kot ■ ni, pripravili knjigo. Za razvedrilo n Popestritev pa se je šolskemu delu Podražila se marsikatera pobuda. nik Va ie k>Ha na vrsti razstava izviraj1 ilustracij slikarja Milka Bambiča o i.jigo Kralj Honolulu v Beneški Ve enP- Razstavo je priredil Svet slo-nskih organizacij ob predstavi t^ke opere Trije muzikantje v Ka-Dn *em domu v Gorici in jo je nato cj Sredoval tudi v Benečijo. Naši otro-Q^s° si slike z zanimanjem ogledali,
0 lem pa so tudi slišali nekaj besed ste”a . ičevi ustvarjalnosti, saj so del razstave dopolnjevale tudi Ui. .ere njegove, zlasti starejše pub-niiCDe: tQko so lahko videli abeced-tUrl.rvi koraki in berilo Kolački, pa ‘ Prvi slovenski strip Buci-bu. p -ga pomembna prireditev je bila Pelitev bralnih značk, ki jih učenci
dobijo vsako leto kot priznanje za prebrane knjige. Letos so na podeljevanje povabili Dušana Jelinčiča, prvega alpinista iz naše dežele, ki je stopil na vrh osemtisočaka in je ta svoj podvig tudi opisal v knjigi Zvezna te noči. Dušan Jelinčič, časnikar in pisatelj, čeprav ne mladinski, je prišel v Benečijo s serijo diapozitivov s svoje zadnje himalajske odprave.
Otroci so slikovitemu podajanju sledili z velikim zanimanjem in alpinista dobesedno zasuli z vprašanji, marsikdo pa si je zaželel, da bi se tudi sam preizkusil v gorah.
Za otroke iz vrtca, pa tudi za mlajše šolarje, so presenečenje pripravile vzgojiteljice tolminskih vrtcev. Pripravile so namreč igrico »Kdo je napravil Vidku srajčko« in jo predstavile tudi špetrskim otrokom, na koncu pa skupaj z njimi še zaplesale in zapele. Hkrati so izrabile priložnost, da so se s špetrskimi kolegicami pogovorile o svojem delu, si izmenjale nekaj gradiva in se dogovorile za oblike sodelovanja v prihodnjem šolskem letu. (rp)
Skupina malčkov iz dvojezičnega šolskega središča v Špetru Slovenov
Danes okrogla miza kulturnikov iz FJK v Čedadu
ČEDAD — Kot smo že poročali, bo danes popoldne (začelo se bo ob 15.30) v čedajskem Kulturnem centru sv. Frančiška srečanje kulturnikov iz Furlanije-Julijske krajine, ki se bodo soočili na temo »Po padcu ideoloških pregrad morajo narodi Srednje Evrope znova začeti prekinjen dialog: kako?«. Za okroglo mizo, ki jo je v sodelovanju z zavodom Banca del Friuli pripravila Dežela Furlanija-Julij-ska krajina, bodo sedli Pierpaolo Benedetto, Luciano Padovese, Klavdij Palčič, Giorgio Pressbur-ger, Cesare Tomasetig, Gino Valle in Giuseppe Zigaina. Ob 17. uri je predvidena razprava, poldrugo uro kasneje pa zaključni povzetek te nedvomno koristne in spodbudne izmenjave mnenj. Današnja okrogla miza bo hkrati primeren uvod za osrednjo čedajsko kulturno prireditev, Mittelfest, ki ga Dežela pripravlja za drugo polovico julija.
Predsednik deželnega sveta odprl zasedanje sindikatov iz dežel AJ
0(j ^RST — Predsednik deželnega sveta Nemo Gonano je včeraj popoldne vkli • e^a sedme konference sindikatov iz dežel skupnosti Alpe-Jadran, ki bo do ran <Cno so^ote v Hotelu Europa pod Nabrežino pri Trstu. »Skupnost Alpe-Jad-terrj" ie Poudaril Gonano »je imela priložnost, da je obogatila svoje izkušnje s ZW' 8 Se ie odprla za dežele, ki niso bile zastopane v začetnem jedru, in še V2ll 1 ,s tem, da je neposredno doživljala velik proces trasformacije evropskega novih k ta*i0 na političnem kot na gospodarskem področju.« Vse to je po Gona-t0rri n besedah pripeljalo do tega, da so bile nove naloge podeljene prav sindika-inte'v vrstah katerih se danes rojevajo nove oblike sodelovanja, ki so zgled za s^cijo različnih izkušenj tudi na podrčju dela nasploh. Po prepričanju pred-ig tej a deželne skupščine FJK je treba v teh pogojih vlogo sindikatov okrepiti t'°viin nSirati' Pri čemer bodo lahko zahodne sindikalne izkušnje v veliko oporo bRoto ^kbšnjam v vzhodnoevropskih državah. Gonano je svoj poseg zaključil z s'ndil<VltVd0, da bo potrebno uveljaviti novo dohodkovno politiko, pri čemer se dejav at ne bo smel omejiti na gole ekonomske vidike, ampak bo moral svojo najest v večji meri razširiti na splošnejše socialne vidike in torej na zaščito hju . Nh družbenih slojev, kakršen je npr. sloj ostarelih. Ob koncu je zaseda-b°goipZelel' usPešno delo in izrazil upanje v postopno izboljšanje življenjskih v delavcev in v razvoj družb Alpe-Jadrana, še zlasti vzhodnoevropskih.
^ Včeraj jih je predstavil deželni odbornik Barnaba
Aove uniforme za občinske redarje
— Deželni odbornik za krajevne uprave Dario Barnaba je včeraj v I urlaniiUrfC*no Predstavil nove uniforme za mestne oziroma občinske redarje v r°kaviCg . ljski krajini. Osnovni uniformi temno modre barve z belo kravato in Nce re(i 1T11, se pridružujejo poletne in slovesne različice, ki so za ženske pripad-t)eže^naarskih teles nekoliko manj vojaške in poleg hlač predvidevajo tudi krilo. Sa, ki pa uPrava se z novimi uniformami odziva smernicam vsedržavnega predpi-fb le De?°.saineznim deželam prepušča značilnosti teh uniform. V našem prime-Ptedloqa , a v ta namen razpisala nagradni natečaj, na katerem sta zmagala 'hiele dVe l Ce ^rgilia in arh. Bernardina Pittina. Krajevne uprave bodo sedaj leti časa za uvedbo novih uniform za okrog tisoč redarjev.
Zveneča imena svetovnega rocka za poletje na Obali
KOPER — Letošnja »Obalna scena« (prejšnja »Ankaranska scena«) ob svoji 5. obletnici ne spreminja koncepta samo s tem, da spreminja mesto prizorišča, temveč predvsem po tem, da zamenjuje celotedensko kontinuiteto skozi vso poletno sezono z nekaj večjimi prireditvami.
Podobno kot v lanski sezoni, ko je koprski Titov trg napolnila newyor-ška skupina No Safety, bo letošnji otvoritveni koncert pripadel »ameriškemu paketu« z legendarnim imenom kot je Moreen Tucker, članico še bolj legendarnih Velvet Underground. Drugo zveneče ime nedvomnega svetovnega slovesa je Jad Fair, gonilna sila zasedbe Hali Japanese. V nedeljo, 9. junija, se nam torej obeta spektakelski rock večer v treh programskih sklopih: Jad Fair - solo, The B'S-hops in Moe Tucker and Band.
Že neslednja prireditev bo gostila izredno zanimivo zasedbo Ne Zdhali, ki jo sestavljajo estonski glasbeniki iz Tallinina. Po mnenju nekaterih kritikov, ki so ta sedemčlanski band imeli priliko slišati ob priliki njegovega priložnostnega nastopa v ljubljanskem K4, so še vedno mnenja, da je bil to koncert sezone.
V primeru neugodnega vremena bodo junijski koncerti potekali v koprskem gledališču ali pa v koncertnem MKC.
V nedeljo bo v Tipani srečanje slovenskih zamejskih planincev
TIP ANA — Tipana bo v nedeljo gostila 20. srečanje slovenskih zamejskih planinskih društev. Pobuda, ki se je porodila pred dvema desetletjema ob priložnostnem srečanju jeseniških in zamejskih planincev, bo letos popolnejša, bogatejša. Srečanja v Tipani se bodo namreč z angažiranjem Planinske zveze Slovenije udeležili tudi predstavniki planinskih društev, ki delujejo v zdomstvu, v evropskih deželah kakor tudi v Argentini. Planinska zveza Slovenije je namreč kot kolektivni član pristopila k Svetovnemu slovenskemu kongresu. V okvir pobud, ki bodo ves junij potekale v tem znamenju, zlasti pa še sklepni zasedanji ob koncu meseca, velja zato vključiti tudi nedeljsko srečanje v Slovenski Benečiji. Razlog je en sam, vendar dovolj pomemben: tako ali drugače je vsak naš rojak, doma, v zamejstvu ali zdomstvu in izseljenstvu povezan z gorami. Nedeljsko srečanje naj bi torej prispevalo k nadaljnjemu zbližanju vseh rojakov, prav v znamenju skupnih ciljev.
K organizaciji srečanja, na katerem se bo predvidoma zbralo okrog štiristo planincev, sta poleg skupine mladih iz Beneške Slovenije, ki si prizadevajo obnoviti dejavnost Beneškega planinskega društva, pristopili tudi občinska uprava v Tipani in Gorska skupnost Terskih dolin. Udeleženci se bodo
zbrali že zgodaj v Tipani, od koder se bodo v dopoldanskem času odpravili na planinski pohod. Pravzaprav načrtujejo prireditelji dva različno zahtevna pohoda: proti Breškemu Jalovcu in krožno pot v okolici Tipane. Prvi bodo že ob 9. uri šli na pot tisti planinci, ki se bodo povzpeli na Breški Jalovec.
Uradni del slovesnosti z nagovori in pozdravi bo ob 12.30 v Tipani, kjer bo tudi priložnostni kulturni spored. Oblikovali ga bodo pevci zbora Naše vasi, ki deluje na območju Tipane, in gostujoče skupine. Tako je udeležbo že napovedal vokalni oktet iz Žirovnice, tudi tokrat pa bodo na prireditvi nastopili člani pihalnega ansambla jeseniških železarjev, ki v dvajsetletni zgodovini tovrstnih srečanj niso še nikoli manjkali. Nedeljsko prireditev bo sklenila družabnost, na kateri naj bi nastopil v Beneški Sloveniji in tudi v krajih na Tolminskem dobro znani Keko s svojimi godci.
Prireditelji seveda upajo, da se bo vreme do konca tedna izboljšalo in da bo celotna manifestacija lahko potekala na odprtem. V najslabšem primeru bodo program ustrezno prilagodili in se zatekli pod streho župnijske dvorane v Tipani. Ob koncu pa še koristno navodilo: za avtobuse je najbolj primerna pot v Tipano iz Nem (Nimis). Sicer pa bo dostop primerno označen.
(vk)
Medtem ko se socialisti zavzemajo za bojkot volitev
Vse več pozivov strank in organizacij za udeležbo in »DA« na referendumu
Zaradi skrajne gmotne negotovosti
Včeraj začetek stavke vseh uslužbencev GM
Do referenduma o volilnih preferencah nas ločita le še dva dneva in prav ob izteku doslej zelo mlačne volilne kampanje gre zabeležiti nekaj mnenj in pozivov nekaterih eminentnih deželnih politikov in organizacij, ki se domala vsi zavzemajo za udeležbo na referendumu, nekateri pa tudi izrecno podpirajo referendum in predlagajo volilnim upravičencem naj glasujejo DA.
Včeraj je o referendumu spregovoril sam predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti. »Referendumi me ne navdušujejo, ne moremo pa jih zapostavljati ali — še hujše — pred njimi zatiskati oči, kot da jih ne bi bilo,« začenja njegova izjava. »To pa še posebno, ko zadevajo argumente, kakršen je na primer vsesplošna modernizacija našega institucionalnega sistema, ki zanimajo javno mnenje.« Biasutti sicer meni, da z "eno samo preferenco" ne bo mogoče popolnoma rešiti vsa vprašanja, ki zadevajo korektnost pri volitvah, kljub temu pa ne gre zanemariti težnje javnosti za čim večjo prosojnost italijanskega volilnega sistema. Prav zato je Biasutti mnenja, da je referendum korak na poti k spremembam italijanskega institucionalnega sistema, zaradi česar v nedeljo ne gre bojkotirati volišč.
Predsednik deželnega odbora se zaveda, da je razprava o institucionalnih vprašanjih privedla do različnih gledišč med političnimi silami, kar razdvaja obe poglavitni sili večine, KD in PSI. Obenem pa poudarja, da ne gre v tem kontekstu pozabiti na vprašanje dežel in na krajevne avtonomije. Ob vseh institucionalnih dilemah ne gre pozabiti na konkretne realnosti dežel, kakršna je tudi Furlanija-Julijska krajina, ki si je prav z avtonomijo utrla pot iz obrobja. Nedeljski glas bi moral po Biasuttijevih besedah to tudi upoštevati.
Nedeljski referendum je bil v središču pozornosti tudi treh pokrajinskih sindikalnih vodstev. Pokrajinska
tajništva CGIL, CISL in UIL so včeraj izdala tiskovno sporočilo, v katerem — ob spoštovanju pluralizma mnenj posameznih občanov in delavcev — ne pozivajo volivcev naj volijo za ali proti referendumu, pač pa želijo le potrditi pravico in dolžnost vsakega, da izreče svoje mnenje. Prav zato sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL vabi vse delavce naj se udeležijo referenduma.
Za DA na referendumu pa se je odločilo trinajst od dvajsetih občinskih svetovalcev devinsko-nabrežinske občine, ki so tudi izdali poziv občanom naj v nedeljo in ponedeljek volijo DA. Poziv so podpisal demokristjani Con-tento, Greblo, Lenarduzzi, Medelin in Parentin, svetovalci komunistične sku-pine-DSL Ceschia, Depangher, Moko-le in Širca, svetovalca Slovenske skupnosti Brezigar in Terčon, misovec Scapin in predstavnik zelenih Sgam-bati.
V mestu se je včeraj sestala skupina takoimenovanih »Žensk za DA« Furla-nije-Julijske krajine, ki so tudi izdale poziv volivcem za podporo referendumu. Na tiskovni konferenci so bile
prisotne predstavnice DSL, PRI, PLI, KD, zelenih, monarhističnega gibanja, ACLI, ANDE, GIF, zveze gospodinj, mladinske levice in komunistične obnove.
Vse sodelujoče so potrdile, da so trdno prepričane v pravilnost referenduma, saj bi poraz na referendumu pomenil potrditev moči in nadzora strank nad oblastjo. »Ženske za DA« se zavedajo, da predstavlja referendum le izhodišče za resno institucionalno reformo. Obenem so se udeleženke spomnile 45-letnice prve udeležbe žensk na voliščih: prvič so v Italiji stopile v volilne kabine prav ob referendumu, iz katerega se je porodila republika.
Socialisti po drugi strani se zavzemajo za bojkot volišč. Danes bodo ob 16. uri na pokrajinskem sedežu v Ul. Trento 1 priredili tiskovno konferenco na temo: Bojkot glasovanja: krepek NE proti nepotrebnemu referendumu. Tiskovne konference se bodo udeležili posl. Renzulli, pokrajinski tajnik Pe-relli, deželni odbornik Carbone in član deželnega vodstva stranke Pitto-ni.
Včeraj se je na slovenski glasbeni šoli Glasbeni matici pričela stavka profesorjev in uradnikov, ki so jo oklicali pred dnevi. Stavka bo trajala do vključno ponedeljka, v torek pa se bodo profesorji sestali na skupščini in odločali o nadaljnjih oblikah boja.
Profesorji so se odločili, da stavkajo, ker so prejeli le predujem na aprilsko plačo, niso pa še prejeli majske plače. Profesorji in drugi uslužbenci pa so kritično ocenili zadržanje novoizvoljenega upravnega sveta, ki se bo kljub težki situaciji sestal komaj dva tedna po izvolitvi (v ponedeljek). Poleg stavke so profesorji sklenili, da se ne bodo udeležili julijskih izpitov in so odpovedali svoje sodelovanje na zaključnih glasbenih akademijah gojencev. Položaj slovenske glasbene šole je torej dramatičen in se zato stopnjujejo pritiski na deželno upravo, da razreši položaj v okviru zakona za obmejna območja, ki daje na razpolago sredstva za kulturne dejavnosti slovenske manjšine.
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je včeraj
naslovil predsedniku deželnega odbora Biasuttiju nujno vprašanje, v katerem ga seznanja s položajem na GM in s pričetkom stavke profesorjev ter njenimi vzroki. Brezigar med drugim piše, da je že pet mesecev v veljavi zakon za obmejna področja, ki predvideva sredstva za slovensko kulturo in ustanove, med katerimi ima GM svoje pomembno mesto in vlogo. Brezigar v tem smislu ugotavlja, da bo prav gotovo GM med tistimi ustanovami, ki bodo po sprejetju deželnega izvršilnega zakona prejele podporo in sprašuje Biašuttija, če namerava dati ustanovi ustrezna jamstva, ki bi omogočila ustanovi redno delovanje tudi v obdobju do sprejetja zakona. Brezigar je poslal uslužbencem G M telegram, v katerem jim izreka solidarnost ter jim zagotavlja vso podporo za preproditev sedanje kritične situacije.
Vprašanje v zvezi z Glasbeno matico so vložili tudi pokrajinski svetovalci DSL Nives Košuta, Andrea Spaccini in Ezio Martone. Vprašanje se nanaša na pokrajinsko podporo 20 milijonov lir, ki je Pokrajina Trst letos ni odobrila. Svetovalci ugotavljajo, da je GM prejemala podporo že vrsto let in da ima GM edina vse pogoje za prejemanje finančnih sredstev iz posebnega pokrajinskega fonda za zasebne glasbene šole. Pokrajinska uprava pa je vsoto namenila drugim dejavnostim in to potem, ko so časopisi objavili neresnično sporočilo, da je GM prejela državno priznanje. Svetovalci DSL sprašujejo predsednika odbora Crozzolija, zakaj pokrajinska uprava ni izplačala podpore za leto 1990 in nadalje, kaj namerava storiti, da se podpora izplača in to vsaj v tolikšni višini, kot so jo izplačali za leto 1989. Vsekakor je upati, da bodo napori v čim krajšem času obrodili sadove.
Danes na Opčinah srečanje predstavnikov kulturnih društev in organizacij iz Slovenije
Danes se bo v Prosvetnem domu na Opčinah pričelo dvodnevno srečanje predsednikov, tajnikov in sodelavcev kulturnih društev in občinskih zvez Slovenije. Srečanje prireja vsako leto Zveza slovenskih kulturnih organizaciji, izbira, da bo del letošnjega srečanja potekal v Trstu, pa je prišla na predlog ZSKD.
Današnjega srečanja se bo predvidoma udeležilo približno 50 kulturnih delavcev iz Slovenije, avstrijske Koroške in iž Porabja, sodelovali pa bodo predstavniki ZSKD, Slovenske prosvete ter Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice.
Srečanje se bo pričelo ob 11. uri s predstavitvijo kultur-
nih dejavnosti slovenskih kulturnih društev in njihovih zvez v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Popoldne bo na sporedu ogled nekaterih kraških znamenitosti, nakar bo okrogla miza na temo "Kako so in kako bodo organizirane prostočasne kulturne dejavnosti v Italiji, Avstriji in Sloveniji." Ob 19. uri bo sledil kulturno-zabavni večer, ki se bo pričel z literarnim večerom zamejskih pesnikov. Temu večeru bo sledil zabavni del srečanja z nastopom harmonikarjev in humoristov.
Srečanje se bo nadaljevalo jutri v Kopru, kjer bo ob 9.30 srečanje na temo "Skupni slovenski kulturni prostor", sodeloval bo predstavnik slovenske vlade Janez Dular.
Slovesno jo bodo odprli drevi ob 18.30 v preurejenih prostorih na glavnem trgu
V Sesljanu podružnica nabrežinske banke
Za Kmečko in obrtno hranilnico in posojilnico v Nabrežini bo danes velik dan. Nocoj ob 18.30 bo namreč slovesno odprla svojo prvo podružnico, in sicer v središču Sesljana. To seveda pomeni zgodovinski dogodek za ta slovenski denarni zavod, ki je v zadnjih časih tudi sicer močno okrepil svojo dejavnost, a pomeni važen dogodek tudi za tamkajšnji slovenski živelj in še širšo skupnost, saj so banke danes naravnost nepogrešljiv dejavnik v našem vsakdanjem življenju.
Svojo sesljansko podružnico je nabrežinska hranilnica uredila v manjšem lokalu v Sesljanu št. 44 na glavnem trgu. Lokal je last dedičev nedavno umrlega slovenskega trgovca Danila Legiše, obsega pa 62 kvadratnih metrov. Za bančno poslovanje so ga preuredili po načrtu arhitekta Marina Kokorovca in v njem jim je uspelo namestiti vse, kar zahteva sodobna poslovalnica. Sprva bosta tu uradovali dve osebi, a podružnica bo nudila vse storitve in usluge, ki jih nudi na-brežinski denarni zavod, saj bo filialka telemat-sko povezana s centralo. Kot nam je povedal predsednik Gvido Zidarič, so se pri urejanju podružnice držali trenda, ki se danes uveljavlja v hranilnicah in posojilnicah na deželni in še širši ravni, in sicer uvedli so čim več avtomatizacije v poslovanju. Poudariti tudi velja, da če bodo razmere to narekovale, bodo v Sesljanu imeli možnost takojšnjega vsestranskega povečanja delovanja.
Odprtje podružnice v Sesljanu je velikega pomena za bodočo rast nabrežinskega denarnega zavoda tudi zato, ker bo podružnica stala v kraju, ki se že dalj časa posebno naglo razvija in kateremu se odpirajo še nove možnosti rasti. Na začetku tega stoletja je Sesljan štel le nekaj hiš, danes pa v njem živi približno tretjina prebivalstva devinsko-nabrežinske občine. Kraj se pač
nahaja ob pomembnih prometnicah, kot znano, pa se mu danes odpirajo nove možnosti razvoja zlasti na turističnem področju z načrtovano ureditvijo Sesljanskega zaliva.
Z odprtjem podružnice v Sesljanu bo nabrežinska hranilnica zabeležila že drug pomemben dosežek v kratkem času, kar se tiče ureditve lastnih prostorov. Spomnimo naj, da je komaj pred nekaj meseci, in sicer 27. oktobra 1990, slovesno odprla svoj lep osrednji sedež na nabrežinskem trgu. To poslopje je opremila z najsodobnejšo tehnologijo za bančno poslovanje, kar daje veliko poroštvo za njeno nadaljnjo rast, saj banka na tak način lahko nudi svojim strankam vse hitrejše in kvalitetnejše storitve. Kot nam je povedal predsednik Zidarič, je nabrežinska hranilnica v zadnjih mesecih tudi dejansko močno povečala svojo dejavnost. Omenimo naj, da je že zdavnaj presegla zgolj bančno poslovanje v ožjem in klasičnem pomenu besede, saj v njej ni mogoče samo vlagati svoje prihranke in najemati posojila, temveč tudi opravljati najrazličnejša plačila in inkase, leasing operacije, transfer denarja itd. Gre za res velik napredek, če pomislimo na to, kar je Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini bila še pred nekaj leti, ali celo na začetke slovenskega hranilništva in posojilništva na nabrežinskem Krasu, ki segajo do leta 1888.
Kot uvodoma rečeno, bodo sesljansko podružnico slovesno odprli drevi ob 18.30. Spored predvideva pozdravni nagovor predsednika Zidariča, sledili bodo nato pozdravi in čestitke gostov, blagoslov in ogled novih prostorov. Slovesnost se bo zaključila z zakusko v restavraciji Ai sette nani v Sesljanu.
Na sliki (foto Križmančič) vhod v sesljanski sedež nabrežinske posojilnice.
Prireja ga pravna fakulteta
V Trstu posvet o vlogi sodstva
Tržaška univerza bo od danes do nedelje gostila mednarodno srečanje sodnikov, ki bodo razpravljali o možnostih poklicnega izobraževanja sodnikov v Evropi in o vlogi sindikatov in poklicnih združenj Sodnikov. Študijsko srečanje prireja tržaška pravna fakulteta v sodelovanju z Združenjem evropskih sodnikov za demokracijo in svoboščine MEDEL, udeležili pa se ga bodo sodniki iz številnih evropskih držav.
Na srečanju želijo sodniki oceniti doprinos sodniških združenj k poklicnemu izobraževanju sodnikov. Združenja sodnikov so razširjena že v številnih evropskih državah in so v mnogo-čem prispevala k demokratičnejšemu ustroju sodstva. V Trstu bodo med drugim analizirali klasične oblike združevanja sodnikov, ocenili bodo različne možnosti in razlike med paleto sodniških združenj in enovitim sindikatom sodnikov.
Jutri se bo tržaškega srečanja med drugimi udeležil tudi podpredsednik višjega sodnega sveta Giovanni Gall°' ni, v Trstu pa bodo prisotni tudi svetovalec prizivnega sodišča v Bremnu Ernst Bottcher, predsednik združenja MEDEL Frangois Guichard, nemšk1 ustavni sodnik Jiirgen Kuhling, svetovalec italijanskega kasacijskega sodišča Salvatore Senese in drugi. Uvodn° srečanje bo potekalo v konferenčni dvorani ekonomske fakultete tržaške univerze.
SLOVENSKI DENARNI ZAVODI V ITALIJI ZDRUŽENI V BANČNI SEKCIJI SDGZ
ČESTITAJO KMEČKI IN OBRTNI HRANILNICI IN POSOJILNICI V NABREŽINI
OB OTVORITVI NOVE PODRUŽNICE V SESLJANU
IN JI ŽELIJO NADALJNJIH POSLOVNIH USPEHOV
„ r KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH
HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČIN«-TRST
KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
bčIkb
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
n Kmečka banka )	Gorica
Medtem ko je gradbena komisija odobvila globalni plan
Kulturni dom: ostra polemika med nabrežinskimi svetovalci
Gradbena komisija Občine Devin-Nabreži-na je odobrila splošni načrt za gradnjo občinskega kulturnega doma v Nabrežini, ki dejansko odpira pot izvedbi druge samostojne enote (vhod z razstavnim prostorom, osrednje stopnišče in dve sobi) v vrednosti približno 700 milijonov lir, ki jih bo občinska uprava črpala iz Sklada za Trst. Knjižnico (400 milijonov lir), ki sodi v prvi sklop del, so že začeli graditi, dela pa so zaradi nekaterih tehničnih težav trenutno ustavljena in še ni znano, kdaj se bodo nadaljevala. V sredo zvečer je devinsko—nabrežinski . občinski svet odobril finančni načrt (stroški za vzdrževanje objekta), pravzaprav tehnični sklep, ki pa je nepričakovano dal povod za zelo ostro politično polemiko med Slovensko skupnostjo in svetovalci Demokratične stranke levice—Komunistične skupine, ki so se skupno s predstavnikom MSI vzdržali glasovanja.
Polemika se je razvnela potem ko je odbornik za javna dela Martin Brecelj (SSk) sporočil, da je gradbena komisija odobrila ta projekt in na kratko orisal finančni načrt, ki določa žive stroške za vzdrževanje bodočega doma. Prvi se je v razpravi oglasil Ivo Širca (DSL-KS), ki je utemeljil razloge za belo glasovnico svoje skupine, ki ne nasprotuje kulturnemu domu, ampak postopku, ki je bil izbran za njegovo gradnjo. KPI se je vrsto let dosledno borila za predložitev globalnega projekta, večina pa je po letu 1985 ubrala drugo pot, najhujše pa je dejstvo —je poudaril Širca— da je SSk okrog tega projekta zganjala politično demagogijo, vso zadevo pa izkoristila tudi v volilne namene. Predstavniku DSL-KS je odgovoril načelnik SSk Bojan Brezigar, ki je sicer priznal težave pri načrtovanju in predvsem pri finansiranju tega projekta, postopnost pa je bila edina pot za konkretno izvedbo zastavljenega cilja. Nekdanji KPI in svetovalski skupini, ki je nastala iz te stranke, je v bistvu očital, da je od vsega začetka (prikrito ali ne) nasprotovala gradnji kulturnega doma, ki ga občinska stvarnost krvavo potrebuje.
Razprava se je še dodatno zaostrila med glasovalnimi izjavami. Širca je obtožil Brezigarja, da natolcuje in da komunisti (pri tem je omenil
prizadevanja nekdanjega župana Škerka) niso nikoli nasprotovali kulturnemu domu, zahtevali pa so samo jasnost pri postopku (»ki je ni bilo nikoli«) in predvsem oblikovanje globalnega plana. Postopnost, ki jo utemeljuje Brezigar, je glede na razmere umestna, »v resnici pa je bil svoj čas globalni načrt zavrnjen, ker je imel velike hibe in napake ter je užival samo osamljeno podporo SSk, ki si pravzaprav lasti neke vrste politični monopol do tega načrta«, je še dejal Širca. Zatem se je znova oglasil Brezigar, ki je imel vseskozi vtis, da KPI v bistvu ovira in bojkotira gradnjo kulturnega doma, samo zato, ker ni več v upravi in se ne zaveda resničnega pomena te pobude, »ki ni od SSk, ampak bo služila potrebam celotne občinske skupnosti«.
V polemični razpravi so se še oglasili odbornik in podžupan Brecelj, svetovalca DSL-KS Luciano Ceschia in Giorgio Depangher ter načelnika KD in PSI Dario Locchi in Claudio Di Giorgio. Brecelj je obžaloval, da je debata dala povod za nekatere nesporazume, odločno pa je zavrnil očitke Širce, ki je obtožil upravo, da skriva načrte in da pravzaprav odklanja javno soočenje o tem projektu. »Tukaj ni nič skritega, jse poteka ob belem dnevu in vsi svetovalci imajo pravico do vseh dokumentov«, je poudaril Brecelj. Nasprotnega mnenja pa je bil Depangher. Po njegovem se ves postopek odvija »znotraj palače in daleč od javnega mnenja«, nerešeno pa ostaja vprašanje, čemu bo pravzaprav služil nabrežinski kulturni dom, saj uprava do danes še ni predložila nobenih načrtov za delovanje v njem. To je poudaril tudi Ceschia, medtem ko sta Locchi in Di Giorgio rekla, da bo o tem tekla poglobljena razprava, ko bo odbor predložil občinskemu svetu smernice načrtovane dejavnosti v novem kulturnem domu.
Občinski svet je zatem izvolil preglednike računov. Izvoljeni so bili Verza, Cossutti in Marija Marc. Ob začetku seje se je župan Rino Caldi v imenu vseh svetovalskih skupin spomnil prerano umrle prevajalke Laure Pertot, ki je dolgo časa vestno spremljala poslovanje občinske skupščine. Pokojno Lauro so svetovalci počastili z enominutnim molkom. S. T.
Rajonski svet za Greto Barkovlje in Rojan še brez predsednika
Rajonski svet za Barkovlje, Greto in Rojan je skoraj pol leta po odstavitvi demokristjana Arnalda Pastrovicchia še vedno brez predsednika. Seja, ki je bila sklicana za sredo, 5. t. m., je namreč odpadla zaradi pomanjkanja legalnega števila svetovalcev. Kot so v tiskovni noti sporočili načelniki skupin PSI Pini, DSL Giraldi, LpT Candot, MSI De Ferra, PRI Mase in SSk Slokar, se seje ni udeležil noben svetovalec KD, razen dosedanjega predsednika oziroma starejšega svetovalca Pastrovicchia, ki je sejo sklical, kakor tudi ni bilo po enega svetovalca iz vrst MSI, DSL in PLI. Glavni vzrok za te odsotnosti je očitno treba iskati v dejstvu, da ni bil dosežen sporazum glede človeka, ki naj bi nasledil Pastrovicchia. Kot beremo v že omenjeni tiskovni noti, se bo rajonski svet ponovno sestal v sredo, 12. t. m.
Pastrovicchia so odstavili na začetku tega leta zaradi »absolutne nedelavnosti«. Nezaupnico s takšno utemeljitvijo so tedaj podpisali vsi kolikor toliko redno sodelujoči svetovalci, razen demokristjanov. Za predseniško mesto se odtlej potegujejo predvsem tri stranke, in sicer KD, PSI in LpT, ki so sicer sestavljale dosedanjo večino. Socialisti kandidirajo svetovalca Brandolinija, listarji svetovalca Cando-ta, ki je že bil predsednik v prejšnji mandatni dobi, demok-ristjanski kandidat pa naj bi bil svetovalec Orsini, a kaže, da ne uživa soglasne podpore v svojih lastnih vrstah. In tako je zaradi nesoglasij med omenjenimi tremi strankami in celo med strujami v njih rajonski svet že pet mesecev brez glave in v popolni negibnosti.
Ta klavrni položaj v rajonskem svetu za Barkovlje, Greto in Rojan je včeraj ožigosala tržaška občinska svetovalka DSL Anamarija Kalc. V tiskovnem poročilu je napadla predvsem demokristjansko skupino, češ da se togo drži ozke strankarske logike, ki se je že neštetokrat izkazala za pogubno, zlasti v krajevnih skupnostih oziroma v rajonskih svetih. Kalčeva poudarja, da se stranke ne smejo lastiti vsega v političnem in sploh javnem življenju, kot se zdaj dogaja, in opozarja, da tudi redno delovanje krajevnih uprav sodi med pravice državljanov. Tržaška občinska svetovalka DSL nadalje predlaga, naj bi se rajonski sveti skušali odločneje približati civilni družbi s tem, da bi vzpostavili tesnejše vezi sodelovanja s krajevnimi društvi in združenji. V ta namen DSL predlaga, naj bi rajonski sveti' ustanovili uradne sezname združenj v posameznih rajonih oziroma okrožjih.
Na koncu naj zabeležimo še nekaj v zvezi z rabo slovenščine v rajonskem svetu za Barkovlje, Greto in Rojan. Tu je bila doslej ta raba zajamčena in redno je na seje prihajal tudi občinski tolmač. Kot so nam povedali nekateri tamkaj-šni rajonski svetovalci, pa tolmača na zadnjih treh zasedanjih ni bilo. Gre za tiho ukinjanje uveljavljene pravice?
Po sklepu upravnega sveta IACP
Obnovili bodo ljudske hiše v Ul. Vergerio
Pred dnevi se je sestal upravni svet Tržaške avtonomne ustanove za .ljudska stanovanja IACP, ki je sprejel vrsto pomembnih sklepov. Sklenili so, da bodo obnovili 37 stanovanj v hišah v Ul. Vergerio, obnovili so organih uslužbencev in sklenili prodati stanovanja, ki so državna last.
Za obnovo stanovanj v Ul. Vergerio (od št. 20 do št. 24) bodo potrosili 3 milijarde in 478 milijonov lir, od vsote bo 2 milijardi in 750 milijonov prispevala deželna uprava. Z obnovo bodo usposobili 2.130 kvadratnih metrov stanovanjske površine, odstranili pa bodo tudi arhitektonske pregrade. Z deli bodo pričeli jeseni.
Med pomembnimi sklepi je prav gotovo odločitev, da bo ustanova ponovno pričela s prodajo državnih stanovanj, ki so sedaj v njeni lasti. Več novosti pa bodo uvedli pri organizacij dela same ustanove. Predvidevajo, da bo nov organik štel 133 uslužbencev ter 26 uslužbencev, ki bodo ostali v ustanovi do upokojitve, nakar jih ne bodo nadomestili. Sedaj je v ustanovi zaposlenih 114 ljudi. Med novostmi velja omeniti modernizacijo nekaterih služb in uvedbo računalniškega sistema, ki bo povezan z ustanovo Insiel in bo omogočal sistematično in hitrejše ugotavljanje izplačil za stanarine. Reorganizirali pa bodo tudi ostale oddelke. Vse to je potrebno zato, da bo ustanova učinkoviteje delovala in da bo bolje odgovarjala sedanjim potrebam.
Na seji upravnega sveta IACP pa so sprejeli tudi nekaj manj pomembnih odločitev. Tako bodo obnovili streho ljudske hiše na Reški cesti in popravili nekatera stanovanja bivše Podporne ustanove za begunce. Za popravila stanovanj v Villi Carsii na Opčinah in v Ul. Santa Fosca so namenili 540 milijonov lir.
Sesljanski zaliv: ali ga je lastnik res že prodal?
Uslužbenka, ki je dogodek prijavila, je bila odstranjena
Nesramno in še nekaznovano spolno nadlegovanje v KZE
V TK Galeriji razstavlja Miljčan Silvij Pečarič
Ali je družba Fintour prodala Ses-jjanski zaliv? To je vprašanje, ki ga v interpelacij i devinsko-nabrežinskemu ?upanu Rinu Caldiju postavlja tamkajšnji svetovalec Zelene liste Alessandro ^gambati. Predstavnik naravovarstvenikov pravi, da se v krajevnih političnih in v gospodarskih krogih širi govorica, da je Ouirino Cardarelli prodal .Pijanski zaliv neki pomembni vsedr-Zavn družbi. Iz Rima pa je prišla vest, da je vlada v odgovoru skupini dežel-®h poslancev podčrtala nujnost, da Pbstojna deželna telesa takoj revidira-i° načrt za turistični razvoj Sesljanske-9a zaliva, ki ga je ministrstvo za kultne dobrine kot znano svoj čas zavrnilo.
Srečanje o novi ureditvi KZE
V dvorani Baroncini v Ul. Trento bo anes ob 17. uri javno srečanje o novi reditvi krajevnih zdravstvenih enot. a srečanju, ki ga prireja Club Rossel-n 'n ga bo vodil deželni odbornik za 0a^rt°vanje Gianfranco Carbone, odo sodelovali deželni odbornik za ravstvo Mario Brancati, vsedržavni “govorni za področje zdravstva v sončni stranki posl. Gabriele Ren-7r- ir Profesor administrativnega prava •l1 Tržaški univerzi Giovanni Verbari c uPravni koordinator tržaške KZE anco Zigrino.
Ženski odsek sindikata uslužbencev v javnih službah CGIL je včeraj seznanil javnost s primerom spolnega nadlegovanja dveh uslužbenk Krajevne zdravstvene enote, ki je toliko bolj zaskrbljujoč, ker je uprava KZE odstranila z delavnega mesta uslužbenko, ki je prijavila vso zadevo, medtem ko je »obtoženi« po tritedenskem prisilnem dopustu lahko mirno nadaljeval svoje delo.
Vsa zadeva naj bi trajala že več časa: eden od vodij službe naj bi nadlegoval uslužbenki s tem, da jima je nesramno razkazoval svojo skrito okončinico in vse svoje početje zabelil še z nedostojnimi frazami. Ta nesramnost naj bi se nadaljevala že leta in je obema ženskama povzročila velike nevšečnosti tako na delovnem mestu kot v družinskem krogu. Po zadnjem predrznem posegu vodje službe sta se uslužbenki odločili in ga prijavili upravi KZE.
Le-ta je takole ukrepala: takoj je odstranila z delovnega mesta uslužbenko, ki se je obrnila na upravo, moškega pa je poslala na prisilni dopust. Po tritedenskem dopustu se je ekshibicionist vrnil v službo, na isto delovno mesto.
Ob njegovi vrnitvi je med ostalimi uslužbenkami oddelka završalo. Iz solidarnosti do prizadetih kolegic so naslovile na upravo (točneje upravnemu koordinatorju, načelniku ekonomata in vodji službe) pismo, v katerem izražajo svojo zagrenjenost in zaskrbljenost zaradi ukrepa uprave, obenem pa tudi zahtevajo naj uprava poseže, da
V občinskih izpostavah bodo dajali potrdila o ticketih
(}ej.Pinjenci bodo lahko od pone-nj :Ga.dvignili potrdila, da so oprošče-dila	Peketov pri zdravilih. Potr-
“odo lahko dvignili v občinskih stavah in to do konca meseca. koje PRtrdilo bodo lahko šli vsi upodobi,1’ k* so prejeli na dom poseben h0v f®ent v katerem je zabeležen nji-jeii 'nančni položaj. Potrdilo so pre-do . S1 upokojenci, ki imajo pravico bodn GZPiačnih zdravil, morali pa ga bodo azati v občinski izpostavi, ko debeta d° Potrdilo, da so oproščeni
stvo^?aka občinska odbornica za skrb-°*3činqvlella pittoni je izjavila, da je r*atlčni uP.rava morala pregledati fi-Pravjr Ppložaj upokojencev, saj imajo ne prš do brezplačnih zdravil tisti, ki letno i?.®3!0 več kot 16 milijonov lir žetio' ,. Pa_22 milijonov, če zdržujejo Učno 1 m°ža. Ni torej šlo za avtoma-POtrdilo, kot se je to zgodilo feb-
ruarja, ko so dali vsem upokojencem, ki so imeli prej pravico do brezplačnih zdravil, novo potrdilo. Do sprememb je namreč prišlo po sprejetju novega zakona o zdravstvu, v Trstu pa so rešili položaj številnih upokojencev tako, da so februarja izdali potrdila vsem, ki so prejšnja leta dobivali zdravila brezplačno. Pozneje pa je morala Občina preveriti položaj vsakega posameznika in pri tem upoštevati vsedržavne normative. Vsekakor bodo stara potrdila veljavna do konca meseca, nakar bodo morali imeti upokojenci nova.
O problemu so obvestili upokojence tudi sindikalne organizacije, ki pozivajo vse, naj izpolnijo obrazce, ki jim jih je poslala Občina in naj z njimi in potrdilom o finančnem položaju gredo v občinske izpostave po potrdilo. Patronat INČA bo na razpolago upokojencem za vsa potrebna pojasnila.
bi se taki in podobni primeri ne nadaljevali.
Dobitniki pisma so posegli na delovnem mestu in skušali zmanjšati vso zadevo, obenem pa so pozvali osemnajst podpisnic pisma naj ne »dramatizirajo« dogodka, saj ni bila — konec koncev — »nobena uslužbenka posiljena«, funkcionarji pa ne morejo »kloniti izsiljevanju osebja«.
Če so se v preteklosti uslužbenke izognile prijavi podobnih dogodkov iz bojazni, da jim ne bi verjeli, oziroma da bi jih vodja službe diskriminiral na delovnem mestu, pa so tokrat prišle z besedo na dan, da bi obranile in zavarovale svoje žensko dostojanstvo. Zato zahtevajo takojšnjo odstranitev vodja službe s poverjenega delovnega mesta.
Kaj še reči o tem primeru? Ženski odsek sindikata uslužbencev v javnem sektorju CGIL zaključuje svoje tiskovno sporočilo z grenko ugotovitvijo, da so se ženske, ki so prijavile spolni delikt, že spet znašle na zatožni klopi.
Uprava Občine Dolina sporoča, da bo od jutri do srede, 12. junija na županstvu na ogled osnutek občinskega statuta, ki ga je izdelala posebna komisija občinskega sveta. Dokument bo na ogled med 9. in 12. uro. Občani bodo lahko posredovali občinski upravi pripombe in predloge.
V prostorih galerije Tržaške knjigarne so sinoči odprli jazstdvo del slikarja Silvija Pečariča iz Milj, ■-■ki se tokrat predstavlja tržaški publiki s svojimi geometričnimi liki, o katerih pravi sam, da predstavljajo kljub svoji abstraktnosti njegov osebni pogled na probleme in na svet, ki nas obkroža. To ni prva Pečaričeva samostojna razstava, saj je umetnik že razstavljal v Trstu in v drugih krajih. Pred približno letom dni pa smo si njegovo razstavo, ki je imela lep odmev med občinstvom, ogledali v galeriji v Miljah, kjer umetnik biva, kjer je že zelo
poznan in kjer se čuti tudi kot ustvarjalec v svojem ambientu.
Umetnika je udeležencem otvoritve razstave predstavil vodja galerije Franko Vecchiet, ki se je v glavnem držal tega, kar je že sam umetnik želel s svojimi slikami povedati. In sicer, da je dana možnost vsem, da si razstavljene slike razlagajo po svoje, neposredno torej, in da tako skozi ta lastna spoznanja sodoživljajo to, kar je želel umetnik povedati oz. izpovedati. Moto Pečariča je namreč, da je v vsakem izmed nas tudi delček umetnika, torej tudi določena sposobnost dojemanja slikarstva. »Slika je bolj resnična od besede. Rad vidim obiskovalce, ko si po svoje razlagajo in iščejo v mojih slikah to, kar sem želel tudi sam povedati. Če se njihova in moja mišljenja srečajo, sem seveda zelo srečen.«
Lep kulturni dogodek je z dvema skladbama za kitaro obogatil prof. Igor Starc, (a.l.J
Na sliki (foto Križmančič) včerajšnja otvoritev razstave Silvija Pečariča v Galeriji Tržaške knjigarne.
V Miljah Koprčan z avtom v morje
Pred restavracijo »Ai due leoni« v Miljah se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, ki bi lahko imela tragične posledice. Koprčan Enio Opassi je namreč iz še nepojasnjenih razlogov s svojim avtom zavozil naravnost v morje. Očividec je takoj poklical na pomoč gasilce in karabinjerje, Opassi pa se j e. na srečo sam izmuznil iz avtomobila, ki se je počasi potapljal. Z rešilcem RK so ga pripeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga takoj odslovili.
Mož, žena in nečak v nezavesti Zastrupitev ali pa kaj drugega?
Le pravočasen poseg gasilcev in karabinjerjev je včeraj rešil življenje tričlanski družini Lucano iz Skednja (Ul. Soncini 9), ki je tvegala zastrupitev. V večernih urah še ni bilo niti preiskovalcem jasno, kaj se je pravzaprav zgodilo v njihovem stanovanju in ali je za zastrupitev kriv plin, ali pokvarjena živila ali pa kaj drugega. Dejstvo je, da so bili 53-letni Claudio Lucano, njegova žena 48-letna Valeria Ghersi in njun nečak 16-letni Mauro Lucano ob prihodu reševalcev že v nezavesti.
Pripeljali so jih takoj v glavno bolnišnico, kjer pa se je po ustreznem posegu zdravnikov kmalu vse srečno končalo. Preiskavo o tem še nepojasnjenem dogodku vodijo škedenjski karabinjerji, z zadevo pa se, kot rečeno, ukvarjajo tudi gasilci.
Z motorjem silovito v tovornjak
V Ul. Flavia se je včeraj zgodaj popoldne pripetila prometna nesreča, v kateri se je precej hudo ranil 29-letni Giorgio Grison, stanujoč v Ul. Forti 1. Mladenič se je peljal proti Miljam, ko je iz še nepojasnjenih vzrokov trčil v tovornjak, ki je vozil v nasprotno smer. Grison je obležal na asfaltu v mlaki krvi. Z rešilcem Rdečega križa so ga nemudoma pripeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so mu ugotovili več udarcev in več zlomov. Zdraviti se bo moral več mesecev. Vzroke prometne nesreče raziskujejo miljski karabinjerji.
V Podlonjerju uspela razstava domačih vin
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union iz Podlonjerja je prejšnji konec tedna priredila tradicionalno že XIII. razstavo domačih vin. Na njej so sodelovali skoraj vsi vinogradniki tega svetoivanskega okraja, saj je bilo predstavljenih kar devetindvajset vzorcev vina. Komisija je med temi zbrala petnajst vzorcev in sicer osem belih in sedem rdečih vin. V soboto zvečer je bilo nagrajevanje vinogradnikov-razstavljalcev (na sliki). Za belo vino je prvo nagrado prejel Edi Černigoj, drugo Salvatore Colino, tretjo pa Erminio Sudič. Za rdeča vina je prva nagrada pripadla Pinotu Čeparju, drugo je prejel Gianni Čač, tretjo pa Mario Zoch. Lepo vreme je privabilo veliko število obiskovalcev, posebno ljubiteljev domače kapljice, ki je v Podlonjerju dobro poznana- Seveda niso manjkale tudi razne dobre jedi in slaščice, ki so jih pripravile pridne Podlonjerke.
Tekst in ioto Mario Magajna
Danes, 7. junija 1991, bo gost slovenske komisije PSI član predsedstva Republike Slovenije
CIRIL ZLOBEC
Na sedežu Federacije v Trstu - Ul. Trento 1 - bo ob 19. uri govoril o položaju v Sloveniji s posebnim ozirom na zadnja dogajanja.
Vljudno vabljeni!
		
gledališča		včeraj - danes
GLEDALIŠČE VERDI
V	petek, 14. t. m., otvoritev Festivala operete s Straussovo »DUNAJSKA KRI«. Dirigent Uwe Theimer. V glavnih vlogah Daniela Mazzucato, Alessandra Ruf-fini, Sabina Macculi, Elio Pandolfi in Marco Camastra.
Predprodaja vstopnic do 19. t. m. za predstave, ki bodo 14., 15., 18., 20., 22., 23. in 25. t. m. pri blagajni gledališča Verdi (zaprta ob ponedeljkih).
V	sredo, 24. julija, ob 18. uri bo v gledališču Verdi nastopila znana francoska pevka JULIETTE GRECO.
Jesenska simfonična sezona 1991
Pri blagajni gledališča Verdi je v teku do 30. junija vpisovanje abonmajev za reda A in S.
GLEDALIŠČE ROSSETTI V soboto, 15. t. m., ob 20.30 bo Societa Ginnastica Triestina predstavila zaključno prireditev BALETNI KONCERT.
razstave
V	TK galeriji bo danes, ob 18. uri otvoritev razstave slikarja SILVIJA PEČARIČA.
V	galeriji Bassanese (Trg Giotti 8) bo v torek, 11. t. m., ob 18. uri otvoritev rasztave slikarke ESTHER PERCAL.
V	tržaški občinski galeriji je na ooled razstava slikarja Corrada DAMIA-NIJA.
V	Krožku zavarovalnice Generali v
Drevoredu XX septembra 1 (I. nad.) je na ogled razstava slikarke MARION WULZ.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, bo do 13. t. m. na ogled razstava slikarke FLAVIE VENTOLA z naslovom »Moja Finska«. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih in nedeljah 11-13 (ob ponedeljkih zaprto).
V	beneški hiši v Miljah, Calle Ober-dan, bo do 13. t. m. na ogled razstava slikarja BRUNA SACCHETTA. Urnik: 18-20, ob praznikih in nedeljah 11-13.
V	galeriji Rettori Tribbio 2, Ul. delle Beccherie 7/1, bo do 14. t. m. na ogled-razstava slikarja MIMMA ALFARONA. Urnik: 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob nedeljah in praznikih 11-13 (ob ponedeljkih zaprto).
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu bodo od 14. do 29. t. m. razstavljena ročno barvana platna in svile. Razstavljene izdelke so pripravile obiskovalke tečaja, katerega je organiziralo Združenje obrtnikov iz Trsta.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita bodo v ponedeljek, 10. t. m., ob
18.30	odprli razstavo MASSIMA NAVARRA.
V	galeriji Studio Tommaseo - Ul. del
Monte 2/1 - bodo jutri, 8. t.m. , ob 18.30 odprli razstavo slikarja Silvestra LODI-JA. Na ogled bo do 6. julija od torka do sobote od 17. do 20. ure.
Ob rojstvu malega
GREGORJA
se veseli s srečnima staršema
MPZ V. Mirk iz Proseka -Kontovela
Danes, PETEK, 7. junija 1991
ROBERT
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.35 - Luna vzide ob
I.	43 in zatone ob 15.02.
Jutri, SOBOTA, 8. junija 1991
MEDARD
PLIMOVANJE DANES: ob 1.14 najnižja -26 cm, ob 6.56 najvišja 1 cm, ob
II.	38 najnižja -15 cm, ob 18.35 najvišja 42 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,2 stopinje, zračni tlak 1015,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 90-odstotna, dežja je padlo 1,4'mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, tempertura morja 17,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Maria Degrassi in Michelle Maggiorino.
UMRLI SO: 76-letni Settimio Visintin, 81-letna Anselma Feriancic, 79-Ietna Ele-na Ladic, 70-Ietna Cesarina Petrina, 89-letna Teresa Bianca Visentin vd. Tauri-an, 48-letni Guerrino Brajnik, 75-letna Amalia Sestan, 90-letni Guido Giraldi, 87-letna Maria Dall'0.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. junija 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Milje, Mazzinijev drevored 1.
PROSEK (tel. 225141-225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Ul. Dante 7, Milje, Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141-225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 (tel. 630213).
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
šolske vesti
Osnovna šola na Proseku vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 8. t.m., ob 10. uri v prostorih Kulturnega doma na Proseku. Vabljeni starši, sorodniki in prijatelji mladine!
Otroci in vzgojiteljice iz otroškega vrtca na Proseku vabijo na razstavo, ki bo v nedeljo, 9. t. m., ob 9. do 12. ure ter od 15. do 18. ure. Toplo vabljeni!
1’ FESTA HAPPT DAT
na športnem igrišču ŠD Sokol v Nabrežini
G<a6beno mdnjgo
danes, 7. t.m.,
jutri, 8. t. m.,
nedelja, 9. t. m.,
Spored:
ob 20. uri srečanje na temo (svetlo bo jutri):
Važnost pečenih piščancev v Združeni Evropi Spregovorila bosta: dison. Malalan dison. Devetak
ob 20.30 ples z ansamblom Happy day ob 20. uri ples z ansamblom Happy day
ob 22. uri pavza
ob 22.35 (čirka) koncert kantavtorja Francija Blaškoviča Mens sana in malvasia istriana"
ob 17. uri finalni del turnirja "Jadran" v minibasketu ob 19.30 koncert tržaške folk skupine "Zigozaina" ob 20.30 ples z ansamblom Happy day
ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30
oredstavitev in ples z novo skupino E POI BASTA ...
TMBakr«.
UL. SV. FRANČIŠKA 20
Tržaški oktet
prireja
KONCERT OB 20-LETNICI USTANOVITVE
v petek, 7. junija, ob 20.30 v gledališču Miela Reina v Trstu. (Dom pristaniških delavcev).
Umetniški vodja - Aleksandra Pertot Beseda ob jubileju - Janko Ban." Predprodaja vstopnic pri blagajni dve uri pred pričetkom koncerta.
Vabljeni!
razne prireditve
koncerti
izleti
SPDT - Trst organizira v nedeljo, 9. n. avtobusni izlet v Tipano (Beneška lovenija) ob 20. srečanju vseh slovenjih planincev. Odhod ob 7. uri izpred idnjiske palače in ob 7.20 izpred trgovi-= Terčon v Sesljanu. Vpisovanje v ura-u ZSŠDI, informacije po tel. 766239.
kino
Društvo Slovencev miljske občine
priredi VESELICO v Slovenskem centru v Ul. D' Annunzio 62 jutri, 8. t. m., ob 18. uri. Sodelujejo: vrtec, osnovna šola in Glasbena matica, gostje otroški pevski zbor od Domja pod vodstvom Suzane Žerjal. Vabljeni!
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 8. t. m. na PIKNIK, ki bo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Naši gostje bodo tudi mladi prijatelji iz Ljubljane. V primeru slabega vremena bo družabnost v klubskih prostorih. Začetek ob 18.30.
KD F. Venturini priredi ŠAGRO NA KRMENKI. Jutri, 8. t.m. od 20. ure dalje ples z ansamblom Taims, v nedeljo, 9. t.m., ob 16. uri kulturni program: sodelujejo Godba na pihala iz Ricmanj, TFS Stu ledi, ansambel. Venturini ter Tonca in Vanka, od 20. ure dalje ples z ansamblom Pomlad, v ponedeljek, 10. t.m., od 20. ure dalje ples z ansamblom Primorski fantje.
ŠD Mladina - baletni odsek priredi jutri, 8. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 9. t.m., ob 18.30 ZAKLJUČNI LETNI NASTOP v Domu A. Sirk v Križu. Vabljeni!
Pevski zbori Vesela pomlad vabijo na jubiljeni 10. PRAZNIK MLADIH PEVCEV v Finžgarjevem domu na Opčinah. Jutri, 8. t. m. bo ob 20. uri pevski koncert ob 10 - letnici OPZ Vesela pomlad z nastopom OPZ Zvonček z Repentabra in domačih pevskih zborov. V nedeljo, 9. t. m. pa se bo ob 16. uri odvijala kulturno -zabavna prireditev na prostem. Sodelovali bodo MePZ Primorec Tabor, MePZ Sv. Jernej, MePZ in ŽPZ Tabor, otroška folklorna skupina iz Trebč, ansambel Taims ter fantovska voklano instrumentalna skupina in zbori Vesela pomlad. Poseben gost bo znani voditelj oddaj domače zabavne glasbe na televiziji Slovenija Boris Kopitar. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek in dobro domačo kapljico.
SKD Igo Gruden - Nabrežina - 10 LET BREZ RADOVIČA, slavnostni govornik Miroslav Košuta, nastopata: dekliški pevski zbor I. Gruden in moški pevski zbor I. Gruden. V nedeljo, 9. t. m., ob 18. uri v Nabrežini - dvorana KD I. Gruden.
Ravnateljstvo nižje srednje šole F. Levstik s Proseka in amaterski oder J. Štoka vabita na KULTURNO PREDSTAVO, ki bo v Kulturnem domu na Proseku v sredo, 12. t. m., ob 20. uri za zaključek šolskega leta 1990/91.
ZSKD prireja v torek, 11. t. m., ob 20.30
v Gregočičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu okroglo mizo na temo: KULTURA IN INSTITUCIJE: FINANSIRANJE DEJAVNOSTI IN ZAKON ZA MEJNA OBMOČJA. Na skupni razgovor so povabili senatorja Spetiča, deželna odbornika Rinaldija in Antoninija, deželne svetovalce Brezigarja, Budina, Tersar-ja in Wehrenfenniga ter predsednika SKGZ Palčiča in SSK Ferletičevo.
V barkovljanskem društvu, Ul. Cerre-to 12 bo predaval prof. Jože Pirjevec na temo: NEKATERA VPRAŠANJA V ZVEZI Z OF IN TITOVO JUGOSLAVIJO v petek, 14. t. m., ob 20. uri.
V baziliki sv. Silvestra v Trstu bo v
nedeljek, 10. t. m., ob 20.30 koncert upine Camerata Triestina. Na progra-i Vivaldi in Mozart. Vstop prost.
ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 Ro-
sencrantz e Guildenstern sono morti,
r. Tom Stoppard.
EKCELSIOR - 18.45, 22.15 Attenti al lad-
ro, r. Michael Lindsayhogg, i. John , Malkovich, Andie Mac Dowell. EXCELSIOR AZZURRA - 18.45, 22.00 II portaborse, r. Daniele Luchetti, i. Nanni Moretti, Silvio Orlando. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 L'ultima Africa.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Agulla nera, i. Jean Claude Van Damme, Sho Kosugi.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 A letto con Madonna, □
NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Io e zio Buck.
MIGNON - 16.30, 22.15 Sirene, i. Cher, Bob Hoskins, Winona Ryder.
EDEN - 15.30, 22.00 L'infermiera e l'a-nalista, porn./D D
CAPITOL - 17.45, 22.10 Risvegli, i. Robert De Niro.
LUMIERE - 18.00, 22.15 Bix, r. Pupi Avali.
ALCIONE - 17.30, 22.10 Storie di amore e infedelta, i. Woody Allen, Bette Midler.
RADIO - 15.30, 21.30 Sovraeccitazione carnale.porn., D D
Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom D D
prispevki
Marjan Žerjul daruje 50.000 lir za KD Jože Rapotec.
■ V počastitev spomina dragega in priljubljenega Silvija Kobala, prispeva Ema Kerševan 20.000 lir za Zadružni center za sodialno dejavnost.
Ob 20. obletnici smrti drage mame Justine daruje Rado Stranj 100.000 lir za MPZ Valentin Vodnik.
Ob pogrebu none Angele Guštin daruje družina Guštin 100.000 lir za repenta-brsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Angele Guštin darujejo družine Purič (Repen 57) 20.000 lir, Slapnik (Repen 19) 20.000 lir, Škabar (Repen 74) 15.000 lir, Milič (Repen 49)
15.000	lir, Križman (Repen 128) 15.000 lir, Purič (Repen 13) 15.000 lir, Bertolino (Repen 29) 10.000 lir, Škabar (Repen 4) 10.000 lir, Škabar (Repen 18) 15.000 lir, Hmeljak (Repen 77) 10.000 lir, Škabar (Repen 39)
10.000	lir in Škabar (Repen 45) 10.000 lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Ane in Staneta Križman daruje družina Russian (Repen 98) 30.000 lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Stanota Križmana in Angele Guštin daruje družina Hrovatič (Col 40) 20.000 lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Stanota Križmana daruje družina Škabar (Col 40)
10.000	lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Silvija Kobala daruje Nadja Kriščak 30.000 lir za Dijaško matico.
Ob 20. obletnici tragične smrti Justine Stranj daruje Ljuba Stranj 30.000 lir za KD Valentin Vodnik, 30.000 lir za dolinsko cerkev in 40.000 lir za Pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob Laure Pertot darujeta Sergij in Alda 20.000 lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na drago mamo Ivanko darujeta Bogomila in Albert Doljak 100.000 lir za Vaško skupnost Praprot.
V	spomin na Ivanko Lupine in Franca Maligoja darujeta Judita in Boris Kariž
100.000	lir za Sklad Mitje Čuka.
Franc in Cveta Malalan darujeta
50.000	lir za popravilo spomenika NOB na Opčinah in 50.000 lir za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah.
V	spomin na Ladija Baka darujeta Savina in Livio Malalan ( Trebče 65) 15.000 lir za VZPI Trebče in 15.000 lir za opremo Ljudskega doma v Trebčah.
Godbeno društvo Prosek in pevski zbor V. Mirk
vas vabita na
KULTURNO - TURISTIČNO PRIREDITEV
jutri, 8. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
Program: koncert MePZ Zdravilišče Dobrna, dirigent Milica Hrovatič, predstavitev zdravilišča in turističnega kraja Dobrna, žrebanje turističnih nagrad ter razstava in degustacija narodnih jedi in štajerskih vin.
Vljudno vabljeni
razna obvestila
KD Lipa organizira v nedeljo, 9. t.m. sprehod v Lipico z ogledom ČERNIGOJEVE GALERIJE. Zbirališče pri Kalu ob 9. uri. Kosilo iz nahrbtnika.
Vodstvo gorske kolonije v Comegli-ansu sporoča, da ima še nekaj prostorov v koloniji za dečke in deklice od 5 do 16 let starosti. Pojasnila dobite na tel. št. 43194 ali 764288 po 21. uri ter na sedežu Slovenske vincencijeve konference v Trstu, Ul. S. Nicold 31 od ponedeljka 10. do četrteka, 13. t. m. od 17. do 21. ure osebno ali po tel. št. 68762 ter v Gorici ne tel. št. 530924 po kosilu.
ZSKD obvešča, da bo danes, 7. t. m. urad v Trstu zaprt ob priložnosti srečanja predsednikov in tajnikov kulturnih društev na Opčinah.
Foto krožek Trst 80 sporoča, da bo v petek, 21. t. m. v Gregoričevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Dnevni red: predsedniško poročilo, tajniško in blagajniško poročilo, volitve novega odbora in razno.
mali oglasi
»II EDI MOBILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
PROFESORICA nudi privatne lekcije v mesecu avgustu kot priprave -na popravne izpite. Telefonirati do 20. t.m. zaradi evidence in odsotnosti v juliju na tel. št. 728601 od 14. do 20. ure.
PAR, oba domačina, išče stanovanje v najem, ne v mestu. Tel. na št. 213164 v večernih urah.
ŠTUDENTA fant in dekle iz Piemonta s skoraj končanim študijem iščeta stanovanje. Telefon 226618.
IŠČEMO vajenko za sezonsko delo. Tel. 410259 ob večernih urah.
IŠČEMO žensko za čiščenje stopnišča v stanovanjskem bloku dvakrat mesečno po eno uro. Tel. od 13. do 15. ure ali ud 20. ure dalje na tel. št. (0481) 533908.
TUJE predstavištvo išče v Trstu za svojega direktorja trosobno opremljeno stanovanje 'uso foresteria". Tel. na št. 362014 med 8. in 16. uro.
DNE 11. maja je bil pred trgovino jestvin Kukanja v Nabrežini zamenjan dežnik. Tel. 200347.
PRODAM zasedeno hišo v Lonjerju * * * * v dobrem stanju. Cena 35.000.000 lir. Tel-910148 od 12. do 14. ure.
MOTOR BMW R80GS letnik 84 prodam. Telefonirati ob večernih urah 201172-
PRODAM Fiat 500L v zelo dobrem stanju. Telefonirati 226274.
PRODAM nov Y10 fire 1000, 1.400 km dobljen na televizijski oddaji za
10.200.000	lir. Tel ob urah obedov na št. 212522.
PRODAM čisto novo enciklopedijo deset knjig Gnida sanitaria ter nov žensk1 plašč št. 50. Tel. 725343 v popoldanski11 urah.
PONUJA se varuška za junij. Tel. 51' 310165.
V	ŠTANDREŽU je odprl osmico Stanko
Marušič. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek.	„
V	DOBERDOBU pri Dacevih, Jezerska točimo belo in črno vino.
OSMICO je odprl Boris Lavriha - Dolin3 233. Toči belo in črno vino.
ALDO KOVAČ je pri cerkvi v Doberdo; bu odprl osmico. Z vinom nudi tud1 domač prigrizek.
V	SAMATORCI št. 20 ima Colja odprt0
osmico.	.
OSMICO ima odprto Kukanja v Devišč1" ni št.l.
OSMICO sta odprla Zoran in Ervina Ricmanjih št. 85.
V	BOLJUNCU se je izgubil v sobot0 nemški ovčar črne dlake, ki odgovafl na ime Dogi. Tel. 228462.
RIBOGOJNICA ZOBEC iz Boljun03 nudi odlične žive salmonirane postr i Urnik prodaje vsak petek in soboto
8.30	do 12. ure.
menjalnica
6. 6. 1991
a
TUJE VALUTE
Grška drahma .
FIXING BANKOVCI MILAN	TRST		TUJE VALUTE
1298,85	1250.--	Japonski jen 	
740,47	733.—	Švicarski frank	
218,72	216,—	Avstrijski šiling	
657,48	650.	Norveška krona	
36,014	35.—	Švedska krona 	
2195,30	2160,—	Portugalski eskudo .
1982,—	1960,-	Španska peseta 	
192,79	188. -	Avstralski dolar	
6,756	6,80	Jugoslov. dinar 	
1134,65	1050,-	ECU	
FIXING BANKOyCl MILAN TRT‘
9.
1L984	\\
982,10	920
		
		—II
Koncert bo na stadionu za Bežigradom v Ljubljani
Bob Dylan v ponedeljek prvič nastopi v Sloveniji
	
	i j||
	
Le nekaj dni nas loči od najbolj Pričakovanega koncerta zadnjih let v Sloveniji. Na ljubljanskem štadionu ?a Bežigradom bo v ponedeljek zve-Cer nastopil Bob Dylan, živa legenda svetovne avtorske pesmi.
.Robert Allen Zimmerman (to je Negovo pravo ime) se je rodil 24. r®aja 1941. leta v mestecu Duluth v državi Minnesota. Po dokončanem študiju se je zaljubil v Guthriejeve '°lk pesmi in ko jezvedel, da je nje-9°v idol ležal hudo bolan v bolnišni-y' se je nemudoma podal v New jj^rk. Po srečanju z Woodyjem Gut-rriejem se ni več vrnil domov, pa pa 6 je posvetil glasbi. Začel je z nasto-P^njem v raznih folk klubih v Greenih Villageju in studiosih, kjer se je ječal z glasbenim producentom Co-hinbie Records Johnom Hammon-
dom.
Februarja leta 1962 je izšla njegova prva plošča Bob Dylan, na kateri sta poleg številnih folk klasikov tudi dve njegovi pesmi. Kljub temu, da je v prvem letu prodal le 5.000 izvodov, so producent stavili nanj.V istem letu je Dylan napisal pesmi, kot so Blo-win' in The Wind, Masters of War in Talkin' World War III blues, ki so postale, skupaj z njegovimi kasnejšimi pesmimi, sestavni del beat generacije in študentskih gibanj tako v ZDA kot v Evropi in drugod po svetu.
V skoraj tridesetletni karieri je Bob Dylan izdal preko trideset albumov. V začetnih je objavil svojenaj-bolj globoke in uspele pesmi - mnoge bi lahko kar imenovali poezije. Leta 1965 je povsem spremenil svoj glasbeni slog in povsem opustil folk za dokaj izrazito rock glasbeno spremljavo. Po hudi nesreči z motorjem je v njegovi glasbi prevladalo intimno in mistično obdobje, v katerem se je približal krščanstvu, v zadnjih letih pa se je zopet lotil velikih socialnih problemov. Dylanovo glasbo bi skratka res lahko označili kot glasbo za vse čase in okuse.
Kljub vsemu temu pa ostaja Dylan še vedno znan in priljubljen predvsem zaradi uspešnic prvega obdobja, ki so postale - tudi proti avtorjevi volji - himne več generacij in v katerih se je prepoznavalo veliko ljudi. Čeprav v zadnjih letih Dylan ni povedal nič bistveno novega in čeprav ni pravi odrski maček, si velja njegov nastop ogledati, tudi v upanju, da bo njegov prvi koncert v Sloveniji pomenil novost.
Ponedeljkovo praznovanje petdesetletnika se bo začelo že ob 17. uri. Kot prvi bodo na oder stopili člani skupine Martin Krpan, katerim bo sledil slovenski kantavtor Tomaž Do-micelj. Dylan bo svoj nastop pričel približno ob 21. uri. Na razpolago je še nekaj vstopnic, ki jih lahko dobite v vseh Kompasovih poslovalnicah.
ALEŠ VVALTRITSCH
sklad mitje čuka
jelka Cvelbar
Poletje končno pred nami!
Pouka je konec; neglede na to, če se bodo naši otroci vrnili še za en dan ali dva v šolo, če bodo imeli ob koncu mašo ali ne, se je šolsko leto praktično že končalo. Se nekaj mučnih, truda polnih dni čaka tiste, ki imajo zaključne ali zrelostne izpite, ostali pa že načrtujejo svoje brezdelje ali predanost svojim konjičkom.
Tudi starši počasi začenjajo razmišljati o počitnicah. Kam z otroki, ko bomo še v službi, kam na počitnice, ko bomo tudi sami deležni dopusta? Vsekakor morda ne bo odveč, če bomo starši pomislili, ob dejstvu, da bodo naši otroci po več ur doma in včasih tudi brez varstva, ali so doma res varni.
Zamislimo se v stvari in snovi, ki polnijo naša stanovanja. Alkohol je sredstvo, ki je zelo značilno za naša gospodinjstva. Že zelo majhne količine lahko majhne otroke zastrupijo. Včasih je zelo škodljivo tudi samo vdihovanje alkoholnih hlapov. Kaj storiti, če se po nesreči otrok zasturpi z alkoholom?
Otroku moramo dati piti veliko vode. Po možnosti moramo povzročiti bruhanje, vsekakor pq otroka odpeljemo v bolnišnico.
Take nesreče pa je vsekakor bolje preprečevati kakor pa zdraviti. Zato je najbolje, če dobro zapiramo omarice, v katerih so alkoholne tekočine ali jih celo zaklepamo. Nikoli ne puščajmo ostankov alkoholnih tekočin na mizi ali otroku dostopnem mestu - posebej ne v času počitnic, ko smo bolj sproščeni.
Povsod so navzoče že tudi miniba-terije. Tiste, ki so prej podobne gumbu kot bateriji. V takih je živo srebro -snov, ki lahko povzroči otroku nepopravljive možganske poškodbe. Kisline, ki jih vsebuje naš želodec, lahko prežrejo tanko kovinsko plast, iz katere je baterijski plašč in živo srebro lahko prosto uhaja iz baterijske celice.
Če se torej zgodi, da je vaš otrok pogoltnil tako baterijsko celico, takoj
poskusite povzročiti pri njem bruhanje. Vsekakor pa mora otrok nemudoma v bolnišnico!
Tam bodo najprej rentgensko ugotovili, kam je baterija zašla, nato bodo ukrepali.
In kako preprečiti nesrečo? Ne puščajte baterij naokoli. Pri tistih napravah pa, ki potrebujejo za svoje delovanje take »gumbne« baterije, preverite, da se prostorček za nameščanje baterije ne odpira z lahkoto.
Po domovih je veliko zdravil. Tudi ko odhajamo na počitnice, ne moremo brez njih. Krema za nos, za suho kožo, za zlato žilo, proti pikom žuželk, za temnejšo kožo... Tableta za apetit, proti glavobolu, za spanje, proti občutku lakote, za hujšanje, proti vročini, anti baby, proti alergiji - tej ali oni ... In še vrsta dodatkov, brez katerih ne moremo, četudi smo na počitnicah.
Večina zdravil je strupenih. Za otroke je njihov strup še toliko hujši, ker učinkuje na manjši in šibkejši organizem veliko siloviteje in zato porazne-je. Zdravila lahko priazdenejo delovanje srca, pljuč, jeter, možganov, živčevja in vseh drugih organov.
V primeru, da otrok zaužije zdravilo, moramo takoj poklicati prvo pomoč, jim sporočiti, katero zdravilo je otrok zaužil, količino tega, kar je zaužit in starost otroka. Za tem se moramo strogo držati zdravnikovih navodil. V primeru, da ne vemo, kaj je otrok zaužil, moramo s seboj v bolnišnico vzeti tudi izbljuvek.
Dognano je, da pride do največjega odstotka zastrupitev otrok prav zaradi zdravil. Zato bodimo zelo previdni: nikoli ne puščajmo zdravil na dosegu otrokove roke, marveč jih zaklepajmo, da bodo otrokom nedostopna. Kajti mnoga zdravila se otroku kažejo kot mični bomboni, ki kar vabijo, naj ga otrok poje. Poleg tega pa otroci zelo radi posnemajo odrasle.
Tudi rastline so lahko otrokom vir poškodb. Mnoge rastline v celoti, pri drugih pa le listi, morda plod ali le
seme vsebujejo strupene snovi ali vsaj take snovi, ki povzročajo vnetje. Gre lahko za rastline, ki jih gojimo na prostem, kot za one, ki se bohotijo -vf hiši.	't
Če pride do zastrupitve z rastlinami, potem je najbolje, da takoj pokličemo prvo pomoč in kot pri zdravilih skušamo najbolj natančno povedati zdravniku, kaj je otrok zaužil, (katero rastlino ali njen del), količino zaužitega in starost otroka. V primeru, da nam rastlina ni poznana, jo skušamo čim bolj natančno opisati, in dele rastline nesemo s seboj k zdravniku v bolnišnico. Prav tako moramo vzeti s seboj izbljuvek, če je otrok bruhal.
In kako preprečiti vse to? Skoraj vse sobne rastline so več ali manj otrokom škodljive, zato jih skušamo imeti na otroku nedostopnem mestu.
Na prostem pa moramo znati ločevati, katere rastline so strupene in katere neškodljive. To pa lahko storimo le, če se znova - morebiti samo s pomočjo knjig - nekoliko bolj približamo naravi.
Tudi škropiva, s katerimi rastline zavarujemo pred škodljivci, lahko zastrupijo naše otroke. Pri teh ni nujno, da jih otrok zaužije. Nekatere snovi zastrupljajo že skozi kožo. V primeru nesreče moramo takoj poklicati prvo pomoč, imeti pri sebi ovoj strupa proti rastlinskim škodljivcem, ki je zastur-pitev povzročil in navesti čimbolj natančno vse elemente, ki jih sredstvo vsebuje.
Preprečimo pa take nesreče s tem, da namesto strupov uporabljamo proti rastlinskim škodljivcem domača sredstva, taka, ki so jih rade imele naše babice ali ki jih priporoča stoletna pratika.
Ostalega se čimprej rešimo!
Morda bo na vrtnici nekaj uši, naš otrok pa bo zato morebiti preživel nekaj dni manj v bolnišnici.
Poleg opisanega so še strupi, ki so pretežno v naših stanovanjih. O tem prihodnjič.
Cr
	
današnji televizijski in radijski spovedi


illllilliiili
Ot RAI 1		4T rai 2	|	^ RAI 3	|	TV Slovenija 1		P5 TV Koper
al Piacere
InT 'vruuaino: uno maiuna .15 Nad.: Five Mile Creek }} 00 Dnevnik
°5 Nanizanka: La signora n „ in giallo H-00 Dnevnik
°5 Varieteja: Occhio biglietto,12.30 ,, Rai 1 Unn L)nevnik
14	Kvarkov svet
15	3n !z°braževalna oddaja "iO Šport: kolesarska dirka
17 cr Odprti prostor
I8ns ?nevnik
Ig 5 šport: Giroscopio
3 Dokumentarec: Trideset Ig let naše zgodovine
Almanah, vreme in 2g . dnevnik
u Film: I figli del capitano Grant (pust., VB 1962, r. Robert Stevenson, i.
22.1S	HaVley Mills)
2? n« Iribuna referenduma 23-c dnevnik
Aktualno: Državljani in q. zakon
0,4q Nočni dnevnik
Rubrika: Mezzanotte e 0.55 ^rntorni
izobraževalna oddaja
7.00	Nanizanki:	Punky
Brewster inLassie 7.50 Otroška oddaja
8.20	Nan.: Carpool
9.55	Angleščina in francoščina
10.25	Nadaljevanke: Destini,
11.30	La padroncina,
12.10	La clinica della Foresta Nera
13.00	Dnevnik, 13.15 Dioge-nes in Gospodarstvo
13.30	Rubrika o medicini
13.45	Nadaljevanki: Beautiful,
14.15	Cluando si ama
15.15. Film: Maffiosi di mezza tacca e una governante dritta (kom., ZDA 1972)
17.00	Kratke vesti
17.05 Rubrika o košarki
17.20	Rubrika: Videocomic
17.30	Nanizanka: Alf
18.00	Zabavna oddaja: TGX
18.20	Šport in Rock Cafe
18.45	Nanizanka: Hill Street
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: Serata d'onore
22.30	Nagrade Globo d'oro
23.15	Dnevnik - Pegaz, Dosje,
vreme in horoskop 0.10 Filmske novosti 0.20 Film: Uomini selvaggi (vestern, ZDA 1972, r. Blake Echvards)
11.00	Šport: EP v motonavti-	8.50
ki, 12.00 mednarodno	9.00
francosko prvenstvo v tenisu
14.00	Deželne vesti	9.30
14.30	Dnevnik
14.40	Šport: mednarodno	10.15
francosko prvenstvo v	15.10
tenisu, svetovno prven-	15.20
stvo v bilijardu, boks,	16.25
plavanje
18.30	Tuji dnevniki in TV
(vodi Giancesare Fles-	17.55
ca)	18.00
18.45	Športna rubrika: Derby 18.05
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti	18.30
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto
di pili	19.10
20.25 Aktualno: Barbatova	19.15
razglednica	19.30
20.30	Aktualno: Dan na pretu- 19.59
ri	20.20
22.30	Večerni dnevnik
22.35 Variete: Blob. Di tutto
di piu	21.15
23.00	Aktualno: Pogumni sod-	22.10
niki - Felice Casson	22.30
(vodi Sandra Bonsanti)
23.40	Nočni dnevnik
0.25 Gospodarski tednik in
0.55 Košarka: Italija-Jugosla-
vija	0.50
Video strani Mozaik. Otroška nanizanka: Sorodniki iz La-zin
Nadaljevanka: Velik zasuk
Video strani Video strani Mozaik: Tednik (pon) Sova (pon.) vmes nanizanki Vi ste pa najbrž njen mož in Taggart Poslovne informacije Dnevnik
Mozaik: Glasbeni portreti - Arsen Dedič Spored za otroke in mlade. Nadaljevanka: Hči morskih valov Risanka TV okno
Dnevnik in vreme Zrcalo tedna Dokumentarna oddaja: Razglednice Clivea Jamesa
Nanizanka: V Cityju Dnevnik in vreme Nočni program Sova, vmes nanizanka Dragi John, film Hiša na sipini (dram., Fr. 1987, r. M. Mees) in Skrivni variete Video strani
16.00
18.30 18.45 19.00 19.25
19.30
20.10
20.30
21.30
22.20
22.30
Športni pregled Oddaja v slovenščini Odprta meja TVD Stičišče Video agenda Otroška oddaja: Lanter-na magica in risanke Dokumentarec: Zgodovina fotografije Nadaljevanka: Le av-venture di Charles Dickens - II ricordo di Mary
Nanizanka: Fantasilan-dia
TVD Novice Rubrika o športu
Hfe' TV Slovenija 2
12.00	Tenis: moški polfinale francoskega MP
17.30	Regionalni programi, Studio Maribor: Tele 'M
18.25	Košarka: Italija - Jugoslavija
20.00	Žarišče
20.30	Koncert simofoničnega orkestra Slovenske filharmonije
21.20	Tenis: moški polfinale francoskega MP
22.20	Videonoč
2.20	Vutel
8.3q p-?n" La fami9lia BradY £um: La rosa nera (pust., ®A 1950, r. Henry Hat-uaway, i. Tyrone Power,
IO.25	Prs°n VVelles)
U.45 pLrika: Gente comune kviza: II pranzo e servito,
12.55	p35 Tris
I3.20	Tanale 5 News
kviza: O.K. II prezzo e Riusto!, 14.20 II gioco del-]5.05 PpPPie
f^tualno: Agenzia ma-pmoniale, 15.35 Ti 16.qq j®10- parliamone
otroški variete: Bim
18.15	P®1 bam in risanke
18,45	r,apizanka: I Robinson
Vlza: II gioco dei nove, ra moglie e marito,
C;ne'301 v™1'5
^8-40 vTiScaa 1® uotizia
„ T-eteia: R gioco dei gi-■ 1 (vodita Lino in Ro-„ dpna Banfi), 22.45 Rive-
23.15	v!®°R
RETE 4
ariete: Maurizio Co-4.00 panzo Show
1.20 ^anale5News 1-35 Ma‘scia la notizia
bv }?anka: Marcus Wel-y-Hregista
8.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Cosi gira il mondo, 9.40 Senorita Andrea, 10.10 Per Elisa,
10.45	Senora, 11.50 Topa-zio
13.15	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.20	Nadaljevanke: Valeria,
13.45	Sentieri, 15.15 Pic-cola Cenerentola, 15.45 Stellina, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d'amore
18.30	Kviz: Čari genitori (vodi Enrica Bonaccorti)
19.10	Aktualno: C eravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
19.40	Nadaljevanke: Primave-ra, 20.05 Marilena, 20.35 La donna del mistero,
21.30	Cristal
22.35 Aktualno: Kronika (vodi Emilio Fede)
23.20	Oddaja o referendumu
23.40	Film: Sessomatto (kom., It. 1973, r. Dino Risi, Gi-ancarlo Giannini, Laura Antonelli)
2.00	Nanizanka: Love Boat
8.30	Odprti studio
8.45	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
10.00	La donna bionica,
11.00	Sulle strade della California, 12.00 T.J. Ho-oker, 13.00 Happy Days
13.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.30	Kviz: Urka!
15.30	Nanizanke: Poližiotto a 4 zampe, 16.15 Simon & Simon, 17.30 Mai dire si
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: Mac Gyver
20.00	Risanke
20.30	Film: Professione vacan-ze (It. 1986, r. Vittorio De Sisti, i. Jerry Cala, Mara Venier, 3. del)
22.30	Aktualno: The Making ofUlula
23.20	Film: L'innocente (dram., It. 1976, r. Luchino Vis-conti, i. Giancarlo Giannini, Laura Antonelli)
1.55	Nanizanki: Kung Fu, 2.55 Samurai
16.00	Film: Leroica legione (dram., r. Joseph Kane, i. William Elliot, Adrian Booth)
17.30	Film: Gli chiamavano i tre moschetieri... invece erano guattro (pust., It. 1973, r. Silvio Amadio, i. Tony Kendall, Ettore Manni)
19.30	Risanke
20.30	Film: Attenti a guella pazza Rolls-Royce (kom., ZDA 1978, r. Ron Ho-ward, i. Nancy Morgan, Marion Ross)
22.00	Emozioni nel blu
23.00	Film: Stangata in fami-glia (kom., It. 1976, r. Franco Nucci, i. Piero Mazzarella, Femi Benus-si)
0.30 Rubrika o motorjih
19.15	Corto circuito
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: SPQM News (vodi Enrico Montesano)
21.05 Glasbena oddaja
22.10	Variete: Festa di comple-anno
23.10	Večerni dnevnik
23.30	Tednik: Mondocalcio
1.00	Tenis: drugi moški polfinale mednarodnega francoskega prvenstva
TELEFRIUL1
TMC
ODEON
ITALIA 1
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.00	Risanke
14.30	Film: L'ultima neve di primavera (dram., It. 1973, r. Raimondo del Balzo, i. Agostina Belli, Bekim Fehmiu)
8.30	Nanizanke: Enigma, 1 gi-orni di Brian, Ouartieri alti
11.15	Nad.: Potere
11.55	Kosilo z Wilmo •
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
13.30	Rubrika: Ženska TV
15.30	Tenis prvi moški polfinale mednarodnega francoskega prvenstva
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Nanizanka: II calabrone verde
16.00	Otroška oddaja
17.50 Nanizanki: The Bill Cos-by Show, 18.20 Staziohe di servizio
19.00	Dnevnik in Rubrika o občini
20.30	Nadaljevanka: Guerra di spie
21.30	Nanizanka: Lewis & Clark
22.00	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Rubrika o motorjih 0.30 Nočne vesti
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka;
8.40	Country glasba; 9.30 Človek v mejnih situacijah; 9.40 Melodije; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Iz koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Rapsodija 20 (Andrej Capuder); 12.00 Iz filmskega sveta; 12.15 Orkestralna glasba; 12.40 Zborovska glasba s koncertnega odra; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Francoski šansoni; 15.30 Blues; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Domača glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino;
14.40	Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije;
17.00	Studio; 18.05 Vodomet melodij;
19.35	Lahko noč, otroci!; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake;
20.30	Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Mladi val Radia Koper;
14.35	Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi;
18.30	Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos RS; 23.00 Nočni Program.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.20 Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Pripoved; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Naše sanje; 16.00 Politični tednik; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 18.00 Keltska glasba; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time.
Program Saccavinijevega odbora v dveletju do izteka mandata
Obnovljena pokrajinska uprava si je postavila zahtevne cilje
Odprli so jo predsinoči v Kulturnem domu
Razstava ilustratorke Marjance Jemec-BožiČ
Po dolgem obdobju obrobnosti mora Goriška danes izkoristiti svojo privilegirano strateško lego pri navezovanju stikov in poglabljanju sodelovanja s srednjo in vzhodno Evropo. To bo ena temeljnih nalog nove pokrajinske uprave, je predsinoči takoj po izvolitvi dejal novi predsednik Pokrajine socialist Gino Saccavini. V ta namen bo treba s povečanim zagonom uresničevati programske cilje, ki si jih je petstrankarska koalicija postavila že leta 1988 in jih je sedaj ob izvolitvi nove uprave izpopolnila s potrebnimi prilagoditvami. Predvsem bo morala Pokrajina v skladu z duhom in določili zakona o decentralizaciji aktivneje koordinirati prizadevanja vseh krajevnih uprav na Goriškem za skupni gospodarski in družbeni razvoj. Temeljne naloge bodo v tej smeri utrjevanje gospodarskega tkiva, zagotavljanje ustreznejših prometnih infrastruktur, razvijanje novih gospodarskih dejavnosti, zagotavljanje učinkovitejših inštrumentov za socialno varnost in vsi drugi ukrepi v prid boljše kakovosti življenja.
Ta naloge, o katerih je v svojem prvem predsedniškem nastopu govoril Saccavini, so podrobneje opredeljene v programskem dogovoru petstrankar-ske koalicije, na kateri sloni obnovljena pokrajinska uprava. V programu je v zvezi z izvajanjem zakona o obmejnih območjih poudarjena zahteva, naj se predvideni center za storitve odjire
Gino Saccavini
v Gorici in naj se čimprej omogoči koriščenje sredstev za razvoj gospodarskih dejavnosti, univerzitetnih ustanov in za slovensko manjšino. Velik je poudarek na prometnih zvezah: uprava si bo prizadevala za uresničitev avtoceste Gorica-Razdrto ter za novih oz. širših cest na relacijah Gorica-Vi-leš, Gorica-Videm (drž. cesta 56-bis), Tržič-Gradež. Drž. cesto št. 55 skozi Dol naj bi delno izravnali in razširili,
Nocoj ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici
Telovadna akademija ŠZ Dom z navdihom v svetu televizije
Drevi' ob 20.45 bo na odru Kulturnega doma v Gorici telovadna akademija, ki jo prireja sekcija orodne telovadbe in športne ritmične gimnastike SZ Dom. Večer nosi naslov V svetu televizije" in bo sodeč po programu dokaj pester. Na nekoliko nenavadnem televizijskem ekranu bomo lahko sledili filmom, risankam, angleškim nadaljevankam, kuharskim nasvetom, gostom, western filmom, poročilom, pravljici za lahko noč in reklami. Zamisel današnjega večera je delo trenerjev sekcije, za brezhibno izpeljavo pa bodo poskrbeli številni sodelavci.
Na sliki: Tako vabi reklamni Pink panter na nocojšnjo enkratno "Tv predstavo"
Razstave fotografije na Expomegu
Na razstavišču Expomego so v teh dneh na ogled razne fotografske razstave, ki so nekak kulturni podaljšek sejma fotografske tehnike Foto ltalia Expo. Predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacqua je včeraj pozitivno ocenil potek sejma, čeprav je bila udeležba občinstva dokaj skromna. Organizatorji pa so upoštevajoč začetne težave zadovoljni z odzivom vseh, ki se poklicno ukvarjajo s fotografijo. Precejšnjo pozornost je sejmu posvetil tudi vsedržavni tisk.
Kot rečeno so na razstavišču (do 7. julija) na ogled razne zanimive fotografske razstave, ki obsegajo slike mojstrov fotografije (Kane, Toscani, Fontana, Pino, Settanni, Cagnoni, Basilico, Vespignani), zbirko o ženski v današnji Rusiji, razstavi "Cantiere di vetro" in "La luce e le mani", pregledni razstavi del mladih fotografov in še marsikaj. Razstave so na ogled ob delavnikih od 16. do 22. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 23. ure.
• • SANY m
na avtocestnem odseku Vileš-Mošče-nice pa odpravili cestnino vsaj za transportni promet.
Uprava se bo tudi zavzemala za razvoj univerze, za uresničitev dveh novih bolnišnic v Gorici in Tržiču, za racionalnejše upravljanje javnih avtobusnih prevozov, za učinkovito socialno oskrbo, za uresničevanje pokrajinskega načrta za uničevanje odpadkov, za zaščito okolja vključno z odpravo nevarnosti popolav, za razvoj pomorskih in drugih turističnih ter kmečko-turističnih dejavnosti. To so le nekatere med pomembnejšimi zahtevnimi nalogami, ki čakajo novo pokrajinske upravitelje. Poleg tega napovedujejo še, da bodo pri odobritvi statuta skušali zagotoviti učinkovitejše upravljanje in delovanje pokrajinskih služb, da bodo posvetili primerno pozornost mednarodnemu sodelovanju in manjšini, glede katere pozivajo parlament, naj čimprej reši vprašanje globalne zakonske zaščite.
Program je torej zahteven in takore-koč vseobsegajoč. Pri njegovem uresničevanju napoveduje večina željo po sodelovanju z opozicijo, vendar je prav potek ume,stitvene seje nove uprave pokazal precejšnja razhajanja. Odhod opozicije iz sejne dvorane in napoved priziva zoper izvolitev uprave zaradi formalne in politične nekorektnosti postopka, obetata novemu odboru dokaj težko in po mnenju nekaterih tudi kratko življenje.
V galeriji Kulturnega doma v Gorici so predsinoči odprli razstavo slovenske akademske slikarke in ilustratorke Marjance Jemec-Božičeve iz Ljubljane. Ob odprtju je uvodoma zapel otroški zborček Oton Župančič iz Štandreža pod vodstvom Elde Nanut. Sledil je pozdrav Nade Sanzin v imenu uprave doma, kritika Aleksander Bassin in Joško Vetrih (njegov prispevek je prebrala Barbara Rustja) pa sta predstavila delo umetnice, ki se je še posebej posvetita ustvarjanju za mla-
dino in otroke. Na razstavi je zbran izrezek iz njenega zadnjega ustvarjalnega desetletja, ki vodi gledalca v svet sanj in domišljije. Razstava del prave umetnice, je med drugim naglasil Bassin, je zato namenjena mlajšim in starejšim mladostnikom, P° duhu in srcu. Po teh uvodnih besedah je razstavo odprl Anton Slapernik' predsednik Ljubljanske banke dd„ ki je skupaj s Kmečko banko podprla pobudo.
Razstava Marjance Jemec - Božičeve bo v galeriji Kulturnega doma na ogled do 15. junija.
Na sliki (foto Čubej) mali pevki otroškega zbora iz Štandreža izročata šop cvetja umetnici
Slovenščina ni privilegij
pač pa temeljna pravica
Pokrajinski tajnik SSk Mirko Špacapan nam je dostavil sledeči odgovor na stališče goriške odvetniške zbornice proti pravici do rabe slovenščine na sodnih obravnavah.
Z obžalovanjem moram še enkrat ugotoviti, kako daleč smo še v Gorici od evropske miselnosti, ali če hočemo mittelevropske, četudi se navadno v naših uradnih govorih zlasti pred tujimi gosti ponašamo s temi oznakami.
V resnici pa tudi iz stališča odvetniške zbornice prihaja do izraza prastara fobija mnogih naših someščanov, ki se bojijo, da bi izgubili svojo italijansko identiteto (vendar sprašujem se, koliko je sploh ta identiteta trdna) v trenutku, ko bi Goričanu slovenske narodnosti bila priznana pravica do rabe materinega jezika.
Kako je mogoče, da pravniki označujejo kot "privilegij" temeljno človekovo pravico, da se izraža v jeziku, v katerem ga je vzgojila mati? Kako je mogoče, da zanikajo državljanu slovenske narodnosti pravico, da se brani ali toži v jeziku, ki ga najbolje pozna? Zakaj ima italijanski državljan to pravico, slovenski pa ne? Kdo je v teh pogojih bolj privilegiran?
Res je: mnogi Slovenci dobro obvladajo italijanski jezik in ga znajo pravilno uporabljati; vendar so to tisti, ki se znajo premikati po sodišču zaradi svojih poklicnih obveznosti ali oseb-
nih pripetljajev. Večina slovenskega prebivalstva pa se ne rada zadržuje v tistih hodnikih in se ne pravda za vsako najmanjšo zadevo. Zato ne pozna pravnega izrazoslovja in zagonetk. Pred preiskovalnim sodnikom je zato v dvojni zadregi: zaradi situacije same in zato, ker ne more primerno izraziti svojih misli, ker v šoli, doma, pogosto tudi na delovnem mestu ne govori italijansko ampak slovensko.
Prisotnost prevajalca v teh pogojih ni privilegij pač pa "conditio sine qua nori' za uživanje enakih pravic, ki jih zagotavlja italijanska ustava.
Mirko Špacapan
Jutri v Gabrjah koncert na borjaču
Kulturno društvo Skala prireja jutri ob 21. uri 4. koncert "Na borjaču" zraven društvenega sedeža v Gabrjah. Nastopila bosta domači moški pevski zbor Skala pod vodstvom dirigentke Rozine Ko-njedic in moški pevski zbor Ura-nar iz Gorenje vasi pri Škofji Loki. V primeru slabega vremena bo koncert v nedeljo ob isti uri.
razna obvestila
Učenci in učitelji osnovne šole Josip Abram v Pevmi vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 8. t.m., ob 20.3" v Kulturnem domu v Gorici. Predstavili se bodo z igrico Mali princ.
SDGZ v Gorici obvešča, da so premestili sedež v Ul. Roma 20, 3. nadstr. ( palači INAIL). Tel. 32844 - fax 536667.
SPD Gorica vabi v nedeljo, 9. t.m-, “ udeležbi na 20. srečanju zamejskih planinskih društev v Tipani. Odhod ob 6.3. s Travnika. Prevoz z lastnimi sredstvi’ Priporoča se množična udeležba.
Na sedežu KD Jezero v Doberdobu s na razpolago zbiralniki za organske odpadke za pridobivanje naravnega gnojila. Interesenti, ki so jih naročili, jih lahf_ prevzamejo (informacije dobijo pri Vilje_ mu Gergoletu) in pri tem poravnajo do govorjeno ceno.	..
V enoteki v Krminu na Trgu 24. maJ bo nocoj ob 20.30 petkovo "Srečanje enoteki". Predstavili bodo vina kmečki podjetij Zorzon in Narduzzi iz Bračan^ sledilo pa bo predavanje o problemih ^ zvezi z uporabo plutovinastih zamašk0 pri stekleničenju.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Bryan di Nazareth8' VERDI 18.00-22.00 »A letto con Mad°n"
VITTORIA 17.30-22.00 »Porno appr°cC‘ bestiali«. Prep. ml. pod 18. letom.
Žeparja sta odnesla poldrugi milijon lir
Danes zadnje manifestacije za ”DA“ pred referendumom o preferencah
Goriško mestno središče postaja v zadnjem času vse pogosteje prizorišče žeparskih podvigov. Zadnji na vrsti se je pripetil včeraj dopoldne v Ul. Boccaccio. Sredi dopoldneva sta se dve osebi, mlajši moški in ženska, v bližini pokrite tržnice približala priletni ženski in ji iz torbice pobrala približno poldrugi milijon lir. Ženska, Tilda Hlede - Perco iz Ul. gen. Chinotto, je malo pred tem na banki dvignila hčerkino plačo. Žeparja sta ji najbrž sledila nekaj minut, nato pa sta izkoristila ugodno priložnost in ji pobrala ves denar. Zatem sta urnih nog zbežala, ne da bi ju kdo mogel ustaviti. Preiskavo o tem kot o nekaterih drugih podobnih primerih, ki so se v zadnjem času pripetili v bližini glavne pošte, vodi osebje letečega oddelka kvesture.
■ Glasbeno društvo Rodolfo Lipizer prireja danes ob 17. uri v Katoliškem domu drugi zaključni nastop gojencev društvenih glasbenih tečajev. Z raznimi inštrumenti in petjem se bo predstavilo okrog 40 gojencev.
Danes je zadnji dan volilne kampanje za referendum o preferencah. Jutri bo namreč nastopilo predvolilno premirje, med katerim bodo lahko še neodločeni volilci brez prigovarjanj zagovornikov ali nasprotnikov razmislili o lastni izbiri, v nedeljo pa bodo ob 7. uri že odprli volišča. Kot vedno bomo lahko glasovali v nedeljo do 22. ure in v ponedeljek od 7. do 14. ure.
Odbor za "DA" na referendumu, s katerim bi odpravili možnost oddajanja po več preferenc, tako da bi vsak volilec lahko podprl le enga kandidata izbrane stranke, napoveduje danes vrsto zaključnih manifestcij po raznih krajih na Goriškem. V Gorici bo srečanje z volilci ob 18. uri pred ljudskim vrtom na Verdijevem korzu (v primeru slabega vremena bo potekalo v Kulturnem domu). V imenu pokrajinskega odbora za referendum bosta spregovorila senator DSL Ne-
reo Battello in deželni svetovalec KD Alberto Tomat. Prisotni bodo tudi predstavniki strank, gibanj in organizacij, ki sodelujejo v odboru.
Alberto Tomat, Renato Fiorelli (zeleni) in Ma-uro Perissini (ACLI) bodo ob 20. uri govorili pred županstvom v Moraru. Ob 21. uri bo na krožku ACLI v Gradišču razprava, ki jo bosta uvedla Mario Fain (ACLI) in Claudio Mancina (DSL). Predstavniki DSL in katoliškega gibanja ACLI bodo nocoj ob 20.30 govorili o referendumu tudi v Špetru ob Soči. Prav tako ob 20.30 bo v občinski sejni dvorani v Ronkah javna razprava s predstavniki DSL, PRI in ACLI. Vse te manifestacije so v podporo referendumu: na njih bodo navedeni predstavniki družbenih in političnih sil povedali, zakaj je po njihovem mnenju potrebno, da se volilci udeležijo glasovanja in se pri tem opredelijo za "DA".
Tržič
EKCELSIOR Danes zaprto. Jutri Vf-22.00 »Mani di torbice«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.30 no de Bergerac«.	,6|
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »RockV 22.00 »Sladka mala«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORlCLev
Al Giardino (dr. Baldini) - Vernu korzo 57 - tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČA tel Občinska 2 - Ul. Manlio 14 A/o '
480405.
pogrebi
Danes ob 9.30 Luciano Ziani iz SP pa bolnišnice v cerkev v Podturnu glavno pokopališče.
POSKUSI GA TUDI 8. IN 9. JUNIJA PRI ZASTOPNIKU
GORI-CAR
TRŽIČ
CESTA V CRADEŽ
NOVI CITROEN ZX
ROJEN ZMAGOVIT
POSKUSI GA TUDI 8. IN 9. JUNIJA PRI ZASTOPNIKU
GORI-CAR
GORICA KORZO ITALIA
J
Roman Roberta Silverberga Svet znotraj
Ko avtomatizacija okrni bistvo človeške narave
. Robert Silverberg je ob Asimovu med najbolj ustvarjalnimi ameriškimi književniki. Poleg običajnih literarnih del je izdal tudi preko sedemdeset znanstveno fantastičnih tekstov, med katerimi posamezni sodijo v sam vrh tega popularnega žanra. Rodil se je v New Yorku, kjer je leta 1955 objavil tudi prvo zgodbo, po diplomi na Columbijski univerzi pa je postal poklic-ui pisatelj. Za svoje literarno delo je Prejel že več naj višjih ameriških priznanj.
Roman Svet znotraj, ki ga je pred kratkim izdala Tehniška založba Slo-yenije v Ljubljani, je v Ameriki izšel že pred dvajsetimi leti, toda vsebinsko je še vedno aktualen. Dogajanje je postavljeno v prihodnji svet leta 2381, v urbano monado nekje med Pittsbur-9°m in Chicagom, to je v več kot kilometer visok nebotičnik s tisoč nadstropji in tričetrt milijona prebivalci. Nebotičnik (v knjigi duhovito imenovan monada, kar tu pomeni enocelični organizem) je hierarhično urejeno utopično mesto, oskrbovano od zunaj in v Popolnosti vodeno od neke jrrebival-cem nevidne organizacije. Zivljenski mnisel tako vklenjenih in ujetih ljudi le v totalni dekadenčni razpuščenosti, v Predajanju spolnosti, glasbi, sintetičnim drogam in drugim užitkom, cilj življenja pa je rojevanje otrok. Kdor krši ta zakon, mu operejo možgane, mhko pa ga čaka tudi smrt - spustijo 9a po drči v kurilnico...
Vsebina romana obravnava vse prometne našega časa: odtujenost, avtomatizacijo življenja, prenaseljenost, nd., le da jih Silverberg v knjigi še Potencira. Pisatelj bistroumno opaža v kako katastrofalno zožitev (v bistvu strahotno poenostavitev) brzi svet, ko Se na eni strani tehnološki napredek ln neka apriorna oblastna sila (kasta znanstvenikov in priviligirane elite) ^družita proti raji, na drugi strani pa nepreglednim množicam preprostega
ljudstva ne preostane nič drugega, kot da ubogljivo izpolnjuje vse zahteve vodilnih. Ljudstvo živi po predpisanih oziroma zaukazanih zakonih ter tako izpolnjuje svojo edino življenjsko nalogo, ki mu je zaupana, to je podrejanje in ponižno uboganje. Drugega ljudem seveda niti ne preostane, saj se je brezno med organiziranostjo družbe in naravnim življenjem že tako poglobilo, da ga navaden človek sploh ne more več prestopiti. Kakšen absurd je v takšnem svetu govoriti o svobodi, prosti volji in avtonomiji vsakega bitja, v svetu, kjer vse teče samo po sebi kot namazano. Namigovanj na naš čas je v knjigi več kot dovolj. Celo edina stvar, ki med branjem vzbuja kanček upanja (glavni junak romana se namreč temu "vnaprej določenemu" svetu noče kar tako podrediti), spominja na sodobne borce za rešitev naše podivjane civilizacije. Junak postane upornik, uporništvo nezadovoljnega posameznika pa je tisto gibalo, ki dopušča še drugačne možnosti od obstoječih. Toda leta 2381 bo svet žal že nepopravljivo zbolel za avtomatizmom samodejnih institucij in njegova šansa za revolucionarni preobrat bo enaka ničli. Tudi naš junak, v katerem je sicer še živ kanček naravne človeške samozavesti, se skozi knjigo bolj in bolj izgublja v nejasnih blodnjah ter na koncu z vrha trikilometrskega ur-bomona s čudovitim skokom poleti proti bogu...
Roman je napisan v tekočem, lahko berljivem jeziku, polnem prispodob, občudovanje pa vzbujajo predvsem lakonični opisi erotičnih prizorov. Navidezno lahkotno branje nam vzbuja sila neprijetne občutke, ko se zavemo, da so vse fantastične slike prihodnje družbe že tu, v našem svetu, ki se je očitno res namenil postati grozljiva monada iz romana.
JOŽEK ŠTUCIN
Izdala jo je Tržaška kreditna banka ob svoji tridesetletnici
rpt f •	v v* • | ••	f >	•
I udi v italijanščini knjiga o delovanju slovenskih denarnih zavodov v Trstu
Naslovna stran Pahorjeve knjige Istituti di credlto sloveni di Trleste
Ob tridesetletnici svojega delovanja je Tržaška kreditna banka založila tudi italijansko izdajo knjige Milana Pahorja Slovenski denarni zavodi v Trstu (Istituti di credito sloveni di Tri-este). Lično opremljena knjiga (za opremo je poskrbel Graficenter) daje prerez delovanja slovenskih hranilnic in posojilnic v Trstu, predvsem pa nakazuje tisto nit, ki veže delovanje današnje Tržaške kreditne banke z nekdanjo Jadransko banko. Temelj tega delovanja pa je spoznanje, da je vsak narod lahko svoboden, če je tudi gospodarsko neodvisen.
V uvodnih poglavjih, ki obravnavata politične, narodne, družbene in gospodarske razmere slovenske narodnostne skupnosti, je avtor časovno in prostorsko uokviril delovanje slovenskih denarnih zavodov, nato pa obravnaval njihovo delovanje, probleme in razvoj. Posebno pozornost je posvetil Tržaški hranilnici in posojilnici ter Jadranski banki. Knjiga temelji na že obstoječih študijah in esejih, poleg tega pa na gradivu državnega arhiva, tržaškega sodišča in Narodne in študijske knjižnice.
Prikaz je nedvomno poglobljen in zanimiv, dokazuje, kolikšno škodo je Slovencem povzročil fašizem, predvsem pa kaže na pomen in vlogo slovenskih denarnih zavodov za gospodarsko pa tudi za družbeno in kulturno rast manjšine.
Zanimivo dopolnilo knjigi so fogra-fije, dokumenti, nalepke in drugo ilus-tratiuvno gradivo, ki sta ga oblikovalca zelo posrečeno vključila v tekst in dosegla, da sta slika in beseda res celota.
Umetnost in moda
Nobenega dvoma ni, da je moda dobičkonosna dejavnost in ds ji mediji v razvitih in bogatih družbah posvečajo precejšnjo pozornost tako zaradi njenega družbenega vpliva kot zaradi njenega 9ospodarskega pomena. Toda hloda ni samo gospodarski dejavnik in odraz družbenega vzdušja: •hoda je tudi umetnost.
. V zadnjih letih so se temu vpra-sanju posvetili nekateri vidni preučevalci sodobne družbe in umetnostni kritiki. Moda ni samo od-‘az neke družbene stvarnosti, ki traja lahko tudi samo nekaj mese-cov, pač pa veliko več: nekatere obleke s svojim slogom s svojo uravnovešenostjo in inventivnosih lahko postanejo prave umetni-, e’ presežejo časovno pogojenost n ostanejo, kot umetnine, vselej :ePe. V svoji značilni izzivalnosti 'e ha primer ameriški umetnik in temeljitelj pop arta Andy War-ol večkrat poudaril, da so krojači ajboljši italijanski umetniki.
. v odmevnosti mode in modnih v oatorjev priča razstava, ki so jo Rimu posvetili modnemu krea-r]u Valentinu za 30-letnico nje-J°vega dela. Na Kapitelu so na-‘ reč s 150 velikimi fotografijami, finimi ilustracijami znanih z‘hetnikov, reklamnimi plakati in as , ami vrhunskega italijanske-krojača skušali prikazati publi-hg xa^° nastane obleka-umetni-(j;.' Cez nekaj dni pa bodo prire-V]-.vo na čast Valentina dosegle ]j ko bodo v Palači Mignarel-tli, oprli razstavo 300 najbolj zna-ril °^ek. ki jih je kreator ustva-darig začetka šestdesetih let do
dJ? odmevnosti pobude priča loq tV°' da ie uvodni esej v kata-ski razstav napisal znani italijan-2e . umetnosti kritik Federico pfpj sv°je pokroviteljstvo je dal čast Sednik republike Cossiga, v hatevm odboru pa so poleg rav-hostnm' številnih svetovnih umet-rnjnj j muzejev tudi francoski Pred« J ,za kulturo Jack Lang, Spa(j odnik italijanskega senata sl4n ?nni in in predsednica po-^ . 6 zbornice Nilde Jotti. taZvit rfSa^a dejavnost v bogatih Ve(._,m družbah je tudi moda hhnliivStna: P° eni strani zelo druJj ln Potrošniški pojav, po ManjfPa tudi umetnost in kultura! btlove acije ob dOdetnici Valen-Plat, v*'1 ^e!a poudarjajo prav to ?Ujei0 JVoP razkošnosti pa doka-io lahv 9 moda umetnost, ki si Pati. 0 Privoščijo predvsem bo-
Pri Mladinski knjigi je izšel slovenski prevod finskega narodnega epa
pogled Fincev na svet
Kalevala:
Finski ep Kalevala je nedvomno ena izmed največjih svetovnih umetnin. V več kot 150 letih je zaintrigirala občinstvo širom sveta in mnogi jo imajo še vedno za uganko, ki nikoli do konca ne izda svojih najglobljih skrivnosti. Miti Kalevale so namreč globoka iilozofija. Življenske tradicije, ki izvirajo iz finske ljudske tradicije in prepletajo ta ep, veljajo prav toliko dandanes, kot ob njegovem nastanku.
OBLIKOVALEC KALEVALE ELIAS LONNROT
Finski filozof in zdravnik Elias Lonnrot je imel vse življenje eno samo veliko strast: zbiral in tiskal je finske ljudske pesmi. Zbral in objavil je skoraj sto tisoč verzov, med njimi pa tudi gradivo, ki ga je pozneje oblikoval v enega najlepših svetovnih epov, v Kalevalo. V letih 1828 do 1844 je opravil enajst velikih in izredno napornih popotovanj po Finski. Potoval je peš, na smučeh, s čolnom in na saneh ter tako prepotoval nad 16.000 km v različnih klimatskih razmerah. Na teh potovanjih je zbiral ljudsko blago: pesmi, zgodbe, reke in pregovore. Z neutrudnim zbiranjem finskega izročila je Lonnrot močno prispeval h krepitvi -finske narodne zavesti, ki je leta 1917 pripeljala do samostojne finske države, v katero so bili vključeni Finci in del Karelijcev, medtem ko so Ingerijci in Estonci ostali pod Rusijo. Lonnrot je pesmi o Kalevali slišal peti ob petkih in svetkih ter ob različnih priložnostih: za zabavo, na porokah, na proslavah, ob koncu kmečkih del ipd. Peli so jih med opravili, med počitkom in na skupnih srečanjih, pri tem pa se je vedno našlo nekaj ljudi, ki so znali kalevalske pesmi na pamet.
ZNAČILNOSTI KALEVALSKIH PESMI
Kalevalske pesnitve delimo na splošno v štiri sklope: na pripovedne (epske), na pesmi vzdušja (lirika), na magijo ali čarobne reke in na obredne pesmi, ki so jih peli samo ob posebnih priložnostih.
Kalevalska epika je krožila med ljudmi kot cela vrsta pesmi, ki so pretežno opevale tri junake: Vainamoinena, Ilmarinena in Lemminkainena. Po času nastanka in zvrsteh te pesmi delijo na prafinske, stare, prave, srednjeveške in novejše kalevalske pesmi. Prafinske kalevalske pesmi pojejo o nastanku sveta ipd. Stare kalevalske pesmi govore o rojstvu človeka, o tesanju čolna, kako so nastale kantele (finske citre). Prave kalevalske pesmi so še iz poganskih časov in opevajo prve podvige kalevalskih junakov. Srednjeveške kalevalske pesmi so podobne krščanskim baladam in legendam; novejše kalevalske pesmi pa obravnavajo socialno tematiko (npr. tlačanstvo). Junaška epika v neokrnjeni obliki se je najdalj ohranila v vzhodni Kareliji in prav od tam je Lonnrot zbral največ gradiva za Kalevalo. Epske pesmi so praviloma peli moški, le ponekod tudi ženske. Najpogosteje jih je pel en sam pevec ali par pevcev ob spremljavi kantel. Ko je Lonnrot urejal pesmi v Kalevalo, mu je delo precej olajšalo dejstvo, da so starejše pesmi imele vse kalevalsko zgradbo, pa
naj je šlo za epiko, liriko, čarobne reke, uganke ali kaj drugega. Glavni značilnosti kalevalskega verza sta: začetni stik (aliteracija) na poudarjenih zlogih in ponavljanje. Takšen verz je bil značilen za vsa finska plemena in je nastal pred približno 2500 do 3000 leti,- prevladoval pa je severno od Baltika in med Ingerijci.
KALEVALA IN FINSKI POGLED NA SVET
Potem ko je izdal že nekaj knjig ljudskih pesmi se je Lonnrot leta 1833 odločil, da bo zbrane epske pesmi razvrstil po junakih, ki jih opevajo. Zavedal se je namreč, da bi se iz večine zbranih pesmi dalo urediti prvi finski narodni ep, ki bi predstavljal umetniško celoto. Na naslednjem potovanju po ruski Kareliji je našel še mnoge nove pesmi, med drugim o sampu in zlati nevesti. Iz tega materiala je nastala prva verzija Kalevale, ki je izšla v dveh zvezkih decembra 1835 m marca 1836 (obsegala je 32 spevov oziroma 12078 verzov). Lonn-rot je bil prepričan, da pesmi izvirajo iz finskih predkrščanskih časov, torej pred 11. stoletje. Tudi opisani dogodki naj bi zato bili resnični drobci finske zgodovine in zato je trdil, da so se ti verzi ohranili skoraj nespremenjeni ter jih je »očistil« krščanskih primesi, ep je slenil s spevom o umiku poganstva pred krščanstvom. Eno od glavnih gibal Kalevale pa je teza o dveh ljudstvih in deželah, o Kalevali in Pohjoli, ki sta si večni nasprotnici. Številni miti v Kalevali pripovedujejo o starih dogajanjih: o ustvarjanju sveta, izumu čolna, citer, odkritju ognja, sporostitvi nebeške svetlobe itd. Tudi šamanizem je imel pri prafinskih ljudstvih velik vpliv. Šamanizem pravi, da lahko duša biva zunaj telesa. Kadar človek za vedno izgubi dušo še preseli v deželo mrtvih, od koder se lahko vedno spet naseli v telesu novorojenčka. V skladu s tem verovanjem je bil tudi svet starih Fincev razdeljen na svet živih in svet mrtvih, oboji pa so predstavljali trdno povezano celoto. Ko so živi prosili mrtve za nasvet, so bili posredniki šamani. Junaštvo zasledimo v vsej Kalevali kot prvinsko moč ljudi, kadar jim grozi sovražna Pohjola. To junaštvo je tipično finsko: tesno je povezano s človekom in naravo, dobro in zlo sta relativna, slepo sovraštvo pa vedno prinese škodo in povzroča nesrečo. Glasbila kantele (podobno našim citram) naredijo iz Kalevale pravo kozmično dramo. So skupna kulturna prvina Fincev, Baltov in finskih plemen v Rusiji zato ni presenetljivo, da je prav nastanek kantel eden od najstarejših kalevalskih motivov, ki med drugem pravi, da je čaranje s pomočjo igranja glasbe genialno. Ženska ima v Kalevali posebej pomembno mesto. Finski jezik namreč ne pozna ženskega spola in tudi v pogovoru je razlikovanje med spoli komaj opazno. Toda v Kalevali so besede mož, junak in mladenič omenjene 760-Rrat; žena, dekle, devica in deklica pa 720-krat. Kalevalci so večinoma moški, medtem ko so na oblasti v sovražni Pohjoli ženske. Doma je torej vse kot se po finski tradiciji spodobi, na tujem pa vlada kaos, družbeno življenje pa je postavljeno na glavo.
SAMPO - NEREŠENA UGANKA KALEVALE
V	Kalevali se pojavlja tudi skrivanostni sam-po, ki ga skuje kovač Ilmarinen in izpolnjuje različne želje. Ta skrivnost povzroča že dobrih 200 let na Finskem vroče razprave med filozofi, jezikoslovci in pesniki, kaj naj bi to bilo. V epu je sampo pozitiven in prinaša srečo oziroma bogastvo. Drugi izraz zanj je še pisani pokrov, tudi svod (kar bi lahko pomenilo nebo). Zanimivo je, da je povezan tako s Pohjolo kot s Kalevalo, o njem pa se govori samo v junaških pesmih - npr. da je skovan predmet, ki se ga da prenesti v čoln itd. Znanstveniki so prišli do popolnoma različnih sklepov, ki se med seboj večinoma povsem izključujejo, tako npr. Lonnrot meni, da gre za božjo podobo, Jacob Grimm govori o mlinu, poleg tega pa obstaja še na stotine različnih trditev. Jezikoslovci so iskali podobne besede v drugih jezikih - v mongolščini pomeni sampo tempelj, v nemščini in angleščini pomeni mlin na stope, v tibetanščini je sampu drevo življenja. Na Lonnrota so napravile globok vtis srbske narodne pesmi v izboru Vuka Karadži-ča. Finci celo trdijo, da ga je prav ta knjiga najbolj učvrstila v prepričanju, da je treba zbirati ljudske pesmi. Bila je tudi močna spodbuda za ustvarjanje narodnega epa Kalevale, ki so jo doslej prevedli v 35 jezikov. Kolikor pa upoštevamo tudi skrajšane in prirejene izdaje ter prevode v prozi, se jih je nabralo že več kot 230.
V	Sloveniji smo se za Kalevalo začeli zanimati relativno pozno, še vedno pa je nimamo prevedene v celoti. V Ljubljanskem zvonu (LZ 59/1939, št. 11/12, str. 569-76) je izšel prevod prvega in 41-tega speva (prevod: France Bezlaj in Marta Ekugren). Leta 1961 je Matej Rode prevedel rusko otroško priredbo kalevale (A. Ljubarskaja, 1953), ki je izšla pri mladinski knjigi.
Pričujoče Kalevala je prevedena po izvirniku, zapisanem v stari finščini, ki se precej razlikuje od sodobne. Prevajalka Jelka Ovaska Novak je izbrala sedem spevov (3300 verzov), ki so najbolj značilni in predstavljajo tudi glavne junake.
Omeniti velja tudi, da je Kalevala navdušila številne umetnike po vsem svetu, prav tako tudi naše. Mladinsko izdajo je ilustriral Ive Šubic. Pesnik Dane Zajc je po motivih Kalevale napisal dramo z istim naslovom. Premiero je doživela leta 1986 v Mali drami SNG, knjižno objavo pa v Zajčevih Igrah (MK, 1989).
Kalevala je v 150-tih letih svojega obstoja prodrla v najbolj skrite kotičke našega sveta. Njena največja vrednost je v tem, da pomaga osvetliti bivanje finskih prednikov, njihove običaje, verovanja in pesništvo. Čeprav se z njo ukvarjata znanost in umetnost, niti najbolj bistri umi širom sveta niso do konca razvozlali najglobljih skrivnosti, ki prepletajo ta ep za vse čase.
KALEVALA: finski narodni ep (izbrala, prevedla, vsebino spevov povzela ter spremno besedo in opombe napisala Jelka Ovaska Novak). — Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991. — (Kondort zv. 257)
SLAVKO GABERC
Sekševa v Parizu raztrgala Sabatinijevo
Na včerajšnji, 11. etapi kolesarske dirke po Italiji
»Zlobna« Monika
PARIZ — Monika Seleš se je v polfinalu mednarodnega teniškega prvenstva Francije pošteno oddolžila Argentinki Sabatinijevi za poraz v finalu v Rimu. Začetek dvoboja je bil izenačen, čeprav je imela Seleševa že v osmi igri lepo priložnost, da povede s 5:3. Pri stanju 4:4 je prišlo do daljše prekinitve zaradi dežja, ob povratku tenistk na igrišče pa je Sabatinijeva popustila, Seleševa pa je bila do nje res neusmiljena: dobila je sedem zaporednih iger, osvojila s tem seveda prvi niz (6:4), v drugem pa povedla s 5:0, nato pa nasprotnici prepustila le še šesto igro. Bolj kot je Sabatinijeva popuščala, bolj je »zlobna« Monika nanjo pritiskala s svojimi silovitimi udarci in razkrivala nemoč Argentinke. Jugoslovanka je pokazala vzpon forme (ki sicer še ni optimalna), kar dobro obeta pred jutrišnjim finalnim dvobojem s Španko Arantxo Sanchez, ki je v drugem polfinalu z gladkim 6:0, 6:2 preseneltjivo izločila Nemko Grafovo.
S tem rezultatom pa je Selešva, ne glede na izidi finalne tekme, obvarovala svoje prvo mesto na svetovni jakostni lestvici.
Na sliki (arhiv AP): Monika Seleš se je že drugo leto zapored uvrstila v finale mednarodnega teniškega prvenstva Francije
Brez sprememb na vrhu
SAVONA — Včerajšnja, 11. etapa Gira bi morala še nadalje, kot prejšnja na kronometer, razgibati skupno lestvico, verjetno pa so. kolesarji še kako občutili napor iz dneva prej.
Američan Greg Lemond se je hotel oddolžiti za dosedanje spodrsljaje in se pogumno vrgel v beg, da bi osvojil vsaj eno etapo na tem Giru. Tudi tokrat mu ni uspelo, saj ga je v sprintu premagal Italijan Maximilian Scian-dri, in to po begu 73 km.	,
Po včerajšnji etapi je Lemond dal naslednjo izjavo: »Na ciljni ravnini sem napravil veliko napako: moral bi počakati do 200 m pred ciljem in nato sprintati na vso moč. Bal pa sem se, ker za nama je že vozila glavnina in nama bi zato ogrozila zmago. Glede na dosedanje etape moram priznati, da sem nekoliko odpovedal. Sicer pa je že tretje leto, ko na Giru vozim na pdoben način. Morda sem zgrešil priprave za to dirko ali morda je Giro prezgodaj na programu.«
Na skupni lestvici ni prišlo do sprememb. Chioccioli je ohranil prvo mesto s samo skundo prednosti pred Gi-annijem Bugnom, ki pa je glavni favorit za končno zmago.
VRSTNI RED 11. ETAPE (SALA BA-GANZA - SAVONA, 223 km)
1. Maximilian Sciandri (It.) 5.35T0" s poprečno hitrostjo 39,025 km na uro; 2. Lemond (ZDA); 3. Durand (Fr.) po 6"; 4. Cipollini (It.); 5. Bortolami (It.); 6. Fon-tanelli (It.); 7. Coppollillo (It.); 8. marti-
nello (It.); 9. Fidanza (It.); 10. Čabalkin (SZ).
SKUPNA LESTVICA
1. Franco Chioccioli (It.) 51.5511"; 2. Budno (It.) po 1"; 3. Lejarreta (Šp.) po 26"; 4. Chiappucci (It.) po 54"; 5. Lelli (It.) po 118”; 6. Puljnikov (SZ) po 1'30"; ' 7. Sierra (Ven.) po 1'58": 8. Jaskula (Polj.) po 211"; 9. Echave (Sp.) po 2'28"; 10. Bortolami (It.) po 2'48".
Danes bo na sporedu 12. etapa (Sa-vona - Monviso, 182 km) s ciljem v reber na Monvisu, ki je prvi zelo zahteven vzpon letošnjega gira.
Silas k Sampdorii
SAO PAOLO — Prvak Sampdoria je napovedal nakup zveznega igralca Cesena Brazilca Silasa (25 let). G oviri se,d a bo genovski klub odstopil na posojilo Mihajličenka ali Katanca.
Danes v Atenah Italija-Jugoslavija
ATENE — Na turnirju Ob 100-letni-ci košarke bo drevi že 82. srečanje med Italijo in Jugoslavijo (po Raitre ob 0.40). To bo že tretji dvoboj v za-dniih petnajstih dneh in nič ne kaže, da bi lahko azzurri zmanjšali zaostanek v skupnem seštevku zmag, ki zdaj znaša 56:25 za Jugoslavijo. Selektor Italijanov Gamba je izjavil, da si Jugoslavija lahko na bližnjem EP privošči zmago tudi brez Divca in Petroviča,
Italija pa jo lahko premaga samo če vsi igrajo brezhibno.
Stefane Rusconi za 15 milijard v Treviso
TREVISO — Center Rangera iz Va-reseja Stefano Rusconi je od včeraj tudi uradno novi član Benettona iz Tre viša. Zanj je Benetton odštel rekordnih 15 milijard lir, vrh tega pa odstopil Lombardčanom še Američana Gaya in Giovannija Savia.
Pavličevič v Grčiji
ATENE - Dosedanji trener splitskega Pop 84 Željko Pavličevič bo odslej vodil košarkarje atenskega Panathina-ikosa. Podpisal je dveletno pogodbo.
Chigaco izenačil
CHICAGO — V drugi finalni tekmi play offa v NBA ligi je moštvo Chicago Bulls s 107:86 premagalo Los Angeles Lakers. Jugoslovan Vlade Divac je bil s 16 točkami drugi najboljši strelec za svoje moštvo. Stanje je zdaj 1:1, tretja tekma bo Los Angelesu.
Plavalna smetana od danes v Rimu
RIM — Od danes do nedelje bo v Rimu mednarodna plavalna manifestacija »sedmih gričev«. Od boljših plavalcev bo manjkal le ameriški šprinter Matt Biondi.
Predsednik Pellegrini »uklenil« Trapattonija
MILAN — Časnikarji so na včerajšnji tiskovni konferenci v Milanu pričakovali, da bo predsednik Interja Pellegrini izdal ime novega trenerja, a so bili nemalo presenečeni, ko je le-ta izjavil, da bo moštvo tudi v prihodnji
zahtevo, naj v zameno za trenerja odstopi Interju kakega igralca. Pellegrini je tudi izjavil, da mu je Trapattoni (ki je vezan na Inter do konca prihodnje sezone) marca napovedal svoj odhod, vendar pa naj bi se tedaj izgovarjal, da ga snubijo za selektorja reprezentance, šele kasneje pa je prišlo na dan, da želi iti k Juventusu.
Trapattoni naj bi torej ostal v Milanu, vendar pa je seveda vprašanje še odprto. Na razplet čakajo mnogi trenerji, med temi baje tudi Vicini, ki se mu klop v reprezentanci maje. Predsednik zveze Matarrese je včeraj izjavil, da se bo Vicini udeležil turneje po Skandinaviji in je namignil, da ga bo zamenjal šele tedaj, ko bo jasno, da je reprezentanca izločena iz sklepne faze evropskega prvenstva. Ali bo res, je
sezoni vodil Trapattoni. Gre za očiten poskus izsiljevanja vodstva Juventusa, ki baje ni pristalo na Pellegrinijevo
Odbojka: za nastop na EP
Jugoslovanke ugnale Španijo
BEOGRAD — V drugi tekmi kvalifikacijskega turnirja za nastop na ženskem odbojkarskem evropskem prvenstvu so Jugoslovanke sinoči s_ 3:1 (15:10, 15:8, 4:15, 15:6) premagale Španijo. Ostali izid 2. kola: Turčia - Grčija 0:3 (6:15, 1:15, 5:15).
Lestvica: Jugoslavija 4, Grčija in Turčija 2, Izrael in Španija 0.
Točka Sarajevu
BEOGRAD — V zaostali tekmi 36. kola v 1. jugoslovanski nogometni lig1 sta Rad in Sarajevo igrala neodločeno 0:0, po enajstmetrovkah pa je bilo 4:5 za Sarajevo, ki si je tako prislužil točko. Rad je štiri minute pred koncem zastreljal enajstmetrovko.
Pokal Libertadores tokrat v Čile
SANTIAGO — Nasprotnik beograjske Crvene zvezde v tekmi za medcelinski pokal v Tokiu bo čilsko moštvo Colo Colo iz Santiaga. V povratni finalni tekmi pokala Libertadores je 5 3:0 premagal Olimpio iz Asuncion3' Prva tekma v Paragvaju se je končal3 pri belem izidu.
Kam Azeglio Vicini?
težko reči, jutri pa se vsekakor sestane zvezni svet. Potrjeno je zaenkrat le to, da Vicini sam ne bo odstopil.
Po zmagi na rallyju Akropole
Lancia si obeta osvojitev SP
ATENE — Z zmago Finca Kankku-nena na 38. rallyju Akropole je Lancia prekinila monopol Toyote oziroma Spanca Sainza, vodilnega na skupni lestvici za svetovno prvenstvo. Poleg Kankkunena sta se na grškem »evropskem safariju« dobro odrezala tudi Auriol in Biasion, ki sta osrečila nova odgovorna pri italijanski hiši Petronia. Prvi pa je Kankkunenu po telefonu čestital dosedanji šef Lombardi, ki je pred dnevi prevzel svojo novo funkcijo v formuli ena pri Ferrariju.
Po tem uspehu si pri Lancii obetajo osvojitev naslova tako v konkurenci hiš, kot pilotov. Kankkunen želi konec meseca nastopiti tudi na rallyju po Novi Zelandiji, čeprav se Lancia zdaj pripravlja zlasti za tekmovanje v Argentini. »Toda Sainzu na Novi Zelandiji nočem privoščiti nove zmage«, je izjavil neobičajno bojeviti finski pilot.
Kaže, da mu bo njegovo vodstvo po zmagi v Grčiji le ugodilo.	
totocalcio	
Ascoli - Taranto	1
Avellino - Reggina	1
Brescia - Lucchese	X2
Cosenza - Ancona	1
Foggia - Pescara	1
Verona - Salernitana	XI
Messina - Udinese	1
Močena - Cremonese	XI
Padova - Barletta	1
Triestina - Reggiana	1X2
Trento - Monza	2
Casarano - Palermo	12
Molfetta - Teramo	X12
Borovkam naslov »mini« Še finale Primovolleya
Na Tržaškem sta se članska odbojkarska sezona in zvezna mladinska že končali, na sporedu je še zaključek nekaterih tekmovanj, ki sodijo v prisotjnost pokrajinske komisije FIPAV za mladinsko področje. Naslove v minivolleyu (letnik 1980) in superminivolleyu (1979) so podelili v prejšnjih dneh. V najmlajši kategoriji so zmago slavile odbojkarice Bora Friulexport, ki so tako še obogatile izjemno sezono uspehov tega našega mestnega društva. Slovenski uspeh so z drugim mestom dopolnile še Kontovelke. Finale za 1. mesto je bil prav med tema ekipama, zmagale pa so borovke z 2:0.
Bor Friulexport za las ni zmagal tudi v prvenstvu superminivolley, kjer je v odločilni tekmi ž 2:1 klonil pred Ricreatorijem.
Danes bodo na vrsti še sklepni nastopi v novoustanovljenem prvenstvu Primovolley (under 13). V telovadnici šole Suvich se bodo za naslov od 15. ure dalje potegovale štiri najboljše uvrščene iz dveh kvalifikacijskih skupin, med temi sta tudi dve slovenski šesterki. Za uvod bodo borovke igrale proti Ricreato-riju, nato pa se bodo slogašice pomerile s CUS-om. Sledili bosta tekmi za 3. in 1. mesto.
Na sliki: Borove prvakinje v minivolleyu s trenerko Nacinovijevo
V Bocnu in Vicema našim ne bo lahko
Mladinski vrsti do 16. leta starosti Valprapora Teknoprogres in Bora Friulexport bodo od danes v Bocnu in pri Vicenzi nastopili na meddeželni fazi vsedržavnega odbojkarskega prvenstva v kategoriji dečkov oziroma deklic.
Obe tile naši šesterki nastopata kot nosilki naslova deželnega prvaka Furlanije Julijske krajine, s čimer sta že dosegli izjemen .uspeh, tako da predstavlja zdaj vsaka nadaljna zmaga za obe ekipi dodaten podvig.
Tako valpraprovce kot borovke čaka tokrat res težka naloga, če vemo, da meri moči zdaj le še 32 najboljših šesterk iz vse Italije, 18 deželnih prvakov, drugouvrščene ekipe iz dvanajstih večjih dežel (med temi tudi FJK) in predstavnika avtonomnih pokrajin Tridentinskega in Zgornjega Poa-dižja. Skupin meddeželne faze je osem.
Sestava skupin je za oba naša predstavnika enaka: igrala bosta proti prvakoma Trenta in Bočna in pa proti prvaku Veneta, ki je na papirju za oboje nepremagljiv.
Goriški fantje se bodo namreč v zadnjem dnevu tekmovanja (v nedeljo ob 9. uri) v Bocnu pomerili nič manj kot z mladinsko vrsto Sisleya iz Trevisa, ki je s svojo člansko vrsto igral v polfinalu play offa za naslov državnega prvaka. Verjetno je vsak komentar o tem, kaj čaka valparporce, od-
več. Precej več možnosti imajo verjetno naši odbojkarji v prvih dveh nastopih, v današnjem s prvakom Bočna (ob 18. uri) in pa v jutrišnjem (ob 16. uri) s prvakom Trenta.
Tudi borovke čaka najtežji nastop v nedeljo, ko se bodo ob U-uri v dvorani Cerone v kraju Tor-re di Ouartesolo pri Vicenzi p°" merile z Moglianom Venetom, se pravi z ekipo društva, ki je v zadnjih letih osvojilo največ mla' dinskih državnih naslovov tako med mladinkami kot med deklicami. Mogliano svoje igralke za vsak letnik izbira v krogu ogromnega števila deklet, mnogo večjega kot vsa slovenska društva Prl nas skupaj!	.,
V petek bodo plave (ob 18. igrale s Torrefranco iz Trenta l je društvo z bogato tradicijo i prvoligaško preteklostjo), v sob to (onb 16. uri) pa z nepoznani moštvom Brixna (Bočen).	•
Glede na to, da se v državm finale uvrstijo le zmagoval osmihkvalifikacijskih skupin. J jasno, da čaka obe naši šeste resnično težka naloga, prepric pa smo, da se bosta ne glede končni izidi izkazali z borben o dobro igro, s takšno pač, s ka _ so se suvereno dokopali do p ga mesta v naši deželi.	a
Državni finale bo konec
Članski košarkarski turnir »G. Sarti«
V Sežani sklepna prireditev J. Jadranovega turnirja v minibasketu
Jadranovci oprezno
Divači Igre pod košema
Članski košarkarski turnir »G. Sarti« v organizaciji Don Bosca se bo nadaljeval drevi s polfinalnima tekmama Jadran TKB - Intermuggia Zerial in Don Bosco - Dino Conti.
Jadranovci se bodo torej drevi spoprijeli z miljsko ekipo, ki je na prvem srečanju premagala Kontovelovo postavo. Jadranovci so drevi favoriti, arorali pa bodo zaigrati izredno zbra-n° že od vsega začetka, kajti vsako Podcenjevanje bi jih lahko drago stalo, tudi zato ker je miljsko moštvo dokaj uigrano in čeprav se je četrtoligaš-ko prvenstvo že zdavnaj končalo, tudi telesno dobro pripravljeno.
Res je, da so naši zanesljivo na prvi tekmi premagali ekipo Interja 1904, na dlani pa je tudi, da so bili na tem srečanju vsakič v težavah, ko so le malo Popustili, predvsem v obrambi.
Dfikaj zanimivo bo tudi drugo srečanje med Don Boscom in miljskim Dino Contijem, ki je na prvi tekmi Presenetljivo, toda povsem zasluženo izločil ekipo Latte Carso, ki nastopa v
C ligi.
V sredo je bila na sporedu »all-stars« tekma mladincev med igralci, ki So nastopili v prvenstvu 1. in igralci 2. skupine. Zmagali so košarkarji prve skupine s 110:92 (48:42). Ekipo prve skupine je vodil Jadranov trener Val-ter Vatovec, v zmagovitem moštvu pa nastopili še Jadranovi košarkarji Dean Oberdan, Robi Paulina, Aleks ^rnotlak, Marco Crisma in Rudi Stani-sa.
Košarkarji druge skupine so se enakovredno borili le v prvem polčasu, k° so bili v zaostanku le za štiri točke. Y nadaljevanju pa je prišla na dan “oljša telesna pripravljenost Vatovče-'On varovancev in visoka zmaga je pda tu. Za slovensko košarko je vsekakor lep uspeh, da je tvorilo reprezet-nanco kar pet naših košarkarjev. Skli-Can je bil tudi Kristjan Rebula, ki pa Se zaradi šolskih obveznosti tekme ni ^ogel udeležiti.
Jadranovec Martin Pertot
DREVIŠNJI SPORED POLFINALE
19.30: Jadran TKB - Zerial Milje 21.15: Don Bosco - Dino Conti Milje JUTRI
20.00: finale za 3. mesto
21.30: finale za 1. mesto
Vse tekme bodo v telovadnici Don
Bosca, Istrska ulica.
Brežani drevi pred važno tekmo
Bregovi košarkarji bodo drevi ob 19.30 v Dolini igrali v okviru finalne skupine za prestop v promocijsko košarkarsko ligo zelo pomembno tekmo proti moštvu Lega Nazionale, ki je na prvem srečanju premagala poletovce.
Če bodo Brežani uspeli premostiti tudi drevišnjo oviro, bodo napravili lep korak naprej po poti do napredovanja, saj v višjo ligo napredujejo tri moštva od skupnih šest.
Naj omenimo še, da bo v torek, 11. t.m., v Dolini slovenski derbi med Bregom in oletom.
S finalnimi tekmami in zaključno prireditvijo se je v nedeljo v Sežani končala 3. izvedba Jadranovega turnirja v minibasketu za letnike 1981 in mlajše.
Po zanimivih in borbenih finalnih tekmah je bilo nagrajevanje, pred katerim sta spregovorila novi predsednik ŠZ Jadran Rado Race in predsednik KK Sežana Igor Grmek, ki jje bil tudi gostitelj nedelj ek prireditve.
Na splošno je tudi ta izvedba tega turnirja dobro uspela. Letos se je turnirja udeležilo kar devet ekip (Bor A in B, Breg, Divača, Kontovel, Polet A in B, Sežana in Sokol). Zanimanje za to prireditev raste, saj Igre pod košema niso .zgolj »košarkarka tekma«, temveč se otroci na raznih srečanjih merijo tudi v štafetah in metih. Organizator pa že proučuje možnost, da bi uvedel še druge elemente košarkarske igre, ki omogočajo posamezniku telesni in za košarko tehnični razvoj. Predvsem na Primorskem so za to prireditev dokaj zainteresirani in ni izključno, da že v prihodnji sezoni bodo Igre razšili še na naovogoriško in koprsko področje.
Letošnjo izvedbo Iger pod košema je zanesljivo osvojila Divača, ki je pod vodstvom požrtvovalnega trenerja Janka Sile pokazala največ. Miniko-šarkarji Divače so v velikem finalu prepričljivo odpravili Kontovelce, ki so z drugim mestom vsekakor dosegli lep uspeh. Tretja je bila Sežana pred presenetljivim Sokolom. Peto mesto si je zagotovil Bor A s prepričljivo zmago nad Poletom B, medtem ko so bili Brežani sedmi pred drugo postavo Bora in Poleta.
FINALE ZA 7. MESTO BREG - BOR B	6:1
ŠTAFETA: Breg - Bor B 1:0. METI Z DESNE: Breg - Bor B 10:9. METI Z LEVE: Breg - Bor B 10:8. PROSTI METI: Bor B - Breg 5:10. TEKMA: Breg - Bor B 14:4. BREG: Grilanc,
Švab, Derganc, Kermec 2, Zobec 12. BOR B: Floridan, Sulli 2, Peric, Stanič 2, Pitacco, Hrovatin, Sadlowski, Jevni-kar. SODNIK: Žiberna.
FINALE ZA 5. MESTO BOR A - POLET A	7:0
ŠTAFETA: Bor A - Polet A 1:0. METI Z DESNE: Bor A - Polet A 10:6. METI Z LEVE: Bor A - Polet A 10:6. PROSTI METI: Bor A - Polet A 10:7. TEKMA: Bor A - Polet A 24:13. BOR A: Floridan 2, Strani, Hrovatin 6, Cor-batti, Štokelj 10, Križmančič 2, Zerial 4. POLET A: Šibelja, Bogateč, Gregori, Lakovič 11, Taučer 2, Hrovatin. SODNIK: Lesica.
FINALE ZA 3. MESTO SEŽANA - SOKOL	7:0
ŠTAFETA: Sežana - Sokol 1:0. METI Z DESNE: Sežana - Sokol 10:8. METI Z LEVE: Sežana - Sokol 10:8. PROSTI METI: Sežana - Sokol 10:9. TEKMA:
Sežana - Sokol 29:6. SEŽANA: Tomšič, Vodopivec, Ukmar 2, Peric 5, Pavlovič, Dodič 10, Rakič 6, Lipanje, Milev, Abram 6, Furlan. SOKOL: Jaklič, Masten 2, Frandoli 4, Hrovatin, Rogelja, Sosič, Rebula, Prievieti. SODNIK: Burger.
FINALE ZA 1. MESTO DIVAČA - KONTOVEL	7:0
ŠTAFETA: Divača - Kontovel 1:0. METI Z DESNE: Divača - Kotnovel 10:4. METI Z LEVE: Divača - Kontovel 10:3. PROSTI METI: Divača - Kontovel 10:5. TEKMA: Divača - Koantovel 33:6. DIVAČA: Krajcar 2, Sila 7, Lackovič 12, Krvanja 2, Babič 6, Gregorovič 2, Margon 2, Bombač, Kovačič. SODNIK: Corbatti.
KONČNA LESTVICA 1. Divača, 2. Kontovel, 3. Sežana, 4. Sokol, 5. Bor A, 6. Polet A, 7. Breg, 8. Bor B, 9. Polet B. (bi)
Na sliki (foto Magajna): zbrane ekipe v Sežani.
^a košarkarskem turnirju naraščajnikov
Naša selekcija gostuje v Turinu
Prizadevni delavci Smučarskega kluba Brdina ne poznajo počitka
Tudi med poletjem s polno paro
. Selekcija naših košarkarjev letnikov , vV76, ki bo nastopala z imenom adran, se bo jutri in v nedeljo udele-la kakovosntega turnirja v Turinu, ki Prireja društvo Dogliani, pri kate-. trenira naš dolgoletni košarkarski elavec Massimo Raseni. i Jadranovc) moštvo bodo sestavljali Uralci Bora, Brega, Kontovela in Pole-' trener bo Jure Krečič.
0 furnir bo dokaj kakovosten, saj se •a °odo udeležile ekipe Virtusa iz Pa-> v.e' Dravellija iz Moncalierija pri je frinu ter Dogliani (50 km od Turina), ki tudi deželni prvak v tej kategoriji.
SPORED TURNIRJA JUTRI, 8. 6. V TURINU lU n : 'Jravelli - Virtus Padova l;0: Dogliani - Jadran. g NEDELJA, 9. 6. V DOGLIANIJU - ' b: finale za 3. mesto finale za 1. mesto nagrajevanje.
l5D3ones b°
Danes pregledni trening (1978/79)
v repenski telovadnici ob
f97a/ Pregledni trening letnikov h-, Trening bo vodil Jadranov n Peter Brumen ob sodelovanju ‘"‘a Acerbija in Igorja Canciani-
Jlr,bert:
UsnpJ omenimo, da kj° nast0Pili n
so tile igralci že na turnirju v Ron-

er so osvojili drugo mesto.
Neutrudljiva SK Brdina
Čeprav je uradna smučarska sezona zaključena, SK Brdina je še vedno aktivna. Vrstijo se še vedno tedenski sestanki, ki so potrebni glede nadaljne-ga delovanja.
Trenutno skupina aktivnih tekmovalcev trenira dvakrat tedensko in takoj po končanem pouku gre na snežne treninge. V juliju bodo ponovno na večdnevnem treningu na enem od avstrijskih ledenikov.
Medtem se pripravlja na tridnevni Smučarski ples, ki bo 28., 29. in 30. t.m. na dvorišču Prosvetnega doma. SK Brdina bo poskrbela poleg pestrega programa, klasičnega ex tempore, do tekmovanja z mountain-bike in z drugimi programskimi nastopi, tudi z dobro glasbo, s priljubljenimi Happy Day ter z dobro kapljico itd.
Med drugim je je klub organiziral tudi avtobusni izlet v zabavni park Gardeland. Izlet je uspel tudi zaradi lepega vremena. Otroci in starši so se
zabavali in se z veseljem udeležili izleta. Potovanje ni bilo prenaporno, saj je organizator poskrbel, da so med vožnjo predvajali filme itd. (V. Ž.)
Na sliki: člani SK Brdina med izletom.
Števerjancem turnir v Dolu
Pred kratkim teden se je v Dolu odvijal turnir v malem nogometu, ki je bil posvečen preminulemu mladeniču Kristjanu Dondi. Turnir so v njegov spomin priredili prijatelji.
Memoriala se je udeležilo 8 ekip s Krasa, iz Brd in sovodenjskega območja. V prvem delu so se pomerile ekipe, ki so dosegle naslednje izide: Doberdob - Vrh 3:4,_Dol Poljane - Gabrje 1:7, Rupa Peč - Števerjan 4:5, Štandrež -Jamlje 6:2. Zmagovite ekipe so se tako pomerile v polfinalu: Vrh - Gabrje 0:1, Števerjan - Štandrež 3:2.
V malem finalu za 3. oziroma 4. mesto je ekipa z Vrha nadigrala Štandrež z rezultatom 7:3, v velikem finalu pa so slavili Števerjanci, ki so prehiteli Gabrce le z golom razlike. Končni izid je bil namreč 3:2.
Najboljši strelec turnirja je bil Šte-verjanec Graziano Gomišček (6 golov). Na koncu so najboljšim podelili pokale in priznanja, glede na uspešnost pobude pa so prireditelji sklenili turnir ponoviti v prihodnji sezoni. (MJ)
konjske dirke
v0	(skupina 1) je glavni fa-
f,. Littoriale. Moral pa bo paziti Vaje lacimenta (skupina x), ki je na-b0 , n an teake dirke. Nevaren pa M,?.*. Flaubert (skupina 2).
Ilo„t llm°. da je v Rimu favorit Ijo n°P (skupina 2) glede na razda-Cq	Od skupine x je Fuggias-
Pa j . 7°kri formi, za presenečenje V p. P°skrbi Fur or e OM.
(skup: lrencah menimo, da je Izen tov. V1® 1) eden od glavnih favori-*>rakis e.Varen P® utegne biti Lam-tahlco .. upina x), presenetil pa bi lsjed luba Horu (skupina 2).
aistovV°mno bo eden od
protagc
k), ki n v Trentu Dihalo (skupina k°s b° moral paziti na Loisirja Gink [lupina 1). Omenimo naj Lob0 Vbeja AC (skupina 2).
0<t favor .eroz (skupina x) je eden 1 bj 0mltov v Tarentu. Od skupine '»Uno v ‘U Edoforteja, ki je trebe 2 p Zedo dobri formi. Od skupi-vUja. 1 utegnil presenetiti Iber-
V Trstu je po našem mnenju v prednosti Greco AS (skupina 2). Od skupine x je Escudo med favoriti, od skupine 1 pa bi omenili Isem-burga.
DIRKA TRIS
Naši favoriti: št. 16 Insipina, št. 17 Jazzy Jen, št. 5 Ipnos Per.
Za sistemiste: št. 2 Day CM, št. 7 Eveltim, št. 9 Lovably.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
x 2 2
x 1 1 2 x
X
1 2 x
1 2 2
1 x
TPK SIRENA
organizira tečaja jadranja na optimistih za otroke od 8. do 14. leta starosti. Prvi tečaj bo od 17. do 28. junija, drugi od 18. do 31. julija. Podrobnejše informacije na sedežu kluba v popoldanskih urah, tel. 422696.
SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vabita kajakaše za spust po reki Reki od Ilirske Bistrice do Škocjana jutri, 8. t. m. Odhod iz Ilirske Bistrice ob 8.30.
ŠZ SLOGA IN SK DEVIN vabita v nedeljo, 9. t.m. izlet v Tipa-no (Beneška Slovenija) ob 20. srečanju vseh slovenskih planincev. Odhod ob 8. uri iz Sesljana z osebnimi avtomobili in društvenim kombijem. Za informacije tel. 200236 (Bruno Škerk) in tel. 226283 (Viktor Stopar).
SPDT
organizira v nedeljo, 9. t.m., avtobusni izlet v Tipano (Beneška Slovenija) ob 20. srečanju vseh slovenskih planincev. Odhod ob 7. uri izpred sodnijske palače in ob 7.20 izpred trgovine Terčon v Sesljanu. Vpisovanje v uradu ZSŠDI, informacije po tel. 766239.
KK BOR
prireja košarkarski kamp za otroke letnikov od 1977 do 1984. Kamp bo v prostorih stadiona 1. maj od 17. do 22. ter od 24. do 29. junija. Na razpolago je tudi minubus za prevoz otrok. Za informacije in vpisovanje tel. na št. 361476 (VValter Corbatti).
TPK SIRENA - ŠPORTNI RIBOLOV
organizira teoretični in praktični tečaj športnega ribolova za otroke in mladince, in sicer od 13. do 18. junija in od 1. do 5. julija. Vpisovanje in informacije ob četrtkih in petkih na sedežu kluba od 17. do 20. ure, Mira-marski drevored 32 (tel. 422696).
TENIŠKA SEKCIJA GAJA razpisuje skupinske začetniške teniške tečaje za odrasle in otroke. Začetek tečajev 17. oz 24. junija. Vpisovanje do vključno 14. junija neposredno na teniških igriščih v popoldanskih urah ali od 16. do 17. ure po telefonu 226115.
ŠD BREG
obvešča, da bo trening za osnovnošolski turnir jutri, 8. t. m., ob 17. uri na igrišču v Dolini.
Mednarodno tekmovanje v Minsku
Fabio Ruzzier na drugem mestu
Pred kratkim je bilo v Minsku mednarodno tekmovanje v hoji, na katerem nastopilo tudi društvo MC Centro Lazio, za katerega nastopa tudi naš atlet Fabio Ruzzier.
Tekme (10 km) se je udeležilo več kot 20 atletov, premočno pa je zmagal član ekipe Rdeče armade Kuko, odličen drugi pa je bil prav Ruzzier.
Pred nekaj dnevi pa je bil v Koprivnici na Hrvaškem 5. mednarodni miting v hitri hoji za »Trofejo Podravke«, ki se ga je udeležilo 26 atletov iz šestih držav (Jugoslavije, Italije, madžarske, Češkoslovaške, Romunije in SZ). Tudi tu se je Fabio Ruzzier odlično obnesel, saj je v močni konkurenci osvojil deseto mesto.
Zmagal je sovjetski predstavnik Meškauskas.
Naj omenimo, da je bil Jugoslovan Rakovič osmi, jugoslvoanski državni prvak in rekorder Balek pa se je uvrstil za Ruzzierjem.
Zanimivo tekmovanje v jadralnem letenju
V naši deželi se je v maju odvijalo prvo nagradno tekmovanje v jadralnem letenju.
Pobudniki tekmovanja so Aero .Club Giuliano iz Gorice, Aero Club Friulano iz Vidma in Associazione Volovelistica Rivoli di Osoppo.
Na tekmovanje se je prijavilo 24 pilotov z osebnimi in klubskimi letali. Jadralci so morali preleteti vnaprej določene kraje, vzleteli in pristajali so na letališčih v Gorici, Vidmu in Rivoli di Osoppo. Tekmovanje se je odvijalo v treh sobotah in nedeljah na naslednjih progah: Campoformido - Gorica - Meduno - Campoformido; Gorica - Čedad - Campoformido -Gorica; Rivoli - Tolmeč - Matajur -Rivoli. Na prva tri mesta so se uvrstili Yuri Prodorutti (ACF), Umberto Selan (ACF) in Francesco Rizzani (AVRO).
Na letališčih so vzletom in pristankom jadralnih letal prisostvovali gledalci, ki so lahko sledili tudi spretnim padalcem in akrobacijam letalskih modelov.
Za vse tiste, ki jih letalstvo in vse kar je s tem v zvezi, veseli, še nekaj zanimivega: v nedeljo, 9. t.m. bo na vojaškem letališču pri Proseku letalski miting. Nekaj pred 13. uro bo prihod športnih letal. Ob 14. je na sporedu letenje letalskih modelov, nato bodo na vrsti padalci. Po vsem tem bodo nastopili še piloti z letali in motornimi zmaji. (M. Žerjal)
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul, Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
dnevnik
petek, 7. junija 1991 I
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Pred izbruhom neredov so policisti skušali pomiriti skupino preglasnih beguncev
Številni Albanci s kamni in palicami napadli agente v taborišču pri Bariju
V Zagrebu Medvedoviču 18 mesecev zaporne kazni
BARI — Del od preko 500 albanskih beguncev iz naselja San Marco na periferiji Barija je včeraj s kamenjem in palicami napadel policijske agente, ki so bili s svojo premično policijsko postajo (na sliki AP) zadolženi za nadzor v taborišču. Po prihodu policijske in karabinjerske okrepitve so priprli pet Albancev, drugih pet albanskih beguncev, ki so bili med spopadi lažje ranjeni, pa so pospremili na polikliniko v Bariju.
Po podatkih policije je do neredov prišlo potem, ko so nekateri begunci zahtevali poseg policijskih agentov proti nekaterim njihovim rojakom, ki so zganjali nered v enem izmed šotorov in tako ostale motili pri spanju. Toda razgrajači so se policistom uprli in jih napadli. Položaj je postal izredno napet, v spopad pa so se vmešali še številni drugi begunci. Da bi jih »pomirili«, so policisti proti njim odvrgli dve solzilni bombi, kar pa je povzroči-
lo še bolj silovito reakcijo beguncev, ki so s kamenjem in palicami dobesedno nagnali policiste iz taborišča. Med uporom so Albanci tudi razdejali majhen urad prefekture, ki so ga za potrebe beguncev uredili znotraj taborišča.
Včerajšnjo napetost naj bi poleg slabih življenskih pogojev - tako vsaj trdi del beguncev - povzročil tudi predvčerajšnji obisk dveh funkcionarjev mednarodne organizacije za preseljevanje. Oba funkcionarja naj bi beguncem ponudila pomoč, če bi se kdo od njih želel pridružiti sorodnikom v tujini, ali pa se vrniti v Albanijo. Tem naj bi plačali stroške potovanja, dobili pa naj bi tudi manjšo denarno pomoč. Drugi motiv, ki naj bi dvignil temperaturo med albanskimi begunci, pa je približevanje 15. julija, ko bo vsem tistim, ki medtem ne bodo dobili statusa političnega begunca, poteklo dovoljenje za bivanje v Italiji.
ZAGREB — Vojaško sodišče v Zagrebu je včeraj po štirih dneh sojenja izreklo vodniku prvega razreda Ivanu Medvedoviču poldrugo leto zapora. Sodišče ga je obsodilo za kaznivo dejanje širjenja neresničnih novic. Vojaško sodišče je Medvedoviča spoznalo za krivega, ker je v javnih medijih širil trditev, da je bil oblikovan načrt za aretacijo in poboj pripadnikov hrvaškega ministrstva za notranje zadeve, razporejenih na območju Otočac. Na tem območju je bila namreč tudi Med-vedovičeva enota.
Po enomesečni prekinitvi pa se je pred senatom zagrebškega Okrožnega sodišča včeraj nadaljevala glavna obravnava proti Dušanu Bandiču, Zoranu Stepanoviču in Dušanu Cariču. Obdolženi so kaznivega dejanja pripravljanja oboroženega upora proti Republiki Hrvaški. Željko Ražnjatovič - Arkan pa je obdolžen kaznivega dejanja pomaganja tega oboroženega upora.(dd)
Med žrtvami vulkana Unzena tudi francoska raziskovalca
TOKIO — Vulkan Unzen še naprej bruha lavo, zato so oblasti poostrile nadzorstvo v njegovi neposredni bližini. Uradni japonski viri, poročaj o, da so doslej prepoznali 34 žrtev, med temi sta francoska vulkanologa zakonca Krafft in ameriški raziskovalec Harry Glicken. Trojica se je verjetno preveč približala kraterju v trenutku, ko je iz njega bruhnil nov val lave. Skoraj popolnoma uničeno je naselje Šimbara (na sliki AP) ob vznožju vulkana. Štirinajst oseb so odpeljali v bolnišnico zaradi hudih opeklin in znakov zastrupitve s plinom.
Seizmografski zavod na otoku Kjušu je predsinočnjim zabeležil več potresnih sunkov, ki pa niso presegli tretje stopnje po Richterjevi lestvici. Odgovori na vprašanje, ali so potresni sunki posledica vulkanove dejavnosti, so zelo protislovni. Nekateri menijo, da gre za samostojen pojav, ki je na Japonskem dokaj običajen, drugi pa trdijo, da je povezan z eksplozijami v vulkanu. Zadnji potresni sunek so namreč zabeležili prav ob času, ko se je iz vulkanovega žrela po momočnejši eksploziji dvignil gost dim.
Potem ko so v ameriškem Phoenixu pretrgali neobičajno mrežo tihotapcev
Agencija Tanjug o tihotapljenju orožja
WASHINGTON — Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, ki je v prejšnjih dneh skoraj sramežljivo poročala o tihotapljenju »domačega« orožja v Bosni in Hercegovini in se dosledno izmikala navajanju, komu je bilo to orožje namenjeno ter vsestransko hvalila obnašanje JLA, ne da bi pri tem navedla, da je bilo orožje v bistvu njeno, pa je ob primeru hrvaškega »tihotapskega« kupovanja orožja v ZDA ubrala povsem drugačne strune. Po predvčerajšnji krajši vesti je Tanjug včeraj objavil daljši dopis iz VVashingtona, ki ga kot zanimivost v skrajšani obliki posredujemo bralcem.
»Tem ljudem je treba čim prej pomagati«, piše v telefaksu, ki ga je odsek Hrvaške demokratične skupnosti (Hrvat-ska demokratska zajednica - HDZ) iz Phoenixa v Arizoni poslal istomišljeni-kom in drugim vplivnim ljudem po Ameriki. Tanjug je prepričan, da je ta poziv originalen in daje svojo verzijo celotnega dogodka.
»Pred nekaj meseci je 54-letni član odseka HDZ iz Phoenixa, krajevni biznis-
men in ameriški državljan, "ki dela iz svojega stanovanja", Ivan Kapetanovih vrgel pogled na orožje, ki bi ga lahko poslal v Hrvaško, "svojemu narodu"«. To naj bi Kapetanovih navedel vrinjenim ameriškim agentom. Orožje so po trditvah Tanjuga potrebovali, da bi »zrušili osrednjo stalinistično oblast«. Kasneje naj bi v igro pristopila še 46-letni Marko Belinih s kanadskim in jugoslovanskim državljanstvom in Željko Vusira z rdečim jugoslovanskim potnim listom.
Po pisanju časopisa Arizona Republic še ni povsem jasno, ali je izkaznico funkcionarja hrvaškega notranjega ministrstva pokazal Belinih ali Vusira. Za Tanjug pa to ni niti tako pomembno, pomembnejše je dejstvo, da je dvojica po aretaciji odbila ponudbo preiskovalcev, naj kontaktirata jugoslovanske konzularne oblasti, ker bi bil »nonsens zaprositi za pomoč državo, ki so jo hoteli z orožjem zrušiti.«
Ameriški agenti so se s trojico igrali »slepe miši« vse do prihoda gotovine: 450 tisoč dolarjev, ki so jo vložili v neko
banko v San Antoniu in so jo sedaj zaplenili. Vso zadevo so poleg carinskih izvedli tudi agenti mornariške protiobveščevalne službe, ker ni šlo za navadne preprodajalce in tihotapce orožja. Trojica se je namreč zanimala za protitankovske in druge rakete, za minometalce in celo za havbice poleg »drobiža« kot so strojnice, sistemi za nočno ciljanje, avtomatske puške M-16, pištole, neprebojni jopiči in drugo.
Po pisanju Tanjuga trojici grozi kazen od 250 tisoč dolarjev za vsakega, ali pa petletni zapor. To naj bi bil za Tanjug razlog, da so hadezejevci iz Phoenixa poslali tako dramatičen poziv, da je treba »tem ljudem pomagati«, saj bi celotna zadeva lahko Hrvaško prikrajšala za več kot milijon dolarjev.
Poznavajoč ameriško sodstvo bodo vso zadevo razrešili čez kak mesec, do tedaj pa se lahko marsikaj zgodi. Če so Tanjugove trditve točne, je Hrvaška v bistvu v tujini iskala tisto, kar njeni nasprotniki brez večjega rizika dobivajo iz Crvene zastave.
V počastitev 200-letnice Mozartove smrti so Japonci izdelali pet modrčk ki ob pritisku zaigrajo eno od skladbic velikega skladatelja, na košaricah^ istočasno utripajo vgrajene lučke	(Telefoto
Samotni let bombnika
Smrtonosne ose
*m *
Leteči predmet na sliki je ameriški super bombnik B-2, ki tudi na sliki vzbuja strah (Telefoto AP)
VVASHINGTON — Po sicer mirnih in zelenih dolinah južnega Teksasa že nekaj tednov razsajajo roji zločinskih žuželk, ki med prebivalstvom vzbujajo strah in trepet. Doslej jo je najbolj skupil lastnik ranča Cenobio Jesus Diaz, ki je nič hudega sluteč s kosilnico kosil travo okrog hiše. Ropot stroja je verjetno premotil ose, ki so moža skoraj do smrti prebodle z želi.
Strokovnjaki trdijo, da gre za redko vrsto zelo napadalnih os alriškoevropejskega izvora, doslej pa jim ni uspelo ugotoviti, kako so žuželke prišle tudi v Združene države. Ose imajo nenavadno močna žela, kar dokazuje tudi dejstvo, da so Diaza pičile tudi skozi sicer trdo in debelo platno kavbojk. Žuželke, ki se premikajo v velikih rojih in dnevno lahko preletijo razmeroma velike razdalje, so v normalnih pogojih mirne, že nenaden ropot pa jih spremeni v živ morilski oblak. V ZDA so jih prvič opazili pred kakimi tridesetimi leti, od tedaj pa so zločinske ose povzročile že več stotin žrtev. Za občutljive osebe je namreč dovolj že en sam pik.
Strokovnjaki jih torej upravičeno uvrščajo med najbolj nevarne žuželke planeta.
V Lepoglavi upor kaznjencev
LEPOGLAVA — V kazensko' popravnem domu Lepoglava vedno traja upor zapornik Včeraj dopoldne so se sic nadaljevali pogovori Pr. *. §e nikov uprave z zaporniki- Ki vedno zadržujejo 13 čuvaj” vendar pa se še niso. sporazu li o rešitvi zapleta. Neredi so
v zaporih začeli že v tor®,.' »u-so zaporniki najprej napadi vaje, nato pa podtaknili se žar v osrednjem zaporni 0 poslopju. Zaporniki zal”®j0, zamenjavo direktorja m i jaV0 da na pogovore v LeP°9 ške-
ora, podprenseu,..-ister za upravo m P