štev. 9 Ptuj, dne 7. raorca 195« Letnik xl Uprava In uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj Stev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Antoo Baucnan — Rokopisov ne vračanao — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev Mm imimu »loiiruvlliiHii Trikrat je bilo po vojni tako, da so predstavljale volitve v Zvozno ljudsko skupščino zra- ven po'vtične manifestacije, tudi po5pbna poglavja v družbenem in ekonomskem rarvoju države. Bilo je prvikrat konec leta 19^5. . . I>ržavljani, oblečeni še v vojaške uniforme, so volili svo- je predstavnike v sltupščlno, da tako potrdijo z Ustavo in dmgi- mi zakoni rezultate revolucije. Štiri leta kasneje, v marcu 1950, so s parolo obrambe neod- visnosti in utrjevanja novih poti v socialističnem razvoju, volili drugič ljudsko skupščino. In nnzsdnje, konec 1935. leta, so bii? ponovne volitve, da bi še bol! okrepili oblike demokracije in družbeno samoiipravljanje. Ti dve zadnji besedi sta dom'nirali v poslednji volilni kampanji in zbrali na volitvah veliko večino državljanov Jugoslavije. Tedaj so imele oblike družbe- nega upravljanja že triletno tra- dicijo. Delavski sveti in upravni odbori v gospodarskih poajetjih so narekovali iste oblike samo- upravljanja tudi v drugih pod- ročjih dejavnosti. Družbeno upravljanje, direktno odločanje proizvajalcev, se je praktično razširilo na vse panoge aktivno- sti. Dejstvo, da je danes povpreč- no vsak dvajseti državljan član enega izmed organov sam&up-av- Ijanja, dokazuje lep raz>oj vseh oblik samoupravljanja v tem šti- riletnem razvoju. Dovolj bo, če v potrditev tega navedemo samo n-r^kaj panog naših vsakdanjih de- lavnosti, v katerih je postalo družbeno samoupravljanje neza- menljiv zakon. Železniški promet je bil tedaj eden izmed redkih panog gospo- darstva, v katerem še niso bil' postavljeni organi družbenega upravljanja. V začetku leta 1954 je z uredbo zveznih organov prišlo železniško asebje na novo obliko delovanja: delavski sveti in upravni odbori so prevzeli vso odgovornost za nemoteno funk- cioniranje in nadaljnji razvoj že- lezniškega prometa. PRIPRAVE NA VOLITVE V OBCINI LES.JE V nedeljo, 2. t. m., ss je kan- didat za republiškega poslanca tov. Poldka Skrbiš udeležila občnega zbora SZDL v Koči- cah, kjer se je z volivci pome- nila n socialnih problemih v kraju, o lokalnih potrebah in možnostih la<;tne in občinske pomoči za izboljšanje gospodar- skih in zdravstvenih razmer. KANDIDAT TOV. IVAN POTRC IN TOV. LOJZKA STr^OPNIK MED VOLIVCI V HAJDINI, SELAH IN VIDMIJ V nedeljo, 2. marca, so bila tudi predvolilna zborovanja v Hajdini, v Selah in Vidmu. — Prvega se Je udeležil kandidat tov. Ivan Potrč, zborovanj v Selah in Vidmu pa tov. LoJTika Stropnikova. Kandidat tov. Ivan Potrč Kandidatoma so volivci stav- Ijali predvsem domača gosp)o- darska vprašanja, saj zanima volivce tu kot tam. kako v bo- doče urejati kmetijsko proiz- vodnjo, da pridelki ne bodo le- žali doma kot n. pr. krompir. Povsod so navzoči tudi izja- vili, da si celijo večkrat snide- nja s kandi^^ati in poznejšimi poslanci, saj je v^^dno dovolj problemov za razgovore. Razvoj družbenega upravljanja je zahteval enako spremembo tu- di v drugih neproizvajalnih pa- nogah in javnih službah. Nekje v polovici 1954. leta, je Zvezna ljudska skupščina pripravila Splošni zakon o univerzah. Od te- ga ti-enutka dalje so univerze in fakultete ustanove, zasnovane po načelu družbenega upravljanja. Devet mesecev kasneje izide Za- kon o upravljanju šol. Osnovni organ vseh šol je po tem zakonu šo'ski odbor. Neposredno po tem so približno v 20 000 šolah ob- ^emci^n šolanja, gimnazijah, stro- kovnih šolah, šolah učencev v go- spodarstvu in drugih, izvoljeni ?ohk! odbori. V teh sodelujejo tudi predsta\miki-učenci. Leto 1055 ic bilo po svojih no- vo izdgnih alctih važno v razvoju dnižbenefja unravlianja. V prvi polovici je iršel Z^kon o ureditvi o'>čin in okrajev, ki ga prešteva- mo mod najvažnejše dokumente našega razvoja. Razvijanje lokal- ne sr-iTiouprave po principu ko- mim, je .še bolj pospešilo direkt- no udeležbo državljanov pri delti organov ljudske oblasti. Prejšnje izvršne odbore in poverjeništva so zamenjali sveti I^drskih od- borov občin in okrajev, v katerih so državljani skupaj z izvoljeni- mi odborniki postali organi de- janskega odločanja. Do nedavnih volitev je bilo samo pri okrajnih več kot 800 s>'etov z 8044 člani. V ObLO pa je prav gotovo 60.000 državljanov sodelovalo pri delu posameznih svetov, v katerih se rešujejo pomembni problemi ko- mune. V istem času so se razvile obli- ke družbenega upravljanja tudi v zdravstvenih ustanovah in so- cialnem zavarovanju. Razen tega pa tudi pri drugih prosvetnih, znanstvenih in kulturnih institu- cijah. Statistika je pokazala, da sodeluie po vsej državi nekaj več kot 7000 državljanov, kot člani upravnih odborov zdravstvenih u«rt:anov. Prav tako tudi pri so- cialnem zavarovanji.i. kjer sode- l'M*ejo tudi koristniki zavarova- nja. V vseh panogah so vlogo dr- žavnih organov prevzeli držav- ljani po raznih obitksh družbe- nega upravljanja. V letu 1955 in 1956 so izšli tudi predpisi, po ka- terih so gledališča in ostale scensko-umetniške ustanove, ra- dio postaje itd., prešle na družbe- no upravljanje. Po maso'/ni udeležbi zavzema- jo pomembno vlogo tudi organi upravljanja s stanovanjskimi zgradbami. Že od začetka 1954. leta, so vse zgradbe z več kot dvema stanovanjima prešle v upravljanje njihovih koristnikov. Posebno v poslednjem čpsu po- stajajo -Stanovanjske .skupnosti osnovne organizacije, od katere dejavnosti so odvisna mnoga vpra.šanja njenih .stanovalcev. Pomembno me.sto v razvoju in krepitvi družbenega upravljanja javzema Kongres de'avskih sve- tov. Proizvajalci, ki že sedem let 7. velikim uspehom vodiio našn gospodarstvo, dajejo vedno več- je perspektive našemu razvoju delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja n^ sološ- no. M. E. Odgcjvor tov, dr, Jožeta Potrču nc? vprašonffi Radia Slovenljci O perspektivah naše bodoče skupščine »Zvezna skupščina preteklega sklica se je začela vazrAiati v enega najinteresantnejših parla- mentov Evrope. Omenil bK>m sa- mo en edini zakon, ki je za nas, pa tudi za svetovno delavsko gi- banje, zgodovinskega pK>mena, na-mreč zakon o delovnih razmer- jih. Z njim se uzakonja proces družbene preobrazbe pri nas. Nov družbeni red, socializem in socialistični proizvodni odnosa so dobiK svojo prvo izvirno zako- nito obliko. Ukinja se torej mezdni sistem, ki je bil značilen več ali menj za vso razredno zgodovino človeštva. Po Marxu je proletarec vsak, ki prodaja za mezdo svojo ročno ali umno de- lovno silo, torej ne samo indu- strijski delavec, ampak tudi služ- kinja, obrtniški delavec in name- ščenec, celo intelektualec. Malo se menja na bistvu, ako jo pro- daja privatnemu kapitalistu ali državi, mezdni odnosi ostanejo vendarle mezdni odnosi. Mezdni odnos pa je definitivno od.stra- njen, ko prevzamejo delavci upravljanje proizvodnih sredstev in viška dela izključno v svoje roke. To se še nikjer ni izvršilo do konca, tudi ta naš zakon je le etapa na poti v socializem. Od bodoče skupščine pričaku- jem skokovit razvoj. Dejstvo je, da kandidira mnogo novih, v jav- nosti že znanih iniciativnih ljudi. Prepričan sem, da bodo ti vnesli še več iniciative in borbe mnenj z naprednimi tendencami v skup- ščino in da iniciativa ne bo več v toliki meri omejena samo na Zvezni izvršni svet. Osnutek skupščinskega praslovnika to na- ravnost nakazuje. Ni dvoma, da bo prav posebno zaživelo delov odborih, pa tudi v plenumu bo bolj živahno. Danes imamo ved- no širšo materialno bazo, zato bo tudii več borbe, kako ta sredstva izkoristiti čimbolj ekonomično in pametno, t. j. v interesu vse skupnosti. Mnogo več bo dalje tudi drobnega in strokovnega de- la, kar bo zahtevalo pridnost in potrpežljivost poslancev. Zdi se mi, da se bo naša skupščina vse hitreje pomlajevala, saj nas ježe kar lepo števjilo, ki bomo imeli kmalu po 60 let in več in takrat ni slabo prepustiti napK>mejše delo mlajšim. To seve ne pome- ni, vsaj če govorim za sebe, slo- vo od političnega dela nasploh. Nasprotno, zdi se mi, da bo delo neposredno med množicami, na primer v SZDL, v sindikatih, na zdravstvenem in Icultumo-pro- svetnem področju zahtevalo ved- no več izkušenih sil. Politično- prosvetn-o in organizacijsko delo bo še dolgo nujnoist za člove- štvo. Samo s politično borbo, konkretno z napredno, sociadi- stično politiko lahko rešimo mir in s tem človeštvo. Naša skup- ščina ima že dobre in lepe zve- ze s parlam.enti vsega sveta, p>o- litika aktivne koeksi.stence z vse- mi narodi nam bo prinesla nov ugled in priborila nove prijate- lje.« Kosididcst zcs zveznega pos^at^ca tov. Zoran PoSfč iiied vo^vci v Ljutomeru in na Desterniku Kandidat za zveznega ljudske- ga poslanca tov. Zoran Polič, dr- žavni podtajnik za finance, bo go- voril v soboto, 15. mairca, na pred- volilnem zborovanju v Ljutome- ru, v nedeljo, 16. marca, dopol- dne pa na velikem predvolilnem zborovanju na Desterniku pri Ptuju. Z zadnje občinske šefe Oba zbora občinskega ljud- skega odbora Ptuj sta na skupni in ločenih sejah 5. marca t. 1. u.stanovila disciplinsko sodišče za delavce go.«podar.skih organi- zacij in arbitražni svet za odpo- vedi ter imenovala člane in štiri komisije ter imenovala za nje člane. Imenovala sta tudi nove člane upravnega odbora Zdrav- stvenega doma Ptuj in odobrila vrsto predlogov, ki se nanašajo na združitev gospodarskih orga- nizacij v Ptuju samem, na ob- činska poroštva za kratkoročne in investicijske kredite za elek- trifikaci.to okrog Jur.šinc in Vur- berka, nabavo vozila Opekarne Žabjak, graditev skladišča KZ Vitomarci in nabavo reproduk- cijskega materiala Zadružne po- slovne zveze Ptuj. Nekaj spreje- tih sklepov se nanaša na zemlja- rino kmetijskih gospodarstev Cirkulane, Dornava, Podlehnik, Kidričevo, Ptuj in Sobetinci. Prodrl ni predlog o spremembi cene vozovnic na avtobusni progi Ptuj—Kidričevo—Ptuj in bo ob- čina trpela del bremen te proge. Nekaj sprejetih sklepov se na- naša še na zemljo splošnoljud- skega premoženja v zvezi z od- kupom in dodelitvijo za indivi- dualne gradnje. Seji sta bili prav živahni, saj se je v zvezi s posameznimi predlogi, ki so zadevali naše kmetijstvo, razvila živahna raz- prava, ki pa je tudi pokazala, da spremlja razpravo o sodelovanju kmetovalcev s KZ v proizvodnji propaganda, ki spravlja kmeto- valce v malodušje z namenom, da bi postavljali vprašanje last- ništva pred vprašanje izboljša- nja proizvodnje. Za Dan žena - 8. marec - pošiljamo vsem deSov* nim ženam naših krajev tovariške čestitke Kakor smo že prejšnji teden predvideli, so v tem tednu dali nove predloge za sestanek na najvi.šji ravni. Sovjeti so se do- slej trdovratno upirali predhod- nemu sestanku zunanjih mini- strov in prav v tem tednu so po- pustili. Predlagali so predhodni sestanek, vendar naj bi takoj do- ločili tudi datum sestanka na najvišji ravni. Američani so ka- kor po naročilu zavrnili predlog, ki so ga sami ves čas ponujali. Dulles je izjavil, da so sovjetski predlogi nesprejemljivi. Navdušenje, ki je bilo v za- četku tedna, in prepričanje, da bo prišlo do sestanka najbrž že spomladi, je po nekaj dnevih splahnelo. Ljudje so prišli zopet na tisto točko, na kateri so bili vedno. Kaže, da Američani nočejo po- hiteti s sestankom, ker bi se radi še prej pripravili in oborožili. Gre namreč predvsem za ra- ketno orožje, v katerem so Ame- ričani na slabšem. Ce se bodo razgovarjali s predstavniki SZ. se hočejo pogovarjati na enako- pravni nogi ali celo tako, da bodo močnejši. Zato zavlačujejo, so neiskreni in zavračajo sov- jetske predloge, ki so bili vča- sih njihovi. Tuniška afera je v zadnjih dneh tudi izgubila na svoji po- membnosti ali točno rečeno, po- sredovanje je zašlo v dolgotrajne razgovore, iz katerih se trenutno ne morejo izkopati. Francozi in Tunizijci vztrajajo na svojih sta- liščih in čeprav se ameriški po- srednik trudi, ne more omehčati Gaillardovih pogledov. Britanci so pri tem vprašanju zelo oprez- ni in se nočejo vmešavati. Njihov posrednik Beelev noče imeti z Murphyjem neposredne stike in če potujeta istočasno iz Londona, potuje vsak s svojim letalom. Zato pa je zadnje dni zelo za- nimivo prizadevanje afriško- azijskih držav v OZN. Sestavili so posebno komisijo, ki naj bi zbrala nove predloge za rešitev severnoafi-iškega problema. Ne gre samo za Tunis, temveč pred- vsem za Alžir, Id je osnova vsega timiško-francoskega spora. Na drugi strani pa kaže tudi Maroko, da jim je francoskega sodelovanja dovolj. Dve vlada- joči .stranki v Tunisu in Maroku sta se na nedavnem sestanku do- menili, da bo tudi Maroko zahte- val umik francoskih čet. Zahte- vali so ureditev alžirskega vpra- šanja, in sicer ta.ko, da bo Alžir postal s\'oboden. Te tri severno- afriške države bi kasneje usta- novile federacijo. v splošni politični napeto/jti je zelo zanimiv spor v britanski laburistični stranki. iMpravlja- jo se na volitve in pr\'aki labu- ristične .stranke so nenadoma po- kazali stremljenje po spravlji- vosti. Zmanjkalo jim je revolu- cionarnosti. Zato so ustanovili posebno frakcijo »zmaga socia- lizmu«, ki zahteva mnogo več kot pa uradni predstavniki la- buristične stranke. Bevan na primer zagovarja stališče, da naj počakajo z iz- gradnjo raketnih oporišč do se- stanka na najvišji ravni. Labu- ristična frakcija pa meni. da mo- rajo izgradnjo oporišč sploh pre- ix>vedati in naj se Velika Brita- nija obveže, da ne bo delala poskusov z jedrskim orožjem. Laburisti bi radi pritegnili s svojo strpnostjo vse tiste omah- ljive volivce, ki so pri zadn.7ih volitvah dali glasove za konser- vativno stranko. V tem tednu pa je bila še poli- tična kriza v Grčiji. Povzročil jo je volilni zakon, ki naj bi ga sprejela skupščina. Radikalna unija, vladajoča stranka, je pri- pravila zakon, nenadoma pa so začeli osnutku nasprotovati saini člani radikalne unije, ki so bili obenem člani vlade. Karamanlis ni mogel storiti nič drugega, ka- kor da je dal ostavko. Sedaj so sestavili administrativno vlado, ki bo pripravila nove parlamen- tarne volitve. Predvolilno zborovanje v Vitomarcih ^J^^^^^^^ *^ "^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^^ ^^1^ v nedeljo so Vitomarčani res prijetno presenetili. Lepo šte- vilo se jih je zbralo na predvo- lilnem zborovanju. To pri njih ni v navadi, saj so zbori volivcev in sploh množični sestanki v Vi- tomarcih vedno slabo obiskani. Na zborovanje je prišel kandi- dat za republiškega poslanca to- variš Ivan Kranjčič. Vitomarčani so drugače vedno nezaupljivi in redkobesedni proti obiskom iz Ptuja, tokrat pa so kar kmalu postali domači in zaupljivi do svojega kandidata in se živahno ogla.^ali k diskusiji. Po daljšem uvodnem govoru kandidata tov. Kranjčiča se je razvila diskusija o gospodarskih vprašanjih, predvsem o vpraša- njih, ki zadevajo volivce same. Res. bilo je mnogo želja, vpra- šanj in problemov, na katere je bilo treba odgovoriti in jih raz- jasniti. Med najbolj perečimi je tako imenovano »pesniško vpraša- nje«, to je vprašanje regulacije Pesnice. Živinoreja je poleg sadjarstva druga najvažnejša gospodarska panoga Slovenskih goric. Veliko p>ovršino pesniških travnikov že ob vsakem večjem nalivu po- plavlja Pesnica, kar občutno zmanjšuje kakovost krme. Po mnenju domačinov v živinoreji ni mogoče napredovati, dokler se bo Pesnica nemoteno razlivala čez svoje obrežje. Prizadeti so pripravljeni pomagati po svojih močeh, seveda bodo potrebna še ogromna finančna sredstva iz okrajnega oziroma republiškega proračuna Volivci so prosili kandidata tov. Krajnčiča naj jim pove. ka- ko je z zakonom v socialnem zavarovanju kmetov. Kandidat je navzočim raztolmačil, da ima bodoči zakon o socialnem zava- rovanju kmetov namen olajšati kmetom zdravljenje, ki je sedaj v mnogih primerih nedosegljivo in presegajo stroški plačilno zmogljivost posameznika. Seveda brez davkov tudi ni šlo. Kje vse pa jih Vitomarčani .sploh ne omenjajo! Izrazili so željo, da bi v bodoče pri davč- nih predpisih upoštevali gospo- darsko zaostalost Slovenskih go- ric. Navedli so konkretne pri- mere, ki jasno kažejo, da glede davčnih predpisov ni pravilno istovetiti Slovenskih goric s Ptujskim ali Dravskim poljem. Davki morajo biti, so dejali, za- htevamo le, da se nam glede na kakovost naše zemlje in teren- skih okolnosti pravičneje pred- pisujejo. Se o marsičem so govorili. Pre- nekatero pametno, pa tudi nekaj ne preveč brihtnih je bilo slišati. Mislim, da je vredno omeniti tudi zahtevo po vsakodnevni av- tobusni zvezi s Ptujem na progi Ptuj—Trnovska vas—Vitomarci —Ptuj. To je že večletna želja Slovenskih goric, katere potreba pa se je pokazala predvsem v zadnjem času s priključitvijo k novi ptujski občini. Mogoče bo kdo dejal: mnogo želja in zahtev imajo ti Vitomar- čani. Kar preveč! Pa ni tako. Vitomarčani se dramijo, prebu- jajo. Opažajo in spoznavajo stvari, za katere so mislili, da so poklicani drugi, da jih bodo re- ševali. Spoznavajo, da se bodo Vitomarci premaknili z mrtve točke .samo z lastno pomočjo. To jim je jasno povedal tudi posla- niški kandidat: kmečka vpraša- nja lahko rešuje samo kmet, ki zemljo ljubi, obdeluje, ki je del nje .same. Nihče drug ne more in ni poklican, da bi reševal vprašanja, ki zadevajo zemljo in kmeta. Ob koncu pa še nekaj: to zbo- rovanje je jasen dokaz zaupanja in priznanja kandidatu in po- trjuje splo.Sno željo vseh, da bi tudi po volitvah pn-^ostokrat prišel med nas. T. Z. V NEDELJO, 9. MARCA, ZBO- ROV.INJA V MAJSPERK^ IN 2ET.4LAH Velikega predvolilnega zboro- vanja, ki bo v nedeljo, dne 9. marca t. L, v Domu Svobode v Majšperku. se bosta udeležila kandidata za poslanca tov. dr. •Jože Potrč in tov. Zalika Dro- žina. direktor Zavoda za napre- dek gospodinjstva i- Mariboru Vse množične organizacije občine Lcije, zlasti iz Majšper- ka, vabijo svoje članstvo, naj se zborov udeleži v čim- večjem številu. Kot drugod, kamor je prišel na zborovanje tov. dr. Jože Po- trč, bo tudi v Majšperku prišlo veliko ljudi, saj so se radi ude- leževali njegovih zborovanj in i'idi poslušali njegove govore. Ob tej prilc" - osti "^o govorila volivcem tega dela Haloz kan- didatinja tov. Zalika Drožina. 'kandidat tov. Goršič med volivci Kandidat za republiški zbor LRS, član Izvršnega sveta LRS tov. Goršič Milko je prejšnjo so- boto, nedeljo in ponedeljek obi- skal volivce na področju or- moške in središke občine. V so- boto je priredila razgovor s kan- didatom središka mladinska or- ganizacija, v nedeljo pa je bil tov. Goršič med volivci pri Veliki Nedelji ter v Lcšnici. V ponede- ljek je obiskal volivce na Humu pri Ormožu. Sestanki so bili povsod dobro obiskani in so pK>- tekali v prijetnem razgovoru, le v Lešnici je uspelo enemu na- vzočih speljati razpravo v smer jadikovanja. Prihodnjo soboto in nedeljo bo kandidat tov. Goršič obiskal še druge kraje na področju obeh občin ter se razgovarjal z volivci o perečih lokalnih in splošnih ter zunanjepolitičnih vprašanjih. Razglas Oddelek za gospodarstvo Ob- činskega ljudskega odbora Ptuj poziva vse vrtičkarje, ki želijo v letu 1958 še nadalje koristiti vr- tove, kakor tudi tiste, ki žele na novo dobiti vrtove, da se prijavijo do 13. marca 1958 na Občinskem ljudskem od^boru v Ptuju, Srbsk. trg št. 1. soba št. 22, 11. nadstr. Kdor se do določenega roka ne bo prijavil, ne bo mogel dobit vrta. čeprav ga je preteklo leto koristil. N-^-^lnik odd, za gosp. in kom. zadeve; Viktor Makovec. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK ^tU2, dne 7. marca 1958 Db občnem zboru KZ Lovrenc Lani nad 73 miljonov prometa Preusmeritev na nove kulture v četrtek. 27. februarja 1958, je imela Kmetijska zadruga Lo- vrenc letni občni zbor. Zbora se je udeležilo okoli 200 članov, za- stopniki OZZ Ptuj tov. Petrovič, Zadružne poslovne zveze Pcuj in Mestne hranilnice Ptuj. V poročilu upravnega odbora je bilo navedeno, da je včlanje- nih v KZ 305 gospodarstev ali 85%. Kmetje-zadružniki se bavi- jo večinoma s poljedelstvom in živinorejo, v poljedelstvu pa prednjačita krompir in žito. Travniki ob potoku Poljskava so precej zamočvirjeni. 2:ato so sla- bi in zato je tudi živinoreja sla- ba. Mlečnost krav je pod okraj- nim povprečjem, saj ne dosega n'ti 800 litrov mleka na glavo. Največ je bilo odkupljenega krompirja. Pri pridelovanju krompirja se še pojavlja ena sla- bost, ne goji se namreč sortni krompir. V bodoče bo treba p>o- svetiti več pažnje samo tistim vrstam krompirja, p>o katerih je povpraševanje. Na ta način bomo lahko vrnili ptujskemu krompir- ju tisti skrves, ki ga je nekoč imel. V letu 1957 je bilo odkuplje- nih 31.368 kq prašičev, t. j. za 11.86a kg več kakor v letu 1956, 41.37S kg goveda in 9.212 kg te- let. Kljub visokim številkam pa je zadruga zajela le 60% tržnih viškov, dcčim 40 odst. gre še ve- dno mimo zadruge. V letu 1957 je zadruga zgra- dila strojno lopo, v kateri so se- daj spravljeni stroji, ki jih ni malo, saj poseduje zadruga 1 traktor, 1 dvobrazdni plug, 1 brano, 1 kosilnico, 2 prikolice, 2 prevozne škropilnice in 1 nahrbt- no in 1 trosilec umetnih gnojil. Vse to je bilo nabavljeno prej, a v letu 1957 je še zadruga kupila: 3 mlatilnice, 6 trosilcev tnnetnih gnojil, 1 slamoreznico- silosno, 1 žvepljalnik (motorni pr'^vozni) in 1 elektro-motor. TRGOVINSKA POSLOVALNICA Zadruga ima urejeno trgovin- sko poslovalnico v zadružnem domu. V njej nudi svojim za- družnikom razen potrošnega bla- ga tudi semena, umetna gnojila, zaščitna sredstva in druge ar- tikle, ki služijo pri kmetijski proizvodnji. Zadruga stremi za tem, da bi nabavila kvalitetno in ceneno blago. Uslužbenci so se te naloge dobro zavedali, dokaz k temu pa je velik krog odje- malcev. Zadružna gostilna je napram prejšnjemu letu povečala svoj promet za ca. 20 %. HRANILNICA IN POSOJILNICA Lani je ustanovila KZ Lovrenc tudi hranilnico in p>osojilnico. Z ustanovitvijo je prenehal delova- ti hranil no-kred itn i odsek. Ob koncu leta 1957 je imela hranilnica skupno 61 vlagateljev v znesku 932.100 din. Posojila je pa izdala 219.602 din. Kreditov za kmetijsko proizvodnjo je bilo izdanih za 1,200.000 din, od ka- terih je že dobra polovica vrnje- nih. PERSPEKTIVNI PLAN Na območju zadruge je dobro razvito poljedelstvo. Goji se predvsem krompir in žitarice, manj pa krmskih in drugih rast- lin. Pri pridelovarrju krompirja se postavlja naloga pridelovati le takšen krompir, ki se ga lahko proda. Ravnati se bo treba po povpraševanju trga. Slaba krma in slaba nega so vzroki slabe živinoreje. Travniki ob Poljskavi dajejo slabo krmo in je le malo kmetov, ki so svo- je travnike izboljšali. Ko bodo travniki onoieni vsako leto. bo kvantiUfU in kvaiitMa. pruiefica mnogo boljša. Na ta način bo dvignjena živinoreja. Goji se tudi vse premalo detelje, pese, korenja, kolerabe, torej sploh krmskih rastlin. Tudi brez teh ne gre pri napredni živinoreji. Perspektivni plan upošteva tu- di kooperacijo med člani in za- drugo. KZ je izdelala tudi kmetijski program dela. V njem je dolo- čeno, da bo na območju zadruge posajenega 64 ha semenskega krompirja, 15 ha hibridne koru- ze, 10 ha sladkorne pese, 15 ha oljne repice, da bo pognojenih 100 ha travnikov, napolnjenih 200 kub. m silosev, odkupljenih 50 ton prašičev, t. j. 50 kom. po ca. 100 kg. 30 kom. pitane go- veje živine, 1 Kom. plemenske živine, da bodo 4 krave pod mlečno kontrolo, da bo odkup- ljenih 200.000 kom. jajc, da bo posajenih 500 kom. sadnih dre- vesc, a ostalo že zasajeno drevje bo očiščeno in škropljeno. Ta program so vsi navzoči pozdra- vili.' USPEHI V PRETEKLEM LETU Na lanskoletnem občnem zboru si je KZ p>ostavila naloge, da bo dogradila strojno lopKJ in skladi- šče, nabavila poljedelske stroje, plemenskega bika in opremila tr- govino ter pisarne. Proračun za vsa ta dela je znašal 9,050.000 dinarjev. Od tega je bilo izvršeno v lan' skem letu: dograjena je bila strojna lopa za 6,489.958 din, na- bavljeni so bili razni poljedelski stroji za 1,677.622 din, tudi ple- menskega bika so kupili in opre- mili pisarne. BILANCA Skup)en promet v letu 1957 je znašal pri KZ 73,371.724 din. od tega prometa je bilo v trgovini 25,340.982 din, odkup 38.252.029 din, gostilna 8.208.058 din, trak- tor 1,343.771 din, pospeševalni odseki 226.938 din. Skupen do- hodek je znašal 3,085.648 din. Izdatki pa so bili: za plače 2,175.900 din. plače vajencev 328.025 din. priložnostna dela 75.200 din. sklad za kadre 32.638 din, skupno 2,611.763. din Čisti dobiček znaša 471.885 din. Ta dobiček je KZ razdelila ta- ko: Sklad za prosto razpolaganje 243.860 din, ristorno 30.000 din, sklad za investicije 198.025 din. Tov. Petrovič, ki se je udelež'! občnega zbora kot zastopnik OZZ Maribor, je v razpravi dejal, da ne sme kmet obupati, če v pre- teklem letu ni mogel prodati krompirja tako kakor prejšnja leta. Nekateri kmetje so v zad- njih letih posvetili vso pažnjo krompirju in so zasadili 80—90 odst. svoje zemlje s krompirjem. Niso računali na to, da krompir- ja ne bo mogoče prodati. Da ne bi prišlo več do takšnih pojavov, ki negativno vplivajo na kmetij- stvo, je potrebna kooperacija — sodelovanje. Ni naloga kmetijske zadruge, da prodaja sladkor in sol, to lahko vrši tudi vsakdo drugi. KZ mora predvsem skr- beti za nabavljanje poljedelskih strojev, umetnih gnojil in vsega, kar je potrebno za poljedelstvo. S kooperacijo z načrti, ki bi jih naj sestavila kmetijska zadruga, bi se lahko preusmerilo naše po- ljedelstvo tudi na druge kultu- re. Res je, da je Dravsko polje znan pridelovalec krompirja in da bo to tudi v bodoče ostalo, po- goji so pa in znano nam je, da ravno na Dravskem polju dobro uspeva tudi sladkorna pesa in hibridna koruza. Kmetje sejejo predvsem koruzo navadne vrste, če pa bi sadili hibridno, bi lahko pridelek zvišali za 100%. K-n. Zadružni do m v Lovrencu Uesti iz občine lešje Visoke socialne dajatve občine Lešje Predlog letošnjega občinskega proračuna zajema 55 milijonov dohodkov in prav toliko izdat- kov. Že pri sestava predloga se je izkazalo, da s temi dohodki ne bo m'ogoče zadovoljdti najnujnej- ših potreb v občini in da bi bilo potrebnih še skoraj 18 milijonov din več dohodkov kot jih bo v občini doseženih od 2 tovarn m ostailih gospodarskih organizacij ter od občanov. 29 miilijoffiov dinarjev je letos potrebnih za prejemke prosvet- nih delavcev in uslužbencev kra- jevnih ter občinskega urada, skratka za prejemke vseh, ki so z občino v službenem razmerju, 21 milijonov din pa je potrebnih za socialne dajatve, za socialne pomoči ,za brezplačno zdravlje- nje in zdravstvene storitve, za bolniške r,troške za siromašne, za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, za poravnavo bolniških računov samoplačni- kov, ki ne zmorejo plačil, za oskrbnine v Domu onemoglih v Muretincih in v Etomu za dušev- no defektne v Hrastovcu, za šti- pendije študentom in drugo. Sa- mo za oskrbnine za 10 oskrbo- vancev v Domu starih in onemo- glih v Muretincih plačuje občina mesečno 64.400 din oskrbnine, torej letno 772.800 din. Za mate- rialne in druge izdatke bi ostalo po odbitku gornjih najnujneišlh izdatko^v le 5 milijonov. V občini je 5 šol, ki so nujno potrebne notranjih popravil in raznih ure- ditev. Brez primerne dotacije Okraj- nega ljudskega odbora Maribor, ki bi morala znašati najmanj 10 mJliJonov dinarjev, bo ta zaestaii del bivšega ptujskega okraja težko gospodaril in reševal naj- nujnejše probleme. Samo za lani je nad 10 milijonov dinarjev ne- poravnanih obveznosti. Tudi nri teh jih največ odpade na plačilo zdravstvenih storitev ter mate- riailniih stroškov šol in občine ter krajevniih uradov. Lansko leto občina ni dosegla olaniranih do- hodkov, ker teh tudi n'sta dose- gli maiišperški tovarni. Predstavnika občine tov. Anto- na Kolenka in celotni Občinski ljudski odbor Leš.ie nsjbolj skrbi najzaiostalejše po-dročj« tsna dela Haloz, zlasti predela Žetel, Sto- perc in Makol. ki si ne bodo mo- gli pomagati dalie brez izdat- nejše pomoči iz skupnih sredstev okraja. svolimi težfivcimi Kot drugod v občinah bivšega ptujskega okraja je tudi v občini Lešje problem obrtniških storitev pri kvalificiranih obrtnikih in pri priučenih šušmarjih. Posvetova- nje z obrtniki je izkazalo, da to- žijo obrtniki le nad visokimi obrtniškimi dajatvami občini, na uho pa tudi radi povedo, da so naročniki del pri plačilu računov silno nedisoipliniranL Raivno za- to, ker največ obrtnikov ne dobi sproti plačil za storitve, toliko bolj občutijo davčna bremena, ki jih morajo plačevati iz prihran- kov ne pa iz dohodka zaradi obrtniških storitev. Ko odhajajo ljudje k šušmarjem. mislijo, da jim bodo ti manj računali, ven- dar se dogaja, da tudi ti raču- najo kot bi plačevaiLi davek od dohodkov, strankam pa ne daje- jo nikakega jamstva za strokov- no opravljeno delo. Ker pa je obrtnikov pwemaio, bo občina Lešje izdala po čl. 71 Uredbe o obrtniški dejavnosti dovoljenje za opravljanje priučne obrti le ti- stim, ki veljajo res kot dbted izvrševalci uslug. Smeli bodo sa- mi delati brez vajencev ali po-i močnikov. Sedaj je v občini Lešje 20 obrtnikov in nad 50 priučenih izvrševalcev obrtniških uslug. Predvsem bi v Lešju rabili kova- če, kolarje, krojače in brivca, ki ga še vedno pogrešajo. Nove j stanovanjske zgrad' ' v Lešju ' Občinska zgradba za 9 družin S sredstvi iz sklada za stano- vanjsko graditev je občina Lešje lansko leto zgradila v stirovem stanju med občinsko in šolsko zgradbo novo enodjetje Re- mont iz Makol. Stroški gradnje bodo znašali nad 15 milijonov in bo del prispevala Gozdna uprava Ptuj, ki bo imela v zgradbi svo- jo piisaimo in stanovanje za svo- jega uslužbenca^ Pri občinah bodo tudi ko- misije za varstvo družine Pri občinskih svetih za social- no varstvo oziroma za varstvo družine bodo imenovane tudi ko- misije za pomoč družinam, ki bodo povezovale vse družbene in gosipodarske organizacije z na- menom načrtnega usmerjanja de- lovanja za izboljšanje položaja družin, za večjo razbremenitev žena in za boljšo zaščito otrok. Najprej bodo morale komisije iz- delati potrebne analize, ki jim bodo poikazale najbolj pereče pro- bleme in potrebe po merah, kjer bo pomoč najbolj in najprej po- trebna. Reprezentančne ali za- ščitne mape za zaključne račune? Več ptujskih podjetij je pred- ložilo občinskemu ljudskemu od- boru zaključne račune za leto 1957 v lepih raznobarvnih zaščit- nih mapah iz plastične mase, kar ustvarja že na prvi pogled videz skrbi podjetij, da bo ostala dra- gocena gospodarska dokumenta- cija podjetij pri občmi dolga leta dobro ohranjena. Varnost prometa - sploš- na .^krb naših delovnih ljudi V mesecu marcu bodo p>o več- jih delovnih kolektivih v Ptuju in v Kidričevem predavanja o var- nosti prometa na naših cestah, in to ob smdikalnih ah obratnih se- stankih delovnih kolektivov. Pre- davanja bodo trajala največ po I>ol ure. obenem i>a bodo vsem kolektivom s slikami prikazane možnosti posledic manjših in več- jih neprevidnosti na cestah. »Slovenske gorice« Ptuj izvažajo zadružno trgovsko podjetje »Slovenske gorice« v Ptuju bo letos med drugim izvozilo nad 350.000 litrov specialnega belega in rdečega konzumnega vina v Belgijo. Tudi cestarji bodo poma- gali skrbet! za red in varnost na cestah Na pobudo komisije za varnost prometa pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj nameravajo sklicati vse cestarje s področja ptujske občine na enodnevni seminar, ki bo 6. marca dopoldne v Ptuju s predavanji o cestnoprometni služ- bi, o prometnih nezgodah, s pri- kazovanjem filma o prometnih nezgodah ter o tem, kako bodo lahko cestarji pomagali izbolj- šati disciplino voznikov vprež- nih in motornih vozil na cestah. Ptuj una z klariborom dobre avtozveze »Na-Ma« Ptuj deli dobi- ček s potrošniki Kolektiv trgovskega podjetja »Na-ma« Ptuj je prišel že leta 1956 na svojevrstno zamisel, da bi delil dobiček podjetja s po- trošniki V ta namen je podjetje izda)lo lične Izkaznice potrošni- kom, ki pri podjetju stalno kupu- jejo, v katere vnašajo potrošnik; vse zneske, plačane pri podjetju pri nabavi raznih živil. Ob kon- cu leta morajo vse vpise izkazati s potrdili o vplačilih. Predlanskim je izdalo podjetje nad 300 izkaz- nic, lani pa že nad 400, ker tudi več Stalinih potrošnikov nakupuje vsak mesec pri podjetju. Delež dobička je bil predlanskim sicer skromen, vendar je imel namen dokazati potrošnikom, da je mo- goče kljub zmernim cenam v pri- merjavi z drugimi enakimi trgo- vinami ob koncu leta potrošniku zopet vrniti vsaj manjši delež. Poleg takega načina obravna- ve pa potrošniki še čutijo, da se podjetje zelo briga zanje z ved- no svežim blagom, s solidno po- strežbo in zmernimi cenami. Pred-r lanskim je podjetje tudi obnovilo lokal in nabavilo novo opremo. Primer podjetja »Na-ma« za- služi posnemanje. Ele^vtriliii kmmu tufli ii Desternilfu ^ Pretekla so že leta. odkar so začeli ljudje v Desterniku in ne- posredni okolici z reševanjem problema elelctrike. Ker od dru- god ni bilo nobene pomoči, so za- čeli z delom sami. Tako so pred dvema letoma ustanovili elektri- fikacijski odbor, ki je res začel s temeljitim delom. Šestčlanski odbor vodi Zoreč Matija, ki ima tudi največ zaslug, da se je delo premaknilo z mrtve točke. »Ni- sem si predstavljal, kako veliko in odgovorno bo to delo, toda, če smo začeli — moram.o tudi končati,« je dejal. Področje, ki ga nameravajo elektnficirati. je zelo obsežno. Obsega naselja: De- stemik, Vintarovci, Janežovski vrh, Dolič, Gomilce. Zasadi ter del Svetine in Ločkega vrha. S t"ega področja je 98 interesentov. Dolžina nizkonapetostnega omrež- ja pa znaša nad 12 km. Postavili so že nad 300 drogov, sedaj bo- do začeli z napeljavo omrežja po naseljih. Prebivalci so s svo- jim delom in prispevkih z drogo- vi prispevali že vrednost 1,6 mili- jonov dinarjev. Zgleda, da je od- bor trdo zgrabil za delo. Upajo, da bodo na dan volitev zasvetili z elektriko. Obsežna dela v vred- nosti ca. 6,8 milijonov dinarjev gredo h koncu. Mar to ne pomeni uspeh? Dolgo so Destemičani odlagali to delo, slednjič pa so se ga oprijeli in ga pridno že konču- jejo. To bo hkrati tudi prvi viden korak iz zaostalosti teh krajev, korak k gospodarskemu in kul- turnemu napredku v pomembnem središču Slovenskih goric. S tem bo rešen eden največjih proble- mov, mnogo drugih pa še čaka na rešitev. Razpored dežurstva zdravnikov Dr. Matko Mrgole, Ptuj, Bez- jakova 6, telefon 80, v ponedeljek. 10. marca, od 16. do 7. ure. — Dr. Ladislav Pire, E*tuj, Znida- ričeva, telefon 73, v torek, dne 11. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Milan Canli, Ptuj, Trg svo- bode 2, telefon 202, v sredo, dne 12. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Ivo Medved, Ptuj, Na tra- tah, v četrtek, 13. marca, od 16. do 7. ure. Dr. Franc Rakuš, I*tuj, Ormo- ška cesta, v petek, 14. marca, od 16. do 7. ure. KZ Videm namerava kupili novo mlatilnico KZ Videm namerava letos ku- piti novo mlatilnico »Zmaj«, ki stane nad 700.000 dinarjev, kar ji narekuje skrb za čimboljše go- spodarsko sodelovanje med KZ in km.etovalci na tem prepotreb- nem področju. Ob vsaki mlačvi je ob neza- dostnem številu mlatilnic precej nevolje med kmetovalci, ker ne more KZ vsem obljubiti mlatil- ničnih uslug. Temu bi se KZ rada letos izognila in pomagala čim- večjemu številu interesentov, ki v tem vidijo konkretno potrebo in možnost sodelovanja. TVD PARTTZAN PTUJ .TE LETNI OBRAČUN DELA Preteklo sredo je imelo druš- tvo za telesno vzgojo Partizan Ptuj svoj redni letni občni zbor. kateremu so prisostvovali zra- ven aktivnih in podpKJrnih čla- nov tudi zastopniki drugih mno- žičnih organizacij. O uspehih v preteklem letu je izčrpno poro- čal tov. Sare in grajal delo upravnega odbora, obenem pa pohvalil požrtvovalnost posa- meznih voditeljev kakor tudi članov društva. Danes šteje društvo le okrog 300 pripadnikov, kar je za tako obsežen teritorij malo. V plodni razpravi so kritizirali nepoveza- nost organizacije z mladino in predlagali, naj se v bodoče temu posveti večja pozornost. Ustanovili so tudi priprav- ljalni odbor za proslavo petde- setletnice obstoja društva, ki bo prikazala razvoj in delovanje te- lesnov^zgojnega druitva. V novo- izvoljenem odboru je bil zopet izvoljen za predsednika tm-. La- dislav Sare. PO VRTNIN A: Čebula 60—70 din za kilogram; česen 120, fižol 60, krompir 12 do 14, peteršilj 50, rdeča pesa 30, redkev 25. zelje v glavah 20 do 25, korenček 40—50, ohrovt 30, kisla repa 30, kislo zelje 40. špi- nača 100, zelena 50, čebulček 400 do 500, motovileč 140, rdeče ze- lje 25, por 40, hren 100, regrat 140 dinarjev. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDELKI: Koruza 40 din za kilogram, pšenica 40, ajdova moka 50—60, koruzni zdrob 50, oves 40, pro- sena kaša 80 din za kilogram. SADJE IN SADEZi: Jabolka 80 dinarjev. PERUTNINA: Koko.ši 250—500, piščanci 300 do 600, jajca 10 din. MAŠČOBE: Mast 325, (uvož., domača mast 400), zaseka 400 din za kilogram. MESO: Goveje meso 260 din za kilo- gram, teletina 300, svinjsko meso 400 din. 2IVINSKI SEJMI V PTUJU 4. in 5. marca 1958 V torek, 4, marca, je bilo pri- gnanih 198 konjev, 196 krav, 67 telic, 46 volov in bikov. Od tega je bilo prodanih 120 konjev, 94 krav, 37 telic. 26 volov in 8 bikov. Cena za konje je bila od 30 do 100, za krave od 40 do 120, za te- leta od 80 do 140 in za bike od 80 do 150 din za kilogram. V sredo, 5. marca, je bilo pri- gnanih 158 svinj do dveh let in 107 odo j kov. Od tega je bilo pro- danih 83 svinj do dveh let in 36 odojkov. Cena za svinje do dveh let je bila od 200 do 210 din za kilogram, za odojke pa od 3000 do 4000 din za kos. Ptuj. dne 7. marca 1958 PTUJSKI TEDNIK Stran "5 Spored filmov za mesec marec 1958 MESTNI KINO PTUJ Od 4. do 6. marca: »V vrtincu«, madžarsiki umetniški film, črno- be-li. Od 7. do 9. marca: »Daljna ob- zorja«, ameriški barvni film. Od 11. do 13. marca: »Lažni car«, jugoslovanski zgodovinski film. Od 14. do 16. marca: »Ukroče- na trmoglavka«, ameriški glasbeni film, barvni. Od 17. do 19. marca: »Sestav- ljen program III.« (France Pre- šeren, Bodoči čuvarji neba, Po- milad v gorskem lovišču, Le-pote podzemlja), za šole in vrtce; po- sebne predstave. Od 18. do 20. marca: »Žal, da si takšna«, italijanski film, ko- medija. Od 21. do 23. marca: »Enainšti- rideseti), sovjetski barvni film, vojni. Od 25, do 27. marca: »Nepo- membni ljudje«, sodobna franco- ska drama. Od 28. do 30. marca: . »Mlin Ijiubezni«, špansko-francoski barv- ni film. UPRAVA LJUBLJANA NEDELJA, 9. MARCA 6.00—7.00 Domač nedelislu iutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.in Porr>- Cila in vremenska napoved. 7.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved ia objava dnevnega sporeda. 7.15 Re- klame. 7.30 Radijski keledar in prire- ditve dneva. 7.35 Ali vam ugaja? (ven- ček zabavnih melodij). 8.00 Športna re- portaža. 8.15 Vesela zvočna slikanica. 8.45 Mladinska radijska igra — EUiot- Amold: Prelomljena puščica (prevedel Vasja Ocvirk). 9.20 S pesmijo po Jugo- slaviji. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . To so bile borke in ilegalke. 10.30 Po- kaži, kaj znaš (prenos javne oddaje iz opernega gledališča v Ljubljani). 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved, pregled dnevnega sp )- reda in obvestila. 13.15 Zabavna glas- ba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — H. 15.00 Napoved časa in poročila. 15.10 Prenos javne oddaje iz Kočevja. 17.30 Kar radi poslušate (pi- sana vrsta znanih in priljubljenih skladb). 18.15 Radijska igra — dr. Paul Huhner- feld: Videla je vse drugače (ponovitev). 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radfjski dnevnik. 20.00 Nekaj sta- rih skladb in nekaj novih melodij za prijetno razpoloženje. 21.00 Pre4!stav- Ijamo vam. Bohuslav Martinu: Partita za godalni orkester. Frank Martinu: Kon- cert za sedem pihal in ork-jster. Kreši- mir Fribec: Vibracije. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Nočni plesni cocktail. 22.55 Poročila. 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). PEVSKI ZBOR »SLAVA KLA- VORA« BO VADIL V ŠTATEN- BERGU Pevski zbor »Slava Klavora« iz Maribora se pripravlja na koncert. Pred koncertom bo imel moški zbor tridnevne pevske vaje v letovišču Dom nad Dra- vinjo pri Makolah, in sicer od 12. do 15. marca t. 1. PROF. ANDREJ KOVAC: Ptuj V zrcalu svolih y!i£ in trgov NARODNI BUDITELJ IN ZAGOVORNIK SVOJEGA UUDSTVA Izpod ptujskega gradu se mi- mo bivše okoliške šole vije ne- kdanja Herbersteinova cesta in se danes kot Haičeva ulica steka pri poslopju prejšnjega OLO Ptuj v današnji Srbski trg. Raič je bil rojen pri Tomažu v Slov. gor. leta 1827. Študiral je v Varaždinu, Zagrebu in Gradcu. V letih 1853 do 1860 je poučeval slovenščino na mari- borski gimnaziji, bil pa je s tega zavoda odpuščen, ker se je pre- več zavzemal za pravice sloven- skega jezika. V »Novicah« je namreč leta 1860 izšel njegov članek »Slovenščina in srednje učilišče v Mariboru«, ki je imel zanj neugodne posledice. Od le- ta 1870 je Raič župnikoval pri Barbari v Halozah. Po Hermanovi smrti so ga leta 1884 izvolili v dunajski državni zbor, kjer pa se ni dobro počutil med tamkajšnji- mi vladajočimi krogi. Bil je ve- lik Slovan, saj je za Slovence prestavil iz češčine slovnico ru- skega jezika »Temelj ruskega je- zika«, Zagreb 1851. Z jezikoslov- nimi prispevki je sodeloval pri Slovenski Matici, ustanovljeni 4. februarja 1864. 1. junija 1864 ga srečamo med ustanovitelji ptujske čitakiice in pozneje kot govornika na »besedah« te na- rodnoobrambne postojanke v Ptuju. Na prvem slovenskem taboru v Ljutomeru, 9. avgusta 1888, se je Raič zavzemal za pravice sloven- ščine v uradih, zahteval sloven- ske ljudske šole, pa tudi sloven- ske realke in gimnazije, »Mnogi še ne vejo prav svojega imena zapisati« — je dejal Raič — »ako bi bile šole bolje, ne bi imeli tujci najlepših vinogradov v ro- kah, kteri so vedno le na to gle- dali, da se mi ne bi podučili, češ, kdor ni podučen, tak se da viti.« Raič se je navduševal tudi za slovenski politični program »Ze- dinjene Slovenije« po letu 1848 in poudaril: »Z zedinjenimi močmi si pomagajmo sami! Ako ni ne- varno, da se Avstrija deli na dva dela, ne more biti tudi nevarno, če se v eno celoto združimo.« Raič se je zavzemal tudi za pra- vilno pisanje slovenskih imen v cerkvenih uradnih knjigah. Nemimi in nehvaležni poklic deželnega in državnega poslanca je Raiču skrajšal življenjsko pot, ki jo je zald.jučil v Ljubljani 6. januarja 1886. PRED NEKDANJIMI »ŠPEHASTIMI« VRATI Nekako pred p>oslopjem prejš- njega OLO Ptuj na Srbskem trgu bi morali v preteklih časih skozi »Špehasta« vrata, če bi hoteli priti v zavarovano mesto. Nekoč so bila to »Nova mestna vrata«, kot nam to povedo stari zapiski. Bila so v sklopu mestnega ob- zidja, ki se je spuščalo semkaj z grajskega pobočja. Pri tem obo- kanem vhodu je bila majhna so- ba, prizidan pa je bil še neki manjši objekt s posebnim, obo- kanim prostorom. Ob mestnem zidu se je razprostiral majhen vrt »za četrt mernika posevka«. 16. februarja 1860 so začeli ru- šiti ta mestna vrata, ki so bila že od leta 1821 zanemarjena. Na da- našnjem vrtu gostilne »pri Ro- ziki« se je obrambni zid razširil v bastijo, ki je bila nekoč oprem- ljena s topovi. ULICA PADLEGA BORCA MIRKA BEZJAKA Ulica, ki se spušča od mestne cerkve proti Titovem trgu, je po- svečena eni izmed mnogih žrtev nemškega hitlerizma — Mirku Bezjaku. Rodil se je ta vneti de- lavec za socializem 17. februarja 1910 v Gradcu, v Ptuju pa se je izučil za krojaškega obrtnika. Po- leg poklicnega dela je našel še dovolj časa, ki ga je posvetil ak- tivnemu sodelovanju pri delavsko prosvetnem društvu »Svoboda«, ustanovljenem v Ptuju 1. julija 1919. Društvo je imelo lastno knjižnico, pevski in tamburaški zbor ter dramatskii odsek. Po- kojni Bezjak je v društvu večkrat predaval in se tudi sicer živahno udeleževal prosvetnega življenja med »Svobodaši«. V letu 1932 je postal član komunistične partije in bil zaradi tega mnogo prega- njan v stari Jugoslaviji ter konč- no v letu 1940 interniran v Užič- ki Požegi. Ko pa je v predaprilski Jugoslaviji tik pred izbruhc«n druge svetovne vojne zavel dru- gačen političen veter, so med drugimi obsojenci izpustili na svobodo tudi Bezjaka. Po vdoru hitlerjevskih osvajalcev se je Bezjak umaknil na Hrvatsko, po- leti 1941 pa ga srečamo v Ljub- ljani med delavnmi člani OF. Le- ta 1943 je odšel v NOV in padel na Dolenjskem. V ptujskem hišnem seznamu iz leta 1910 se imenuje Bezjakova ulica — Kolodvorska, še prej pa so jo imenovali po nekem Kai- serfeldu, nemškem nacionalcu in državnem poslancu. V starejših časih se je tod vila ulica k »Spe- hastim vratom« (Specktorgasse). V STARI BARVARSKI ULICI Današnja Miklošičeva ulica med Titovim trgom in trgom Mladinskih brigad so nekoč ime- novali po barvarjih. Kjer stoji danes poslopje občinskega komi- teta ZK se omenja 1. 1787 mestni barvar Anton Scharnuzi, v letu 1809 pa mestni barvar Ivan Rei- ter. Omenili smo že nekdanjo malo invalidsko hišo na današnjem ži- vilskem trgu, ki je bila do 1. 1754 last štajerskih deželnih stanov kot »proviantska hiša«. Leta 1860 je dobil to poslopje vojaški erar, kjer je bila nameščena tako ime- novana »mala vojašnica«. Po- zneje so začeli ta predel podirati tako, da so bili ostanki razvalin vidni še po prvi svetovni vojni. Šele leta 1932 je ptujska mestna občina z živilskim trgom uredila ta prostor, ki ga je olepšalo še novo posojilniško poslopje. Na fotografijah iz konca prejš- njega stoletja ima ta ulica po- polnoma drugačen videz kot danes. Sama starinska poslopja, ozka in zverižena ulica... V tej ulici je izbruhnil že omenjeni ve- liki požar 20. septembra 1744, ki je upepelil 79 hiš. Starejši na- ziv za ta predel je Kovaška ulica. ZNAMENITI JEZIKOSLOVEC SVETOVNEGA SLOVESA Omenjena ulica se danes ime- nuje po slovenskem učenjaku Francu Miklošiču. Mož je bil rojen 20. novembra 1813 v Rado- merščaku pri Ljutomeru. V Gradcu je končal pravne in mo- droslovne študije. Bil je nekaj časa bibliotekar v dvomi knjiž- nici na Dunaju in pa visokošol- ski profesor na dunajski uni- verzi. Miklošič je dobro obvladal klasične jezike, zlasti pa slovan- ske. Tesno je sodeloval s Stan- kom Vrazom in slovničarjem Kopitarjem. Miklošič je bil odličen jeziko- slovec; spisal je etimološki slo- var staroslovanskega jezika (le- ta 1845) in »Primerjalno slovnico slovanskih jezikov« I.—IV. Nje- gova dela so še danes važna za študij jezikoslovja. Napisal je tudi nekaj razprav o glagoUci, v katerih je dokazoval, da je gla- golica starejša kot cirilica. Sko- raj ni jezika v Evropi, s katerim se Miklošič ne bi bavil. Starejši rod se je še učil na šolah po nje- govih slovenskih berilih za sred- nje šole, ki jih je sestavil lepo število. — Umrl je 7. marca 1891 na Dunaju. — V Ljutomeru so mu rojaki postavili pri cerkvi dostojen spomenik. Tudi ptujski muzej ao zastapan na kongresu arheologov v Hamburgu v Hamburgu bo let-os jeseni ve- lik mednarodni arheološki prahi- storični kongres, ki bo obenem manifestacija napredka in razma- ha te vede ter njenega doprinosa za mednarodno sožitje Vzhoda m Zahoda. Arheološko društvo Jugo- slavije, podružnica za Slovenijo v Ljubljani, je priporočilo tajništvj za kulturo pn Občinskem ljud- skem odboru Ptuj, naj bi omo- gočilo tudi Ptujskemu muzeju, da bi poslal na ta kongres svojega zastopnika, in sicer tov. Bernar- do Perčevo, arheolog in jo. Imenovano društvo vidi v ude- ležbi jugoslovanskih arheologov na omenjenem kongresu dvojno vrednost, in sicer manifestacijo jugoslovanske znanosti in veliko vrednost strokovnega dviga ar- heološkega kadra naše domovine. Ob robu sedme premiere v ptujskem gledališču Georg Axelrod: SEDEM LET SKOMIN v sredo, 19. februarja, je ptuj- sko gledališče uprizorilo sedmo premiere v letošnji sezoni: so- dobno komedijo ameriškega pi- satelja Georga Axelroda »Se- deiii let skomin«. Pravzaprav nič zapletenega: pritiskala je poletna pripeka, družina je od- šla na hladno na počitnice in dobri očka in mož Richard Sherman je ostal sam med raz- beljenimi nebotičniki. Njegovo priljubljeno moštvo izgubiva nekje tekmo, neki lonec para- dižnikov pade na balkon in ga malone ubije — urejena vsak- danjost tega poslovnega Ame- ričana zdrsne s tira: spet prične kaditi, spet piti in končno — po sedmih letih zvestovanja svoji zakonski družici poskuša po- skakovati in končno tudi skoči čez plot. Ce bi pri vsem tem dobri Američan ne preživljal smešnih čustvenih preglavic, napadov bojazni in vesti, če se ne bi v domišljiji junačil, a v stvarnosti klavrno obnašal, če celotna igra ne bi bila preple- tena z verigo drobnih duhovi- tosti, potem bi ta snov ne bila dovolj za komedijo. Z vsem tem pa ostane »Sedem ^et skomin« prijetna komedija, v kateri se je pisatelj dobrohotno posmeh- nil notranjosti vzornega ame- riškega moža. Na ptujskem odru je kome- dija v režiji Jura Kislingerja, gosta iz Celja, izzvenela toliko amerikansko, da je del občin- stva teže dojemal dogajanjp, čeprav je izvabila smeh sled- njemu gledalcu. Uprizoritev »Sedem let skomin« pomeni za tukajšnji oder poseben uspeh ne samo z igralske plati, tem- več tudi tehnične opremljenosti. To pot je tehnično osebje ptuj- skega gledališča prestalo resno preizkušnjo, saj je bil precejšen del uspeha predstave odvisen od vrste tehničnih učinkov. To preizkušnjo je tehnika prestala uspešno. Režiser je vnesel v delo mnogo novega za ptujski oder in tudi mnogo samosvoje domiselnosti, kar so stalni gostje ptujske gledališke hiše tudi opa- zili in iskreno pozdravili. Težavno nalogo je opravil Franjo Gunžer v vlogi Richar- da Shermana, saj je celotna uprizoritev ležala tako rekoč na njegovih ramenih. To nalogo je opravil z veliko prizadevnostjo ter je občinstvu uspešno pre- dočil lik poslovnega Američana^ ki je za hip skočil iz svoje kože. Dekle je igrala gostja Nedelj- ka Kacinova prisrčno in pri- kupno. V ostalih vlogah so na- stopali še Vera Videčnikova, Danijel Šugman, Lojze Matja- šič, Majda Hremanova, Danica Šenkinčeva, Irena Cučkova in Stanka Kolarjeva. Uprizoritev sodi med pomembne uspehe ptujskega "'edališča. ps- Posnetek ob premieri PREPOZNO JE PRIŠEL »Vi iščete službo? Kakšen j>o- kliic pa imate?« »Nastopali sem kot požiralec plamenov v cirkusiu.« »Škoda, da niste prišli pired dvema dnevoma, ko nam je po- gorelo pol vasiL« Dežurstvo zdravnikov- pediatrov Dr. Neudauerjeva: 7., 8., 10., 12. in 13. marca 1958. Dr. Pozaiik: 9.. 11. in 14. marca 1958. „Nismo zločinci, am(pak borci za svobodo!« — je zaklical pred 24 leti vodja ko- munistov v d&iavnicah državnih železnic, zaposlen v železniški de- lavnici v Ptuju, ko so ga vklje- njenega gnali med štirimi soob- toženci po maribor.skem mostu v kaznilnico. To je bil Spolenjak Ivan, ki je svoje življenje posve- til borbi delavskega razreda za njegove pravice. Spolenjak Ivan ni učakal svo- bode v socialistični domovini, za kar se je boril in za kar je umrl, kajti umrl je že leta 1940 po tež- ki bolezni. Tako je izbrisano s sveta njegovo življenje že osem- najst let, njegovo ime pa je na- pisano med imeni največjih re- volucionarjev v našom mestu m v zgodovini Komunistične partije Slovenije. V našem Ustu bomo letos, v letu zbiranja življenjepisov pa- dlih za osvoboditev — najpo- žrtvovalnejšim borcem za boljšo bodočnost nas vseh, v zahvalo za njihovo največjo žrtev — izguibo življenja — osvetlili njihov lik v bežnih potezah, kolikor nam do- pušča prostor med drugimi nalo- gami našega glasila. Veliko dolž- nost literarne obdelave junakov našega časa pa bodo prav goto- vo prevzeli naši književniki. Ivan Spolenjak se je rodil 26. januarja 1901. Živel je pri svojih starših na Sp. Bregu pri Ptuju, štev. 34, sedaj Spolenjakova uM- ca 1 Pri očetu se je izučil ko- vaške obrti. V Ljubljani pa je pozneje naipravil še tečaj za pod- kovaškega mojstra. 2e od doma je bil socialistično usmerjen, ker se je njegov oče navzel v železniških delavnicah v Ptuju, kjer je delal do upokojitve — naprednih idej socializnva. Ko pa je stopil tudi sam v službo v že- lezniške delavnice, se je njegova razredna zavest še poalobila. V 5ti'ku z uglednimi konrunisti, dr, J. Potrčem in Lackom, je titr.-je- val svojo borbenost in ideološko rast s čitanjem in 'zobraževa- njem. Prav lanaJu je po&ta] viden komunist, ki je vodil partijo v železniških delavnicah od leta 1926 do 1930. Bil je dober or- ganizator, a so ga zaradi vztraj- nega dela leta 1928 aretirali. Kaznovali so ga na 19 mesecev težke ječe v mariborski kaznil- nici, i Po šestojanuarski diktaturi le- ta 1929 je doživela partija v že- lezniških delavnicah velik udarec, ker so aretirah njene najboljše člane: Čanžeka, Zupanca, Vajn- gerla, Letonjo m Karduna, na- zadnje pa .še Spolenjaka. Po brezuspešnem zasliševanju so ga po 14 dnevih izpustili. Leta 1930 so Spolenjaka spet aretirali in ga' obsodili na dve in pol leta težke ječe. Najprej je bil zatprt v zloglasni »Glavnjači-« nato pa v Sremski Mitrovici. Ko se .je vrnil, so ga 6. januarja 1^4 spet aretirali z mladimi komuni- sti iz Ptuja: Bratkom Ivanom, Centrihom Mirkom, Potrčem Iva- nom, Kvedrom Dušanom. Žn'da- ričem .Antonom, licem Rudijem, Kojcem Francem, Kurežem Pe- trom. Kuharjem Markom, Vnu- kom Jožetom in Kogejem Jože- tom. Proces proti mladim komuni- stom je prevzelo ljubljansko so- dišče. Raziorava je bila 26. juni- ja 1934. Obtožencev je bilo 34. Najvišjo kazen — tri leta ječe, je dobil SiK)lenjak. ; Z vzklikom na mariborskem mostu in pozneje še na kolodvo- ' ru v Zagrebu se je končala nje- ' gova revolucionarna pot, kajti ta- krat je zadnjikrat z gnevom v srcu pokazal .javnosti krivico, ki jo delajo državni oblastniki v stari Jugoslaviji vsem, ki se bo- ri.jo za pravice delovnega ljud- stva. Iz Maribora so ga poslali v Sremsko Mitrovico. Zaradi nje- govega ponosnega zadržanja na mariborskem mostu in še pozne- je v Zagrebu, je dobil še dve leti zapora. Ivan Spolenjak je v ječi zbo- \ei. Leta 1939 se je vrnil domov živčno bolan. Zdravil se je v ma- riborski bolnišnici, nazadnje v Novem Celju, kjer je 16. aroil?! 1940 umrl. Pokopali so ga v Žal- cu. Leta 1955 so njegove posmrt- ne ostanke položili v skunen grob borcev za svobodo na ptujskem Dokopal iišču. In njegova zapuščina? To ip bilo na desetine mladih komun'- stov. ki jim je pokazal, kako ne- uklonljivo se je potrebno borit' za človečanske svoboščine. zs kar je sam pr^r^vel v zaporu čol- nih devet let. Njegovi tovariši tx>_ njegovi sm-^^i na^d^ljpval- 7 delom svojeoa učitelja v narod- n'^'v!^vobodi''ni voi.siki. R. V. Hajdinčani, le tako napre^ Slednjič so domačini nudili tudi domačinom to, kar večkrat nudijo drugim. Pevci in tambu- raši Prosvetnega društva »Stane Petrovič« na Hajdini so se ojuna- čili ter slednjič pripravili kon- certni spored tudi domačemu ob- činstvu, ki tudi rado obiskuje kulturne prireditve na Hajdini. Beseda »ojvmačili« seveda ne pomeni, da bi se morda bali na- stopa pred neuspehom, ne, bali so se le nagrade občinstva, ki večkrat z velikim »aplavzom, s kakršnim je tudi tokrat nagradilo izvajalce, zahteva ponovitev ne- katerih točk programa. V tem se seveda niso zmotili. Ek) zadnjega kotička je bila na- polnjena dvorana s hvaležnim občinstvom, ki je z navdušenjem spremljalo koncert ter aplavdi- ralo in zahtevalo večkrat pono- vitev. Moški pevski zbor pod vod- stvom tov. Terbučece je zopet ponovih serijo priljubljenih na- rodnih in umetnih pesmi, kot jih je že cesto drugje. Pevce so zvesto spremljali tamburaši pod vodstvom tovariša Žumerja ter s svojimi skladbami uspešno dopolnili koncertni pro- gram. Kakor pevci, tako tudi tamburaši zaslužijo priznanje ne samo navzočega občinstva, tem- več tudi širše javnosti. Veselih obrazov so se vračali nastopajoči iz dvorane. »Še bo- mo nastopili in tudi drugje go- stovali, v nedeljo, 16. marca, pa gremo v Majšperk!« so izjavljali. Tak koncert je sprejemljiv v vsaki dvorani. Hajdinčani. se ta- ko naprej! K. Nekaf besed o kinu Muretincil Dve leti je že. odkar imamo v Muretincih kino Ljudje so hva- ležni Kmetijski zadrugi, ki je vnesla v svoj načrt tudi kino. Okoliške vasi so precej oddalje- ne od kakega večjega centra, za- to je kino velika pridobitev. Naši ljudje, posebno pozimi radi zaha- jajo v kino, ki je skoraj edina zabava. Vse je na prvi pogled torej v redu. Vendar pa ljudje z neka- terimi stvarmi niso zadovoljni. Prvo, k čemur ljudje prigovar- jajo, je enaka cena vstopnicam, naj si bo v prvi ali v zadnji vr- sti. Včasih prodajo celo več se- dežev, kakor jih je v dvorani. V takih primerih obiskovalci stojijo v dvorani, včasih celo med vr-' sta mi sedežev in motijo ostale obiskovalce. Cesto se tudi dogaja, da posa- n»ezni obiskovalci glasno berejo film^k: tekst in tako DovPČuj*>j'^ hrup. ki ga delajo tisti, ki med prevajanjem filma prihajajo v dvorano. Med odmori nekaterih kar v dvorani kadijo. Ali se ne bi dalo ustvariti reda. kot Je v drugih kino dvoranah? Za rednega kino obiskovalca so vse te pomanjkljivosti zelo ne- prijetne. Potrebno bi bilo tudi re- šiti vprašanje obiskovanja kino predstav otrok. V našem kinu vedno vidimo mnogo otrok, če- prav cesto film ni zanje prime- ren. Ali gre res samo za denar. aH se nič ne gleda na vzgojno plat naše mladine? Posebno vprašanje so tudi re- klame. Ali res ni mogoče najti človeka, ki bi lepo p>oslovenil nazive filmov? Redni kino obiskovalci v Mu- retincih pričakujemo, da bo upra- va kina naše pripombe upošteva- la in poskrbela, da bodo odprav- ljene. Potem bomo še raje hodili v kino Muretinci. matic PRt^ERNOVA DRUŽBA Ob koncu leta bodo ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE prejeli za redno članarino 320 dinarjev pet, za 550 dinarjev pa celo sed<^ knjig. — Ena izmed njih je Honore de Balzac EL VERDUGO Da ustreže spl<šni želji svojdh naročnikov, je Prešer-i* nova družba u\,Tstila v svoj program tudi prevodno delo. j Odločila se je za »E! Verdiugo« in druge zgodbe francoskega j pisatelja Honoreja de Balzaca. V luči njegove osupljive pri-^j povedne umetnosti gledamo predvsem brezobzirni vzpon me-j ičanstva, njegov pohlep po denarju in časti, njegovo nemo-; j ralnost. lažnivost m plitvost, skratka njegovo življenje iA| mišljenje. Sijajni opazovalni dar. domišljija in neverjetna i energija so omogočili pisatelju, da je napisal celo .serijoi zvrstnih romanov. Balzac je velik glasnik, pa tudi sodnik^ svoje dobe. Pohitite z vpisom! Člane vpisa je jo poverjeniki Prešer- nove družbe, ki so skoraj v vseh šolah in večjih podjetjih vse laijigame, podružnice Slovenskega poročevalca in Ljud- ske pravice ter uprava v Ljubljani. Erjavčeva ce«¥ta 14 a j Stran i PTUJSKI TEDNIK Ptuj, dne 7. marca 1958 S ^ ^ ^ X Strelstvo Strelci bivšega strelskega okra- ja so se zbrali v nedeljo, da poda- jo obračun dela v preteklem letu. Zbor so pozdravili zastopniki JLA, OSO Maribor, lovci in drugi. livodoma je predsednik OSO kritično obravnavali delo SD, po- hvalil delovne družine, grajal one, ki so spale. Posebno je polivalil mlado SD Turnišče, ki se je pov- zpela na prvo mesto. Strelci se bodo morali nasloniti na podjetja, saj so uprave podje- tij pokazale mnogo razumevanja do strebva, ko so dajale nagra- de strelcem. Predsedniki komisij so poročali obširno o delu na svojem področ- ju. Iz poročil je razvidno, da je premalo mladine v strelskih vr- stah. Novi odbor bo moral najti pot, da bo zbral čimveč mladine. Po diskusiji in volitvali se je predsednik poslovil od tov. ma- jorja Planinca, ki odhaja na novo službeno mesto ter se mu,zahva- lil za njegovo delo v prid strel- cem. Uspel občni ztor je predsednik zaključi! s pozivom, naj se stielci strnjeno udeležijo volitev 23. mar- ca in pripeljejo -še svoje znance. Center za izvenarrnadno vzgojo je nagradil štiri strelce, OSO pa je razdelil diplome strelcem, ki so dosegli na tekmovanju najboljše rezultate. Po skupnem slikanju so se strelci razšli z obljubo, da bodo še naprej delali v korist strelstva in obrambe domovine. PTUJSKI STRELCI ZA »ZLATO PUŠČICO« Pred kratkim se je končalo tekmovanje za »zlato puščico«, kjer so se pomerili najboljši strelci ptujskega okoliša. Na tem vsakoletnem množičnem tekmo- vanju slovenskih strelcev je na- stopilo 69 tekmovalcev iz raznih strelskih družin. Rezultati (od 400 možnih krogov): 1. Rasel (Že- lezničar) 340; 2. Kunstek (Želez- ničar) 333; 3. Pernat (Breg) 329; 4. Hohnec (Kidričevo) 329; 5. Skok (Turnišče) 328; 6. Ratajc (Tumišče) 326 krogov itd. Orga- nizacija tekmovanja je bila ves čas tekmovanja zelo dobra. KEGLJANJE Tudi ptujski kegljači se mar- ljivo pripravljajo in so v zad- njem času odigrali več prijatelj- skih borbenih partij. Krožek •^Četrtek« je imel v gosteh ekipo ;>Zvezde« iz Maribora in rezultat dvoboja je bil 379:345 v korist ptujskih kegljačev. V Mariboru £0 se srečali kegljači ptujskih trgovskih podjetij in odigrali dvoboj proti sindikalni grupi podjetja >^Zlatorog«. Zmagali so gostje z rezultatom 367:364. Tudi krožek »Ponedeljek« je imel pri- jateljsko srečanje z ekipo »Pa- nonije« in zmagal z rezultatom 340:324. Newyorško podzemlje OKROG 20 MILIJONOV KILOMET ROV TELEFONSKIH KABLOV, 70 KIHOMETROV CEVI ZRAČNE PO- STE IN NAD 3000 KILOMETROV TELEVIZIJSKIH VODOV — DN L^NO V PROMETU 8700 VLAKOV PODZEMELJSKE ŽELEZNICE — VSAKIH 30 SEKUND PRIDRVI VI.AK Pod ulicami tega milijonskega mesta leži zamotan sistem ka- blov, cevi, podzemelj-skih hod- nikov in predorov, nekak »živč- ni« in krvni« sistem veleme- sta. V raznih globinah je pod New Yorkom položenih okrog 20 milijonov kilometrov telefonskih kablov, 70 kilometrov cevi zrač- ne po.šte, nad 3000 kilometrov te- levizijskih vodov, alarmnih ka- blov za policijo in gasilce, ka- blov za prometne oznake itd. Po- leg vsega tega vozlišča kablov je tu še 1200 kilometrov hodnikov podzemeljske železnice, železni- ških predorov in predorov avto- strad. Vse te kable in predore pa prepletajo kanalizacijske cevi, na tisoče kilometrov plinskih cevi, 120 kilometrov vodov za paro itd. Predor v globini dve sto metrov dovaja v mesto vodo iz daljave 200 kilometrov. New York je začel prodirati v globino zemlje leta 1799, ko so položili prve lesene vodovodne cevi. Leta 1870 so začeli graditi podzemeljske predore za promet. Prve telefonske kable so položili leta 1878, dve leti kasneje pa električne kable. Skoraj never- jetno je, vendar resnično, da popolnega načrta teh podzemelj- skih instalacij danes sploh nima- jo. Mnogoštevilne električne, te- lefonske in druge družbe hranijo načrte svojih napeljav, toda mnogi posamezni načrti so že iz- gubljeni. Družbe, ki postavljajo danes nove instalacije, morajo uporabljati načrte iz kolonialnih časov, na katerih so označeni po- toki, močvirja, izviri, kar vse leži danes pod mestom. Pri gradnji podzemeljske železnice so nale- teli na jamo z vodo. Ko so začeli vodo črpati, se je začela cerkev Trinity, ki stoji v bližini, pogre- zati v zemljo. Ker nimajo splošnega načrta podjemeljskih instalacij, morajo pred vsakim novim delom izvr- šiti poizkusna vrtanja, da bi se seznanili s sistemom cevi in ka- nalov, ki mnogokrat niso nikjer označeni. Največji problem je bil vedno gradnja predorov za podzemeljsko železnico. Na neka- terih mestih leži en predor pod drugim. Danes imajo newyorška FKxizemeljska železnica v prome- tu dnevno 8700 vlakov, ki prepe- ljejo vsak dan približno štiri mi- lijone ljudi, pa vendar se že od leta 1928 dalje ni smrtno pone- srečil noben potnik. Okrog tride- set tisoč delavcev skrbi, da so vse te podzemeljske instalacije v redu. Najbolj nevarno je priprav- ljanje električnih vodov podze- meljske železnice, ker je promet vsakih trideset sekund, to se pra- vi, da pridrvi mimo vlak vsakih trideset seloand, popravilo pa mo- ra delavec opraviti med enim in drugim vlakom? Ruski reaktivni dvtomobil v Rusiji so sestavih pcizkusni reaktivni avtomobil, ki lahko do- seže hitrost 300 km na uro. Av- tomobil je ,pK>dolgovate oblike, za- daj pa ima dvoje kril. PRAZGODOVINSKI ČLOVEK JE KADIL Znanstveniki so dolgo časa mis- lili, da je v Evropi tobak rasel že prej preden so ga prinesli iz Ame- rike. To so sklepali za to, ker so v nekaterih prazgodovinskih naj- diščih našli pipe za kajenje. Ven- dar ti praljudje niso kadili pra- vega tobaka, ampak razne rast- line, tako n. pr. v Aziji indijsko konopljo. Pravi tobak pa so pri- nesli mornarji šele iz Amerike. SAHARA — NAJVEČJA PUŠČAVA Največja puščava na svetu je Sahara, ki meri 6,7 milijonov kvad- ratnih kilometrov. Na tej ogromni površini je večinoma pesek, le tu in tam je male zelenja. Po pripovedo- vanju domačinov je bilo nekdaj sredi današnje Sahare morje, ki so ga imenovali Tahtani. Toda to morje je izhlapelo in življenje je zamrlo. Učenjaki že dalj časa de- lajo načrte, da bi skopali skozi Saharo kanal in tako naredili pu- ščavo spet rodovitno. Raziskave so namreč pokazale, da bi bila tla zelo plodna. SAMO POL LETA ŽIVLJENJA Leta 1946 so zdravniki prero- kovali trem mladim Kanadčanom, Benu Jastonu in bratoma Glenu in Hardyju Brooku, še sedem mesecev življenja. Bili so težko tuberkulozno bolni in nobenega upanja ni bilo, da bi še ozdraveli. Da bi zadnje dni svojega življe- nja do kraja izrabili, so jo mah- nili na pot po Evropi, Afriki in Aziji. Pred nedavnim — po sed- mih letih — se je zgodila velika letalska nesreča, ki je terjala šest smrtnih žrtev. Med sedmimi pre- živelimi potniki pa se nahajajo naši trije Kanadčani, ki so bili po mnenju zdravnikov že davno zapisani sigurni smrti. MAŠČEVANJE V zoološkem vrtu v Torinu so opazili, da neki noj kar naprej draži slona, ki je živel v sosed- nji kletki. Kljuval ga je s svojim dolgim kljunom po rilcu, mu kra- del sladkor in povzročal še dru- ge neprijetnosti. Občinstvo se je zabavalo. Toda nekega dne je bilo slonu dovolj. Porušil je ograjo in vdrl v nojevo kletko. Zgrabil je svojega mučitelja za vrat in ga treščil ob zid, preden so se ču- vaji znašli, da bi posredovali. OPERACIJA Z 2500 LET STARIMI INSTRUMENTI Na medicinski fakulteti v Limi sta dva kirurga operirala nekega pacienta s kirurškimi instru- menti, ki so jih našli v razvali- nah 2500 let starega mesta. S te- mi instrumenti so stari Inki že v tisti dobi opravljali eno med najtežjimi operacijami — trapa- nacijo lobanje. Po 25 stoletjih so stare bronaste instrumente spet uspešno up>orabili v iste namene. Operacija se je popolnoma po- srečila. liROBNI NASVETI staro kokos mehko skuhaš, če jo preo kuhanjem znotraj in zu- naj namažes z dobrim oljem in pustiš stat: vsaj 12 ur. ★ Mesno juho ohraniš več dni, če jo kuhano natočiš v čisto stekle- nico prav do vrha, jo zamažeš s surovim maslom in zamašiš. Sprav- ljena na hladnem prostoru osta- ne na ta način uporabna tudi te- den dni. ^ -¥ Da bo juha oKusnejša (mesna ah pa brezmesna), aaj vanjo v poslednjem času košček pres^ne- ga masla, ki naj se raztopi, za- vreti pa ne sme. Oas pa lahko tudi kar na krožn.k mrvico ma- sla, preden vhješ juho vanj. Pres- no maslo zelo izboljša okus. Za eno juho rabi 2—3 dkg masla. ★ Da osvežimo barvo tkanin, ki smo jih prau, dodamo zadnjd vodj za izplakovanje: za rjave m ru- mene tkanine skodelico kisa na skiedo vodo, za svetlo- in temno- modre ter svetlo- m temnozeie- ne 3 dkg galuna na liter vode, za rdeče, rožnate in črne tkanine pa skodelico soli na skledo vode. * Sobnih cvetlic ne zaldvajmo preveč, ker nam bodo sicer zdiv- jale. Če ne vemo, kdaj potrebu- je cvetica vlago, potrkajmo po lončku, če je glas votel, jo za- lijmo, če ne, pa je zemlja do- volj vlažna. ★ Vroče pecivo, razni kolači in pa svež kruh se nam pri reza- ★ BLATNE MADEŽE S SVILENIH NOGAVIC bomo najlaže odstranili, če jih očistimo z koščkom vate, ki smo jo namočili v vodi in kisu. ★ Bradavice na rokah vam bodo prav kmalu izginile, če jih boste večkrat na dan namazali z limo- no. ★ Neprijeten vonj iz vrčev in iz steklenic odpravimo, če natrese- mo vanje oglja. ★ Nikdar ne zavrzimo vode, v ka- teri smo kuhale testenine ali riž. Če tej vodi dolijemo prav toliko sveže, bomo imeli izvrstno razto- pino za škrobljenje perila. ★ Tanke čipke se ne bodo pri li- kanju trgale, če jih pomočimo v malo osladkani vodi. Kultilnice in lesene žlice bodo spet*^ele, če jih bomo pustili en teden v raztopini sode. ★ S pridom jih boš lahko upora- bila v gospodinjstvu. Da z njimi najlepše opereš mastne in motne steklenic, to že veš. Ne veš pa še morda, da boš z jajčnimi lupina- mi krasno oprala rumenkasto, za- prano perilo. Jajčne lupine posu- ši, zdrobi jih s kamnom ali tol- kačem v moko. Ko peres perilo, daj v poslednjo vodo v vrečici pest teh lupin. Še bolje pa je, da z nji- mi prekuhaš vodo in v njej iz- plahneš perilo. Kar verjeti ne boš mogla .svojim očem, kako snažno- belo perilo boš dobila že kar po enkratnem pranju s tem domačim sredstvom. Vrat si od časa do časa nama- žite z oljem aiM s kremo. Masi- rajte ga samo s trepljanjem s konicami prstov. Po možnost! spite brez blazine, tako boste prehitro delati dvojna brada. Prvi avto v Tibetu Dalai Lama je dobil avto, ki je hkrati tudi prvo motorno vozilo onkraj .strehe sveta. Ker čez hi- malajske gorske prelaze ni voz- nih poti, so morali avtomobil, kupljen v Kalkuti, razstaviti v sestavne dele, ki so jih potem posebni štafetni nosači prenesli čez to visoko gorovje. To ni bila lahka naloga, saj .so gorski pre- lazi ponekod visoki do šest tisoč metrov. V Lhasi, glavnem mastu Tibeta, so avtomobil zopet sesta- vili in ga prepeljali do Šigece, sedež?, pančenšikega lame. ^ Brm iov v Francosko ekvatorialno Afri- ko je odšlo šestnajst navdušenih lovcev, ki se bodo udeležili lova, ki ga organizira letalska družba »Air France«. Vsak od teh navdu- šenih lovcev je vplačal 1968 do- larjev, da bo lahko tri tedne lovil veliko divjad. Jetnik! na dapustu Vodstvo jetr.isnice v Sao Paolu v Braziliji je dalo 50 jetnikom 24-urni dopust. 38 jetnikov se je pr.wočasno vrnilo v zapor, 10 se jih je vrnilo z zamudo, dva pa sta telefonično sporočila, da morata zaradi nepredvidenih okoliščin dopust nekoliko podaljšati. Ušesni akvarij Novo motlno norost za ženske, ki nimajo nobenih skrbi, so dali na trg london.ski draguljarji. Na- mesto bisera visi na uhanih pro- zorna stekena kroglica, v kateri je voda, v vodi pa plava majhna ribica, ki pa seveda ni živa, am- pak izdelana iz plastičnega ma- teriala. Ta »ušesni akvarij« je doslej našel mnogo ljubiteljic. Led, senzacija Kongkonga Britans-ka kolonija Hongkong, ki leži ob obali južne Kitajske, je desetega februarja doživela najhladnejši dan v zadnjih pet- inpetdesetih letih. Imeli so 0,1 stopinj Celzija, zemlja pa se je ohladila pod ničlo, tako da so v Hongkongu imeli tudi led — po- jav, ki se ga .sipominja malokateri prebivalec te kolonije. Psi v televiziji v New Yorku pokažejo enkrat na teden v televiziji pse, k-; so se izgubili ali ušli svojim gospodar- jem. Kot poročajo, se je ta akcija posrečila in na ta način gospo- darji hitro dobe svoje ubegle štirinožce. V SinJi so ipod nej^kom odkrili staro mesto Arheološki odsek sirijske vlade je javil, da so odkrili mesto Se- mir, staro 4 tisoč let. To me.sto je bilo najvažnejše pristanišče in trgovsko središče za Sredozemlje. Pri izkopavanju so že našli ostan- ke iz feničanske, asirske in grške dobe. Nova rssfinerija na Poljskem v Krakovu bodo začeli v krat- kem graditi novo rafinerijo za predelavo nafte. Računajo, da bo kapaciteta dvakrat večja od vseh poljskih rafinerij. MOR.IA — IZVOR ATOMSKE ENERGIJE Predstavnik ameriške komisije za atomsko energijo, dr. Bischof, je izjavil, da je v oceanih neiz- črpna množina potencialne atom- ske energije, ki bi lahko zadovo- ljila vse potrebe človeštva za ne- določen čas. Dr. Bischof meni, da je izkoriščanje te energije odvisno od rešitve problema, ka- ko kontrolirano cepiti devterij. Devterij je težki izotop navad- nega atoma vodika. V naravi na- hajamo po en težki izotop na pri- bližno 6000 atomov vodika. Dok- tor Bischof je tudi povedal, da se ameriška komisija za atomsko energijo sedaj ukvarja s tem pro- blemom. NAJVEČJA PETROLEJSKA MORSKA VRTINA V ZSSR Na jeklenem otočku, oddalje- nem okrog 50 kilometrov od Ba- kuja, so pred nekaj dnevi izvrtali najgloblji morski petrolejski iz- vor v ZSSR. Ta vrtina je globlja od 4200 m. Po raziskovanjih so- deč, bo nafte dovolj. RESNE PRIPRAVE NOGOMETAŠEV »DRAVE« TRENING TEKIVIA DRAVA : GARNIZIJA (Ptuj) 6:0 (3:0) V zadnjih pripravah na spo- mladansko prvenstvo je domače moštvo odigralo prijateljsko no- gometno tekmo z domačo garni- zijo. Tekma je bila v začetku enakovredna in obe moštvi sta se ležerno borili ter za dosego golov zamudili več lepih priložnosti. Sredi prvega polčasa so napa- dalci Drave dosegli nekaj ne- varnih prodorov, toda streli so ostali plen vratarja. Nenadoma je napadalec Mesaric ostro stre- ljal iz daljine 16 metrov v zgor- nji levi kot in dosegel vodstvo 1:0. V nadaljevanju je ekipa Drave dosegla še dva gola (Her- ceg). V drugem delu je Drava ne- koliko spremenila napad, ki je bil na pogled boljši, vendar ni bilo strelca, ki bi rezultat povi- šal. Nato je igra potekala v delni premoči Drave in napad je do konca igre povišal rezultat na 6:0. Gole za Dravo so dali: Her- ceg 4, Berlič in Mesaric 1. Pred 300 gledalci je dobro so- dil Grabner. V nedeljo bo Drava igrala na domačem terenu zadnjo prija- teljsko tekmo z zelo dobrim moštvom iz Murske Sobote. Pa. APARAT ZA UGOTAVLJANJE D UŠEVNEGA RAZPOLOŽENJA Nekatere policije imajo pose- ben aparat, s katerim ugotavljajo duševno razpoloženje prič. Apa- rat pokaže ali je priča, ki odgo- varja pred sodiščem mirna ali razburjena. V Chicagu je neko podjetje uporabilo ta aparat, ko je zasliševalo delavstvo o notra- njih razmerah v podjetju. Opra- vičevali so se, da so odkrili tatvi- ne pa ne morejo izslediti krivcev. Protestirati je moral tudi sindi- kat, da je vodstvo podjetja pri- sililo k odpovedim takim poli- cijskim metodam. Objava Društvo prijateljev mladine v Ptuju vabi vse starše in vzgoji- telje na predavanje zdravnice dr. Neudauerjeve. Naslov preda- vanja je »Telesni razvoj, nega in prehrana otroka«. Predavanje bo v ponedeljek, 10 .marca 1958, ob 19. uri, v dvorani občinskega ko- miteja ZKS v Miklošičevi ulici. Pridite polnoštevilno! OBVESTILO Uprava Mestne knjižnice in čitalnice v Ptuju sporoča obisko- valcem, da je na željo gospodinj- bralk spremenila delovni čas. Od 10. marca dalje bo oddelek za od- rasle posloval: dopoldne od 8. do 10. ure, popoldne od 17. do 19. ure (ra- zen ob sobotah popoldne). Delovni čas v mladinskem od- delku se ne spremeni. Po sklepu upravnega odbora Zadružne poslovne zveze Ptuj z dne 28. februarja 1958 in v zvezi z uredbo o gospodar- jenju z osnovnimi sredstvi PRODAMO ali odstopimo s prenosom zadružnim in državnim gospodar- skim organizacijam 1 OSEBNI AVTOMOBIL ZNAMKE ŠKODA 1 TERENSKO VOZILO ZNAMKE GAZ 2 MOPEDA 1 MOTORNO KOLO ;> JAVA s 150 cm' Zadružna poslovna zveza Ptuj V vsakem domu je poleg ku- hinje največje vprašanje — po- stelja. Kajti v postelji preživimo dobro polovico življenja, v njej si sfK>čijemo in si naberemo no- vih moči za nadaljnje delo. Zgodi pa se večkrat, da ravno postelji posvečamo premalo pažnje, po- sebno še na kmetih. Pogosto so ravno postelje v vaških h šah vse prej kakor snažne ali nigienične. Tako imajo ponekod grdo razva- do, da spravljajo v postelje raz- lično umazano perilo .n druge cunje... Vse to spada v poseben zaboj, ne pa v posteljo. Večkrat je tudi posteljnina hudo zane- marjena, kakor da bi ne imeli dovolj vode in mila v današnjem času. Zapomnimo si, da je treba posteljnino večkrat prezračiti na soncu. Sonce je največji uničeva- lec različnih pov.zročiteljev na- lezljivih bolezni, sonce je prvo razkuževalno sredstvo. Izrabljaj- mo ga kar največkrat. Če je mo- goče, si naredimo za odeje in blazine več prevlek, da jih lahko izmenjamo in peremo. Na ta na- čin bomo preprečili mnogo bo- lezni, px)sebno kožnih. Tudi lič- kanje večkrat prezračimo in če je staro, ga izmenjajmo z novim, da ne bomo imeli v njem same- ga prahu. Če pa se v posteljnini zaredi mrčes, ga bomo najlepše odpravile, če pKJSteljo temeljito umijemo z vrelo vodo, postelj- nino prezračimo na soncu, pre- vleke pa operemo in prelikamo z vročim likalnikom. Če že govorimo o prostoru za spanje, še nekaj o skupnem spa- nju in ležišču za dojenčka. Ne dopustimo nikoh, če le mogoče, da bi spali otroci z odraslimi v skupni postelji. Če že ne gre dru- gače, pKJtem naj spijo otroci sku- paj. Otroke ix>ložimo k spanju tako, da ima eden glavo pri zglavju drugi pri nogah. Tako preprečujemo okužen je z diha- njem, ki je pri mnogih nalezlji- vih boleznih najpogostejša p>ot okužen ja. Dojenček mora imeti brezpo- gojno svoje ležišče, ki je lahko narejeno iz še tako preprostih sredstev (n. pr. zaboj), toda mora biti daleč proč od ležišča odraslih. Isto naj velja tudi za bolnikovo ležišče, če mu že ne moremo urediti postelje v px)sebni sobi, kar je vsekakor dosti bolj zdravo za bolnika samega in za ostalo družino Poskrbimo, da bodo spalni pro- stori dovolj zračni, dobro pa je, če se navadimo spati pri odprtem oknu. Pred spanjem si tudi umijemo roke in če je le mogoče, tudi telo. Pametno bi bilo, če bi s; vsaka gospodinja, mati in žena, omislila preprost-^ lesejvo kad. Seveda se mora kopat- vsak v SVP7-: vodi, ki naj bo primemo mlačna.