večerna priloga deželnemu nradnemn časniku.
Izhaja. vsak dan razen nedelj in praznikov ob Ci. uri zvečer.
Uredništvo ln upravntitvo • Kolodvorske ulioe itev. 16. — Z ..rednikom >o moro govoriti vnak dan od U. do 19. ure. - Rokopluf io uo vračajo. - Inauratl: ho.Ltopna potit-vr.ta 4 kr., pri večkratnem ponav l|an]l da]« >e popo.t, — Volja xa IJabllano v npravnlitvu: ih oolo loto 6 gld., za pol leta 8 gld., sa četrt leta 1 gld. 60 kr., na mo.oc RO kr., poMljatev na dom velja mo«ečno 9 kr. več. Po polti velja ma oolo
loto 10 gl., *a pol lota 5 gld., aa čotrt lota 2 gld. 60 kr. In na Jeden meneč 86 kr.
Štev. 297.
V Ljubljani v sredo, BO. decembra 1885.
Tečaj II.
Novi francoski predsednik.
Delj časa hudo razburjeni valovi političnega življenja v Parizu so se zopet nekoliko polegli, z dnevnega reda zbrisana je jedna točka, katera je gotovo provzročila mnogo nasprotij: Francija dobila je zopet predsednika za naslednjih sedem let.
V	ponedeljek sešel se je senat in poslanska zbornica v Versaillu, da izvoli ljudovladi novega načelnika, in izvoljen je bil s 457 izmed 589 glasov načelnikom ponosni Franciji Fran Pavel Juli j Grčvy. Volitev pa se ni vršila mirno, v prekrasni volilni dvorani videli so se mnogi burni prizori in tudi število glasov, katere je dobil zopet Grčvy za izvolitev, ni ravno tako posebno veliko, da bi smel biti izredno ponosen nanje. Kako vse drugačno je bilo razmerje glasov pri prvi volitvi! Tedaj ukazovala je v zbornici skoro izključivo republikanska stranka, tedaj je bojazen, da bi kaka druga stranka ne oškodovala republike, združevala je V jedno kompaktno maso, in stali so neustrašno kot jeden mož: Dnč 30. januvarija 1879 združilo se je 5G3 izmed 713 glasov za Grevyja kot predsednika republike, za veljavnost volitve potrebna absolutna večina pa je znašala 336 glasov. In te številke ne obetajo republiki prevesele bodočnosti. Pri zadnji volitvi glasovalo je nič menj nego 132 republikancev proti predsedniškemu kandidatu večine. Torej razdvoj v lastnem taboru; poleg tega Pa se je pokazalo, da se je monarhistična desnica zelo okrepila. Res da pri volitvah ni mogla preprečiti izvolitve nasvetovanega republikanskega kandidata, da sije mogla pomagati samo z vzdrževanjem glasovanja in z nekaterimi burnimi prizori,
vsekako pa je nevaren namigljaj, to vtrjevanje desnice, za ljudovlado.
Vender, če pomislimo, da se je za predsedniški stol poganjal tudi Brisson, da se je govorilo tudi o kandidaturi radikalca Floqueta, sme se reči, da je izid volitve vender le ugoden, in pričakovalo se je še večje cepljenje glasov, in mislilo se je celo, da bode trebalo drugič voliti, ker kandidat prvič ne dobi zadostno število glasov za absolutno večino.
Zopet izvoljeni predsednik republike, Grevy, pa nima med republikanci niti mnogo sovražnikov niti preiskrenih prijateljev; da bi si bil prve nakopal, za to je bilo njegovo postopanje pre-pohlevno, vedno le preveč inofenzivno; a tudi prijateljev si ni pridobil novi predsednik, za to uže njegova nrav ni vstvarjena; njegovo resno, mrzlo obnašanje, njegovo trezno postopanje in njegovo izvrševanje opravil, brez slovesnosti in vnanjega leska, to nikakor ne ugaje gibčnim, plitvim in le po sijajuosti, vnanjem lesku hlepečim Francozom. Skoro nikjer ne najde tu premerjeno in trezno obnašanje Grevyjevo prijateljev ali vsaj zagovornikov. Kako drugače pa so se Francozi unemali za Gambetto, to je bil mož po njihovi volji. Razen tega pa treba še v poštev jemati druge razloge. Premišljeni parlamentarci imeli bi radi na čelu ljudovlade krepkega, odločnega moža, kateri bi s kabinetom vladal zbornico in jej po kabinetu raz odeval svojo voljo in svoje zahteve, ona da bi se morala ravnati po vsaki sapici, katera zaveje iz kabineta. Kratko, oni hočejo, naj vlada v Franciji zopet vlada, kakor se je to godilo za časa Gam-bette, kateri je le v sebi videl utelešeno vladno moč. Toda take osebe zdaj ni bilo več najti, ka-
Listek.
Partija šaha.
(Prizor na dvoru Filipa II. — prevcl -o-e.)
(Dalje.)
Knez Calatravski stopal je nerednimi koraki, Po katerih se je lehko sklepalo na veliko razburjenost v ozkih prostorih svojega zapora, v katerem ni bilo druzega, nego okorna miza in dve leseni nožni klopici. Tla bila so pokrita z debelim sagom, da ni bilo čuti glasnih korakov. V °knu, ki je bilo omreženo z močnim železjem, bilo je priprosto leseno razpelo. Izvzemši ta znak človeške ljubezni in požrtvovalnosti, bile so stene prazne, in ko je Ruy Lopezu zavel mrzel, vlažen Zlllk nasproti, čutil je, da je res v bližini smrti.
Ko sta oba moža vstopila, obrnil se je voj-v°da in je novega cerkvenega dostojanstvenika Priljudno pozdravil. Pogledala sta se in se tudi tekoj umela, drugače jima v navzočnosti rabljevi l>ilo mogoče razodeti si svojih čutov.
Vojvoda je uvidel, kako brilkost mu dela posel, kateri je moral, kakor je rabelj takoj na-
tera bi bila po teh željah. Drugi politiki vender niso bili nasprotni tej pasivni politiki predsednikovi, a zdel se jim je prestar za zopetno izvolitev, kajti Grevy prestopil je uže svoje dvainsedemdeseto leto in tudi nima več istega zdravja, katero je potrebno za težavni posel ijudovladnega predsednika.
A ker ni bilo najti boljšega kandidata, združili so se glasovi na Grevyja, omolknili so vsi ti pomisleki, in če bi bili postavili drugega kandidata, razcepili bi se bili še bolj glasovi. V Franciji zdaj primanjkuje duhovitih mož; odličnjaki se kmalu v političnih bojih utrudijo in opešajo, mladega naraščaja pa ni, kajti zgodaj je pokvarjena uže mladina po koristolovji. Tako je moral ostati Gr6vy kandidat ljudovlade, da jo reši čez nevarno morje političnih domačih bojev in nesrečnih vnanjih ekspedicij. Zdaj takoj po novi izvolitvi predsednika odstopi ministerstvo Brissonovo, in novoizvoljenemu predsedniku stopi na stran novo ministerstvo. Brisson postal je po glasovanji o ton-kinškem kreditu dalje nemožen. Prihodnje dneve sestavil se bode novi kabinet, in kakor se čuje izročila se bode naloga sestave Freycinetu, baje najduhovitejšemu in naj treznejšemu možu Francije. Tako se sme pričakovati, da se novemu kabinetu s starim predsednikom ljudovlade vender le posreči zaceliti mnoge rane, katere je ljudovladi vsekala nesrečna kolonijalna politika.
Deželni zbor kranjski.
(IX. seja dn(5 22. decembra.)
Predseduje: deželni glavar grof Thurn-Val s a s sina; vladni zastopnik dež. predsednik
znanil, vzprejeti iu izvršiti Ruy Lopez, in z druge strani je pa ta bil popolnem osvedočen o don Guzmanovi nedolžnosti, dasi tudi je v dokaz se porabljalo njegovo pismo na francoski dvor, v katerem se je govorilo o zaroti zoper kralja.
Don Guzman bil je v zavesti svoje nedolžnosti preponosen, in ni se mu vredno zdelo zagovarjati se, in ker se tudi od drugov ni nič storilo, da bi se razdejala obtožba, bilo je očividno, da je kriv, in obsojen je bil k smrti. Vojvoda bil je popolnem miren, ko se mu je naznanila razsodba, niti barve na licu ni izpremenil, s tako trdnimi koraki, kakor je bil prišel v sodno dvorano, odšel je zopet v zapor.
In ako se mu je sedaj nagubančilo čelo, korak bil nereden in mu je sapa postala težka, bila je temu kriva jedino le misel na ljubljeno nevesto, na dražestno Douuo Estello. Videl jo je v duhu, kako ga pričakuje — ne vedoč uičesa o njegovem sedanjem položaji — v krasnih prostorih očetovega gradu na obrežji Kvadalkvivirja
—	zaman pričakuje. Calvarez, kateremu se je domnevalo, da ga niso zapazili, ponovil je še je-denpot vojvodu kraljevo povelje in mu povedal, da ima tedaj Iluy Lopez cerkveno dostojanstvo,
ki ga omogoči, da španskemu grandu napravi zadnjo uslugo.
Na to pripognil je vojvoda koleno pred novim škofom in ga prosil blagoslova.
Potem je zapovedalno mignil z roko proti vratam in rekel Ferdinandu Calvarezu:
»Ne potrebujemo vas sedaj tu, sennor, tedaj pojdite. V treh urah bom pripravljen."
Kako so pretekle te tri ure?
Kratko se je don Guzman izpovedal. Vsled brezbrižnega svojega značaja, ki ga tudi v tem resnem trenotku ni zatajil, posegel je z besedo med resna opominjanja dušnega oskrbnika in pričel razgovor, kolikšne izpremembe so se v zadnjem času dogodile med njima.
„Dči, kako velika izprememba!“ vzklikne vojvoda, „vse drugače bilo je, ko sva se videla zadnji pot! Se-li še spominjate onega dne? Vi ste igrali šah s Sicilijaucem Paolijem Božom v navzočnosti kralja, ki je slonel na svoji rami. D&, kolika iz-prememba! Pravo je pogodil Cervantes: Življenje je partija šaha! Besede nimam več v spominu, toda nekako tako stoji tamkaj, da ljudje na zemlji vsak svojo igro igrajo po svojem rojstvu, usoda in imenovini, kakor na šahovi deski. In kadar
baron Winkler. — Posl. Fabru dovoli se osemdnevni dopust. Posl. Detela izroči samostalen predlog s postavnim načrtom novega cestnega zakona. Posl. Apfaltrern stavi predlog, naj se zasedanje preloži do 4. januvarija 1886, kateri predlog se sprejme.
Posl. Šuklje	odpovč	se	kot namestnik v
deželnem odboru.
Posl. vitez Bleiweis-Trsteniški poroča v imenu finančnega odseka o poročilu deželnega odbora gledč deželnih dobrodelnih zavodov. — Poročilo se brez debate vzame v znanje.
Posl. dr. Papež poroča, da od deželnega zbora dne 17. oktobra 1884 sklenjen postavni načrt o sodelovanji deželnega zastopstva pri uporabi reservnega zaklada kranjske hranilnice v Ljubljani ni	dobil Najvišjega	potrjenja.
Posl. Svet e c	omenja, da	potrditve zakona
ni	pričakoval, pač	pa bolj	natančne utemeljitve,
zakaj se ni potrdil. — Poročilo upravnega odseka se vzame v znanje.
Posl. dr. Papež poroča o onem delu računskega poročila deželnega odbora gledč postavnega načrta zaradi uravnave ženitnih oglasnic, kateri se je na predlog posl. Kluna sklenil 19ega oktobra 1883. Postavni načrt ni dobil Najvišjega potrjenja. Poročevalec predlaga, naj deželni zbor to v znanje vzame.
Posl. Pfeifer omenjal je med drugim: Vedno odločnejši zahteva naš narod, naj se zabranjuje ali vsaj omeji prosto ženitovanje, ki je jeden glavnih vzrokov, da je vedno več siromaštva, vedno več proletarijata; to čutijo posebno globoko naše občine, ki imajo dolžnost, preskrbovati in pre-rediti svoje domače reveže, katerih je leto za letom več ter provzročujejo vedno višje občinske naklade.
Statistika potrjuje neovrgljivo prikazen, da se ljudje iz nižjih in srednjih stanov bolj pogosto ženijo, nego iz višjih bogatejših krogov, zlasti po velikih mestih na Dunaji, v Berolinu itd. nahaja se na tisoče neoženjenih bogatinov, ki živš brezskrbno od svojih obilih dohodkov, od mastnih služeb; takim bogatinom, ki se nočejo ženiti, bi se moral visok davek naložiti po posebni postavi, katero bi zakonoželjna dekleta gotovo radostno pozdravljala, pa tudi finančni minister bi hlastno odprl prazno državno mošnjo takemu davku.
Pa poslovimo se za sedaj od zakonomrznih bogatinov ter oglejmo si naše manj imovite zakonske ljudi, ki so se prerano ženili, pa imajo povprek več otrok, kakor grošev za njih pre-skrbovanje.
Brez premoženja, brez dohodkov lehkomišljeno sklenejo taki ljudje zakonsko zvezo, ne zmenč se za to, če bodo mogli preživiti svojo rodbino; pri vinski kaplici — v kateri potopč včasih svoje reve
konečno zakliče smrt „mat“, tedaj je igra končana, ljudje leže pomešani v grobeh, kakor šahove figure v škatlji."
„Spominjatn se besedi don Kižotovih", odvrne Lopez, „in ravno tako dobro odgovora Sancho-vega, da je primera sicer dobra, a vender ne nova in da jo je uže slišal. Toda neprimerno je, da se s tem zabavate v tej resni uri; bodi vam Bog milostiv zaradi vaše lahkomišljenosti."
„Tudi jaz", govori vojvoda dalje, ne zme-nivši se za opominjanje dona Lopeza, „pridobil sem si sem in tj& zmago. Bili ste vedno ponosen nime, svojega učenca."
„Istina je“, odgovori škof, „vi ste se visoko vzpeli v tej plemeniti igri, in mnogokrat sem se ponosno imenoval vašega učitelja."
„Krasno misel imam", zakliče don Guzman, „igrajva še jedno in zadnjo partijo šaha!"
„To bi bilo vender nekoliko prevsakdanje za ta svečani trenotek", odvrne čudom škof.
„Če mi odbijete to poslednjo prošnjo, takoj pokličem rablja, kajti kaj naj začnem v teh dveh urab, ki mi jih je še preživeti? Pretrpeti smrt, je lahko, čakati jo, je grozno. Ste se-li vi ravno tako spremenili, kakor moja usoda? Se je-li ljubav do mene in do šaha ob jednem ohladila?*
in nadloge — pač najmanj mislijo, kako bodo prehranili svoje otroke, mari so veseli, da nekoliko pozabijo skrbi vsaj za par trenutkov, če je tudi večkrat nasledek — obilo število otrok.
Da taki starši ne morejo dobro odgojevati svojih otrok, je pač jasno; še potrebne obleke ne morejo omisliti otrokom, da bi šolo obiskovali — občina se jih mora usmiliti; večkrat taki starši brezvestno zapustž svoje nedolžne otroke, prepu-stivši jih tudi občini v daljno skrb.
Iz lastnega opazovanja smem tukaj navesti, da se število takih siromakov, katerim mora občina dajati podpore za raznovrstne potrebščine vsakdanjega življenja: za obleko, hrano, stanovanje, šolske knjige itd., vedno bolj množi, tako, da bodo preobložene občinske rame kmalo preslabe, še dalje prenašati to težko breme.
Sicer je naša občina samoupravna (autonomna)
—	pa le takrat, kader je treba plačevati ali preskrbovati občinske siromake; nasproti pa občina ni samoupravna, kader se ženijo siromaški ljudje, takrat ne sme ugovarjati lehkomišljeuim ženitvam, molčati mora, akoravuo zna, da ženin brez vsakega imetka ne bode mogel preživiti otrok tega siromaškega zakona.
Po vsi pravici zahteva država v svojih zakonih, da imajo starši sveto dolžnost, odgojiti in prehraniti svoje otroke, tedaj bi morala država s posebnim zakonom zabrauiti ženitve takim siro-maškim ljudem, od katerih se uže naprej zna, da te dolžnosti ne bodo izpolnili, ampak navalili na tuje rame; če pa vlada noče take postave dati, s katero bi se prosto ženitovanje omejilo, pa naj ona prevzame vse siromaške rodbine v svojo skrb, občine ji bodo gotovo hvaležne.
Govornik konečno predlaga, naj se dopis c. kr. deželne vlade sprejme kot priloga denašnjemu ste-nografičnemu zapisniku. — Poročilo upravnega odseka se vzame v znanje.
Politični pregled.
Avstrljsko-ogerska država.
Pogajanja med avstrijsko in ogersko vlado zaradi obnovljenja pogodbe ne tek6 tako gladko, kakor se je prej pričakovalo, posebno so njijine zahteve v bančnih in carinskih zadevah ze!6 različne in navskrižne. Ogerska stavi take zahteve, kakeršne bi mogle biti samo na korist ogerski državni polovici, naši državni polovici pa bi nič ne koristile, če cel6 ne občutljivo škodovale. Naš finančni minister ustavlja se tem zahtevam z vso odločnostjo.
Dolenje avstrijski deželni zbor sklenil je predvčeranjim ustanoviti deželno prisilno delarnico, dalje pokorilnico za mlade moške postopače in dve pokorilnici za sirote v Klosterneuburgu za znesek
Škof se je še malo branil, toda bil je na to igro ravno tako strastno navezan, kakor njegov prijatelj.
„Vidim, da privolite", pravi mladi plemič; „toda kje naj dobiva figure?"
„Jaz nosim svoje orožje vedno s seboj", odvrne škof, ki je bil sedaj po polnem premagan. Na to porine obe klopici k mizi in potegne mal šah z deščico iz žepa.
„Sveta devica bodi mi milostiva", vzdihne globoko ganen ter razprostre male figure na deski. BZagotovim vas, da mene malokedaj kaka težavna poteza moti pri brevirju."
Grozno je bilo videti, ko sta duhovnik in obsojenec malo trenotkov pred smrtjo pričela igrati.
Medlo je svetila dnevna svetilnica skozi malo gotično oknice v celico na plemenito bledo obličje dona Guzmana in na prijazno obličje novega škofa, kateremu se je sem in tj& ut rinila solza. Ni čudo, če danes ni tako premišljeno in spretno igral kakor drugekrati.
Don Guzman nasprotno je pa igral tako spretno, da se je dozdevalo, da sta mu muka in razburjenost le podvojila bistroumnost. Zamislil se je bil po polnem v igro in pozabil ves svet, ka-
900000 gld., pod pogojem, da država da kak donesek.
Tuje dežele.
Z juga nimamo posebnih poročil. Slednje praske, katere so se vršile med sprednjimi bolgarskimi in srbskimi stražami, katere so hoteli nekateri takoj smatrati kot kršenje premirja, ne bodo imele resnih posledic ter ne motile dalnjih dogovorov o miru. — Iz Pirota se poroča »Pol. Corr.", da so bolgarske čete popolnoma opusto-šile mesto ter vse odnesle, kar se je le dalo odtrgati, celo v61iki cerkveni zvon. Prebivalci pripovedujejo, da so Bolgari kratko pred odhodom izvršili to pustošenje. Kralj Milan poslal je v imenu kraljeviča 5000 frankov v podporo revežem v Pirot. Kraljevi ukaz je odredil izimno stanje za pirotsko okrožje.
V nemškem državnem zboru nameravajo socijal-demokratje pri posvetovanji računskega zaključka o podaljšanji obsednega stanja predlagati resolucjo, da navedeni razlogi ne opravičujejo podaljšanja. Dalje izdelujejo predlog, naj se dvoboj ostreje kaznuje.
Nova kongiška država se kaj naglo razvija. Ni še ravno dolgo, kar so pri konferenci v Berolinu postavili jej diplomatje temelj, a danes je uže upravno po polnem uravnana. Belgijski kralj kot kongiški vladar namestil je naglo ministre in druge dostojanstvenike, le jedno glavno mesto je še prazno, namreč mesto generalnega guvernferja, iti za to mesto imenuje se baje znani potovalec po Afriki, Stanley.
V Birmi je položaj vedno bolj resen. Po vsej deželi razkropljene pokazale so se roparske tolpe, katere brez usmiljenja ropajo in požigajo vasi in mesta. Med prebivalci vlada neskončen strah.
Domače stvari.
„Matica Slovenska".
71. odborova seja z dne 23. decembra.
V jedili prejšnjih številk podali smo užo kratek posnetek iz zapisnika 71. odborove sojo „ Matico Slovenske" ; v naslednjem podajemo zapisnik o tej seji v vsem obsegu:
Navzočnih 14 odbornikov, mod njimi dva vnanja (gg. Wiesthaler in Žolgar) ; predseduje g. J. Marn.
Gosp. prvosednik naznani, da sta preglodala in potrdila zapisnik o 70. odborovi seji gg odbornika Ploteršnik in Wiesthaler.
Prvosednik čestita v svojem pa v odborovem imenu navzoCnemu g ravnatelju Wiosthalerju k njegovemu povišanju, se mu zahvaljujo za njegovo dosedanjo marljivo sodelovanje in izreka trdno nadejo, da bo tudi kot unanji odbornik Matico krepko podpiral. Gosp. Wies-thaler so zahvaljuje za laskavo priznanje in obljubi tudi
kor da je rabelj uže izvršil svoj posel. Skoro bi se nagnila zmaga na njegovo stran, da ni Lopez še o pravem času zapazil pogube, in da z vzbujeno strastjo ni podvojil pazljivosti in vpornbil vse spretnosti; toda tudi ta vtopil se je ves v igro kakor njegov prijatelj. Šahova deska bila jima je sedaj ves svet. Srečna domišljija, da bi trajala večno!
Toda minuta za minuto, ura za uro je pretekla, in usodni trenotek se je približal.
Od daleč čuli so se koraki, a bliže vedno bliže so prihajali,- vrata zahrešče, in v ječo stopi rabelj z vsem groznim morilnim orodjem, spominjajoč oba prijatelja grozovite resnosti.
Hlapci Calvarez-a oboroženi z meči in noseč baklje, gredo do sredi celice, ter ondu postavijo na tla tnalo pregrneno s črnim suknom; na vrhu je bila položena sekira — vse je dosti jasno naznanjalo pomen. Baklje potem zataknejo v ročaje v zidu, in potresejo tla z žaganjem.
Vse to trajalo je le nekaj minut; hlapci so po tem opravilu mirno čakali svojo žrtev. Ruy Lopez skočil je po konci zagledavši rablja, vojvoda se ni uiti ganil; srpo zrl je na desko pred 8č ne zmenivši se niti za došlice niti za njihove priprave.
v prihodnjo Matici na korist delovati, kolikor bo pri njegovih skromnih moččh mogoče. — Pri tej priliki sklene odbor tudi pridnim dijakom c. kr. nižje gimna zije v Kranji darovati več primernih knjig iv. društvene naloge. Gosp. ravnatelj se v imenu dijakov za to darilo zahvali.
Za druzega ključarja imenuje odbor g. prof. Antona Zupančiča, za druzega verifikatorja odborovih zapisnikov S■ prof. M. Pleteršnika.
Gosp. prof. Scheiniggu v Celovci se dovoli, da pregleda in po potrebi porabi Vrazovo literarno zapuščino.
Nagrade pisateljem in korektorjem letošnjih društvenih knjig se odobrd z nekaterimi spremembami večinoma v zmislu dotičnih nasvetov književnega odseka.
Določijo se kupne cene posameznim iztisom letošnjih društvenih knjig, ki utegnejo ostati še v zalogi, in sicer posameznim iztisom dr. Kosove „Spomenice tisočletnice Metodove smrti“ po 80 kr., »Letopisa" za 1. 1885. po 1 gld. 80 kr.
Poročilo o stanji tiska društvenih knjig se vzame na znanje z nekaterimi opomini za prihodnje delovanje.
Po daljšem posvetovanji o knjigah za prihodnjo leto, kojih naj bi bile tri, so odloči odbor konečno za to, da izdd Matica: a) »Letopis" za loto 1886. v obsegu kakih 22 do 24 tiskovnih pol (Urodnik mu bo g- prof. Levec; obliko naj ima isto, vsebino podobno; poziv na pisatelje je uže tiskan v letošnjem Letopisu.) &) Kot leposlovno knjigo nekoliko popravljeno poiest »Koča za vasjo" ; iz poljskega od Kraszowskega prestavil Podgoriški. (Knjiga ima obsezati kakih 12 tiskovnih pol.) c) Kot tretjo knjigo kak daljši spis znanstvenega sodržaja, ki naj bi obsozal 10 do 12 tiskov-D1h pol, po katerem naj odbor še poizveduje.
Pri tej priliki so je nekaj spisov, ki jih ima Matica na razpolaganje, po zaslišanji dotičnih strokovnjaških ocdn potrdilo, nokaj so jih jo sklenilo vrniti gg- pisateljem, kor no ugajajo društvenim zahtevam, zopet druge je sklenil odbor pospeševati.
Hiša na Bregu št. 8 so ponudi v nakup pod no-koliko zlajšanimi pogoji.
Poročilo odsoka za Kopitarjevo zadovo o njegovem dosodanjem delovanji vzamo odbor na znanje in se zjediui v tem, kako ravnati nadalje.
Matica jo poslala vodstvoma ljudskih šol v Cerknici in Gorjah več založnih knjig za njihovi knjižnici m odbor je sklonil jednako prošnjo vodstva ljudsko Sole v St. Juriji na Pesnici, pa g. P. Miklavca v Rib-nici na Pohorji ugodno rešiti.
O vseh Svetih jo položila Matica v imenu društva Ceskih arhitektov in inženirjev na Resslov grob venoc •n obljubila, od društva v to naprošena, mu tudi v Prihodnje vstreči.
Ukaz mestnega magistrata glede naznanila občnih zborov in sprememb v odboru se vzamo na znanjo
Napraviti je imel ravno potezo.
Ko Calvarez vidi, da vojvoda ne mara vstati, mu P°'oži roko na ramo, ter izpregovori jedno saiuo besedo, ki je pomen jala pogubo mladega, “Papolnega življenja: »Pojdite!" Ujetnik se strese, kakor bi bil stopil na kačo; toda kmalu se zopet ZJtvd in pravi zapovedujoče:
»Igrati moramo igro do konca!"
»To ni mogoče", odgovori Calvarez.
»Mogoče ali nemogoče, jaz hočem skoDČati *gro. Kmalu bode „mat“. Spustite me torej. Dojete, RUy Lopez."
»To se ne sme zgoditi!" ponavlja zopet rabelj.
»So-li uže tri ure potekle?"
»Do zadnje sekunde. Kraljevemu povelju mora 86 slušati."
Pomagači, ki so stali naslonjeni na svoje meče, Pristopili so sedaj bliže.
Vojvoda sedel je s hrbtom proti steni, ravno Pod tesnim oknom; ločila ga je le miza od Cal-yareza. Vstal je in zagromel:
»Kadar bo igra pri kraji, tedaj je moja glava vaša; poprej se ne ganem. Pol ure morate še Potrpeti."
Gosp. J. Kralj, posestnik v Jlijaševcih pri Ljutomeru, je jedno svojo delnico od banke „SIovenije“, v znesku 7 gld., daroval »Matici", drugo, v istem zno-sku, za oltar sv. Cirila in Metoda. Odbor mu jo poslal za to darilo zahvalno pismo.
Knjigotržcu gospodu Coppagu v Gorici, ki želi dobivati Matičine založne knjige v komisijo, odbor prošnjo odbije z ozirom na dotični sklep 66. odborove seje,
Obširnejo poročilo o književnem prirastku in o udih (prirastek, odpadek, podlaga novemu popravljenemu imeniku itd.) se vzame na znanjo.
Za Zagreb je prevzel poverjeništvo kr. gimnazijski profesor in vseučiliški docent gosp. dr. Celestin. Glede nekatorih poverjeništev (Trnovo, Trebnje, Lašiče, Krško, Reka in Zgornji Rož), ki so izpraznjena vsled smrti ali pa premeščenja bivših gg. poverjenikov, se stavijo in sprejuid primerni nasveti
Od zadnje odborove seje so pristopili društvu na novo :
A. Kot ustanovnik:
Semenišče mladeniško v Trstu.
B. Kot letniki:
Gosp. Artel Anton, c. kr. gim. profesor v Beljaku.
„	Bartelj Srečko, knjigovodja v	Trstu.
„	Berčič Peter, administrator v	Spodnjem Logu.
„	Bunc Ivan, meščanski učitelj	v Trstu.
Čitalnica hrvatska v Kastvu.
Gosp. Držanič Ivan, kaplan pri Pari na Jezeru.
„	Golia Ljudevit, c. kr. okr. sodnik v	Trebnjem.
„	Jelušič Kazimir, občinski blagajnik	v	Kastvu.
„ dr. Lesar Josip, knezoškofijski tajnik v Ljubljani.
„	Mahkovec Anton,	c. kr. koncipijent v Trstu.
„	Mikuš Pran, c. kr. sodn.	pristav v Mokronogu
„	dr. Mtiller Anton,	župnik	pri Pari na Jezeru.
„	Narobe Ivan, župnik v Divači.
„	Pogačnik Josip, župnik v Kotljah.
»	Reš Fran, posestnik pri Pari	na Jezeru.
„	Rihar Pran, mestni kaplan v	Škofji Loki.
„	Sčulac Anton, kaplan v Moščenicah.
„	Šinkovec Avgust,	kaplan	v Mirni Peči.
»	Šmidovnik Anton,	kaplan	v Žužemperku.
Tržaško podporno društvo.
Gospodična Vičič Ana, meščanska učiteljica v Trstu. Gosp. Vračko Oskar, c. kr. koncipijent v Trstu.
—	(Silvestrovo veselico) prirodi narodna čitalnica ljubljanska dne 31. decembra 1885 v zgornjih društvonih postorih. Vsporod: 1.) »Sodba ali kmeta in kukavica." Opereta v 1 dejanji, uglasbil Schaffer. Osebo: Sodnik g. Patornostor. Kmeta: Pavl g. Stam-car, Miha g. Pelan. Na glasovirju spremljuje gospod vitez Janušovsky. 2.) Suppd: Ouvertura iz „Lohke konjiče", godba. 3) Bartl: »Venec štajerskih posnij", godba. 4 ) Auber: Mešani zbor iz opere »Nema iz Portici" s tenor- in bas-solo; solista gospoda Razinger
»Gospod vojvoda", odgovori Calvarez, »jaz vas zel6 čislam, in dovolil bi vam rad vse, ko bi bilo v moji moči. Če vam podaljšam obrok, zapadem sam lahko svojo glavo."
Don Guzmau se dvigne, sname si prstane, potrga agrafe od diamantov z obleke, ter vse dragocenosti vrže pred rablja. Potem pravi brezbrižno svojemu prijatelju:
»Sedaj igrajva, Ruy Lopez!"
Biseri točili so se po tleh, a nobena roka ni se ganila, da bi jih pobrala. Krvnik in njegovi pomagači so se spogledali.
»Moje povelje glasi se jasno", odvrne sedaj odločno Calvarez. »Oprostite, milostivi vojvoda, če moramo rabiti silo; toda kralju in deželskim zakonom mora se slušati — jaz ne morem pomagati. Vstanite toraj in ne tratite svojih moči v brezvspešnem boji. Prigovarjajte vender vojvodi, gospod škof, opomnite ga vender, da se uda usodi."
Ruy Lopez odgovoril je kratko in odločno: zgrabil je na tnalu ležečo sekiro, zavihtil jo nad glavo in se zagrozil:
»Proč! za Boga, vojvoda igral bo igro do kraja!"
(Konoc prihodnjič.)
in Paternoster. 5.) Wagner: Uvod in zbor iz opere »Lohengrin", godba. 6 ) Renard: »Pesen za piston", godba. 7.) Suppo: »Ljubezen brez policijskega dovoljenja", humoristični zbor s spremljevanjem glasovira itd. 8.) Hamm: »Spomini na Tannhtiuserja", godba. 9.)Genee: »Valček An iz opere Kanon", godba. 10.) Smčtana: Mešani zbor iz opero »Prodana nevesta" s spremljevanjem glasovira. 11.) Tittl: Ouvertura iz »Riharda III.", godba. 12.) Loterija. 13. Pozdrav o polunoči. Pokončanem programu »Plesni venček." Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop je dovoljen izključljivo le čč gospodom društvenikom.
— (Potres.) V noči od 29. na 30 dan decembra čutil se je v Ljubljani ob 11. uri 7 minut zopot potres od vzhoda proti zahodu. Precej močan potres trajal je pet sekund.
— (Statistično poročilo trgovinske in obrtno zbornice) o gospodarstvenih razmerah v Kranjski za 1. 1880 prišlo je ravnokar na svitlo. Poročilo sestavil jo z veliko marljivostjo in natančnostjo zbornični tajnik g. ces. svetovalec Iv. Murnik.
— (Morilca so ujeli.) Dnč 15. novembra 1.1. bil je v Landshutu na Bavarskem zavratno umorjen žandar; morilec je po storjenem zločinu ubežal. Preiskovalna sodnija v Landshutu razglasila je zločin po raznih policijskih listih. Tudi našo redarstvo je bilo poučeno o zločinu. Prod Božičem naletel je tukajšnji policaj Orehek v Gospodskih ulicah na sumnivega človeka, kateri se jo mogel skazati samo z vsprejemnico veteranskega društva v Landshutu, katera se je glasila na ime Jurij Eignor. Policijski komisar gosp. J. Kavčnik povprašal jo takoj brzojavno v Landshutu po osebi Jurija Eignerja. Odgovor se je glasil, da je Eigner v Landshutu, a ukradena je bila kratko pred umorom žandarja njemu vsprejomnica veteranskega društva, in to ukral je najbrže morilec, kateri se imenuje FiJlkor in tudi Viljem Plete. Kot posebno znamenje se je naznanilo, da je morilec na roki in prsih »tetoviran". Pri telesni preiskavi našli so res ta znamenja, in dokazalo se je, da je ta človek morilec žandarja v Landshutu. Morilca oddadd sodniji v Landshutu.
— (V tedenskem poročilu krajcarske podružnice) zabeležiti nam je kot 32 knjižico pod štev. 69 poslano z Vrhnike (poverjenik g. J. G.); kupilo so jo celo vrhniško domoljubne gospice — in kot 33. knjižico pod št. 233 (poverjenik g. J. I.) iz Celja došlo. — S posebnim veseljem poročali smo uže, da smo dobili v jednem dnevu razpečateno knjižico od domoljubnih vrhniških gospa, in ovo uže so jih tudi posnele narodne gospice; čast jim! za vzgled naj bodo našemu ženstvu po slovenskih trgih in mestih — kajti če ima prav naroden pregovor, da žena hiši tri vogle podpira, pričakovati imamo tudi pri grajenji »Narodnega Doma" od domoljubnega slovenskega ženstva marljivega sodelovanja. Prepričani smo, da so vse izgledne matere in gospodinje svojemu domu (oziroma, da to gotovo bodo), naj bodo to tudi domu celega slovenskega naroda! Matrone nasprotnega nam mišljenja imajo svoje »Ortsgruppo", domoljubne naše žene pa naj bi posvetile svoje moči »Narodnemu Domu" narodu v prospeh in slavo. — Če se sedaj koncem leta odbor krajcarsko podružnice ozre na dobo svojega delovanja nazaj, priznati si mora z zadovoljstvom, da idoja njegova nikakor ni bila puhla in neplodna. 33 knjižic (blizo 400 gld.) je prodanih; lepo število pa jih na razpečavanji kurzira — Pogum nam torej upadel no bode! — »En krajcar, nič! — deset krajcarjev, nič!" tako jo gotovo marsikdo modroval, ko smo stopili s to skromno svojo idojo pred slovenski svet; a pomislimo le, dasi je krajcar malo, malo denarja, da vendor »zrno do zrna pogača, a kamen do kamna palača." * Tako tudi mi po malem sicer, a kar je nabrano, je nabrano In če primerimo ta drobiž našega nabranja z gradivom poslopja, do cela zadovoljni bomo, ko bode pripravljen krajcarski pesek navožen od go-stačev in košancev, potem pač pristopijo tudi zastavni posostniki in gruntarji ter pripeljejo lomljenega kamenja, kuhanega apna in hrastovih debel iz svojih gozdov: gradivo je pripravljeno in poslopjo se lahko začne staviti.
— (Čitalnica v Kranji) priredi veselico na Silvestrov večer 1885. 1. v svojih prostorih. Vspored: 1.) Ogovor. 2.) Obsodba v Hadu (peklu). Osebe: Ra-
Die Menge macht’s pravi Kočevar.
damant, sodnik v Hadu. Minos, njegov sekretar. Ja-klites, berič v Hadu. Cerber, peklonski vratar. Vodo-toksites, atenski gostilničar. Polites, atenski meščan. Politinsa, atenska devica. Orfevs, atenski godec. Hlače-terges, atenski visokošolec. 3.) Šaljiva loterija. 4 ) Prosta zabava. Začetek ob 8. uri.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 30. decembra.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.....................83'45
»	»	>	»	srebru.......................83'75
Zlata renta............................................110' 60
5°/„ avstr, renta......................................100' 45
Delnice nšrodne banke.................................. 872- —
Kreditne delnice......................................... 299	10
London 10 lir sterling.................................126 • —
20 frankovec.............................................. 9-985
Cekini c. kr............................................... 5.97
100 drž. mark..........................................61'95
Uradni glasnik
z dne 30. decembra.
Dražbe: V Kostanjevici zemljišče Jan. Tomšiča iz Podstermena (440 gld.) dnč 20. januvarija, 17. februvarija in 17. marcija; — zemljišče Mart. Preskarja iz Žejnega (1370 gld.) dnž 20. jan., 17. febr. in 17. marcija. — V Ilir. Bistrici zemlj. delež Jos. Novaka iz Knežaka (315 gld.) dnč 5. febr., 5. marcija in 9. aprila. — V Vipavi zemljišče Jak. Kobala (504 gld.) dne 29. jan., 2. inarc. in 3oga aprila. — V Krškem zemljišče Lovr. Povheta (1160 gld.) dnč 10. febr. — V Kostanjevici zemljišče Ant. Tomiča iz Kostanjevice (80 gld.) dnfe 20. jan., 17. febr. in 17. marc.;
—	posestvo Marte Bukič iz Javorja dnč 13. januvarija.
Tujci.
Dnč 28. decembra.
Pri Maliči: Oreschnik, trgovec, z Dunaja. — Baron Lazza-rini, c. kr. komornik, iz Gradca. — Baron Szegedy, c. kr. nadporočnik, s soprogo, iz Budimpešte. — Scarini iz Trsta. — Moschek, c. kr. lajtenant, iz Mošenice. — Starč, posestnik, iz Kamenika.
Pri Slonu: Graetz, trgovec, iz Lipe.— Metz in Spielmann z Dunaja. — Curuppio, lesotržec, in Curat iz Trsta.
Pri Bavar. dvoru: Skrabetz, slikar, iz Badovljice.
Umrli so:
Dnč 27. decembra. Srečko Urbanc, trgovčev sin, 5 1., Pod trančo št. 2, davlca. — Albina Lozar, kramar-jeva hči, 6 1., Krakovske ulice št. 13, davica.
Meteorologično poročilo.
□ rt Q	Čas opazovanja	Stanja baro-motra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo- | krina v mm
M CD -a §8	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	748 69 745-30 743 82	—12-0 — 8 2 —12 8	bzv. svzh. sl.	megla jasno »	! 0*00
f-i -s <o eŠ	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738-91 735-30 733-67	—13-4 — 8-6 —12-6	bzv. vzh. sl. >	megla jasno megla	0 00
V našem založništvu je ravnokar zagledala beli dan in je v naši knjigarnici na prodaj:
Učna knjiga za babice
o	porodoslovji
spisal
dr. Alojzij Valenta,
c. kr. vladni svetovalec in redni javni profesor porodoslovja, vodja in primarij deželnih dobrodelnih zavodov itd.
To najnovejše stališče v tej velevažni stroki povsem zavzemajoče delo posvetil je gosp. pisatelj spominu provzročitelja antiseptike v porodoslovji, J. F. Sem-melweiss-u.
S tem je naznačen smer cele knjige, temeljiti študij in prebiranje od v to svrho poklicanih bode gotovo pro-spešen blagru naših ženi.
Knjiga obsega 20 pOl v veliki 8° in 34 poučnih podob ter velja 2 gld. 50 kr.	(190)
V Ljubljani 22. decembra 1886.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
Tisočerno izkušeno domače zdravilo :
«Pristni
ZFeuI:n.-:E:sp> eller
h kotvico*
ne ti smel manjkati v nijedni hiši.
Velja 50 fenigov.
Brzo hitite in si naročite
dokler traje še škonkurencija, samo za 1 gld. 50 kr. velikansko velikih, neznansko debelih, širokih, nepokonč-ljivih
konjskih plaht.
To plahte so 190 crn. dolge in 130 cm. ši oke, z pisanimi obrobki in debele ko deska, torej zares nepokonč-ljive, in se iste mogo rabiti tudi za posteljno odejo.
Samo 2 gld. 60 kr. jedna fijakarska plahta žolto-dlakasta, z 6 raznovrstno pisanimi progami in obrobki, kompletna, velika, prav lina, zelo je priporočati osebito fijakarjem. — Razpošilja se proti naprej vposla-nemu znesku ali po poštnem povzetji, in naj se naročbe vpošiljajo trgovinsko-sodno uknjiženemu:
Universal - Versandt-Bureau, Wien, Ottakring Nr. 140/11.
Podružnica : Wien, Rothenthurmstrasse 5, im Hofe links. NB. Kar bi ne godilo, sprejme se brez pomisleka nazaj. — Svari se pred kričaškimi naznanili. — Cenilniški katalogi za božična in novoletna darila franko in brezplačno.	(184)	2—2
Kisla votla, kopelišče Radvanj
Vsled obilega ogljonokis-lika, natrona in lithiona je radvanjska kisla voda kot" specifikum pri: protinu,
kamnji v žolči, mehurji in ledvicah, zlati žili, hrambo* rici, brahoru, zlatenici, želodeč-' nih boleznih in pri katarn v obče. Kopclji, stanovanja, restavracija ceno. Zaloga: F. Plantz, Stari trg, Ljubljana.
s svojo jako obilo ,,natro-lithion-1 kislino". (Jarodovi poskusi so ] dokazali, da jo ogljono-kisli [ „Lithion" pri protinskih J bolečinah najboljšo [ in najgotoveje j zdravilo, f 52—3
(81)
^S5HSHSHSHS15r!SH5H5EB5aSHSHS?SE5BSH5BSB5H5^. Uf	n)
Umetne
a
zoloe In zo"bcrvj©,ja
vdevlje po najnovejšem amerikanskem načinu brez j vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse j zobne operaoije	(39)	74	j
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. ;E5a5£5Z5£5Z525Z5Z5B£5E5a5H5E5tL5E5E5E£H57
TJxe 50 let
na dunajskem trgu obstoječa, jako sloveča velcfirma s suknom
m
I
preje
■j ■]§] n  ii K
Vincencij Strohschneider
Dunaj
I., Rothenthurmstrasse št. 14
razprodaje vso svojo zalogo pristnega
suknenega blaga
iz brnske ovčje volne
v ostankih za celo moško obleko, ki
po polnem zadostuje na jedno kompletno obleko,
in sicer za suknjo, hlače in telovnik v vseh barvah in nepokončljive kakovosti po dveh najnižjih cenah, in
sicer:
II. kakovosti za celo obleko . gld. 3.50
!• n 1) n	n	ti	4 50
Od le-teh ostankov ni možno razpošiljati vzorcev, nasprotno pa tu javno obljubujem, da blago, koje bi komu ne godilo, vzamem nazaj.
Razpošiljanje gori omenjenega suknenega blaga vrši se brez troškov za vkladanje proti vposlanemu znesku ali proti povzetji.	(179)	4—4
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
■v Tjj-u/blja/n.!
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske dole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr.
Abeoednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr.
Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr.
Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr.
Cimperman, Pesni, 60 kr.
Devoljan Miljonko, Mladini, 30 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld.
Hrovat P. Flcrentin, kranjska mesi a s petimi po dobami. 60 kr.
Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr.‘ vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko-ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr. V. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič -Miošlč, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane
1 gld.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schlussel. 1 gld. 52 kr.
—	Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnica slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. »	>	»	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr.
Koblar A., Zgodovina fari ljubljanske škofije I. zvezek : Zgodovina sorške in preške fare, 30 kr. U. zvezek: Zgodovina nakelske, dupljanske in goriške fare, 50 kr.
Koseo, ICrščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr.
Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Maj ar H>, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr.
Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole. Sestavila Razinger in Žumer. 24 kr.
Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo. 1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 86 kr.
Razlag' J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr.
Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol. vezana 2 gld.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vošnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enketi dn6 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 60 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld.
Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
V	naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske
knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožloo (4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelkl, Rudeči kapioi in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr.
O	deželi lenuhov, Snegulčloi, Pritllkovou (Palček) in Robinzonu po 15 kr.
■5
Knjigarna Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani
priporoča za
osebito naslednja dela:
Gregorčič Simon, Poezije. Drugi pomnoženi natis, cena 1 gld. 20 kr.; elegantno vezane z zlatim obrezkom 2 gld.
Jurčič Josip, Zbrani spisi. Elegantno vezani: I. zvezek 1 gld. 50 kr., II., III., IV. in V. zvezek, vsak po 1 gld. 20 kr.
Mojar H., Odkritje Amerike. Trdo vezano
1	gld. 60 kr.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah, 90 kr.
Jenko Ivan, Pesni. 1 gld.
Knjižnica sloven. mladini: Dragoljubci 30 kr., Peter Rokodelčič 36 kr., Sreča v nesreči 35 kr. Razlag, Pesmarica. 60 kr.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki, po 40 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino, 20 kr.
(189)
P 1
s
p
■
Odgovorni urodnik J. Naglič
Tiskat* in zalagata 1 g. v. K le i nm ay r A Fed. Bamberg v Ljubljani.