Ameriška Domovina d/1' EBI c/l' lil— 1IOIMF ONLY ILOVCNIAN MORNING NCWIPANR CLEVELAND 8, O., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 22, 1948 LETO L; - VOL. H Na božični dan bo Liga katoliških slovenskih Arne-rikancev imela polurni program na clevelandski radijski postaji WJMO. Program bo trajal od 2:30 do 3. ure popoldne. Postaja ga bo oddajala na valovih 1540. Glavni govornik na programu bo prevzviieni gospod škof Dr. Gregorij Rožman, protektor naše Lige. On bo govoril v slovenščini. Glavni predsednik Lige Very Rev. John Canon Oman, župnik pri sv. Lovrencu, bo pa govoril v angleščini in se zahvalil vsem darovalcem in dobrotnikom Lige in naših bratov in sester, ki trpe v begunstvu in žele, da bi v naši svobodni Ameriki dobili svoj novi dom. Ostali program bodo izpolnile prelepe božične pesmi, ki jih bodo peli otroci farne šole sv. Vida pod spretnim vodstvom ge. Zaucha. Tudi zvonove slovenskih cerkva bomo slišali. Pazimo torej vsi Slovenci v Ohio na ta program. Odprimo aparate in poslušajmo postajo WJM0 na božični dan v soboto dne 25. decembra od 2:30 do 3. ure popoldne. VE5TI V NASELBINI SE VLOMI VEDNO BOLJ MNOŽUO Neznani zlikovci so si zadnje čase vzeli za tarčo slovensko naselbino na St. Clair Ave. Skoro vsak večer vlomijo kje drugje tod. okrog. Začeli so z vlomom v Precision Gear Co., na 62. cestii potem so vlomili v slaščičarno poleg Norwood Appliance & Furniture, 6202 3t. Clair Ave., zatem v Oražmovo slaščičarno v SND na-St. Glair Ave., v pondeljek zvečer so vlomili v Koroščevo vinarno in zadnji petek večer so izropali konfekcijsko trgovino na 6101 Glass Ave. Trgovce opozarjamo, naj dobro zaklepajo in naj ne puščajo denarja čez noč v prodajalnah. Izgleda, da so na delu mladi zlikovci, ki bi si radi nabrali denar za praznike. Ako kdo kaj izsledi ali sumi, naj takoj pokliče policijo, da se barabe spravi na varno. čudno je, da se vlomi vršijo ob glavni prometni cesti, pa policija tega ne opazi, ki bi morala vsaj po glavnih cestah stalno patruljirati. ■o Umrl je Peter Jurchak voditelj ameriških Slovakov Včeraj je v '\Vilikes Barre, Pa., umiri nenadoma Peter Jur-ehak 'odličen voditelj Slovakov v Ameriki. Pokojni Je bil zelo ddlayen v Slovaški katoliški Ligi, napisal je knjigo o federaciji srednje Evrope in bil aktiven v borbi za .osvobojen j e Slovanke. V Ligi zastopnika,- vzho-dno-evrepskih narodov je bil tag nik in glavni delavec cele organizacije. Slouaške bratske podporne organizacije so imele v njem odličnega podpornika in svetovalca. Za vse slovaške organizacije v Ameriki je smrt Petra .lurchaka velika izguba. Bit je isklren prijatelj Slovencev. Maj mu ,bo pri Bogu večno plačilo. Soprogi in njegovi dru. šini naše iskreno globoko sožalje! j -o-i-----. IZ SLOVlilUIJE T FRANC VRHOVEC. — 5. novembra so pokopali na Brezovici pri Ljubljani nekdanjega župnika na Krki pri Stični Franca Vrhovca. Živeč je v pokoju v kraju v X stega Titovega kova ne, ne Stalinovega, to bi Ozna skakala!) Isti večer so odkrili ploščo tudi na zdravilišču “Emona,” ker so tam zdravili partizane, ki so bili .ranjeni. NOVI GROBOVI Anton Radman Umrl je Anton Radman na 4056 SL Clair Aive. Zapušča brata George. Rojen je bil v Jugoslaviji, bil je 60 let star, irostovoljno v smrt Washington. — Bivši uradnik State departments Laurence Dugan se je vrgel iz 16 nadstropja svojega urada v New Yorku in se ubil. Zapustil ni ničesar kar bi označevalo vzrok njegove smrti. Odbor z* preiskovanje vohunstva v korist Sovjetske Unije med vojno, pa je objavil, da je bil to eden iz-1 med tistih uradnikov, ki so do- BOŽIČNI PROGRAM NA ST. CLAIR V četrtek zvečer, dne 23. decembra bo zopet bogat program ob 6:30 pri St. Clair Recreation Center. Govorili bodo: Mayor Burke, John Nagy, Edvard Pucelj, Edvard Kovačič, naš mestni councilman. Igrala bo godba Four Steps of Harmony, pel bo zbor od siv. Vida in sestre Železnik. Bogalta darila bodo delili po dobroti Smrekar Hardware, Grdina Hardware, Grdina Furniture, Louis Slapnik, Jo«. Žele in Sinovi, Berg’s Marget, Pogrebni zavod Zakrajšek, Chas. in Olga Slapnik, Norwood Mens Shop, Anilavar’s, Jack Korovic, Tino Modic, Bukovec Grocer, James Slapnik Jr., Race Dai-y, L.E.M. Tobacco, Grdina Shoppe, in Edward Kovačič. Vsa organizacija je v rokah trgovcev na St. Clair Ave. Pridite in veselite se lepe prireditve naše okolice. Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okoBce Rojenice— V soboto so dobili v družini Mr. in Mrs. Bill Sterling obisk rojenic, ki so jim prinesle krepkega sinčka v Booth Memorial bolnišnici. To je že drugi sinko v družini. Tako sta postala Mr. in Mrs. John Dolenc iz 140. ceste že drugič stari ata in sta ra mama. Naš poklon! Pozdravi z zapada— Iz Piedmonta, Kalifornija, pozdravlja vse 3voje prijatelje v Clevelandu Johnnie Zalaznik. italijanski konzulat— Po sedmih letih je v Clevelandu Italija zopet odprla svoj konzulat. Prvi konzul je Mr. Gabriel di San Marzano. Jugoslaviji, mi je eu let star, .^~-dnik°v, «. ™ r 20 1st je prebival v Ameriki. Bil f avlJa1 “J.ne državne dokumen-h, j te sovjetskim agentom. Nieiro- JUTRI VEČER BO MIKLAVŽ DELIL ' OTROKOM DARILA Starši, pripeljite jutri večer točno ob 7 otroke pred St. Clair kopališče. Tam bo nastopil Mi-klavž, ki bo delil med otroke lepa darila. Vsak otrok, ki bo tam, bo gotovo nekaj dobil. Vse to se vrši pod pokroviteljstvom trgovcev, ki so okrasili St. Clair cesto in Lake Shore Post 253 od Ameriške legije. Sinko je— Družini Mr. in Mrs. Walter Prawdzik, 7023 St. Clair Ave. io prinesle rojenice krepkega nnkota prvorojenca. Mati je hči poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Meglich, 1003 E. 64. St„ 'ti sta zdaj že drugič stari ata in stara mama, John Hrovat iz 21601 Ivan Ave. je pa že četrtič pra stari oče. čestitke! Zadušnica— V soboto ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Pavla na Char-don Rd. maša za pok. Feliza Novinc. V bolnišnici — V Glenyille bolnišnici se nahaja Mrs. Anna Koss iz 7618 Lock- Mike Vidmar, Jenny Lavrič, vratar Fr. Penko, zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., staro poslopje. Dvojna zaroka— Mrs. Frances Novak naznanja ,da sta se 18. dec. zaročili njeni hčerki in sicer Frances Lillian z Stanleyem Mahne, 3479 W 63. St., Antoinette Violet pa z Stanleyem Seme iz 12222 Lorain Ave. Smrt v domovini— Rudolph Kenik iz 8908 Union Ave. je prejel žalostno vest iz domovine, da mu je umrl svak Frank Rus, po domače Stefan-ček, doma iz Brezovega dola, fara Ambrus. Doma zapušča ženo in otroke, v Argentini pa brata Jožeta ter več sester v stari domovini. Zahvala za obiske— ? * Frank Kastelic, 19308 Shawnee Ave., ki se je povrnil domov iz bolnišnice, se želi tem potom zahvaliti za obiske, cvetlice, darila in kartice, poslane mu v bolnišnico. Prijatelji ga zdaj lahko obiščejo na domu. Pobiranje asesmenta— Dr. sv. Marije Magd. 162 KSKJ bo pobiralo asesment 23. dec. od 6 do 8 zvečer. Takrat bodo na razpolago jednotini ko-ledarji. Na letni seji novembra je umrl po dolgi bolezni bivši preparator Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Rojen je bil leta 1882 na Selu pri Ljubljani, v ljubljanskem muzeju pa je opravljal dela pre-paratorja od leta 1917. Skoro vse razstavljene živali v ljub-ljnskem muzeju so šle skozi njegove spretne roke. Znan pa je bil ranjki Herfort tudi med lovci. Bil je mnogo let odbornik lovskega društva in za glasilo tega društva “Lovec” je napisal vrsto zanimivih člankov. DOBRO BLAGO SE SAMO HVALI, tako pravijo. Pa se včasih tudi slabo. Slovenksi parti zanj se 3ilno boje, da bi jih kdaj svet pozabil. Sedaj, ko jim Rusi očitajo, da med vojno tako niso nič naredili sami, ampak, da se postavljajo samo z ruskim perjem, silno hite zaznamenova-ti V3aki prostor, ki bi mogel kdaj oznanjati njihovo slavo. 12. nov vembra so v Ljubljani v Šubičevi ulici vzidali na neko hišo napis, da je tu nekaj časa med vojno bila komunistična tiskarna, (če bi bila sedaj kakšna, ki ni komunistična in 100% režimska, či- kopavajo. Marsikje jih poiaga-jo'.v skupne grobnice. Na Gornjem Igu so jih spravili v skupen grob 64. Na vrhu pod Turjakom 30 zagrebli 27 padlih v boju s slovenskimi fanti, ko so te oblegali na Turjaku. Znano je, da so takrat partizani s pomočjo Italijanov in njihove ar-teljerije mogli zavzeli zidovje turjaškega gradu. Po razsulu Italije leta 1943 je namreč več ičetrtik ob eni uti popoldhe Iz Jne ur!?nik acina Plain Ta*k v.™.,..«.na Superior in 47 St. Pogreb bo v da pride k zaslišanju! Povedal lišee Highland Park. Odlikovanje ameriškega delegata pri Sv. Očetu Washington. — Predsednik je bil Duggan med vohuni, ko je služil v kabinetu bivšega tajnika za zunanje zadeve Mull-a v letih 1930 do 1944 in da'je Duggan v tem času dajal tajne informacije sovjetski špijonski Truman je odlikoval z medalji ,nreži. To hdlvodbdal^Don De-zasluge svojega posebnega za zastopnika pri Sv, Stolici, My- vine 8, decembra'.. italijanskih komandantov očit- ron Taylor' ~ Odlikovanje je no delalo s komunisti proti Slo- pmnary® » zasiu^ kl si lih ncem. V Škofljici so položili v skupno grobnico 14 padlih partizanov, na Lavrici 3., na Golem 30. Pri tem poročilu komunistični listi pišejo, da je padlo 12 partizanov po izdaji župnika Kljuna. Kje bi ta bil, listi ne povedo. Dalje so pokopali sku-(Dtlle M 3. striniI --------------0------ Kardinal - protector za Holy Name Society Vatican. — Sveti Oiče je imenoval Kardinala Jožefa Pizzar-do- Za protektorja Holy, Name society v Združenih državah. je pridobili Mr. Taylor pri svojih uspešnih posredovanjih pri Vatikanu in ko je bil v vodstvu jeklarske industrije, kjer je imel v 3voji oskrbi delavske za deve. ------o------ Trgovska pogodba med Španijo in Nemčijo Frankfurt. — Španija je podpisala trgovsko pogodbo z za-padno Nemčijo. Dobavljala bo semenski krompir, kemikalije in stroje. Nemčija bo v Španijo izvozila rude, sadje, plutovino in kemikalije. Vrhovno sodišče ni sprejelo pritožbe japonskih voj. zločincev Washngton. — Vrhovno sodišče je določilo, da ne bo razpravljalo o pritožbah japonskih vojnih zločincev, ker ni pristojno za razsojanje o pravilnosti Mednarodnega sodišča. S tem je verjetno zaključena usoda sedmerih japonskih odločujočih politikov in generalov, ki so obsojeni na smrt z obešenjem. Izvršitve sodbe je general McArthur odložil dokler Vrhovno sodišče ne izreče svoje odločitve. Trtna dan Zadnje čase se doati govori in piše o špijonaži v Ameriki. Kar me moremo verjeti, da se dobi človek, ki bi kot ameriški državljan izdajal naše tajnosti in jih prodajal drugi državi. ♦ » * Take stvari se menda pripetijo, ker se državljan ne zaveda, da izdaja svojo lastno domovino in pa ker nimamo dovolj strogih postav za take zločine. , * * * Za take slučaje bi morali posnemati "demokracije” v totalitarnih državah, ki imajo za take prestopke samo — vrv ali kroglo. Upajmo, da bo naš kongres napravil tudi tako postavo. Treba je pdčistiti podgane! Slika iz Betlehema, kjer je bil v borni italki rojen Zveličar »veta. paitirja, ki je pripeljal na trg koze. ' Slika luže Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v nail upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete 35.25 v ameriških dolarjih. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. U. S. A. bolnišnici Mr. Jos. Koss. Novi uradniki— Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ je izvolilo za prihodnje leto sledeči odbor: Predsednik William Stark, podpredsednik Frank Brancelj, tajnik in blagajnik Frank Brinovec, 961 E. 79. St. tel. EN 4122, zapisnikar Matthew Pellkoi nadzorni odbor: John Brodnik, Iz bolnišnice— Mrs. Ana Skolar, 1219 E. 169. St. se je po 4 tednih vrnila iz bolnišnice. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo doma. Zahvaljuje ae vsem za karte in obiske v bolnišnici ter želi vsem skupaj srečne in zdrave božične praznike. V Florido— Perlinovi iz 221. ceste v Eu- Razne najnovejše svetovne vesti olidu, so se sinoči odpeljali na svojo rezidenco v Tampa, Florida. Srečno pot in dobro se imej-jte tam doli. SHANGHAI, KITAJSKA. — Zastopniki letalstva so javili, Pobiranje asesmenta___________ da je verjetno vnuk predsednika Teodorja Roosevelta, Quentin j Društvo Kras št. 8 SDZ bo Roosevelt umrl v zrakoplovni nesreči blizu Honkonga. Zrakoplov pobiralo asesment na 23. in 27. je zgorel in od 33 potnikov ni nobenih točnih poročil. Roosevelt dec. zvečer v Slovenskem domu je bil predsednik Chinese National Airline Corp. • • • PARIZ. — Nizozemska v|pda je radi svoje akcije in vojaške okupacije Indonezije prišla v spor s demokratičnimi silami. Združene države Amerike vodijo v Zvezi narodov opozicijo proti Nizozemski. Bore se za to, da naj Indonezijci svobodno odločajo o svoji domovini in njeni vladi. V ta namen zahtevajo Združene države,, da nizozemsko vojaštvo izprazni vse kraje na Javi in Sumatri, ki so jih v zadnjih dneh zasedli, fie Nizozemska ne bo tej zahtevi ugodila, je nevašnost, da Zveza narodov ugotovi, da Nizozemska vstvarja nevarnost za mednarodni mir. Zaroka— V soboto, 18. decembra sta se zaročila Miss Anne Kovačič, hčerka Mr. in Mr3. George Kovačič, 6230 Carl Ave. in Mr. Henry Zerbian, sin Mr. in Mrs. Fred Zerljian, 1215 E., lit St. Mrs. Erste zopet doma— Vrnila se je iz bolnice Mrs. Rose Erste in je sedaj zopet doma. še vedno pa je v bolniški DUBLIN, IRSKA. — Predsednik republike Irske O’Kelley »skrbi. Zahvaljuje se za vse pri-je podpisal zakon, ki preklicuje vse zveze Irske z Veliko Brili.- jetne obiske, kartice in druge BERLIN. — Združene države, Velika Britanija in Francija so razglasile, da so osnovale svojo lastno vojaško skupno vlado v zapadnem Berlinu. V razglasu povdarjajo, da so pripravljeni zopet sestaviti skupno vojaško upravo s sovjetskimi oblastmi, kadar bodo te lojalno izpolnile podpisane sporazume in obveze, ki so jih prevzele. na Holmes Ave. V bolnišnico— Henry Kodelja iz 155. ceste je pri delu padel 15 čevljev globoko in si težko poškodoval križ. Odpeljali so ga v Huron Rd. bolnišnico. tlijo. Irska je tako postala nezavisna republika. Tako je končana 800 letna vlada Britancev na Irskem. Britanci so za3edli' Irsko leta 1169, Irci so se uprli in vodili borbe za osvobojenje leta 1598, 1641, 1649, 1690, potem je irska uporna akcija za 100 let šla v podzemlje in se zopet pojavila v bojih leta 1803, 1848 in 1867. Končno se je Irska uprta med prvo svetovno vojno 191G leta. in je borba trajala do 1921 leta. Takrat je javno mnenje v Veliki Birtaniji bilo tako prenasičeno sporov z Irsko, da je prisililo predsednika Davida Lloyd George, da je začel pogajanja s takratnim predsednikom irskega narodnega zastopstva Eamon de Valera. V decembru 1921 je bil podpisan sporazum in Irska je postala dominijon 3 podobnimi svoboščinami kakor jih ima Kanada. Irci so potem čakali, da bi pridobili še 6 counties severnega protestantskega dela Irske za skupno nezavisno državo. Ker pa protestantski del Irske vztraja v zvezi z Veliko Britanije, je sedaj katoliška Irska sama proglasila popolno neodvisnost ljubeznive izraze naklonjenosti, ki so jih pokazali njeni sorodniki in prijatelji med boleznijo. Sedaj jo lahko obiščete tudi na domu, 6205 Whittier Ave. Judje sestrelili angleško letalo London. — Angleško ministrstvo za zrakoplovstivo izjavlja, da je judovski zrakoplov borec sestrelil nad Palestino en angleški vojni zrakoplov. Angleži so stvar predložili posredovalcu Zveze narodov. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 22, 1948 Ameriška Domovina ZSSSS3' Ti* IB1J| (JAMES DEiEVEC, Editor) lili a CUirAf«. HEadmon MU OmtoUOUi _________Publlibcd dolly wotpt StanUyi, S«*»r» »m HoUd«y«________ četrt NAROČNINA Za Zed. države S8.50 na leto; za pol leta 85.00; za leta $8.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 8 mesece $8.50.___ vanje vršilo po prvi svetovni vojni, zlasti v letih neposredno ni nikjer pred pisano. i i... ....______1/4« «« ki +..4! JuriAiTol/pmii rn- 7» Slavetice PROSTOVV" IW> DECEMtE* HM • trt 123 4 3 6 7 S » K) II a » m u is 17 n a 20 31 22 23 24 23 X 27 28 29 30 31 SUBSCRIPTION RATES United State* $8.50 per year; $6 for 6 month*; $8 for S month*. Canada and all other countries outside United State* $10 per year. $8 for 8 month*, $8.50 for 3 months. Enured u »eoond-clu« mttler Jseuery #th, 11108, st the Poet Office et Cleveland, Oble, under the Act ef March 3rd, 187*. ________ No. 250 Wed., Dec. 22, 1948 pač za Slovence PROSTOVOLJNA pisarna, ki rada pomaga, kolikor mote, toda več ko sestaviti pravilno prošnjo in jo odposlati na višji urad, LIGA ne more storiti. Zato si lahko vsak "sponsor” izbere drugo pot, akp hoče. Recimo, lahko izpusti LIGO in se obrne naravnost na škofijskega dierktorja. e * e Celo škofij^tega direktorja lahko, izpusti in se obme kar na Resettlement Council m New York. Toda zelo verjetno je, da bo poslovanje po tej poti še mongo bolj počasno kot če gre potom LIGE. Zakaj tako, bo lahko vsak razumel, če bo le Judovska država - nova napredna ljubezen Kakor že vedo čitatelji našega lista, so našli palestinski Judje, ki so pregnali čez pol milijona Arabcev iz njih bornih vasi in ki oskrunjajo krščanska svetišča prisrčne zagovornike pri komunističnih sopotnikih med ameriškimi Slovenci. Clevelandska “Enakopravnost” je tako navdušena za take vrste enakopravnost Arabcev, da morajo bežati pred Judi iz svojih domov in za tako enakopravnost katoličanov, da smejo judovski vojaki plesati v njihovi Marijini cerkvi i Jeruzalemu, tako navdušena, pravimo, da je načvekala tri uvodnike v počastitev nove judovske države in v zagovor ameriške cincajoče politike v tem vprašanju. Ko smo brali ta zavijanja, nam je prišla zlobna misel kako pričakuje “E,” da bo poplačana za ta izliv ljubezni do judovske države. Ali samo s pohvalo od strani zastopnikov Ozne v Ameriki? Ali s tem, da bo vrhovna komanda vseh. sopotnikov rekla tovarišici: “Pridna deklica; dobro držiš zaukazano linijo”? Samo to? Pa to je postransko, to zadevo naj opravijo sami med seboj. Morda je sedaj, ko se je “tovarišica” izkašljala, na mestu, da znova označimo svoje stališče in svoje mnenje o proslavjlanju judovske države. Pri tem naj si bodo tovariši” in njih sopotniki, naj bodo slovenski ali judovski, čisto na jasnem, da si bomo ustvarjali svoje mnenje brez komande, pa naj bo ta pisana s hebrejskimi ali z latinskimi črkami. Sploh se čudimo, da si “E.” nekako domišlja, da bomo radi njenih dolgoveznosti spreminjali svoje misli. Saj zmeraj naprej vemo, kaj mora reva pisati. S kom pa naj tiči ta- vanje vrsuo po prvi bvciuvm vujm, 4i«ou v iv***« pred drugo svetovno vojno. Kdo ne bi tudi judovskemu rodu privoščil dežele, ki bi jo mogel imenovati domovina? Toda v Palestini so že bili Arabci, ki jim je bila domovina, ko so se Tzačeli tja Judje znova priseljevati. Ali naj se sedaj ti Arabci umaknejo v korist Judom? Ali jih ima kdo pravico v njihovi lastni deželi izročiti v oblast Judom? Ali naj morda postanejo Arabci judovski podložniki zato, ker so Judje nekdaj gospodovali v tej deželi, nekdaj pred 2000 leti? Po taki pravici bi mogli Indijanci nekega dne podjarmiti vse belce v Ameriki ali pa jih vreči iz dežele, saj ni še niti 500 let, kar je Krištof Kolumb prišel semkaj. Odkar ni Judov v Palestini je že 2000 let! Mnogi, trdijo, da je pač treba na neki način najti Judom domovino. Prav! Toda ne tako, da vzamete enemu deželo in jo daste drugemu. Judje so res mnogo trpeli med zadnjo vojno, toda zakaj naj bi sedaj trpeli ravno Arabci, da se Judom krivice popravijo? Bilo jih je nekaj, ki so predlagali, naj bi se Arabci prostovoljno preselili. Kam? In če se nočejo, kdo ima pravico, da iih sili. Vrhu tega ne morejo vsi Judje v Palestino in z ~ ............ ~ ... ustanovitvijo judovske države judovsko vprašanje ni rešeno. enk^at P***1 ’ “"yor V tem razmišljanju nismo tako osamljeni, kot bi izgle- urad m vjdel, koliko pošte pridalo v ameriškem časopisju, ki piše prijazno za judovsko haja m kakopocasi prihajajo Palestino ali radi tega, ker so mnogi listi v judovskih ro- vlo«e na wf°', , kah ali pa zagovarjajo demokratsko in republikansko platformo volivne dobe. Pri glasovanju v Varnostnem svetu organizacije Združenih narodov je glasovalo v petek 17. dec. za sprejem v to organizacijo le pet držav: Zedinjene rdžave, Sovjetija, Ukrajina, Argentina in Colombia. Judovska palestinska država kljub Ameriki in Rusiji ni bi:a sprejeta v organizacijo Združenih narodov. Tudi ne spremeni ničesar na tem Churchillova gesta, ko jc pred nekaj dnevi priporočal angleški delavski vladi, naj prizna judovsko državo. Rekel je, da k temu Anglijo silijo “neprijetna dejstva." Eno teli je, da so pač Judje zmagoviti v sporu z Arabci. Churchill je govoril tako iz trenotnih koristi svoje konservativne stranke, da bi delavski stranki zadal udarec, ne pa iz prepričanja, da imajo Judje prav, še manj iz ljubezni do pravičnosti. Isti Churchill je pomagal svoječasno deliti Poljsko po Curz,onovi liniji proti svojemu boljšemu prepričanju. To je pač politika trenotne koristi brez ozira na to, kaj je prav. (Dalje jutri.) (l yjlUA>f AL PA NE Toda — saj lahko izpustite tudi ta urad v New Yorku. Da, lahko se obrnete kar naravnost Washington, kjer posluje vr- "Tisto mesto, kjer smo stopili na suho, je bilo bolj podobno naši Ljubljani, kot pa Montreal, katerega »mo pravkar pustili za seboj," je ugotovil moj Vrhničan. "Kako to misliš, da bi bil Quebec, kakor so tisti mesto krstili, podobno naši beli Ljubljani, ki ni posebno bela, kadar počene nanjo slavna megla?” “Tisti grad nad mestom se mi je zdelo kot ljubljanski," meni Vrhničan. “Imaš tudi nekaj prav,” mu hovni urad v teh zadevah, ti- j potrdim. “Ampak na to pomi-sti THE DISPLACED PER- [ *)■. da bi nad Ljubljano ne bili SON COMMISSION, ki ga je *ezidali gradeče W ne bilo tisam predsednik Tru- postavil man. Naslov je: 718—18th St. ste krtine kot nalašč za to. Prav taka je s Quebecom. Kam so pa man. naaiuv jc. . , ... N.W., Washington 25, D. C.Tu-!hoteli, te vprašam, postaviti di ta urad je zelo obširen in'grad nad Montrealom, če ni pa mnogo ljudi je zaposlenih v | nobene primerne vzpetine tam. njem. Toda — [veliko vprašanje je, Priznati pa moraš, da je Mon treal še lepši kot Quebec.” "No, pa mi kaj povej o Mon- Odpri srce, odpri roke... P. Bernard Ambroiič kako hitro ali kako počasi bodo j trealu, ki si črnošolec, čeprav tam vaše pisanje v roke vzeli in ! r.isi hodil, se mi zdi, na Vrhni-kaj napravili. Sam sem slišal, j ko v 9. razred. Se reče, saj ni, ko je predsednik te komisije, j da bi moral vedeti in tudi za-Mr. Carusi, izjavil, da na mno- i pomnil si ne bom, kar mi boš po-ga pisma sploh ne odgovarjajo, j vedal. Vendar, ker imava ravno ker pisma pač na vrsto no pri-j čas in nič dela, pa povej, če kaj ke “naprednosti,” kot jo predstavlja “E.” drže, če ne s sol- datesko, ki uganja orgije v katoliški cerkvi, pa naj bo to vojaštvo judovsko ali drugače prbtikrščansko. n tv-., v *, v — - cija je pod vodstvom ameriških katoliških škofov, ki so se zavzemali za sprejem beguncev v USA davno poprej, preden je kongres sprejel zakon, da sme priti v Ameriko 200,000 brezdomcev. Naj takoj omenim, da so poleg drugih uradnikov in uradnic ondi tudi zastopniki vsake narodnosti posebej, ki Skušajo gledati na to, da bi nobena narodnost pri izbiranju beguncev ne bjlla zapostavljena. V ta urad prihajajo prošnje od posameznikov in katoliških orga-hizacij iz cele Amerike. Tu se prošnje, pregledujejo, izpotou-jejo, odobrijo in pošiljajo naprej. • » _______................ Enaki tiči letajo skupaj, pravi ljudski izrek. Najprej si bodimo na jasnem, da sta to čisto dve različni stvari: enakopravnost Judov in judovska država v Palestini. Prvo vprašanje je splošno človeškega značaja. V našem listu niste brali nikoli besede, ki bi pomenila kako sovraštvo do judovskega rodu. Nam je kot kristjanom tuje vsako sovraštvo, vsako antisemitsko gibanje, ki bi hotelo Judom jemati katerokoli pravico, ki jo drugi uživajo, in tuje vsako razlikovanje med narodi, kakor da je eden sam po sebi boljši ali slabši. Vsi smo sinovi enega Očeta, za vse velja zapoved ljubezni do bližnjega. Katoliška cerkev nas na-■ ravnost navaja, da molimo za Jude. Na sam Veliki petek slovesno moli za neverne Jude in pri vsaki posvetitvi Srcu Jezusovemu spet javno prosi za judovski rod. “Tovariši,” ki $o odpadli od vere svojih očetov, so seveda vse to pozabili, drugače ne bi mogli prenašati čenč, ki se jih je iznebila “E.” Nekaj drugega pa je vprašanje judovske države v Palestini. Mi nismo Judom zanjo nevoščljivi, smo pa mnenja, da ni zgrajena na pravičnosti in da bo radi tega vii vedno novih mednarodnih zapietljajev. Vemo, da svet mnogokrat smatra, da moč dela pravico (in komunisti vedno tako mislijo), toda mi se s takimi nauki ne strinjamo. Vsaka krivica se enkrat maščuje. Zato ne odobravamo politike, ki jo vodijo danes Zedinjene države v palestinskem vprašanju. In menda imamo pravico, da povemo svoje mnenje, da bo 1 radi te politike Amerikance še glava bolela. Prave politike se ne dela po trenotnih koristih ene ali druge stranke; tudi ne po trenotnih koristih ene ali druge države. Anglež je gradil svojo imperialno politiko na načelu, da je prav, kar je njegovi domovini všeč. Dandanes se drobi njegov imperij. Vse ameriške stranke so v svoji platformi zavzele v predvolivni dobi stališče za judovsko državo v Palestini, ker ie v Ameriki veliko judovskih glasov, in proti Arabcem, ker ti v Zedinjenih državah ne volijo predsednika in kon-gresmanov. Ameriška zunanja politika v palestinskem vprašanju je pod vplivom judovskih množic v Zed. državah, ne odločuje pa vprašanje, kaj je resnična korist Ame-rikancev ali kaj je pravično. Ne odobravamo torej tega, kar delajo Zed. države v tem vprašanju in ne strinjamo se v tem z ameriškim judovskim občestvom. Aii je v tem kaka krivica do judovskega rodu, ali je v tem kako sovraštvo ali celo propaganda, kakor nas bi tega rada “E.” obdolžila? Prav dobro vemo, da naše stališče Judom nič ne škoduje, kakor jim stališče kake “E.” ravno tako nič ne, koristi, mi pišemo za svoje čitatelje, da si ti morejo kljub mogočni-judovski propagandi za palestinsko judovsko državo, .napraviti svojo in pravilno sodbo. To pravico imamo in si je ne damo od nikogar jemati. Jedro vprašana je torej pravičnost. V Palestini ni bilo Judov, če izvzamemo malo peščico, 1900 let, to je v času, odkar so se po razdejanju Jeruzalema in templja po rimskem vojskovodji Titu razkropili posvetu. Poprej so pač tam stanovali od Mozesa — kakih 1400 let — in mogli imenovati Palestino svojo domovino. Šele po 1900 letih so v i< "muj* »<*».« drugi polovici 19 stoletja začeli nekateri Judje gibanje za župnijskem odboru. nima, pač pa ima vsaka škofija ■svojega direktorja. Zato vsak katoliški Amerikanec, ki želi postati "spnsor” temu ali onemu beguncu, lahko pošlje svojo vlogo naravnostma škofijo, Ako ( ^ komaj jlvohai n, MSJU ZZČČiSZt ima svoj urad na 149 Madison bo škofijski direktor še po item . lazl' to Ave„ v New Yorku. Organiza- in onem poizvedoval, dokler ni-.................... pse [postavke v prošnji po Če se ne motim, sem zdnjič nekaj obljubil. To, da bom o pritoki opisal vlogo ameriške katoliške organizacije za priseljevanje beguncev v Ameriko. To je organizacija, ki se imenu- dejo Zakaj in odkod vse to? Poglavitni razlog je ta: Postava -glede beguncev, ki jo je sredi tega leta kongres sprejel, je take vrste, da zahteva neverjetno veliko uradniškega dela. Raznih PAPIRJEV je treba toliko, da jih bo komaj kam,s|pra- so_____ ____.... . . prepisih federalne begunske komisije izpolnjene. Poleg škofijskih direktorjev priznava katoliški Resettlement Council v New Yorku tudi NARODNOSTNE [organizacije, da izdelujejo pranje. Te organizacije so torej nekake vapored- sprva nfti’ni opazilo, ko se pa skuša [postava izvajati, se to bolj in bolj kaže. Radi tega je bilo res nad vse potrebno, da so se pojavile razne PROSTOVOLJNE organizacije in pisarne, ki pomagajo washingtonski komisiji urejevati in izpolnjevati ite nesrečne papirje . . inčev nas na- Omenjeni urad na Matlison zacije so torej nenane vzporeu-Veliki petek A ve. obsega eno celo nadstropje agencije s škofijskimi odbo-,ki posvetitvi jn mnogo sob. Vse so zasedene. H To velisvvn itma za Slovence omenim, Preden povem, kam prošnje iz tega urada odhajajo, naj se pomudiip pri vprašanju: Odkod pridejo sem? Škofje so že pred meseci naprosili vse kaoliške župnije širom Amerike, -da si organizirajo farne odbore v ta namen. Ti odbori naj bi vse ljudi v fari zainteresirali za begunce, pomagali iskati okoli ljudi “sponzorjev”, stanovaj i-n zasluška za begunce, ko bi prislf'Sefo. Brez takih zagotovil namreč po postavi nihče ne more priti v to deželo. Župnijski odbori naj bi pošiljali prošnje faranov ima škofijo. Tai» jih podpiše škofijski “Resettlement Director”, ki ga v vsaki škofiji imenuje do-tični škof. Ta potem pošlje prošnjo, napisano na posehni formi, (vi urad. na Madison Ave. v New Yorku. ri. To veljavo ima za Slovence zlasti LIGA Kat. Slov. Anteri-kancev. Njena pisarna, kakor vsi veste, je ipod vodstvom dr. Miha Kreka: Naslov: 10316 Barrett Ave., Cici.elaml 8, Ohio. Norodnostne pisarne so pač pripuščene radi tega, da si ljudje, ki ne obvladajo dobro fun gleškega jezika, lahkaj' po domače dopisujejo in se dogovarjajo o pravilni sestavi prošenj. Vendar pa mora vsaka prošnja, kadar gre za katoličane, še k škofijskemu direktorju podpis, da končno' obvelja v katoliškem uradu v New Yorku. To je predpisano radi tega, ker končno vendarle škofija prevzame odgovornost za to, da begunec' po svojem prihodu v Ameriko ne bo ostal brezposeln ali celo brez stanovamja. Prav radi tega škoifjaki ■ direktor ne podpiše prošnje kar meni nič tebi nič, ampak se sam prepriča ali pa vpraša župnika dotične župnije, odkoder je prošnja prišla, če je RES vse v redu in se lahko zanese Včasih to preiskovanje vzame precej časa in se vsa stvar že tu dostikrat močno zavleče. Zdaj pa nekaj praktičnih pripomb. Ni pa potrebno, da se vsaka prošnja začnle sestavljati prk Saj tudi zopetno selitev v Palestino. V večji meri se je to preselje-i vsaka župnija takega odbora Med Slovenci se je nekako razširilo mnenje, da se MORA vsak, ki želi kakega begunca drbiti v Ameriko, najprej obrniti na LIGO . . Tudi med begunci samimi so se nekateri oprejeli tega mnenja. Naj odločno poudarim, da to veš,” sili vame Vrhničan, ki je morda mislil, da nosim s seboj cel koš znanja. “Saj ne vem dosti, ie nekaj drobtinic, ki so po nesreči padle v mojo-tikvo. O Montrealu, se mi zdi, da smo brali v zemljepisni ari, da je ta kraj slučajnp ■ arngins tod brez vsake potrebe. “J “Se sliši nekoliko po naše,” pridene Vrhničan, “kaj se ve, če ni bil tod že takrat kdo z Vrhnike.” “Kaj vem, če je bil. Leta 1642 so Francozi ustanovili tukaj centralno misijonsko postajo, kateri so dali ime Ville Marie de Montreal. Leta 1760 so si mesto izposodili od Francozov Angleži in ga imenovali Montreal. Slišal sem tudi, ampak trdil ne bom, da je res, da so takrat, ko so Amerikanci podili Angleže iz Amerike, zasedli za nekaj časa tudi Montreal, pa jim je bilo mesto preveč od rok, da bi ga za stalno držali v posesti.” "No, nekaj si pa le povedal, se mi zdi, o Montrealu, katerega, upam, ne bom nikoli več videl. Poglej,” je pokazal Vrhničan skozi okno po prostrani prazni zemlji, “koliko praznega sveta je tukaj, pri nas je pa tak drenj za njive in pašnike. Domov bom pisal Vrhničanom, naj vse prodajo in se tod naselijo.” “Prav imaš,’” mu pritrdim, “Kanada je dosti večja kot so Zed. države, pa je komaj kakih 10 milijonov ljudi v deželi. Je že res, da je dosti sveta, ki ni nikomer podoben, močvirje in puščoba, toda nekaj več ljudi bi pa vseeno bilo lahko tukaj. Morda pridejo sčasoma. Od nas z Me-nišije, na primer, sem jaz prvi, ki se, je zaletel sem, pa še jaz brez namena in menda brez pomena. Res je to prostrana dežela, ampak tisti naš košček doma, smo mu :............ Takrat je stala tukaj mala indijanska naselbina z imenom Ho če-laga.’” Ajko bi teh PROSTOVOLJNIH prsaren ne bilo, bi morala washingtonska komisija najeti največjo hišo v Amerikj in najeti na tisoče uradnikov, da bi vse to vsaj deloma izpeljali. In kongres bi moral šteti težke milijone, da bi se vse to financiralo. No, saj Amerikanci zdaj že sami ugibajo, zakaj se ne bi dalo vse to [postopanje veliko veliko bolj preprosto urediti. Saj tudi druge države jemtljo begunce, pa še v neprimerno večjem številu, vendar nimajo takih “okolstav” s tem problemom kot jih ima naša “praktična” Amerika. • • • Pa to, kar sem v današnji koloni povedal, je šele nekak začetek. Nisem še nič povedal, kam iz newyorakega ali wash-ingtonskega urada odhajajo prošnje in skozi koliko raznih “kanalov” morajo potem. Pa priharnimo to reč za prihodnjič. Vse to in tako pripovedujem zato, da boste.razumeli, zakaj je itreiba velike mere POTRPEŽLJIVOSTI . . kadilu in mahu diši, kjer sanjajo jaslice v Bohkovem kotu. Se prav pasebno pa bomo v teh praznikih mislili na vse one rojake po srcu in krvi. ki nas v teh težkih dneh niso pozabili. Saj je žeto prijetnatolažlba človeku v daljni tujini, če ve, da kdo z ljubeznijo plemenitega in nesebičnega srcananj misli.Dra-gim rojakom, bralcem Ameriške Dmovine in uredništvu želimo za božične [praznike božjega blagoslova. V novem, Bog daj da milosti polnem letu, pa obilo uspehov, da bi vaše delo rodilo bogate sadove. Slovenski akademiki pozdravljajo Na tem mestu smo dolžni izreči zahvalo in iskrena voščila k božičnim prašnikom ter želeti bogatega božjega blagoslova vsem, ki so s svojimi darovi olajšali naše težko stališče, še prav posebej pa Mr. in Mrs. Frank Lipoglavšek, 3601 W. Bonham St., Milwauke 4, Wis„ ?a njegov kraljevski dar 200 (dvesto) dolarjev, s čimer je omogočil 100 begunskim študentom v Student’s Camp-Graz plačilo vpisnine za zimski semester šolskega leta 1948-49. Mr. in Mrs. Lipoglavšek kličemo: Bog naj Vam bo obilen plačnik! Obenem se spominjamo tudi naših kolegic in kolegov, raztresenih po gozdovih, farmah in mestnih Canade, USA, Venezuele in Argentine. Zelhno jim blagoslovljene praznike Gospo- Gradec - Letos bodo že če-1 i > mm MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE 1 j' I f.'.r lvwi ►«v 'm THE HAY CO’S BASEMENT LfOKpuzna darila ****** _ j«f * za njo Ekstra mere! Se lahko dobijo v teh fino prikrojenih kvalitetah Rayon Slips 4C1 * u= 'rit i .29 HtTlvii V teh elegantnih mehkih rayon satinastih slips je krasna * preprostost. Dobijo se v postrani ukrojenih vzorcih z naramnicami, ki se adjustrirajo in nove, dolge srajc« . . . ter perfektno ukrojene. V senžno belhi in rožna tih, mer 40 do 44. Tudi s čipkami po teh cenah. Bombaževe Crepe, zelo ljubke in všečne pisane nočne srajce :fi * Wj J-ifvi ‘''% " - Iv- ■ Nabrani ln všUkani robovi dajo modo ln veličino tem novim pitanim srajcam iz Krasnega rayon crepe. (Jih ni treba likati, saj veste). Krojene so postrani ter dolžina je popolna. Najvei Jih je v rožnati barvi ali plavi; mere 33 do 40. 1.99 I Lingerie m Krti » s