PRIMORÒKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 297 (9602)
TRST, sreda, 22. decembra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SESTANEK MED SINDIKATI IN STRANKAMI USTAVNEGA LOKA
iskanje enotnega nastopa v boju za premostitev gospodarske krize
Finančni minister Pandolfi zagotovil sindikatom, da za sedaj vlada ne namerava sprejeti novih davčnih ukrepov
RIM, 21. — Sestanek med predstavniki strank ustavnega loka in vodstvom sindikalne federacije je trajal pozno v noč. Prve štiri ure razprave so posvetili obrazložitvi predstavnikov političnih strank svojih stališč in predlogov v zvezi z bojem proti inflaciji in z ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti, da se prepreči recesija v prihodnjem letu. Na te posege so odgovorili trije glavni tajniki sindikalne federacije Lama, Storti in Benvenuto. Takoj nato se je začel drugi del sestanka, ki je posvečen poglobitvi posameznih vprašanj.
Po izjavah nekaterih sindikalistov so do sedaj razpravljali predvsem o osnovnem vprašanju, kako in v kolikšni meri se nameravajo politične sile obvezati v boju proti inflaciji in da se zagotovi okrepitev gospodarstva v bližnji prihodnosti, da se prepreči zmanjšanje števila zaposlenih v letu 1977. Govor je bil seveda tudi o premični lestvici, o starostni dokladi in o delovnih pogodbah v podjetjih.
Srečanje med sindikati in strankami se je začelo ob 17.30 in se ga udeležujejo: za KD Bassetti, Ferra-ri-Aggradi in Toros; za KPI Napolitano in Barca: za PSI Signorile, Cicchitto in Giannotta ; za PRI Campagna in Trezza: za PDUP Parlato in Ferraris ter za PSDI Fiaccaven-to. Delegacijo sindikalne federacije pa vodijo Lama, Storti in Benvenuto.
Pred srečanjem s političnimi strankami so se predstavniki sindikalne federacije sestali s finančnim ministrom Pandolfijem. Želeli so vedeti, ali namerava vlada nabiti nove davite, da iztrže nove dohodke za prihodnje leto, kako namerava porabiti denar, ki ga bo dobTa z novimi davki in podražitvijo javnih storitev in kakšne ukrepe namerava sprejeti za nove naložbe in večjo zaposlitev. Na sestanku, ki je trajal pet ur, je minister Pandolfi izjavil sindikalistom,' da vlada za sedaj ne pripravlja novih davčnih u-krepov, da pa bo državna uprava poskrbela za večje dohodke z bolj učinkovitim bojem proti davčnim utajam.
Glede vladne davčne politike se je minister omejil na potrditev svojega poročila, ki ga je dal na zadnjem sestanku med sindikati in vlado, o drugih davčnih vprašanjih pa bo sindikatom poročal na pri hcdnjem srečanju. Po sestanku je minister izjavil časnikarjem, da je sindikatom poudaril svoje nasprotovanje novim davčnim obremenitvam in da za sedaj ni mogoče oceniti,
liiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiin,,fium)
Žalostni prazniki za 18.000 delavcev
'eč kot 18.000 delavcev bo žalostno preživelo božične in novoletne praznike. Sedem podjetij državne ustanove EGAM bo do konča leta postavljenih v likvidacijo. Podjetja nimajo niti denarja, da bi P acala delavcem decembrsko plačo in trinajsto plačo. Položaj v teh Podjetjih je izredno dramatičen. Dolga leta so bila podjetja zapuščena in državna ustanova EGAM. ki jih upravlja, ni znala ali ni hotela posodobiti naprav, da bi jim zagotovila trdno gospodarstvo, delavcem pa zaposlitev. Danes se ta Politika maščuje in žrtve bodo delavci.
Osemnajst tisoč novih brezposel-m" Jo veliko število, če upoštevamo sedanji položaj italijanske in-uustnje in splošnega gospodarstva, ki brede v vedno ostrejšo krizo.
rav v teh dneh sc voditelji sindikatov pogovarjajo s političnimi strankami, da bi našli najbolj pri-■11n "°..ll."t za učinkovit boj proti inflaciji in proti nevarnosti nadaljuje gospodarske recesije, ki grozi Y Prihodnjem letu zaradi ostrih varčevalnih ukrepov in stroge omejitve notranje porabe.
Po drugi strani pa imamo držav-uo ustanovo EGAM, ki je vsa dosedanja leta zapravljala družbeni kapital upravljanih podjetij. O tej ustanov:, ki spada v okvir držav-. ' ' udeležb, je parlament zahteval .1 sne račune, da se preprečijo nadaljnje posledice slabega upravljanja in zagotovi tisočim delav-oem zaposlitev v zdravih in gospodarsko čvrstih podjetjih.
Namesto tega vodstvo EGAM nani ^Ui-C *)0 stari P«« in hoče sedaj ikvičhrati kar sedem industrijskih družb m postaviti parlament in vla-o pred izvršeno dejstvo v trenut-. ko bi bilo treba začeti preure-„T7!0t"e us,i|imve. Sindikati v ,	" Podjetjih prav tako u-
, .X 'ato, da je odločitev o likvi-- ‘ ‘P Posledica neuresničitve na-uta ° preusmeritvi proizvodnje iu ■zv ajanja resne gospodarske politike ustanove EGAM.
koliko bo državna uprava dobila v prihodnjem letu na osnovi novih varčevalnih ukrepov. Tudi sporočilo sindikalne federacije o srečanju s Pandolfijem ugotavlja, da je bil pogovor koristen in da so na njem načeli razpravo o davčni politiki v državi in o iskanju novih dodatnih denarnih sredstev za pospešitev proizvajalnih naložb. Sindikalisti so seveda vztrajali na zahtevi po ostrejšem boju proti davčnim utajam. Obenem so predlagali čimprejšnji začetek preureditve davčne u-prave, da bo lahko pravočasno izterjala davke.
Vse Kar so danes govorili pri ministru Pandolfiju, bodo globje proučili na prihodnjem srečanju med voditelji sindikalne federacije in vlado, na katerem, kot se je obvezal Pandolfi, bodo sindikati dobili odgovor, kolikšen delež novih davčnih dohodkov do vlada določila v proizvajalne namena. To vprašanje je izredno važno zlasti zaradi pogovorov, ki jih imajo sindikati s Confindustrio o zni-
žanju «cene dela» in zahtevi indù-strijcev, da se fiskalizirajo socialne dajatve. Vse to sindikati povezujejo z ukrepi in denarjem, ki bo na razoc-lago za povečanje proizvodnje in zaposlitve.
Važnost gospodarskega sodelovanja z Libijo
RIM, 21. — Minister za zunanjo trgovino Ossola je po povratku iz Libije poročal komisiji za industrijo poslanske zbornice o pogovorih, ki jih je imel z libijskimi državniki v Tripolisu. Ossola je poudaril važnost odnosov med državama in dejal, da je Libija važen trgovinski partner Italije in da je trgovinska bilanca z Libijo za Italijo pasivna. V zvezi z nedavnim dogovorom med Fiatom in libijsko banko, je minister za zunanjo trgovino izjavil, da libijske oblasti vključujejo ta dogovor v krepitev odnosov z Italijo,
GOVOR MARŠALA TITA OB 35-LETNICi JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE
Jugoslovanske oborožene sile jamstvo miru in pridobitev NOB
Odgovor na falsifikate o jugoslovanskem osvobodilnem boju v obrambo resnice v imenu milijon in sedemsto tisoč žrtev jugoslovanskih narodov v drugi svetovni vojni - Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti - največja in najbolj dragocena vrednota
Predsednik Tito med osrednjo proslavo ob 35-letnici JLA
HUDE POSLEDICE SLABEGA UPRAVLJANJA PODRŽAVLJENIH PODJETIJ
18.200 DELA VCEM GROZI BREZPOSELNOST ZARADI LIKVIDACIJE SEDMIH DRUŽB EGAM
Do konca leta bodo sprožili postopek za razpustitev in likvidacijo družb, ki so se zadolžile za 875 milijard lir - Prizadet tudi rudnik svinca v Rablju
RIM, 21. — Tik pred novim letom grozi 18.200 delavcem, zaposlenim v sedmih podjetjih, ki jih upravlja državna ustanova EGAM, brezposelnost. Na skupščinah delničarjev družbe «AMMI» in družbe «SEGERSA», ki sta bili danes, je bilo pojasnjeno, da je položaj prizadetih podjetij katastrofalen zaradi pomanjkanja denarja. Predstavnik EGAM je izjavil, da imajo ta podjetja velike zgube in da bodo zaradi tega prisiljeni, na osnovi zadevnih členov civilnega zakonika, načeti postopek za razpustitev in likvidacijo obeh družb. Podobna usoda bo jutri doletela še družbe «MATEC» «VETROCOKE - COKAPUANIA», «METALSUD», «Nazionale COGNE» in «BREDA Siderurgica».
Vsa ta podjetja zaposlujejo skupaj 18.200 delavcev. Postopek o razpustitvi in likvidaciji omenjenih družb naj bi načeli pred 31. decembrom.
To pomeni, da bodo družbe zaprle veliko število svojih industrijskih obratov, ki jih imajo v raznih deželah, od Sardinije do Furlanije -Julijske krajine.
Po izjavah predstavnikov EGAM, uslužbenci teh podjetij v decembru ne bodo dobili plače in 13. plače, če posamezna podjetja ne bodo našla na kak način denarja. Gre v bistvu za podjetja, ki so že dlje časa v denarni stiski in o katerih se je že ukvarjal parlament, sindikalne organizacije pa že mnogo časa opozarjajo na neurejene razmere v teh podjetjih.
Med industrijskimi obrati družbe «AMMI» je tudi rudnik svinca v Rablju, ki mu prav tako kot ostalim obratom grozi zapora.
Državna ustanova EGAM, ki je
bila svoj čas ustanovljena, da prevzame v upravljanje podjetja v krizi, jih preuredi in jih postavi na trdne gospodarske noge, do sedaj ni izpolnila svoje naloge. Zato je v zadnjem letu zabredla v izredno velike težave. 30. septembra je za dolžitev dosegla 875 milijard lir, od katerih 768 milijard lir kratkoročnih posojil. Zaradi tega so banke ustavile vsako pomoč in se zaradi tega dolgovi podjetij, ki jih upravlja EG AM, iz dneva v dan večajo zaradi visokih obresti predvsem kratkoročnih posojil.
O vsem tem je bil nedavno govor tudi v parlamentu, ko so obravnavali vladni zakonski osnutek o industrijski preusmeritvi. Nedavno je bila zavrnjena zahteva, naj bi pooblastili EGAM, da izda posojilo v obliki obveznic za 400 milijard lir. Obenem so v senatu zavrnili izredno podporo ustanovi EGAM za
NOVA RAZMERJA SIL VSILJUJEJO SPREMEMBE
Danes morda izvolitev upravnega sveta RAI
Kandidat za predsednika RAI je Paolo Grassi
RIM, 21. — Po vodi je šla tudi tokratna seja parlamentarne komisije za nadzorstvo RAI-TV. Vse kaže, da bo morda dosežen dogovor o imenovanju novega upravnega sveta RAI-TV na jutrišnji seji, vsekakor pa pred' koncem tedna.
O tem, kako izvoliti novi upravni svet RAI, da bo ustrezal načelom reforme, torej objektivnosti, zdravega upravljanja in pluralizma, je razpravljalo tudi socialistično vodstvo. Verjetno je najpomembnejši sklep ta, da bo za predsedstvo upravnega sveta RAI predlagal PSI dosedanjega upravnika milanskega gledališča «La Scala» Paola Grassija. Propadel je torej dosedanji predsednik in Mancinijev prijatelj Beniamino Finocchiaro, kakor tudi kandidat širše fronte demokratičnih sil, prav tako socialist Lelio Lagorio, predsednik toskanske deželne vlade. Ostala dva kandidata PSI sta Walter Pedullà in Enzo Cheli. V novem upravnem svetu bo razmerje sil nekoliko pravičnejše od prejšnjega. KPI bo imela štiri člane (prej dva) in se govori o Volponiju ter Raffaelliju. KD jih bo imela šest. Zaenkrat kroži ime Fanfanijevega prijatelja Elkana. Radikalci in de-moproletarci bi morali tudi prejeti dve mesti (vsak enega), kar ustreza predlogu komunistov, ki go se odpovedali svojemu večjemu predstavništvu.
Končno se govori tudi o zamenjavi sedanjega direktorja RAI Prin-cipeja. Na njegovo mesto (odslej bo direktor SIP) pride verjetno nekdanji ravnatelj TV-dnevnika Willy De Luca. Govori se, končno, o možnosti zamenjav sedanjih glavnih u-rednikov radijskih in televizijskih dnevnikov.
S tem v zvezi je socialistično tajništvo izdalo daljše sporočilo, v katerem brani politiko zdravega u-pravljanja in zato nasprotuje nebrzdanemu višanju reklame in naročnine na televizijo. PSI meni tudi, da bi moral tudi novi upravni svet RAI braniti samostojnost posameznih «naslovov» v okviru sedanje razdelitve. (st.s.)
Nova napetost med Kitajsko in SZ
PEKING, 21. — Sovjetski veleposlanik na Kitajskem, Vasilij Tolsti-kov, je zapustil v znak protesta kosilo na čast jemenskega premierja, ko je kitajski podpredsednik vlade Li Hsien-nien ostro napadel politiko SZ. Iz dvorane so mu slèdili ostali veleposlaniki držav članic varšavskega pakta. Domnevajo, da je to znak nove napetosti zaradi neuspeha pogajanj o mejnem vprašanju, ki so se pričela pred tremi tedni.
500 milijard lir. Parlament ne more odobriti izrednih nakazil ustanovi, ki do sedaj ni bila v stanju pokazati jasnih računov in načrtdv za bližnjo prihodnost o usodi svojih podjetij.
Zato danes EGAM ni v stanju zagotoviti omenjenim sedmim družbam obratnih kapitalov. Zaradi tega je komisar ustanove EGAM Niulta danes obvestil sindikate kemijskih delavcev, jutri pa se bo srečal z voditelji federacije kovinarjev. O vsem-tem je bil že obveščen tudi minister za državne ude: ležbe Bisaglia, saj je tekom dneva dobil tudi nekaj pismenih vprašanj poslancev raznih strank.
V nekaterih političnih krogih 'Ugotavljajo, da namerava izredni komisar EGAM s temi ukrepi priLisni-
Razkol v MSI
RIM, 21. — V neofašistični stranki se je začel razkol. 17 poslancev in 9 senatorjev MSI je namreč sporočilo predsednikoma zbornice in senata, da so oblikovali samostojne skupine pod imenom «Narodna demokracija - Desničarska konsti-tuanta». Poslanec Manco in senator Nencioni, ki vodita skupino razkolnikov proti Almiran-teju, trdita, da bi se morala «desnica» vzdržati do vlade in pogojevati na desnici KD v boju proti komunistom. Omenjajo tudi stališča Montanellijeve-ga «Giornale» in demokristjana De Carolisa, čeprav trdijo, da se ne puščajo strumentali-zirati.
Zaradi razkola je malo verjetno, da bo v senatu sploh obstajala še kaka formalna skupina MSI, saj nima nobena izmed dveh skupin dovolj senatorjev za samostojno skupino. V poslanski zbornici pa je to mogoče, vendar bo o tem sklepalo predsedstvo zbornice.
Ko je izvedel za razkol je Almirante na vrat na nos priletel v Rim s Sicilije. Manco je vsekakor povedal, da njegova skupina «zaenkrat» ostaja v MSI. Zadnjo besedo bodo torej povedali na kongresu stranke, ko bo razkol dokončen.
ti na vlado in parlament, da začneta takoj razpravljati o usodi ustanove EGAM. Ni dvoma, da se bodo za ta podjetja sedaj ponovno zanimale tudi prizadete deželne u-prave Doline Aosta, Piemonta, Lombardije, Veneta, Furlanije - Julijske krajine, Tridentinske - Gornjega Poadižja, Toskane, Lacija in Sardi-nje, kjer obratujejo podjetja, ki naj bi bila s koncem leta v likvidaciji.
Enotna federacija kemijskih delavcev je zaradi nastalega položaja v omenjenih podjetjih EGAM razglasila stanje pripravljenosti med vsemi svojimi člani. Obenem federacija sporoča, da so njeni predstavniki na pogovoru s komisarjem EGAM Niutto odločno zavrnili sprejete ukrepe, ki postavljajo v nevarnost delovno mesto in plačo ti-sočev delavcev. Kemijski sindikati zahtevajo, da .se celotno vprašanje
omenjenih podjetij začne reševati v okviru programskega načrta o naložbah za pospešitev dejavnosti rudarstva in kovinarskih podjetij.
Jutri seja vlade
RIM, 21. — Vlada bo na seji, ki bo v četrtek, gotovo odobrila zakonski osnutek o «pravični stanarini», obenem pa zakonski odlok, s katerim bo podaljšala za tri mesece sedanjo zamrznitev stanarin. Slednji ukrep je potreben, ker zapade zamrznitev 31. decembra, parlament pa ne bo v stanju odobriti nove ureditve o stanarinah , pred tremi meseci. -Vsebina novega zakonskega osnutka je bila sestavljena po dogovoru s političnimi strankami in sindikalnimi organizacijami. Kot sporočajo, bi se moralo poprečno povišanje stanarin vrteti okrog 20 ost. V zakonskem osnutku naj bi bil tudi člen, na osnovi katerega, naj bi u-stanovili socialni sklad za družine, ki imajo manj kot 2,5 milijona dohodkov letno. Ta predlog so dali sindikati. Na četrtkovi seji bo vlada odobrila tudi zakonski : osnutek, s katerim bo končno uzakonjena enakopravnost žensk z moškimi na vseh delovnih mestih.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 21. — Po vsej Jugoslaviji te dni proslavljajo 35-letnico ustanovitve jugoslovanske ljudske armade. Jutri bo namreč minilo 35 let od dneva, ko so v mestecu Rudo ustanovili prvo proletarsko brigado in tako že v začetku narodnoosvobodilnega boja postavili temelje za sodobno jugoslovansko armado.
Slovesnost, ki je pritegnila največ zanimanja, je bila danes v Beogradu, kjer so maršala Tita promovirali za prvega doktorja vojaških znanosti v Jugoslaviji. Tito je imel ob tej priložnosti daljši govor, v katerem je natančno razčlenil potek osvobodilnega boja na jugoslovanskem ozemlju in nanizal vrsto dejstev, ki pobijajo neresnice in falzi-fikate, ki jih nekateri skušajo prikazati kot zgodovinsko resnico, ki obravnavajo potek druge svetovne vojne in jugoslovanski narodnoosvobodilni boj na jugoslovanskih tleh. Pri tem je Tito izrecno podčrtal:
«Če bi mi, ki smo bili ne samo sodobniki, temveč organizator,)'' in neposredni udeleženci teh dogodkov v drugi svetovni vojni, molčali o raznih lažeh, bi izdali stotisoče dragih soborcev, ki zdaj ne morejo govoriti, ker so dali svoja življenja za svobodno in neodvisno socialistično Jugoslavijo.»
Tito je v uvodu naglasil, da o-gromne žrtve v osvobodilni vojni in revoluciji niso bile zaman, saj so jugoslovanski narodi v minulih treh desetletjih mirnega življenja, resnične svobode in neodvisnosti dosegli veličastne uspehe v materialnem in kulturnem razvoju, zlasti pa pri graditvi socialističnih samoupravnih odnosov, krepitvi bratstva, enotnosti in nacionalne enakopravnosti ter uveljavitvi neuvrščene politike. «Z dejanji uresničujemo plemenite ideale, za katere so žrtvovali svoja življenja najboljši sinovi in hčere naših narodov,» je rekel Tito.
«Naše narodnoosvobodilno gibanje — je nadaljeval vrhovni komandant jugoslovanskih oboroženih sil maršal Tito — je bilo od začetka oborožene vstaje leta 1941 do zmage izredno organizirano pod vodstvom komunistične partije in delavskega razreda in je imelo revolucionarni značaj. Zaradi vsega tega smo v narodnoosvobodilni vojni z lastnimi silami premagali tuje osvajalce in domače izdajalce. Naša osvoboditev je naše delo.»
Potem ko je Tito nanizal vrsto podatkov o začetkih in poteku jugoslovanskega narodntosvcbcdilnega boja in za te podatke dejal, da so znana zgodovinska dejstva, je opozoril, da tudi danes izhajajo publikacije, v katerih skušajo zmanjšati pomen jugoslovanskega osvobodilnega boja. jugoslovanskega prispevka k zmagi nad fašizmom. V teh poskusih so zlasti opazna prizadevanja, da bi zamolčali veličino našega vstajni-škega leta 1941.
«Zakaj to delajo in kaj to objektivno pomeni,» se je vprašal Tito in nato dejal, da si s prevračanjem zgodovinskih dejstev prizadevajo prikriti resnično podobo, kje se je kdo nahajal v teh za človeštvo dramatičnih dneh. S tem, da poudarja-
jo samo dogodke pred koncem druge svetovne vojne in tudi z njihovim izkrivljanjem si hkrati prizadevajo, da bi z vplivom zunanjega faktorja pojasnili resnično zelo različne rezultate boja posameznih narodov in držav. Hkrati s tem skušajo jugoslovanski osvobodilni boj in revolucijo po Titovih besedah prikazati kot spontano gibanje ali pa ga izenačiti z odporniškimi gibanji v nekaterih drugih državah. To sicer ni nobena novost, takšni poskusi so bili tudi prej, je menil Tito in pripomnil, da so vse to razlogi, «zaradi katerih moramo vztrajati, da se o dogodkih v letu 1941 govori tako, kot so se resnično odigrali. To je naš dolg tudi do tovarišev, ki so v tem boju dali življenja in vsem, ki so v njem sodelovali».
Oris vojnih dogodkov v letih 1942 in 1943 je Tito zaokrožil z ugotovitvijo, da so vojaške in politične zmage, ki so jih izvojevali do jeseni 1943, omogočile, da so na drugem zasedanju AVNOJ sprejeli zgo-
dovinske sklepe, s katerimi so bili postavljeni temelji nove Jugoslavije,-Sprejetje teh sklepov je izviralo tudi iz dejstva, da je bilo narodnoosvobodilno gibanje vodilna politična in vojaška sila v državi. Maršal Tito je nato prav tako nadrobno kot poprej razčlenil še zadnji del jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja v drugi svetovni vojni in se posebej zadržal pri osvobodilnih o-peracijah. Spomnil je, da je 19. septembra 1944 odpotoval v Moskvo, kjer je dosegel dogovor o prehodu rdeče armade prek dela jugoslovanskega ozemlja proti Madžarski in o usklajevanju operacij narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in rdeče armade v vzhodnih delih Srbije. Po skupni osvoboditvi Beograda (20. oktobra 1944) so se sovjetske sile premaknile na Madžarsko, kamor se je kot zadnji namenil tudi korpus, ki se je še dva meseca VLADO BARABAŠ
(Nadaljevanje na zadnji strani)
liiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiinitimiiiiiiiiimiiiiimiiuiifiiiiiiiiiiimiiHiiiifriiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiHiiiiiiniiitiiitttiN
PREDČASNE VOLITVE SPOMLADI 1977
Mednarodno ozadje nove vladne krize v Izraelu
Se Rabin pripravlja na ženevsko konferenco?
TEL AVIV, 21. — Skoraj 70 odstotkov državljanov se strinja z nenadnim sklepom premierja Izaka Rabina, ki je sprožil vladno krizo in napovedal nove parlamentarne volitve za pomlad 1977. Rabin je s svojim ukrepom, ki ga tisk zaradi drznosti primerja z letalskim napadom na Entebbe, zadel dve, celo tri muhe na en sam mah.
Kaj se je točno zgodilo, se namreč sprašujejo komentatorji? Odgovorov je več, vendar vsi skupaj sestavljajo zanimiv mozaik političnih predvidevanj in računov.
Gre predvsem za notranje spore v laburistični stranki. Rabin ima dva tekmeca: bivšega zunanjega ministra Ebbo Ebana in obrambnega ministra Shmona Peresa. Prvi pripada «golobicam», drugi pa «jastrebom», se pravi struji, ki odločno nasprotuje sporazumom z Arabci. Shmon Peres je na splošno vzeto njegov najhujši tekmec in bi s skrbno pripravo volilne kampanje do novembra 1977 lahko tudi zmagal. Z razpustom parlamenta in predčasnimi volitvami mu je Rabin odvzel večino koristnega časa in je Peres sedaj v škripcih. Da je bitka usmerjena proti «jastrebom» dokazuje tudi dejstvo, da je Rabin sprožil politično krizo s tem, da je iz vlade vrgel «versko nacionalno» stranko, ki predstavlja skrajno desnico.
Zakaj pa se je Rabin vrgel proti
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOVA IZJAVA GALLONIJA IN ČLANEK GLASILA STRANKE
DEMOKRISTJANI SEDAJ PRISTAJAJO NA «VRH» 0 GOSPODARSKI POLITIKI
Vodstvo KD bo verjetno prepustilo pobudo Andreottiju, ki se strinja s predlogom o skupnem srečanju demokratičnih strank
RIM, 21. — Dva dni srečanj in razprav je zadostovalo krščanski demokraciji, da je zavzela kolikor toliko jasno stališče o zahtevi republikancev po novem skupnem srečanju strank in vlade o gospodarski politiki. Zdi se, da so tokrat v KD prevladali zagovorniki «odprtega soočenja» pred onimi, kakor Forlani in Colombo, ki so rnu nasprotovali.
Na dan so prišle nove izjave, predvsem pa nov članek v «H Popolo», ki dejansko popravlja negativen vtis, ki ga je vzbudil zadnji članek še pred dvema dnevoma.
Namestnik tajnika KD Galloni je, na primer, izjavil, da «vrh o gospodarstvu KD lahko tudi sprejme, čeprav pod pogojem, da bi se ta praksa ne ustalila in privedla do nekakšnega 'odbora garantov’, ki bi bil nad vlado».
Galloni je dejal, da bo vodstvo KD vsekakor razpravljalo o republikanskem predlogu. «Zelo malo verjetno je, da bo KD dala sama pobudo za tako kolektivno srečanje med vlado in demokratičnimi strankami, pač pa stranka prepušča tako odločitev predsedniku vlade». Znano pa je, da se je Andreotti strinjal s takim skupnim srečanjem demokratičnih strank že pred dvema mesecema, ko so to predlagali komunisti. Tedaj
ga je ustavilo vodstvo KD. če mu sedaj odpira zeleno luč je skoraj gotovo, da bo do «vrha» o gospodarski politiki dejansko tudi prišlo še pred koncem januarja.
To potrjuje, z običajno previdnostjo, tudi strankino glasilo «Il Popolo». KD bo sprejela republikansko pobudo, piše, vendar pod pogojem, da ostane tako srečanje na ravni 'izjemnosti' in v okviru politike «soočenja».
Kaj pomenijo te besede pojasnjuje «H Popolo» v nadaljevanju članka, ko poudarja, da mora na «vrhu» o gospodarski politiki pritj do primerjave mnenj o izhodu iz inflacijske krize in nikakor ne do oblikovanja kake skupne politike. Predvsem pa je važno, poudarja demokrščansko glasilo, da taka srečanja ne postanejo praksa (po «vrhu» o javnem redu), ker bi v nasprotnem primeru bila KD prisiljena prekiniti srečs-nje. Tu namreč obtožuje demokrščansko glasilo socialiste in komuniste, da skušajo s prakso takih kolektivnih srečanj demokratičnih strank in vlade pripraviti teren za oblikovanje prave vladne večine, ki bi prej ali slej privedla do oblikovanja «zasilne vlade», se pravi tiste vlade, za katero se zavzemata dve delavski stranki.
Bodi tako ali drugače, tudi v KD se začenja nekaj premikati, saj se sedaj ne more več izogibati srečanjem kot še pred kratkim, ko so ji vse stranke očitale bistveno brezbrižnost za razplet ali zaplet gospodarske in družbene krize.
CANDIDA CURZI
Nov član ustavnega sodišča
RIM, 21. — Državni svet je danes izvolil novega ustavnega sodnika, v osebi člana državnega sveta dr. Guglielma Roehrssena. Novi član bo nadomestil enega od štirih ustavnih sodnikov, ki jim zapade mandat 9. januarja prihodnjega leta. Ostali trije novi člani ustavnega sodišča bodo izvoljeni v parlamentu.
RIM, 21. — Predsednik senata Fanfara je danes dopoldne sprejel parlamentarne časnikarje, s katerimi je izmenja! tradicionalna voščila ob koncu leta. Ob tej priložnosti je predsednik poročal časnikarjem o dosedanjem delovanju senata.
desnici? Verjetno mora računati na preprosto dejstvo, da črpa Izrael svojo moč na Bližnjem vzhodu v zavezništvu z ZDA. Toda v Washinglo-nu se Fordu in Kissingerju izteka mandat, na njuno mesto prideta Carter in Vanče. Rabin mora torej računati na večjo pripravljenost ZDA za nova pogajanja, celo za ženevsko konferenco z Arabci. Kriza in nove volitve pa lahko Rabinu u-trdijo pozicije in mu omogočijo, da brez prevelikih težav sredi poletja začne v Ženevi pogajanja na predvideni mednarodni konferenci o Bližnjem vzhodu.
Seveda se je Rabin vprašal, ali bo na ženevski konferenci moral pristati na koncesije Arabcem. Linija Carterja in Vanceja gre verjetno v to smer in Izrael mora biti na to pripravljen. Toda vlada, ki bi morala jeseni pred volivce, ne more poleti sklepati v Ženevi kompromisov. Če pa bo vlada izvoljena sredi pomladi in bo torej šla v Ženevo z gotovostjo, da ji bo mandat iztekel šele čez nekaj let, ve, da bo imela devolj časa za ustrezno propagandistično prepričevanje državljanov.
To so, torej vesti iz Izraela, druge pa prihajajo iz arabskih prestolnic. V Damasku so sporočili, da so se končali pogovori med Sadatom in Asadom in je sedaj soglasje med Sirijo in Egiptom popolno. Domnevajo celo, da sta se Sadat in Asad dogovorila za skupno pobudo pri libijskem predsedniku Gedafiju. Govori se celo o možnosti splošne «med. arabske sprave», ki naj bi na ženevsko konferenco privedla združeno arabsko delegacijo.
V Bejrutu pa so se medtem vneli krvavi spopadi med filosirijsko palestinsko skupino «Al Saiqa» ter drugimi palestinskimi gverilci, pristaši Habašove «ljudske fronte». Vmes so posegle medarabske (dejansko sirske) čete in vsilile premirje. (st.s.)
Tudi črnec (lan Carterjeve vlade
PLAINS. 21. — Izvoljeni predsednik ZDA Jimmy Carter bo v kratkem napovedal nova imenovanja v bodoči zvezni upravi. Minister za obrambo bo. kot vse kaže, dosedanji tajnik /» letalstvo Harold Brown, minister za delo pa teksaški ekonomist Ray Marshall. Za ministra za urbanistiko in ljudske gradnje bo imenovan črnski župan mesta Newark Kenneth Gibson. za ministra za zdravstvo, šolstvo in socialno skrbstvo pa bivši Johnsonov’ svetovalec John Caldano.
Vrnitev Grličkova z obiska v Rimu
BEOGRAD, 21. — Tajnik v izvršnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije Aleksandar Grličkov se je vrnil nocoj v Beograd po kratkem obisku v Rimu. kjer je imel v okviru redne izmenjave mnenj med ZKJ in KPI pogovore s predstavniki italijanske komunistične partije. Na beograjskem letališču sta Grličkova pozdravila član partijskega izvršnega komiteja Dobrivoje Vidič in načelnik oddelka za mednarodne odnose in zveze predsedstva ZKJ Vladislav Obradovič.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE KULTURNO. GOSPODARSKE ZVEZE
SKGZ pozitivno ocenila ratifikacijo in obveznosti do Slovencev v deželi
Podčrtano pričakovanje slovenske narodnostne skupnosti, da bo v naslednjem razdobju 18 mesecev prišlo tudi do uresničenja zahteve po globalni zaščiti manjšine na celotnem področju dežele
osrednjih vodstev demokratičnih strank in njihovih vodstev v naši deželi in v tržaški pokrajini, kakor tudi organizirane gonje proti osimskim sporazumom pri nas, izrazil svoje zadoščenje, da je še enkrat prevladala demokratična in antifašistična enotnost in zavest nad nacionalističnimi in iredentističnimi silami, ki so s široko organizirano demagoško kampanjo za zbiranje podpisov za antiosimsko potrošniško «integralno prosto cono» skušale preprečiti, da bi prišlo do končne potrditve meje med sosednima državama in do njunega vsestranskega sodelovanja v korist obeh držav in njunih narodov, v korist tržaškega in deželnega gospodarskega izhoda iz sedanje stagnacija in v korist miru ter sodelovanja v Evropi in na svetu. Ob tem pa je izvršni odbor tudi poudaril, da je treba ločiti med pobudniki in organizatorji pro-tiosimske gonje ter med tistimi, ki so v dobri veri in v pošteni zaskrbljenosti sledili njihovim dema-goškim geslom. Obžalovati pa je treba, da so se nekatere politične skupine priključile protiosimskim pobudam iz čistih volilnih interesov.
Hitra dokončna ratifikacija osimskih sporazumov še v senatu in njihovo hitro ter učinkovito nadzorovano izvajanje s sodelovanjem krajevnih dejavnikov, bo najbolj prepričljivo potrdilo politične in gospodarske daljnovidnosti, ki je botrovala sklenitvi tako pomembnih in dalekosež-nih sporazumov med obema sosednima državama.
Izvršni odbor Slovenske kulturno -gospodarske zveze je na svoji redni seji v ponedeljek, 20. t.m., razpravljal o osimskem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo po njegovi ratifikaciji v poslanski zbornici italijanskega parlamenta.
Po politični osvetlitvi vprašanja, ki jo je podal predsednik Boris Race in po izčrpni razpravi, v katero so posegli vsi člani izvršnega odbora, je ta soglasno ugotovil, da predstavlja ratifikacija sporazuma v poslanski zbornici:
—	pozitiven korak spričo organiziranega odpora, ki ga je proti ratifikaciji vodila nacionalistična desnica tako v Trstu kot v Rimu:
—	zmago širših interesov nad ozkimi interesi nacionalističnih in reakcionarnih sil, zmago perspektivnih interesov Trsta, Gorice in vse dežele.
Izvršni odbor je ob tem, ko je ponovno izrazil obžalovanje, da v samem ratifikacijskem zakonu kot slovenska narodnostna skupnost s svojimi nerešenimi problemi nismo posebej omenjeni :
—	podčrtal obveznosti, ki so bile sprejete ob izglasovanju ratifikacije do naše narodnostne skupnosti tako v skupni resoluciji demokratičnih strank kot v resoluciji poslancev Lombardija (PSI) in Cuffara (KPI) in posebej še v obveznostih, ki jih je v imenu vlade prevzel zunanji minister Forlani;
—	izrazil pričakovanje, da bo ratifikacijo sporazuma čimprej opravil tudi senat in da bo tako osimski sporazum postal polnoveljaven;
—	posebej podčrtal pričakovanje slovenske narodnostne skupnosti, da bo v razdobju 18 mesecev, v katerem bodo po določilu sporazuma morali biti sprejeti inštrumenti, potrebni za praktično izvajanje sporazuma samega, prišlo tudi do uresničevanja zahteve po globalni zakonski zaščiti slovenske narodnostne skupnosti na celotnem področju dežele Furlanije - Julijske krajine.
Izvršni odbor je nadalje sprejel zadolžitev celotne Slovenske kulturno - gospodarske zveze, da z aktivnim sodelovanjem prispeva, da bomo kot slovenska narodnostna skupnost pravično soudeleženi v vseh organizmih, ki se bodo ukvarjali s pripravo inštrumentov za izvajanje gospodarskih delov sporazuma, zlasti pa še za realizacijo industrijske proste cone na Krasu, in da bodo zaščiteni življenjski interesi naše narodnostne skupnosti kot celote in kot posameznikov.
Izvršni odbor Slovenske kulturno -gospodarske zveze je v svoji sklepni oceni ratifikacije sporazuma v poslanski zbornici, oceni stališč
imuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiKiimiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiii
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET SE NI SESTAL
Zaradi obolelosti župana odpovedana sinočnja seja
Svet bo obnovil svoje delovanje šele po božičnih počitnicah ■ Komentar KPI
Izvršni odbor SKGZ je nato krajše razpravljal še o stikih s članicami pred občnim zborom v zvezi s predlagano reorganizacijo notranjega u-stroja Zveze, pozitivno je ocenil novi deželni zakon o knjižnicah, ki priznava poseben status Narodni in študij-
Urnik trgovin za praznike
Danes, 22. decembra: vse trgovine odprte po normalnem umiku (zjutraj in popoldne).
Petek, 24. decembra: vse trgovine bodo lahko podaljšale urnik za eno uro. Pekarne bodo odprte od 7.40 do 13. in od 17. do 19. ure (dvojna peka). Mesnice bodo odprte od 7.40 do 13. in od 16.30 do 19. ure.
Sobota, 25. decembra — božič: zaprte bodo vse trgovine razen cvetlicam (od 8. do 13. ure).
Nedelja, 26. decembra — sv. Štefan: zapite bodo vse trgovine razen mlekarn in pekam, ki bodo odprte od 7.40 do 13. ure.
Sinočnjo sejo tržaškega občinskega sveta so morali odpovedati zaradi nenadne obolelosti župana Spac-cinija. Kot je že ustaljena praksa, se občinski svet v božičnem času ne bo sestal, pač pa bo sklican na osnovi programa, ki ga bodo določili načelniki svetovalskih skupin, brž ko bo župan okreval.
Pravilnik občinskega sveta sicer predvideva, da se svet lahko sestane tudi v odsotnosti župana, ki ga nadomešča najstarejši odbornik. Toda v sedanjem občinskem svetu je to neodvisnež Gasparini, bivši republikanec, ki ni nikoli formalno zapustil odborniškega mesta, ki ga je imel v zadnjem levosredinskem odboru, in je torej po pravilniku še vedno odbornik, in to celo najstarejši po stažu. Seveda pa bi bilo nedopustno, da bi prav Gasparini, ki v tem trenutku predstavlja le samega sebe, predsedoval sinočnji seji, ki so jo morali zato odpovedati.
Sklep o odpovedi seje je v posebnem poročilu odobrilo tudi predsedstvo svetovalske skupine KPI, ki u-gotavlja, da sedanje stanje, ko manjka celo namestnik župana, pač pa ] so v odboru ljudje, ki ne predstav 1 ljajo nikogar, potrjuje tolikokrat poudarjeno potrebo po sestavi novega učinkovitega odbora, ki naj sloni na široki demokratični podpori. Predsedstvo svetovalske skupine KPI izreka županu željo, da bi čimprej okreval ter se zavzema za novo sklicanje občinskega sveta takoj po božičnih počitnicah glede na dejstvo, da je toliko perečih vprašanj T.a dnevnem redu.
CISL: Osimski sporazum prispevek
k miru med sosedi
Pod predsedstvom deželnega tajnika Marinella se je v prejšnjih dneh sestal glavni svet pokrajinskega sindikata CISL, ki je z najširšo večino odobril dokument o vsedržavnem in krajevnem političnem, gospodarskem in sindikalnem položaju. Resolucija izraža zaskrbljenost zaradi groženj proti ravni zaposlovanja v našem mestu( Bloch, Dreher, Širi, celotni gradbeniški sektor) ter se izreka za krepitev
pristanišča in razvoj pomorskega prometa in ladjedelništva.
Glede osimskega sporazuma resolucija pravi, da gre za pozitiven prispevek k sodelovanju in miru med sosednimi narodi, ter poziva sindikalne strukture na vseh ravneh k mobilizaciji, da bi dosegli aktivno sodelovanje sindikalnega gibanja pri sprejemanju izvršilnih sklepov. CISL poudarja tudi nujnost, da bi v kratkem roku uresničili infrastrukture za povezavo med pristaniščem in mejnimi prehodi, za velike cestne povezave, za avtocesto Videm - Trbiž, ter opozarja na potrebo po preprečevanju neravnovesij v ekonomsko - normativnem in socialnem tratmaju delavcev, zaposlenih v nameravani industrijski prosti coni na Krasu.
Koristniki pristanišč proti povišanju tarif
Osrednji odbor koristnikov italijanskih pristanišč je včeraj nastopil na ministrstvu za trgovinsko mornarico z zahtevo, naj še enkrat pregleda pravilnik, na podlagi katerega nameravajo osrednje oblasti povišati razne pristojbine na storitve, ki jih opravljajo pristanišča v državi, zlasti kar zadeva priliv v poseben sklad za «zajamčene mezde» pristaniščnikov. Zaradi predvidenih poviškov so luške uprave v Italiji pred dnevi sporočile, da bodo od 1. januarja prihodnjega leta povišale svoje tarife poprečno za 25. odst. Tržaška pristaniška uprava namerava povišati tarife celo za 30 odst. Odbor koristnikov pristanišč v svojem posegu naglaša, da je treba sklad za pristaniške delavce postaviti povsem na novo osnovo, saj se v številnih lukah dogaja, da so pristaniščniki zaposleni le po 5 dni na mesec, imajo pa zagotovljene prejemke, kakor če bi delali vsak delavnik. Prav tako je treba poskrbeti za primemo povečanje produktivnosti pristaniškega dela. Odbor se na koncu zavzema za ustanovitev posebne komisije za sprotno reševanje teh vprašanj, ki naj bi jo sestavljali zastopniki ministrstva za trgovinsko mornarico, koristnikov pristaniških storitev in sindikalnih organizacij.
ski knjižnici ob javnih tovrstnih ustanovah in s tem upošteva našo prisotnost kot subjekta, o sklicanju občinskega antifašističnega odbora in še o drugih tekočih vprašanjih.
VČERAJ V KULTURNEM DOMU
Prikupen nastop mladih plesalk
Pod vodstvom Nade Križmančič in Janeza Mejača so nastopile gojenke baletne šole SSG in skupina solistov iz Slovenije
_
0 šolski sindikat CGIL priredi drevi ob 17.30 na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares 8 javno skupščino, na kateri bodo razpravljali o vprašanjih delovne pogodbe te kategorije.
• Vodstvo prevozne službe občinskega podjetja Acegat obvešča, da bodo na božično in novoletno viljo avtobusi vozili do 22. ure, medtem ko se bo za božič in novo leto prevozna služba pričela dve uri pozneje kot običajno.
—
Po uspešnem nastopu vse za spomin pred fotografa
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiviiiuiiimiiituiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiinimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii
Z VRSTO TEHNIČNO • JURIDIČNIH PRIPOMB
Predsedstvo vlade zavrnilo deželni zakon o vračanju stroškov slovenskim šolam
Rim meni, da dežela ne more nakazovati denarnih prispevkov šolskim zbornim organom ■ Avtonomija samo na papirju?
Na včerajšnji seji deželnega sveta je predsednik Pittoni sporočil, da je predsedstvo ministrskega sveta zavrnilo deželni zakon — ki ga je svoj čas predložil svetovalec Slovenske skupnosti Štoka — o povračilu stroškov slovenskim šolam vseh stopenj in vrst, sindikalnim združenjem in združenjem staršev. Nota predsedstva ministrskega sveta utemeljuje zavrnitev z ugotovitvijo, da so bile z zakonom štev. 1 z dne 14. januarja 1975 odpravljene šolske blagajne in da šolski zborni organi nimajo niti juridične osebnosti, niti lastne avtonomije. Takim organom, pravi nadalje nota, dežela ne more nakazati denarnih prispevkov. Po drugi strani dežela tudi ne more spremeniti ustrezne zakonodaje. Predsedstvo ministrskega sveta zato zavrača deželni zakon — pravi nota — s priporočilom, naj ga deželni svet še enkrat preuči in vnese vanj popravke, ki so potrebni za to, da se bo povračilo stroškov priznavalo le šolam in inštitutom, ki razpolagajo z upravno avtonomijo, kakršno predvideva člen 25 odloka predsednika republike štev. 416 z dne 31. maja 1974, in ki torej lahko upravljajo denarne sklade. Poleg tega bi dežela ne smela vračati stroškov avtomatično — pravi na koncu nota — temveč bi morala priznavati omenjenim šolam in inštitutom vnaprej določene prispev. ke in to samo v primerih dokazane potrebe.
Tehnično - juridične pripombe vlade bi lahko sprejeli le kolikor se nanašajo na šolske blagajne — nam je v zvezi z zavrnitvijo zakona dejal svetovalec Štoka — navsezadnje ni važno, ali prejemajo odškodnino blagajne ali pa šole kot take. Nekoliko drugače pa je s trditvijo vlade, po kateri bi združenja staršev ne smela prejemati prispevkov, češ da nimajo juridične osebnosti in posebne avtonomije. Pri vsem tem menim, da ne gre toliko za tehnično - juridično interpretacijo, ampak za nekaj drugega. Združenjem staršev in drugim šolskim zbornim organom se skušajo odvzeti funkcije in naloge, ki so jim bile priznane v političnih forumih in hkrati s tem se skuša skrčiti njihova avtonomija. Mnenja sem, da morajo šolski zborni organi imeti pravico, da sami u-
pravljajo svoje sklade. V nasprotnem primeru bodo vse obljube in zagotovila, da bo v okviru šolskih inštitucij priznana večja avtonomija, ostala le mrtva črka. Preden se bo ponovno izrekla o zavrnjenem zakonu, bo morala zato deželna skupščina globlje preučiti vse šolske zakone, še posebej pa zakon Belci -Škerk.
ZBOROVANJA KPI
Tri mestne sekcije KPI prirejajo danes zanimive sestanke. Sekcija «M. Montagna» pri Sv. Ani ima na sedežu na Stari istrski cesti št. 68 ob 19. uri shod ob koncu leta, na katerem bo Vittorio Vidali govoril o «Nalogah komunitov v sedanjih političnih razmerah glede na zadnjo sejo centralnega komiteja KPI».
škedenjska sekcija «A. Gramsci» prireja ob 17.30 v Ul. S. Lorenzo in Selva 4 javni shod, na katerem bo Giorgio Canciani spregovoril o «Perspektivah italijanske politične situacije».
Na sekciji «Pratolongo» za Školjef in Kolonjo bo ob 20.30 v Ul. dello Scoglio št. 187 (bivša gostilna Mi-niussi) javna razprava o osimskih sporazumih.
«Sumljivi» kovček pred Tombesijevim domom
Zaradi čisto navadnega kovčka, v katerem je bilo nekaj železniških vozovnic, gostilniških računov in drugih dokumentov, je bil Largo Promontorio včeraj popoldne več ur povsem paraliziran. Preusmerili so promet ter izpraznili več stanovanj. Šele prihod posebnega izvedenca za eksplozive iz Vidma, o-rožnika Antonina Ditte, ki je s posebno tehniko odprl kovček, je pomiril organe javne varnosti in številne radovedneže.
Psihozo strahu je zanetilo dejstvo, da je bil «sumljivi» kovček v neposredni bližini stanovanja demo-kristjanskega poslanca in nasprotnika osimskih sporazumov Tombesi-ja. Odkril ga je neki otrok v grmičevju pod poslopjem. Nemudoma so poklicali karabinjerje, ki so sprejeli vse varnostne ukrepe.
Malo prej je prišlo do sumljivega odkritja v Ul. Giulia. Rod' nekim parkiranim tovornjakom so namreč našli dve molotovki, ki pa sta bili povsem neuporabni.
Naročnina za
PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1977
Celoletna Mesečna .
25.000 lir 2.500 lir
VSAKDO, KI SE NA NOVO NAROČI
B0 DECEMBRA PREJEMAL DNEVNIK BREZPLAČNO
Naročnine sprejemajo:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 795-823 Raznašala
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 1192
rrfiliiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiii)
RESOLUCIJA UPRAVNEGA SVETA TRŽAŠKEGA VSEUČILIŠČA
Univerza ponuja sodelovanje pri izvršilni fazi po ratifikaciji osimskih sporazumov
dokument deželne sekcije Vsedržavnega urbanističnega inštituta
Upravni svet tržaške univerze je na svoji zadnji seji odobril resolucijo, v kateri potrjuje pripravljenost vseučilišča in vseh njegovih komponent, da dajo svoj prispevek izvršilni fazi, ki bo sledila ratifikaciji osimskih sporazumov, in to glede vseh problemov gospodarskega in družbenega značaja ali ki zadevajo ekologijo, ureditev teritorija, zaščito nacionalnih manjšin, delovne odnose, davčno pravo itd. Ta obveza, je še rečeno v resoluciji, pomeni logično posledico odločnosti tržaške univerze, da sodeluje v reševanju velikih problemov razvoja mestne in deželne skupnosti.
Po ugotovitvi, da je zaključno glasovanje v poslanski zbornici jasen dokaz volje demokratičnih strank, da čim hitreje ratificirajo osimski sporazum, se upravni svet univerze zavzema za poglobljeno proučitev nekaterih, predvsem gospodarskih aspektov sporazumov, tudi s sodelovanjem bližnjih univerz. Resolucija še posebno omenja probleme v zvezi z industrijsko prosto cono na Krasu, «ki lahko predstavlja odločilno sredstvo za gospodarski preporod mesta, lahko pa tudi pomeni določeno tveganje z vidika zaščite okolja».
Tudi vodstvo deželne sekcije Vsedržavnega urbanističnega inštituta je objavilo izčrpen dokument, v ka-
terem pozitivno ocenjuje italijansko-jugoslovanske sporazume tako s političnega kot z gospodarskega vidika. V dokumentu se med drugim poudarja, da bo rešitev teritorialnega spora napravila konec podrejeni vlogi Trsta, kar je zaviralo njegov vsestranski razvoj. Po mnenju deželne sekcije urbanističnega inštituta je treba najti novo gospodarsko in politično vlogo tržaškega teritorija, v tej zvezi pa je treba pozdraviti krepitev proizvajalne strukture in razširitev produktivne baze, kakršno predvidevajo osimski sporazumi. Seveda pa obstajajo tudi problemi gospodarskega in urbanističnega značaja, ki jih bo treba skrbno proučiti. Potrebno bo tudi zagotoviti dejansko možnost nadzorstva s strani krajevnih ustanov, tako da bodo krajevni interesi kar najbolj zajamčeni, morebitne negativne posledice pa omejene na minimum.
Končno naj objavimo še tretji seznam podpisnikov resolucije v korist čimprejšnje ratifikacije osimskih sporazumov, ki so jo pred kratkim odobrili sodelavci deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja.
Na znanstvenem liceju «G. Oberdan» so dokument podpisali Giorgio Cantoni, Fausto Monfalcon, Rosa Maria Pisciotta, Olivia Tomasini Rimari, Silvio Luzer, Artemisia Poz-
zoli, Antonietta Caruzzi Licalsi, Giuliana Morovich in Ni via Fonda; resolucijo so dalje podprli zdravstveni delavci glavne bolnišnice Giuliano Paoli, Giuseppina Peressini, Salvatore Calabrese, Mauro Melato, Luigi Cattin, Carmen Perco, Umberto Maddaleni, Daniela Arnavas, Graziella Belleli, Flavio Ferletti, Nicolino Mineo, Giorgio Vianello, E-milio Ciacchi, Adriano Demarchi, Giovanni Ursini, Gianni Ursini, Jolanda Musina, Renato Burolo, Tullio Moro, Aurelio Provedel, Sergio Demarchi, Walter Lovich, Giovanni Bembich, Livio Bernetti, Alessandro Raseni, Edmondo Bresciani, Tiberio Cosulich, Pietro Serio, Paoli Lipa-nie, Giorgio Degrassi, Giuseppe Košuta, Romano Favretto, Ermanno Furiati, Luciano Clarich, Adriano Michelazzi, Giovanni Cecchi, Narci-sib Riccobon, Bisiaco Luciano, Silvestro Malalan, Marcello Tiberio, Edoardo Stacul, Mario Ferro in E-lena Paoli; člani sekcije KPI «P. Tomažič» Giuseppe Tendella, Mario Girardi, Berto Lussi, Romualdo Beltrame, Dario Moscardo, Livio Dan-nini, Fulvio Aloisi, Igino Zacchigna, Giovanni Bonin, Mario Pavan, Marino Vulici in Ester Pacor; Alfredo Vènier z deželnega odbomištva za šolstvo in kulturne dejavnosti, Fabio Fonda s srednje šole «A. Manzoni» ter Carlo Srpič s srednje šole v Naselju sv. Sergija.
Včeraj popoldan je v Kulturnem domu baletna šola SSG priredila drugi baletni nastop, kjer so nastopile mlade gojenke. Balet je pomemben del estetske vzgoje, saj si mladi u-rijo istočasno telo in smisel za lepoto ter skladnost. Naša baletna šola pa nudi vrhu tega še možnost družabnega življenja, ki postaja tudi za otroke, predvsem mestne, vedno večje vprašanje. Baletne vaje so koristne ne glede na to, če je kdo bolj ali manj talentiran. Ritmične vaje pomagajo pri usklajevanju gibov in izoblikujejo elegantnost telesa, kar je pomembno tudi za tiste, ki se s plesom ne bodo poklicno ukvarjali. Balet je primeren za dekleta in fante, čeprav je še vedno razširjeno mnenje, da sta skladnost in ritem predvsem dekliški vrlini. To ne drži, saj je balet trda disciplina, ki zahteva in gradi celovitega človeka, ne glede na spol.
V	prvem delu včerajšnjega programa so nastopile mlade gojenke glasbene šole v Trstu in sicer v treh skupinah. Prvi dve skupini, to je pripravnico in prvi razred klasičnega baleta, vodi Nada Polik por. Križmančič. Križmančičeva je diplomirala na baletni šoli v Ljubljani, delovala je v baletnem ansamblu ljubljanske Opere in se je izpopolnjevala v ritmično - izraznem plesu prav tako v Ljubljani.
Drugi razred klasičnega baleta vodi Janez Mejač. Mejač je znani slovenski baletni solist, lani je za plesno vlogo v «Razuzdančevi usodh prejel na «ANALU» v Osjeku diplomo za najboljšega plesalca. Za isto vlogo je prejel tudi nagrado iz Prešernovega sklada za leto 1975.
V	drugem delu je nastopila skupina mladih solistov (trije pari), ki jo prav tako vodi Janez Mejač. Plesalci so izvedli odlomke iz «Belega laboda» (P. I. Čajkovski), Giselle (A. C. Adam), Sylphides (F. Chopin) in «Carmen» (G. Bizet). Mladi plesalci so s svojim izvajanjem pokazali, kako zahtevna disciplina je balet: skladnost, ritem, telesna moč in posluh za glasbo in lepoto so osnovni elementi baletne govorice in kulture.
Številno občinstvo je bilo ob izva-ianju že izurjenih plesalcev navdušeno, mlade plesalke baletne šole pa so lahko malce zasanjale: težko je pač vedeti, če boš nekoč mojster, želje so vseeno vzpodbuda in vir veselja.
Po zaključku baletne produkcije so izžrebali mlade dobitnike nagrade revije «Galeb».
Kriza današnjega človeka v monologu Giorgia Gaberja
Do četrtka, 23. t.m., bo gostoval v gledališču Rossetti Giorgio Gaber s predstavo «Libertà obbligatoria» (Prisilna svoboda), Gaber ni najbolj prijeten gost, govori in poje sam, na odru so le skromna stolica in luči, pevec diskretno napade občinstvo. Poslužuje se humorja, ironije in žalostnih pesmi, poslušalec na tihem spozna, da je žrtev. V prvem delu predstave govori Gaber o usodi človeka, ki vijuga med krizami današnje družbe. Modernega trubadurja zanimajo predvsem ljudje z določeno izobrazbo, možje in žene, ki so bili leta '68 še rosno mladi in so izgorevali v revolucionarnem ognju študentovskih nemirov. Počasi in vztrajno so ti prebivalci naše dežele sneli iz drogov bojne zastave in postali navadni državljani. V vrvežu vsakdanjih skrbi in otopelosti izgubljajo svoj jaz, po kosih, a vztrajno. Postajajo človečki s strahom v srcu, sami so kakor Kosovelovi bori, ta ali oni je postal mali šef in uživa počitek bojevnika. Tako pravi Gaber in to v preveč primerih drži. Precej ljudi je ob izvajanju zapustilo dvorano, pričakovali so bleščečega in neumnega pevca...
V drugem delu se Gaber loti družbe, posameznikove krize so, hočeš nočeš, odvisne od družbenih. Pevec provocira, napada, z vsem se nismo strinjali, o. marsičem bi lahko govorili, da je v bistvu tudi prav.
Kaj bi še povedali o Gabru? Globlje analize dela ne moremo zapisati. lahko pa rečemo, da je Gaber zelo, zelo dober interpret. Govori, poje, mimira, gledalec ga posluša skoraj tri ure ne da bi se dolgočasil.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Ončine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA, SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA, GLASBENA MATICA, NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
KOSOVEL
SLOVESNI VEČER OB 50.LETNICI SMRTI IN OTVORITEV RAZSTAVE O NJEM
O pesniku: MARKO KRAVOS
Komorni zbor Glasbene matice vodi JANKO BAN Pevski zbor Igo Gruden
vodi SERGIJ RADOVIČ
Mezzosopranistka — NORA JANKOVIČ
Basist - IVAN SANCIN
Pri klavirju — NEVA MERLAK
Člani Stalnega slovenskega gledališča — MILOŠ BATTELINO, STANISLAVA BONISEGNA, MIRANDA CAHARIJA, STOJAN COLJA, SILVIJ KOBAL, MIRA SARDOČ
Scena in likovna oprema: KLAVDIJ PALČIČ Režija: MARIJ URŠIČ
KULTURNI DOM, DANES, 22. DECEMBRA, OB 20.30
VABLJENI!	VSTOP PROST
Danes odprtje deželne umetnostne razstave
Deželni avtonomni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov ter tržaški krožek za kulturo in umetnost (CCA) najavljata za drevi, sredo 22. decembra, ob 18. uri odprtje XXX. deželne umetnostne razstave v občinski razstavni dvorani v Palači Costami, kjer bodo razstavljena dela kakih 80 umetnikov, dela, ki dokazujejo kako aktivni in plodni so umetniki v naši deželi. Žirija, ki jo sestavljajo Danelutti, Molesi, Cara, Perizi in Pisani, je že določila glavne nagrade, ki jih bodo tokrat dobili Ennio Steidler, Elettra Metallinò, Claudio Cerni-Goj in Giorgio Cisco. Ob tej razstavi je izšel tudi bogat katalog.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
OTVORITVENA PREDSTAVA Franček Rudolf
KOŽA MEGLE
Krstna uprizoritev
Scena	Drago Turina
Kostumi	Anja Dolenčeva
Pantomima kurentov Jože Strafela Glasba	Mojmir Sepe
Režija	JOŽE BABIČ
Jutri. 23. t.m., ob 16. uri abonma red H.
V petek, 24. t.m., ob 16. uri abonma red I.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA obvešča, da jutri odpade napovedano drugo predavanje v okviru fotoamaterskega tečaja, ki ga vodi Jože Kološa-Kološ.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 22. decembra DEMETRIJ
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24. — Dolžina dneva 8.41. — Luna vzide ob 8.29 in zatone ob 18.25.
Jutri, ČETRTEK, 23. decembra VLASTA
Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 12,3 stopinje, najnižja 8,8, ob 19. uri 11, zračni pritisk 1200,4 mb ustaljen, vlaga 77-odstotna, brez vetra, nebo skoraj oblačno, morje mimo, temperatura morja 12,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 20. decembra 1976 je v Trstu umrlo 22 oseb.
UMRLI SO: 72-letna Maria Co-retti vd. Della Ianna, 77-letna Francesca Vallon vd. Kezich, 70-letni Pietro Grabin, 70-letni Emerico Vio, 76 letni Teodosio De Renzis, 90-Iet-na Adalgisa Chiodi, 81-letni Pietro Dose, 78-letni Just Pečar, 80-letna Fiorina Lenzi vd. Valdré, 81-letni Vittorio Zanetti, 66 letna Giuseppina Braz, 14-letni Lovre Berkovič, 29-letni Frano Jurkovič, 46-letni Zdenko Berkovič, 79-letna Giuseppina Dušic vd. Artico, 81-letna Giovanna Mischitz vd. Alessandri, 62-letni Silvio Cosoli, 68-letna Elsa Gruso-vin, 74-letni Massimiliano Klotow-sky, 68-letna Pina Malalan, 72-letni Matteo Sepini, 74-letna Erminia Martellane vd. Krečič.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina — AHTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari-Crotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina-Patuna, Campo S. Giacomo 1; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance tNAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telef št 732-627.
Gledališča
ROSSETTI
Danes, 22. t.m., ob 20.30 Piccolo Teatro iz Milana predstavlja Giorgia Gaberja v «Libertà obbligatoria». Parter 2.500 lir, I. galerija 2.000 in II. galerija 1.000 lir. Rezervacije pri osrednji blagajne Pasaže Protti. Jutri zadnja predstava.
TEATRO STABILE ima od včeraj nove telefonske številke. Prejšnje številke 767441/2/3 so zamenjali z novimi 567201/2/3.
Prosveta
SPD Tabor sporoča, da odpotuje avtobus v Koper za igro Čudežne gosli točno ob 14. uri izpred openske tramvajske postaje.
Kino

-/.-"v
Ariston Danes počitek. Jutri: 16.30— 21.30 «Il deserto dei tartan». V. Gassman in G. Gemma. Barvni film
Mignon 16.00 «King Kong».
Nazionale 16.00 «La professoressa di scienze naturali». Lili Carati. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «La pietra che scotta». Robert Redford in George Segai. Barvni film.
Fenice 16.00 «Buffalo Bill e gli indiani». Paul Newman in Burt Lan* caster. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Per amore di Cesarina». W. Chiari, G. Bramieri in V. Morriconi. Barvni film.
Eden 16.30 «Historie d'O». Corrine Clery. Prepovedan mladini pod 18. letom. .Barvni film.
Ritz 16.30 «Le deportate della sezione speciale SS». John Steiner ri Lina Polito. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Aurora 16.30 «L’ultima follìa di Mei Brooks». Barvni film za vse.
Capitol 15.30 «Missouri». Jack Nickol-son, Marion Brando. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Il bocconcino». Helen Chanel. Prepovedan mladini pod
18. letom. Barvni film.
Moderno 16.30 «II drago di Hong Kong». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Anche il sesso è un affare di stato». Prepovedan mladini pod 18 letom.
Impero 16.30 «Uu affare di cuore». Nathalie Wood. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Storia di una monaca di clausura». Catherine Spaak in Susy Kendal. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ideale 16.00 «Il drittone». Giancarlo Giannini in Philippe Leroy.
Abbazia 16.00 «Violenze erotiche in un carcere femminile». G. Deloir. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 16.00 «Spazio 1999». Znanstvenofantastični barvni film.
Astra 16.30 «II generale dorme in piedi». Barvni film. U. Tognazzi.
Volta 16.00 «Pippicalzelunghe e il tesoro di capitan Kid».
Razna obvestila
Nabrežinska godba na pihala vabi vse ljubiteljé glasbe na tradicionalni božični koncert, ki ga društvo prireja vsako leto za božič na glavnem trgu v Nabrežini. Začetek ob 10.30.
V nedeljo. 26. t.m., ob 17. uri v Finžgarjevem domu bo igral ansambel Taims.
Razstave
V Tržaški knjigarni Iranko Vec-chiet razstavlja najnovejše grafične liste.
Atilij Kralj razstavlja v dolinski Torkli do 10. januarja 1977. Razstava je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 21. ure in ob nedeljah in praznikih (razen božiča in novega leta) od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Dijaki V. v.g. klasičnega liceja France Prešeren izrekajo prof. Ko-šutovi in soprogu iskreno sožalje ob težki izgubi dragega sinčka.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša predraga
PINA MALALAN
Pogreb bo danes, 22. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerker.
Žalujoči: sestra Zora, nečaki Mirela, Toni, Marko in Aleks in drugo sorodstvo.
Opčine, Trst, 22. decembra 1976 Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3, tel. 38006
SKLENJENO NA DRUŽABNEM VEČERU p. d. VESNA
S Prešernovo proslavo tudi letos «Dan slovenskih ustvarjalcev»
V Križu čutijo potrebo po dramskem odseku
Prosvetno društvo Vesna iz Križa je priredilo v ponedeljek v vaški gostilni pri Nacijotu družabni večer, katerega so se udeležili vsi društveni odborniki in predstavniki obeh vaških pevskih zborov, ki delujeta v okviru prosvetnega društva. Prisotni so razpravljali predvsem o delovanju društva v tem letu in o raznih možnostih, da bi to delovanje obogatili in popestrili z novimi pobudami v okviru splošne rasti vaškega kulturnega in prosvetnega življenja. Predvsem bo moralo društvo v prihodnjem letu upoštevati dejstvo, da bodo prostori Doma Albert Sirk, kjer ima društvo svoj sedež, zaradi obnovitvenih del dalj časa neuporabni, kar bo gotovo vplivalo na celotno delovanje društva. Vsekakor, pa ne bo društvo opustilo že tradicionalnih, vsakoletnih pobud, kot na primer prirejanje Dneva slovenskih ustvarjalcev, ki bo tudi letos, kot sicer že lani sovpadal s Prešernovo proslavo. Kot je znano, so lani na tej proslavi nastopili pesnik domačin Miroslav Košuta, slikar Klavdij Palčič in glasbenik Ignacij Ota, letos pa so kriški prosvetarji sklenili povabiti slikarja Lojzeta Spacala, pesnika Marka Kravosa in glasbenika Aleksandra Vodopivca, poleg tega pa bosta nastopila tudi letos oba domača pevska zbora. Kar zadeva delovanje pevskih zborov, so vsi prisotni soglašali z mnenjem pe-vovodkinje Pije Cahove, da bi se morala, tako dekliški kot moški pevski zbor, obvezati, da bi v najkrajšem času priredila samostojni celovečerni koncert, ki ga v Križu vaščani zelo pričakujejo.
Govor je bil nato o ustanovitvi v okviru društva dramske skupine, to je panoge, ki ima v vasi globoke tradicije in katero bi bilo škoda zanemarjati, kljub temu, da pri tem obstajajo objektivne težave, katere pa bo društvo skušalo v najkrajšem času premostiti. Problem mladine je v vasi še vedno aktualen, kljub temu. da se je v zadnjem času mnogo mladink in mladincev aktivno angažiralo v vaških organizacijah, predvsem pa v novoustanovljenem športnem društvu Mladina. Kljub temu so si kriški prosvetarji zadali nalogo podrobno obravnavati to pekočo, problematiko, za katero bosta soodgovorna odbornika Jurij Žerjal in Boris Košuta.	st.
Z občnega zbora delničarjev
Friulia bo povišala glavnico za nadaljnji 2 milijardi
Včeraj je bil v Trstu občni zbor delničarjev deželne finančne družbe Friulia. Delo je vodil predsednik G. Demeio, prisoten pa je bil tudi podpredsednik deželne vlade Stopper.
Po poročilu upravnega sveta so delničarji soglasno odobrili obračun
iMaika
s sodelovanjem
PD FRAN VENTURINI priredi danes, 22. t.m., v prostorih osnovne šole pri Domju
RAZSTAVO KNJIG
od 15.30 dalje.
Ob 20.30 pa bo srečanje s pesnikom Marijem čukom.
Vljudno vabljeni!
poslovnega leta 1975 - 76, ki se je zaključilo 30. junija letos in ki izkazuje 400 milijonov lir dobička. Odv. Demaio je v poročilu naglasil, da je Friulia znatno okrepila svoje delovanje v korist deželnim podjetjem na območjih, ki jih je prizadel potres. Iz posebnega sklada je podelila pomoč 11 podjetjem v skupni višini 4.150 milijonov lir. Gre za o-brate, v katerih je bilo pred potresom zaposlenih okrog 2.000 ljudi. Predsednik je nadalje omenil, da je bila Friulia konec letošnjega oktobra soudeležena pri 36 družbah v Furlaniji - Julijski krajini, in sicer z deleži, katerih skupna vrednost znaša 13 milijard 300 milijonov lir. V omenjenih družbah dela danes okrog 3.000 ljudi. Ob sodelovanju Friulie se v tem času ustanavlja nadaljnjih sedem družb, ki nameravajo naložiti v razne dejavnosti 15 milijard lir svežega kapitala. V novih obratih naj bi našlo zaposlitev več sto delavcev. V izrednem delu občnega zbora so delničarji sprejeli predlog o povečanju druž-bine glavnice za nadaljnji 2 milijardi lir. Podpredsednik deželnega odbora
Stopper je v tej zvezi naglasil, da je dežela s posebnim zakonom že zagotovila večjo udeležbo pri glavnici Furlanije.
GORIŠKI DNEVNIK
SAD ODLOČNE AKCIJE STARŠEV ŠOLOOBVEZNIH DIJAKOV
Sestanek skrbnika Imbrianija z zavodskimi sveti o ukinitvi popoldanskega pouka
Potrebno je urediti še prevoze za dijake v občini Gorica - Podpora odprtju srednje šole v Doberdobu
Bivši tržaški borci gostje v Novem gradu
Prejšnji teden sta se v Novem gradu sestali delegaciji bivših borcev NOB občine Buje ter bivših partizanov, deportirancev in preganjancev iz Trsta. Tržaško delegacijo so sestavljali Giovanni Postogna, Mario Kozma in Fiorenzo Bodigoi, sprejeli pa so jih Alojz Žic, Dušan Leka, Antonietta Brezač, Joža Vladimir, Ivan Ju-dana, Eg;dio Kušče in Armando Andreasič. Raztovarjali so se o številnih vprašanjih, ki vežejo borčevske organizacije z o-beh strani meje in izrazili željo po še tesnejših stikih, da tudi v ukvi-ru teh organizacij vzpostavijo duh osimskega sporazuma kot miroljubno rešitev vseh odprtih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo ter še predvsem med sosednjima deželama.
iiiuiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiHmMiuHmMiiMimmmiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiii
V ČASNIKARSKEM KROŽKU
Predstavitev knjige Elia Apiha o zgodovini delavskih zadrug
O pomenu publikacije so spregovorili podpredsednik DZ Parma, deželni odbornik Stopper ter avtor sam
V časnikarskem krožku v Trstu je bila predstavitev knjige o zgodovini delavskih zadrug, ki jo je napisal tržaški zgodovinar Elio A-pih s sodelovanjem Claudia Silve-strija. Predstavitve so se udeležili razni predstavniki oblasti, predstavniki sindikalnega gibanja Calabria, Varin in Gialuz, bivši predsednik zadrug Pečenko ter zadružni voditelji Sorini, Giacchetti in Bologna. V pozdravnem nagovoru je podpredsednik Parma med drugim dejal, da so delavske zadruge sklenile zaključit/; proslavljanje 70. obletnice obstoja s to publikacijo. Knjiga ne obsega le izčrpen oris zgodovine zadruž-niškega gibanja, ki se večkrat povezuje tudi z mučno politično zgodovino naših krajev, temveč poudarja tudi vlogo, ki jih zadruge danes izvajajo v gospodarskem in družbenem življenju Trsta in dežele.
Za njim je spregovoril deželni odbornik Stopper, ki je bil svojčas tudi upravitelj in predsednik delavskih zadrug in ki je poudaril pomen Apihove publikacije za zgodovino delavskega gibanja v naših krajih. Knjiga se namreč ne omejuje le na opis raznih faz v zgodovini zadrug, temveč jih tudi jasno uokvirja v zgodovinski kontekst, iz katerega so izšle in ki opravičuje njihovo družbeno dejavnost. Iz tega torej jasno izhaja, je poudaril Stopper, da zadružništvo ter posebej delavske zadruge predstavljajo družbeno zgodovinsko dejstvo, ki ni samo sebi namen, temveč orodje, ki ga je ustvarila volja delavskega gibanja tudi v naši deželi v obrambo in za uveljavitev dostojanstva delavcev ter za njihov popolni moralni in materialni dvig. Vendar je za u-veljavljanje zadružniške ideje predvsem potrebno, da javno mnenje in v prvi vrsti mladina spozna, kakšne so bile pobude zadružniških organizacij, kakšna je bila skratka dosedanja zgodovina zadrug.
Vse to izhaja iz Apihove knjige, pa ne samo to. Zadružništvo je tudi odgovor na razna gospodarska vprašanja. Sedanja gospodarska kriza na eni strani ter vedno večja zavest med delavstvom in potrošniki na drugi pogojujeta zahtevo po organiziranem zadružništvu. In to zaradi potrebe po stanovanjih in drugih dobrinah, v obrambo delovnih mest in predvsem proti draginji. Govornik je posebej omenil vlogo delavskih zadrug med obema vojnama ter v povojnih letih, ko se je postopoma okrepilo prodajno omrežje in kar je privedlo do pomembnega cilja — zadruge so realizirale 16 milijard lir, poleg tega pa so v tem času uredili .17 prodajnih centrov v razrih večjih industrijskih objektih ter na šolah.
Za njim je spregovoril avtor knjige Elio Apih, ki se je zahvalil članu in upravi delavskih zadrug, ki so omogočile izdajo knjige ter dale na razpolago bogat arhiv. Med drugim je podčrtal povezavo med zadrugami, socialistično stranko in sindikalnim gibanjem v njihovih odnosih z mestom in njegovimi gospodarskimi in političnimi silami.
Apihova knjiga, ki nas spodbuja k razmišljanju, nam obenem odpira pomembno vprašanje, to je vprašanje vloge članstva. Fašistični statut je namreč iznakazil odnose med zadrugo in člani, ki še zmerom ne uživajo vseh pravic.
S. G.
■niiiMuintimiiimiliinnitfiiiHmiiniiii..
V ZNAMENJU ČLOVEŠKE SOLIDARNOSTI
V DOMU ZA HANDIKAPIRANE DANES DRUŽABNO SREČANJE
Srečanje bo priložnost za pregled opravljenega dela ter za prihodnje načrte
«Morda vas bo nekoliko zeblo, ;r nam še ni uspelo postaviti vseh •at in so okna še zmerom pre-lečena z najlonom, vendar si kljub mit želimo srečanja z vami, da : vam osebno najtopleje zahvali-o» — to nenavadno vabilc je od->slala skupnost handikapiranih na pčinah ali skupnost-družina vsem, ; so ji na kakršen koli način po-agali. Res še ni vseh vrat in so ma zasilno prevlečena, toda v »likem, še nedograjenem poslopju > pokrajinski cesti med Opčinami Bani, je kljub temu prijetno, oliko človeške topline najdemo ma-kje.
V teh prostorih, ki so zrastli z slik im čutom solidarnosti, z udar-škim delom in prostovoljnimi pri->evki, bo danes srečanje. Handi-jpirani, ki vodijo pobudo gradnje ga odprtega centra, prostovoljci vseh krajev države, ki so pomadi pri delu in organizaciji ter vsi, so na razne druge načine pri->evali svoj delež k tej pobudi, si )do ob tej priložnosti izmenjali nenja o tem, kar je bilo doslej orjenega in kar bo treba še stoti. Poleg gradbenih del, ki še Cali jo opensko skupnost-družino, gre idi za vprašanja ciljev in name->v centra. Od samega začetka si ■ namreč skupnost-družina zamiš ala, da dom na Opčinah ne sme >stati neke vrste zdravilišče za indikapirane z vsemi pregradami,
ki običajno ločujejo zdravega ali «normalnega» človeka od bolnika, temveč nekakšen družbeni center brez pregrad, v katerem bo dano handikapiranim živeti avtonomno in gospodarsko samozadostno življenje, drugim ljudem pa dana možnost za družabno življenje.
Skupnost pričakuje, da bodo postala ta načela stvarnost in v tem duhu bo potekalo tudi današnje srečanje, ki se bo pričelo ob 11. uri. Ob 13. uri bo skupno kosilo, zatem pa kratka razprava in družabnost.
Mali oglasi
URAD išče dobro tipkarico s poznanjem osnov knjigovodstva. Telefonirati zjutraj št. 793236.
BANCA DCCR TRŽAŠKA KF
TECA.li V AULII V ILANU DNE 21. 12. 1976
Ameriški dolar: debeli	861,75
drobni	835,-
Funt šterling	1454,-
Švicarski frank	354,80
Francoski frank	173,10
Belgijski frank	23,80
Nemška marka	365,85
Avstrijski šiling	51,90
Kanadski dolar	840,-
Holandski florint	350.—
Danska krona	146.—
Švedska krona	207,50
Norveška krona	165.—
Drahma: debeli	20.—
drobni	20,-
Dinar: debeli	42,-
drobni	42,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
URARNA - ZLATARNA
MALALAN
OPČINE, PROSEŠKA 6 - TRST vam priporoča:
■ CERTINA ■ BULOVA ■ ZENITH
■ HEUER
Urejanje šolskega urnika na slovenski nižji srednji šoli Ivan Trin-ko sè je za korak približalo zadovoljivi rešitvi. Odločitev staršev, da svojih šoloobveznih otrok ne bodo pošiljali k popoldanskemu pouku, je torej rodila prvi vidni uspeh, šolski skrbnik Camillo Imbriani je namreč po predhodnem posvetovanju z ravnatelji sklical v ponedeljek no-poldne v šolskem središču v Ul. Alviano sestanek vseh zavodskih svetov nižje in višjih slovenskih srednjih šol, na katerem je obsežno poročal o dosedanjem reševanju zapletenega vprašanja. Ob sklenitvi razprave je sporočil svojo pripravljenost uvesti enotni urnik za nižjo, če bo občinska uprava v Gorici zagotovila prevoze otrok iz šole domov po končanem pouku. Podprl je tudi zahtevo po odprtju nižje srednje šole v Doberdobu.
Skrbnik Imbriani je v uvodu svojega govora najprej naveciel vse akcije, ki so bile v teku na različnih ravneh, da bi odpravili hude težave, ki jih obiskovanje pouka tudi v popoldanskih urah prinaša zlasti dijakom, ki imajo slabe prevozne zveze in so zaradi tega ves dan zdoma. Navedel je tudi dopise med šolskim skrbništvom, občinskimi upravami in starši. Govoreč o odsotnosti dijakov pri popoldanskem pouku je šolski skrbnik opozoril pristojna zavodska telesa, naj v disciplinskem pogledu upoštevajo se danji zapleten položaj in odsotnost dijakov blagohotno presojajo
šolski skrbnik Imbriani je nato omenil zahtevo Slovenske kulturno-gospodarske zveze po odprtju enotne nižje srednje šole v Doberdobu. Dejal je, da iz stališča SKGZ ni razvidno, ali se organizacija zavzema za samostojni zavod ali pa za sekcijo. Dejal je, da je že pred tremi leti predlagal občinski upravi v Doberdobu, naj odpre srednjo šolo v Doberdobu. Takšen predlog bi bilo mogoče uresničiti že s prihodnjim šolskim letom, če do takrat občinska uprava v Doberdobu zagotovi prostore in sredstva. V zvezi z značajem šole je Imbriani dejal, da zaradi premajhnega števila prebivalcev v občini in zaradi premajhnega števila šolske po polacije ni možna v Doberdobu samostojna šola, ampak samo sekcija.
Šolski predstavnik je izrecno poudaril, da bo s prihodnjim letom podprl odprtje šole v Doberdobu, če bodo pogoji izpolnjeni.
Ko je v nadaljevanju svojega razmišljanja govoril o ukinitvi popoldanskega pouka, je Imbriani dejal, da je treba pri ocenjevanju tega vprašanja, upoštevati različne poglede in interese ter da se ne sme spregledati niti stališča tistih ki navajajo razloge proti podaljšanju pouka do 14. ure. Pri tem pa je dejal, da ni mogoče skrajšati učne ure na 45 minut brez ministrskega privoljenja.
Ravnateljica nižje srednje šole Rozalija Lojk je povedala, da so že grilagodili šolski urnik potrebam enotnega pouka in da bodo postali obvezni tudi tisti predmeti (latinščina, ročno delo itd.), ki so po zakonu v drugačnih razmerah neobvezni. Predsednik zavodskega sveta nižje srednje šole Ivan Trinko Edmund Košuta pa je dejal, da obstajajo glede urnika razlike med nižjo šolo in višjimi šolami in da se je zavodski svet nižje srednje šole zato nameraval ločeno sestati. Drugi razpravljavci so s svojih gledišč razpravo in spoznanja samo obogatili.
Koristnost sestanka je v tem. da
so določili, kaj je treba storiti, da se pride zadevi do dna Zavodski sveti so dobili nalogo, da preu čijo, kako zagotoviti prevoz dijakov enotne srednje šole na področju ob čine Gorica. Sedaj se sprašujejo, če so dovolj smotrno izkoriščeni štirje šolski avtobusi, ki jih goriška občinska uprava daje na voljo slovenski nižji srednji šoli in ki ob 13.15 vozijo dijake domov v Šentmaver. na Oslavje, v Podgoro in v Naselje Sant’Anna. Zavodski sveti so si zadali nalogo, kako uporabiti te šolske avtobuse, kadar se bo šolski pouk zaključeval ob 13.50 .odnosno ob 14. uri. Skupno z občinskimi službami hočejo ugotoviti, če je mogoče, kakšne pro ge združiti in dva avtobusa uporabiti že poprej, torej za dijake ki bodo zaključevali ob 13.15 (po peti uri) dva pa za tiste, ki bodo pouk zaključili ob 14. uri (po šesti uri). Zavodski sveti pripisujejo velik pomen ugodni ureditvi prevozov dijakov v občini Gorica, ter vidijo v tem neposredno zvezo z vpisom šoloobveznih otrok v slovensko šolo.
Pri vsem tem pa je še vedno
odprto vprašanje šolske ure. Lahko razumemo šolskega skrbnika, ki v opravičilo šolske ure v dolžini 60 minut (odnosno 55) navaja zakon, ne moremo pa razumeti in niti odobravati tistih šolskih predstojnikov, ki uporabljajo didaktične razloge Zaradi istih didaktičnih razlogov so v svetu že kdaj določili, da traja šolska ura 45 minut; tako tudi pri naših sosedih in to že od davna. Tudi pri nas bi morali iskati rešitve v tej smeri. Anketa med živimi in tvornimi ljudmi o tem vprašanju bi prav gotovo dala prav tistim, ki zagovarjajo skrajšanje učne ure vsaj za nekatere izjemne primere.
Dvigniti najden« predmete
Na občinskem uradu izgubljenih predmetov v Sovodnjah hranijo 3 kolesa in 2 motorni kolesi. Občinska uprava obvešča lastnike naj se zglasijo na občini, kjer jim bodo izgubljeno blago izročili. Prej pa bodo morali dokazati, da je bilo to blago res njihova last.
S PONlDCUKOVe SIJE OBČINSKEGA SVETA
DOKUMENTI GORIŠKE OBČINE V VARSTVO DRŽAVNEMU ARHIVU
Odloženo glasovanje o resoluciji za uporabo sredstev goriškega sklada
Glasovanje o resoluciji, ki naj prikaže stališče goriškega občinskega sveta, o vprašanjih finansiranja infrastruktur s sredstvi goriškega sklada, so po več ur trajajoči razpravi na seji tega sveta v ponedeljek ..večer odložili. Do odložitve je prišlo na predlog župana De Simona, ki je dal načelnikom skupin časa, da najdejo, če je le možno, skupno besedilo resolucije. Že vnaprej pa lahko povemo, da obstajajo resne težave s tako sklepčnostjo, kajti predlagatelj resolucije, demokristjan Tuzzi, je v svojem drugem posegu dejal, da ni moč v predloženem besedilu veliko spreminjati. Socialisti, komunisti in Slovenska skup nost pa nikakor ne soglašajo s tem besedilom in so to v raznih posegih zelo jasno povedali. Za onimi, o katerih smo že včeraj poročali, so govorili še Zucalli (PSDI), ki je v odsotnosti drugih svetovalcev svoje stranke prikazal njeno stališče, ki je zelo polemično do zahtev komunistov in socialistov. Del Ben (PSI), ki je še podčrtal stališče svoje stranke in obsodil Zucallija, da je na sestanku z gospodarstveniki dejal, da bodo zagotovo tovorno postajališče (avtoporto) finansirali z denarjem
iiiiHiiiiiiiimiiiniiiiii>iniiiimiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiminiiiiiiiinuHniiiumiiiiiiuiiniii
S SEJE PODGORSKE KRAJEVNE SKUPŠČINE
V roku dveh let naj bi na področje Podgore razširili metanovodsko omrežje
Govor je bil tudi o javni razsvetljavi in o nameravani gradnji velike športne hale UGG ■ Odprto vprašanje prevajalcev
V petek zvečer je bila seja pod- datnih bremen, ko je v hudi denar-gorske rajonske konzulte. Čeprav ni stiski, ko s težavo izplačuje še je bila. napovedana za 20. uro, se svoje uslužbence. V nadaljevanju poje dejansko začela šele okrog pol- govora so nekateri svetovalci izne-desetih, ko so svetovalci končno pri- sli tudi nekaj tehtnih vprašanj v
čakali občinskega odbornika Ccfa rina, ki je sicer odbornik za na črtovanje, vendar odgovarja v ob činskem odboru tudi za delo krajevnih svetov,
Svetovalcem je pojasnil stališča občinske uprave v zvezi z nekaterimi za podgorsko krajevno skupnost zelo pomembnimi vprašanji. Gre za zgraditev plinskega omrež ja. na celotnem območju krajevne skupnosti. Odbornik Cefarin je po jasnil, da je zdaj veliko možnosti da bodo načrtovana dela izvedli, saj bodo v kratkem na razpolago potrebna denarna sredstva — približno milijarda lir. S tem denarjem naj bi dokončali tudi napeljavo zemeljskega plina na območju Štandreža in Ločnika. Nekateri svetovalci so z zanimanjem vzeli, na znanje izjave občinskega odbornika, vendar so kljub temu izrazili vrsto pomislekov, glede na rok za četka in dokončanja del ter pred vsem, da spričo velike stopnje inflacije omenjena vsota najbrž ne bo zadostovala niti za dokončanje napeljave v krajih, kjer so dela že začeli.
Inž. Cefarin je pojasnil, da ni mogoče tako pesimistično načrtovati, vsekakor bodo z delom začeli na treh gradbiščih istočasno. V Podgo-ri bi se večina koristnikov zemelj skega plina lahko priključila na o-mrežje že do poletja 1978.
Glede rešitve drugega komunalnega vprašanja — preureditev cestne razsvetljave — pa bo treba še precej časa počakati, kajti občinska uprava si v tem trenutku na noben način ne more prevzeti do-
zvezi s poslovanjem krajevnega sve-
-	ta in z načinom obveščanja prebi-
-	valcev. V tej zvezi so sklenili od goriške občine, zahtevali postavitev dveh oglasnih desk. Seveda so prišle na dan tudi številne težave, ki bi jih bilo mogoče z maio dobre volje, (predvsem s strani občinske uprave) zadovoljivo rešiti in omogočiti vsaj kolikor toliko normalen začetek poslovanja krajevnih svetov. Gre za imenovanje zapisnikarjev, kakor tudi prevajalcev (prevajalcev za Štandrež, Pevmo in tudi Podgoro). Petkova seja je namreč potekala v italijanščini, čeprav je precej svetovalcev in sam predsednik slovenske narodnosti. Glede birokratskih zadev, je odbornik Cefarin namignil, da bi v začetku te stvari lahko urejevali ob pomoči občinskega osebja.
Vsekakor pa je treba v zvezi z delovanjem krajevnih svetov razčistiti bistveno vprašanje. Ali naj ti organi imajo zgolj posvetovalno nalogo, ali pa imajo tudi možnost odločanja v določenih primerih. Nova zakonodaja se nagiba k tej drugi rešitvi, zato bodo prihodnji krajevni sveti, ki bodo neposredno izvoljeni, imeli tudi možnost odločanja. Zato bi, se morala občinska uprava že zdaj začeti prilagajati k novi stvarnosti. Samo tako se bo lahko povečalo aktivno sodelovanje celotnega prebivalstva pri upravljanju.
Zgovoren primer ignoriranja krajevnega telesa, pa čeprav samo s posvetovalno vlogo je odločitev o postavitvi telovadnice na občinskem
MUuitiitiiiiimiiiiiimtiiiiiiiiimtiiuitiitiiiiitmiuumtHiiimMmmmmmmimuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimmH
S SESTANKA UPRAVITELJEV IN STROKOVNJAKOV
Uskladiti gospodarski razvoj Tržiča In celotnega okoliša
Občine morajo skupno nastopati v odnosu do dežele in države
POSTANI NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNICA
IN PREJEMAL GA
SPLAČA POHITETI
Na zborovanju, ki je bilo v Tržiču v nedeljo, 19. t.m., so zastopniki domače občinske uprave, okoliških občin in strokovnjaki, v glavnem arhitekti, preučili razna vprašanja, ki zanimajo Tržič in njegovo okolico, šlo je za preučevanje skupnih vprašanj, za katere se mo rajo domeniti krajevni upravitelji, če hočejo enotno nastopati pred deželnimi in državnimi oblastmi. Gre za programski razvoj v vseh ozirih na tem področju.
Zato je tržiški župan dr. Gianni Maiani pravilno prikazal vlogo, ki jo mora imeti občinska uprava v razvojnem načrtu. Dejal je tudi, da pride do širokega posvetovanja z raznimi gospodarskimi in strokovnimi činitelji. Tržiška industrijska cona prerašča ozke občinske meje in postaja važna v deželnem merilu. Enako je treba reči o pristanišču Portorosega, ki se lepo razvija, kjer imajo že zagotovljen regulacijski načrt in tudi nekaj sredstev za nadaljnji razvoj pristaniških naprav. Pristanišče ne more več ostati o-samljeno, je dejal župan, razvijati se mora skladno z drugimi pristanišči severnega Jadrana, vključno z jugoslovanskimi.
Maiani je nato v svojem poročilu prikazal tudi vprašanja nadaljnje industrializacije tržiškega področja. Ojačiti je treba sedanjo termoelektrarno in kot se vztrajno govori nekje v bližini naj bi zgradili tudi
jedrsko elektrarno. Treba je dalje dobiti vodo za potrebe novih tovarn, treba pa bo tudi urediti vprašanje odliva umazane vode v Jadransko morje.
V nadaljnji diskusiji so bila prikazana vprašanja, ki zanimajo razvoj trgovine in tudi gradbene dejavnosti. Zanimivi sta bili poročili arhitekta Semeranija z beneške u-niverze o razvoju mestnih središč in arhitekta Coste s tržaške univerze o vprašanju stanovanjske gradnje v celotnem okolišu. V diskusijo so posegli številni prisotni strokovnjaki.
lautti in Colleoni za sindikalno federacijo.
Predsednik Agati je uvodoma poudaril nujnost po ustanovitvi pokrajinskega prevoznega konzorcija, ki naj bizajemai vsa zasebna in javna avtobusna podjetja.
Prof. Ferrari se je zavzemal, da bi pokrajinski konzorcij upošteval potrebe celotnega pokrajinskega področja.
Podporo goriški pokrajini pri u-stanovitvi novega organa sta izra-ziia sindikalna predstavnika, kj sta se zavzela za ustanovitev posebne komisije, ki bi preučila tehnična in finančna vprašanja novega pokrajinskega organa. Predstavnika sindikatov sta ob koncu izrazila zahtevo po publicizaciji vseh prevozov.
zemljišču pri ločniškem mostu. O tej odločitvi je sicer ustno seznanil svetovalce goriški župan. Do petka ni podgorski krajevni svet prejel s strani občinske uprave nikakršnega pismenega uradnega obve stila. Prav tako pa ni nihče vpra šal za mnenje predstavnike krajevne skupnosti. V zvezi s tem spodrsljajem so bili nekateri svetovalci mnenja, da je treba od županstva zahtevati pojasnila tei obvezo, da bo novi objekt koristil tudi podgorski mladini.
Svetovalci so na petkovi seji sprejeli tudi pismeno resolucijo, v kateri najostreje obsojajo zadnje primere politične nestrpnosti in nasilja ter zahtevajo takojšnjo izsleditev in kaznovanje storilcev
Na pokrajini srečanje posvečeno prevozom
Pobude za premostitve sedanjega položaja v prevozništvu so bile glavna tema na srečanju, katerega so se poleg predsednika goriške pokrajine Agatija udeležile še prof. Ferrari, predsednik četrtega prometnega področja, dr. Marin, predstavnik CRIPEL, Semola in Michelutti, za tržiški avtobusni konzorcij ter Co-

Vozni red mestnih avtobusov
Mestno avtobusno podjetje obvešča, da v dneh 25. in 26. decembra ter 1. in 2. januarja bodo avtobusi vozili po naslednjem voznem redu.
Proga št. 1 (Štandrež - železniška postaja - svetogorska postaja). Odhodi iz Štandreža in izpred sveto-gorske postaje od 8. dò 12.30 ter od 14.30 do 20. ure vsakih 16 minut.
Proga CRE (glavna pošta - Pod-gora - San Roc di Luzzinis - glavna pošta). Odhodi izpred pošte ob
15.20,	16.30,	17.40,	18.50,	Odhodi	iz
San Roca di Luzzinis ob 15.40,
16.50,	18.00,	19.10.
Proga CRI (glavna pošta - Stra-žice - bolnišnici - glavna pošta). Odhodi izpred pošte ob 14.50, 16.00. 17.10,	18.20,	19.30.
Progra CNE (glavna pošta - San Roc di Luzzinis - Podgora - glav na pošta). Odhodi izpred glavne pošte ob 9.00, 10.10, 11.20, 14.50,
16.00,	17.10,	18.20,	19.30.	Odhodi	iz
San Roca di Luzzinis ob 9.20, 10.30, 11.40, 14.00, 15.10, 16.20, 17.30, 18.40,
19.50,
Proga CN1 (glavna pošta - bolnišnici - Stražice - glavna pošta). Odhodi izpred pošte ob 8.35, 9.40,
10.50,	12.00, 14.20, 15.30, 16.40, 17.50,
19.00.
Proga št. 6 (glavna pošta - Sv. Ana - pokopališče). Odhodi iznred pošte ob 10.00, 11.00, 12.00, 15.00,
16.20.	Odhodi izpred pokopališča ob 10.30, 11.40, 12.20, 15.40, 16.40.
Proga št. 7 (glavna pošta - Pev-ma - Oslavje). Odhoda izpred pošte ob 12.40, 16.00. Odhoda z Osla-vja ob 12.50, 16.10.
goriškega sklada, kar ne odgovarja resnici, republikanec Luciani, ki je podprl Tuzzijev predlog, liberalec Fornasir, demokristjan Aprilis in še enkrat Paulin od Slovenske skupnosti.
V začetku seje so bila na vrsti razna vprašanja. Fornasir je vprašal, zakaj je deželna vlada že v drugo zavrnila načrt za otroške jasli v goriški občini. Isti svetovalec, in za njim tudi komunist Chiarion, sta izrekla kritike in pomisleke zaradi odločitve občinske uprave, da je dalo gradbeno dovoljenje za veleblagovnico Stantìa na vogalu Kor-za Italia in Ul. Bellini, ko je vendarle regulacijski načrt za tisto področje drugače odločal. O stvari bo sicer še govor v občinskem svetu.
Svetovalci niso vzeli v pretres lanskega obračuna mestnega podjetja. Podprli pa so županov predlog, da se ves arhiv goriške občine pred letom 1928 izroči v varstvo državnemu arhivu v Gorici, ki bo poskrbel za katalogizacijo vseh dokumentov. S tem v zvezi sta svetovalca Waltritsch in Chiarion hotela vedeti, kdaj pride do izročitve in ali bo moč pregledovati dokumentacijo tudi v času urejanja v državnem arhivu. Kar se zadnjega vprašanja tiče sta dobila pozitivni odgovor, do izročitve pa bo prišlo v prihodnjih nekaj letih.
Madžarski večer jutri v Lanterna d'oro
V okviru sodelovanja in turističnih menjav med obmejnima področjema na Goriškem bo jutri, v četrtek ob 20. uri priredil najemnik restavracije Lanterna d’oro na Gradu madžarski večer. Na njem bodo sodelovali člani ansambla madžarske zabavne glasbe, ki že nekaj časa nastopajo v znanem hotelu Argonavti v Novi Gorici. Ob tej priložnosti bodo gostom postregli * madžarskimi specialitetami.
0 V Tržiču se sestane danes, od 1*>-uri, občinski svet. Izvolili bodo člane rajonskih svetov, zvišali ceno prevoza z avtobusi, izvolili nekaj občinskih komisij.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22,00: «La polizia accusa, il servizio segreto uccide»-M. Ferrer, Delia Boccordo. -Barvni film. Prepovedan mladini pod 14.
CORSO 17,00—22.00 «Roma drogata! la polizia non può intervenire». G. Alberti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
MODERNISSIMO 17.00-22.00; «Il continente scomparso.
CENTRALE 16.30—21.30 «Manone all’attacco». P. Smith in G. Amarori-Barrai film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Sesso in corsia». D. Arden in C. Hescke. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30—22.00 «Todo modo» Barrai film.
PRINCIPE 17.30—22.00: «Violenza sull’autostrada». Barvni film.
Nora Gorica in okolica
SOČA «Trdoglavi policaj», ameriški film, ob 18. in 20. uri.
SVOBODA «Beli očnjak», italijanski barvni film, ob 18. in 20. uri.
DESKLE «Rdeči orkester», nemški barvni film, ob 19.30.
Včeraj- danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ROJSTVI: Luca Canton in Paloma Laurenti.
SMRTI: 79-letna Veronica Leban, poročena Bullo, 79-letna Angelina Burgnich vdova Tomasin, 66-letri Bruno Vit.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi. Raštel 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Tr^ Republike, tel. 72-341.
- PONUDBA ZA DELO
Podjetje INTECO S. p. A. sprejema delavce zaradi izpopolnitve osebja:
Varilce-tesarje
Pleskarje
INTECO
GORICA - štandrež - Ul. Ressel 3
Telefon 83992
IZŠLA JE NOVA ZGODOVINA KP SOVJETSKE ZVEZE
V MOSKVI SE NIKAKOR NE MOREJO OTRESTI PREŽIVELIH KONCEPTOV
Kaže se sicer določena «evolucija», vendar ostaja tudi duh leta 1948
MOSKVA, 21. — Pred dnevi je v glavnem mestu Sovjetske zveze prišla v prodajo najnovejša izdaja «Zgodovine KP SZ». Gre za delo večjega avtorskega kolektiva, ki ga vodi sekretar CK KP SZ akademik Boris Ponomariov. Nova knjiga šteje 780 strani in je dejansko le dopolnjena izdaja zgodovine KP SZ, ki predstavlja najbolj avtoritativno in tudi najbolj aktualno tolmačenje sovjetskih pogledov na preteklost in sedanjost, deloma pa tudi že na bodoči razvoj.
Te knjige se izdajejo vsakih nekaj le, pač po potrebi in v nakladi okoli pol milijona izvodov! Knjige služijo kot osnovni partijsko politični učbenik. V vsako novo izdajo se vnašajo dopolnila o dogodkih, ki so se zvrstili na svetu v času po zadnji izdaji, ali se delajo ustrezne korekture «v duhu časa», pa tudi potrebe vsakdanje politike.
Zadnja izdaja te knjige je pravzaprav izšla šele lansko leto. Bila je to peta izdaja te zgodovine. To se pravi, da je letošnja izdaja dopolnilo lanski, seveda dopolnilo, ki ga pogojuje vrsta zelo ali razmeroma pomembnih dogodkov, do katerih je prišlo v zadnjem poldrugem letu, ko se je dejansko zvrstilo veliko dogodkov. V teh dopolnilih je na primer govor o 25. kongresu KP SZ in o njegovih sklepih glede politike in razvoja Sovjetske zveze. Nadalje je tu ocena konference o varnosti in sodelovanju evropskih dežel, ki je bila v Helsinkih. Zabeležena in ocenjena je nadalje konferenca komunističnih in delavskih strank Evrooe v Berlinu. Končno se je medtem dokončno prenehalo kla-nie v Vietnamu, Laosu in Kambodži. Do nekaj spremeb na je prišlo tudi na Bližnjem vzhodu ter v odnosih med Moskvo in Pekingom. Vse to je narekovalo novo izdajo.
Poseben pomen imajo tudi dogajanja v okvirih mednarodnega delavskega gibanja, dogajanja v «notranjosti socialistične skupnosti», kjer se še posebei poudarjajo monolitnost in «vodilni principi proletarskega in socialističnega inter-nacionalizma».
Seveda je v novi zgodovini govor tudi o sovjetskem notranjem ra .roju. kjer se v primerjavi z izdajo iz leta 1971 poudarja potreba po krepitvi vloge partije v političnem in idejnem vodenju družbe, gospodarstva in kulturnega življenja v deželi. Nadalie se poudarja vloga države kot inštrumenta partije. Izraža se pri tem mnenje, da sovjetske izkušnje potrjujejo «zakonitost in upravičenost» takšne prakse in še zato temu načinu daje mednarodni pomen, rekli bi celo pomen «splošne zakonitosti socializma». V tem smislu se obravnavajo tudi o-stala načela, na katerih temelji sovjetski sistem, začenši s partijsko in državno disciplino pa vse do reševanja nacionalnih odnosov.
Nemogoče je v priložnostnem za-
pisu obdelati zgoščeno snov 780 strani zgodovine SZ. Ustavili se bomo le še na nekaterih primerih, ki jih smatramo za značilne.
Na straneh od 661 do 663 beležimo določene spremembe o ocenah mednarodnih posvetov komunističnih partij v smislu poudarjanja proletarskega internacionalizma. To načelo se danes proglaša kot «preverjeno sredstvo v boju za enotnost komunistov in osnova medsebojnih odnosov med enakopravnimi, neodvisnimi in samostojnimi komunističnimi partijami». Dodaja se, da so «marksistično - leninistične partije odgovorne za svojo dejavnost pred delavskim razredom in pred narodom svoje dežele, hkrati pa tudi pred mednarodnim delavskim razredom». Nacionalna in internacionalna odgovornost, je re-
čeno, se ne moreta deliti, ločiti druga od druge.
Mednarodna posvetovanja partij so določila, kot poudarja nova izdaja, splošne zakonitosti revolucije in tudi prehoda iz kapitalistične v socialistično družbo ter v leninskem duhu formulirala intemacionalistič-ne obveznosti marksistično - leninističnih strank.
Kaj pa nova zgodovina pove o nekaterih «nevšečnostih», do katerih je prišlo v sovjetski partiji? V bistvu nič novega in na primer o «kultu osebnosti» ponavlja, kar je bilo o tem rečeno na 20. in 22. kongresu. Kaj pa na primer o «nesrečnem» letu 1948, torej o rezo-luciji kominforma? Prav nič no-B. M.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Novost na knjižni polici
ZBRANA DELA IVA ANDRIÉA
Največji jugoslovanski založniški podvig predvideva izdajo šestnajst knjig, tiskanih v treh jezikih in dveh pisavah - Zbirka bo izšla v vseh petih republikah
Dve leti po smrti pisatelja Iva Andrica so jugoslovanske založbe pripravile in ■dale na jugoslovanski knjižni trg novo izdajo zbranega dela Iva Andrica. Izdaja, ki so jo pripravile založbe Mladost v Zagrebu, Prosveta v Beogradu, Svjetlost v Sarajevu. Misla v Skopju ter Državna založba Slovenije v Ljubljani in ki so jo kot uredniki pripravili Vera Stojič. Pelar Džadžič, Muharem Pervie in Radovan Vučkovič, obsega šestnajst knjig. To je doslej največja in najpopolnejša izdaja zbranega dela jugoslovanskega nobelovca, izdaja, ki je hkrati izšla v petih republikah, treh jezikih in dveh pisavah, izdaja, ki je na zadnjem knjižnem, sejmu v Beogradu do bila tudi najvišje priznanje kot največji dosedanji skupni dosežek jugoslovanskega založništva.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
Kje je danes gibčna mladina ki bi se vzpenjala v krošnje
Obiranje oljk je bilo vedno težavno in hkrati mučno delo, ker je to poseben sad, ki noče dozoreti, kot dozori ostalo sadje
Pred nedavnim, ko je za dan dva pritisnil mraz, smo tudi na našem področju Istre imeli redek pojav, ko je zmrzla megla okitila drevje z ivjem. In tudi zemlja je poledenela, kar je v naših krajih redkost oziroma prezgodaj. Z druge strani pa je tudi res, da je tudi v Istri, ki ima sicer blago klimo v tem času po navadi hladno. Čas obiranja oljk je namreč vedno hladen...
Starejši ljudje s področja Mo-rrijana in okolice, koder je veliko oljčnih nasadov in koder je obiranje oljk značilno zimsko delo. se spominjajo starih časov in u-gotavljajo zanimivo, vendar pa nič kaj prijetno resnico, da so prav oni tisti, ki so vse svoje dolgo življenje vezani na obiranje in pobiranje oljk, - Še kot otroci so morali v tem času delati na mrazu in tudi danes, ko so že v letih, ni pravzaprav nikogar, ki bi jih pri tem delu zamenjal.
Spominjajo se svojih mladih let, ko v teh dneh niso niti hodili v šolo, ali ko je šola trajala le po tri kvečjemu štiri leta, v času obiranja oljk pa se je pouk tudi preskočil, saj so imeli oni glavno nalogo pri obiranju oljčnih dreves. Njim je bila namreč po-
V KLETI LONDONSKE BANKE
Neznani zakladi: Byron in Shelley
LONDON, 21. — V teh dneh se v vseh kulturnih in še posebei literarnih krogih veliko govori o «odkritju» v neki londonski banki. Nekateri listi so prinesli vest z črednim poudarkom. To je tudi razumljivo, saj gre za literarno odkritje, ki bo imelo tudi drugač-ne posledice. Predvsem bomo po-vedali, za kaj gre. V neki londonski banki so odkrili dragocene rokopise dveh znanih angleških pesnikov in sicer Byrona in Shel-Ieya. Vendar pa ne gre le za literarno vrednost, kot smo rekli, pač Pa tudi za materialno. Računajo, ca so odkriti predmeti vredni od
n?, do eneSa milijona funtov šter-8°v, torej od 750 milijonov do , e mili jarde in pol lir. Logično, a Je ta vrednost hudo relativna,
•	a,l ni nikogar, ki bi mogel uve-ja viti dedno pravico do teh roko-Pi °v in vsega tega. To bogastvo
•	?rrdal° znanemu strokovnjaku rio • 8 bobe Scropu Berdmoreju tci Vlesi'’. ki je bil Byronov prija-*. Vi ki je umrl razmeroma mlad ze leta 1852 brez dedičev.
ron°	pre-i pa ie umr! By-
pp n jVlB angleški pesnik Geor-ordon lord Byron se je rodil r-ondonu 1788. in umrl' komaj
no t Star leta 1824- Kot J'e z‘>a'
t,,i’ .a, Sa ugonobili malarija in hberkuloza. Malarije so je navzel
Se hnCV ’ ko je odšel tja, da bi ron U ,’/a neodvisnost dežele: By-romp'ìfv- tipičen pesnik tedanje an„ 'cne riobe, močno politično zpr lran.’ vsekakor predstavnik Sileni82^31'.0 dobe. Percy Bvsshc 0ci Ry le bi! za štiri leta mlajši
Prijate.?"3' Bil 'f vclik Byronov žira n prav tako kot on angamo3 7 m ZGl° zavzet' Bil ie Poro-rfeo ,,Mary Wollstonecraft, avto-ie nJ?Vlt,C§a «Frankensteina». ki POiipc?'-'”? smetja. Shelley se je Pr ju C1 ’ utonil je °b nekem ne-
loiiri? ,n.ajelbami v kovčku v neki r,felkl banki je več Byronovih
rokopisov,
med katerimi je tudi
tudi neobjavljenega. Isto velja za Sheileyeve rokopise, vendar
men,1 8 a?’ 3li §ra v te™ prF
objavljena n f ,Spl,°h niso bila
• J a O tem bodo spreeovo-
tarà5FS£2j£5.angleških U-
V kovčku pa niso bili le literarni rokopisi. Tu je tudi devet doslej neznanih pisem, ki jih je napisal Byron, tu je nekaj portretov Napoleona, kot ga je upodobil neki mornar, ki je francoskega vojskovodjo spremljal 1815. leta na Sv. Heleno, tu so tudi risbe in tlorisi hiše na Sv. Heleni, kjer je Napoleon živel.
Scrope Davies je bil zbiratelj najrazličnejših predmetov, hkrati pa tudi hazardni igralec, kar ga je spravilo v hude finančne težave. Zato je moral 1820. leta na naglo pobegniti iz Anglije, ker ni mogel kriti vseh dolgov. Vse, kar je imel vrednega, je strpal v kovček in shranil v banko Mor-land Ransom and Company, ki se je konec 19. stoletja združila z drugimi bankami v Barclays Bank. Pred nedavnim je vodstvo banke sklenilo, da bo svoje urade v londonskem Pali Mallu preuredilo in med temi deli so v zakladnici odkrili več stvari, med temi tudi kovček z Byronovimi in Shelleye-vimi rokopisi.
Čeprav veljajo na Angleškem zakoni, da v bančne skrinjice ne sme nihče vdirati, so si drznili odpreti kovček, saj je minilo veliko več kot 100 let, odkar je kovček ležal zapuščen v zakladnici. Pravzaprav je ena izmed vodilnih oseb banke menila, da bi bilo treba pogledati; kaj vse je v zakladnici in tudi v kovčku. Zato je zahteval od arhivarja, nai kovček odpre. Že v začetku so računali, da bo v kovčku kaj važnega, nikakor pa si niso niti upali misliti, da bo v njem tolikšno bogastvo. Po mnenju bančnega funkcionarja so zakoni, ki so veljali ob deponiranju kovčka, določali, da se odkriti rokopisi porazdelijo zakonitim dedičem, danes pa pravni strokovnjaki menijo, da je to nemogoče, kajti ne gre za odkritje neke preproste materialne vrednosti, pač pa za veliko literarno zapuščino. ki ne pripada nikakršnemu dediču, ker je lastnik kovčka umrl brez dedičev in brez oporoke, pa tudi po Byronu ni dedičev. Skratka odkritje je zelo zanimivo in verjetno bomo zvedeli še kaj, kar bo Byrona še bolj uveljavilo.
verjena naloga, da so se vzpenjali na najvišje in najtanjše veje.
«Lahki so in gibčni, kot mačke», so govorili njihovi starši. «Veje pod njimi se ne bodo zlomile». In res, kot veverice so se vzpenjali v oljčne krošnje in se plazili proti vrhu dreves, vse tja v sam vrh, kjer je bil veter najmočnejši, kjer je bilo še najbolj mraz. «Mladi so. njihova hrbtenica je še prožna in se lahko pripogibajo». so trdili starši, ki so se plazili po hladnih tleh in med mrzlo pomrlo travo iskali drobne črne plodove, ki so jih bili prej otresli z drevesa. Ob tem delu, zaradi katerega je človeka mrazilo po vsem telesu, so se velikokrat spraševali, zakaj oljke ne dozorevajo, kot drugo sadje, v poletnem času ali kvečjemu v zgodnji jeseni, ne pa sedaj, v pozni jeseni in v zimi. Vrhu tega oljke niso niti dobre, užitne, da bi si jih med obiranjem privoščil peščico dve.
Stari, priletni Istrani se spominjajo. kako so se z obiranjem in pobiranjem oljk mučili v otroških letih, kako so se nato s tem ukvarjali v svojih mlajših in tudi zrelih letih in kako se morajo tudi sedaj vzpenjati po razmajanih lestvah, da bi obrali čimveč vej, da bi letina bila boljša, bogatejša.
Danes se mladina s tem delom ne ukvarja. Mlajši ljudje so v glavnem v tovarnah in kadar pridejo z dela domov, je že noč in torej ne morejo staršem pomagati. Pa tudi otroci, ki so se nekoč kot veverice vzpenjali po krošnjah oljk, danes ne pridejo v poštev, kajti šola danes ne traja več tri ali štiri leta, pač pa je obvezna osemletka, skoraj večina otrok pa šolanje nadaljuje. Vrhu tega pa danes ni možno, da bi otrok zanemaril pouk, kajti sicer ne bo dohajal učnega načrta. Potemtakem preostane obiranje oljk v breme stari generaciji, torej tistim, ki so jih obirali kot otroci in kot zreli ljudje.
In pri tem je značilno še to,
illliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniilillii
Ansambel «Stu ledi» v Vidmu
Pretekli četrtek zvečer je bila v videmski palači Palasport zelo lepa prireditev, ki jo je organizirala zveza italijanskih naprednih prosvetnih društev ARCI. Bil je to večer, ko je vso Italijo prevzel srd ob ponovnem bombnem atentatu v Brescii, ki je zahteval eno smrtno žrtev, več ranjencev, razburil pa vso javnost. Zato je bilo povsem razumljivo, da se je pred začetkom kulturnega večera postavilo vprašanje, ali naj se program izvede ali ne, oziroma ali naj se večer spremeni v vro-testno manifestacijo. Po kratkem posvetu je bilo sklenjeno, da naj se program omeji, da bi preostalo kaj časa za razpravo o dogodku v Brescii.
Na večeru je sodelovala znana sardinska folklorna umetnica Maria Carta, nastopil je nadalje Gruppo folk internazionale, sledil mu je folklorni ansambel iz Rezije. Končno je na večeru nastopila tudi tržaška folklorna skupina «Stu ledi», ki se je v zadnjih časih že nekajkrat uveljavila doma in drugod, čeprav je imela skupina v mislil bogatejši program.. se je omejila na 20-minutni. nastop, ki pa je žel veliko odobravanje.
Večer, o katerem je govor, spada v vrsto pobud, ki jih ARCI redno organizira, da bi si s lem zagotovila sredstva za druge kulturne pobude na področju, ki ga je prizadel potres, številna hvaležna publika je izvajanje tržaških in drugih plesalcev pozdravila s toplim zanimanjem.	I
da pri obiranju oljk ni možna uporaba strojev ali pomagal. Obiranje oljk ne pozna mehanizacije,, razen onih velikih strojev za tre-1 serije drevesa, ki pa je v rabi le : na velikanskih nasadih, vtem ko poznajo v istrskih nasadih le le stve, pridne roke in torbò, ki si jo obiralec obesi okoli vratu, . O korni kmečki prsti, ki so že zviti od revmatizma in mraza, pridno smukajo z vejic masten temen ali zelen sad.
Ko človek opazuje te ljudi, že več kot zrele 70-letnike na majavih lestvah ali ha kolenih pod oljčnimi drevesi, sé : mora nujno vprašati, kje najdejo ti ljudje toliko šile, da vztrajajo pri 1 tem napornem, delu, ko njihov ostareli organizem spreletava že mraz? Nuja ali tudi ne, vsekakor pa petnajst, dvajset in tudi več stotov drobnih črnih plodov, iz katerih se 1 bo v stiskalnici nateklo veliko gosto : zelene ah pozneje prečiščene rumene tekočine brez katere si življenja na istrski kmečki domačiji ne moremo zamislili. ; To je tista sila, ki jih vzpodbuja, da ne odnehajo, da ne popustijo,
Kaj pa bo z oljčnimi nasadi, ko ljudi te generacije ne bo 'več?
T. F.
Založbi Prosveta v Beogradu in Svjetlgst v Sarajevu sta leta 1958 izdali Izbrana dela Iva • Andriča 'v štirih knjigah. S to, jubilejno izdajo je bila poudarjena podelitev poslanice za življenjsko delo. s katero sta Zveza književnikov in Zveza založnikov Jugoslavije podelili Ivu Andriču priznanje za njegovo umetniško delo kot delo posebnega pomena za književno in splošno kulturo. Leta 1963 so založbe Prosveta iz Beograda, Mladost iz Zagreba. Svjetlost iz Sarajeva in Državna založba Slovenije izdale Andričevo zbrano delo v desetih knjigah. To je bil pomemben korak naprej v sistemiziran ju Andričeve ustvarjalnosti, vendar pa tudi. ta izdaja v celoti ni zajela celotnega pisateljevega opusa. Urednika Pe-tar Džadžič in Muharem Pervič sta spoštovala pisateljevo željo in se omejila na izdajo desetih knjig, pri čemer sla izpustila pisateljeva zgodnja dela, večino esejev in poročil iz književne kulturne zgodovine, ki jih je Andrič napisal v dolgoletnem ustvarjalnem delu.
Sedanja izdaja naj' bi bila kat najpopolnejša, čeprav še ' vendar ne bo prinesla prav vsega njegovega dela. Gre za stvari, ki so na pisateljevo željo po njegovi smrti ostale še skrite pred javnostjo in ki naj bi postale dostopne javnosti šele s potekom časa. Vendar gre za razmeroma manjše število del, tako da naj bi sedanja izdaja prinesla vse, kar je Andrič napisal.
Slovenska izdaja prinaša spremno besedo urednika Petra Dža-džiča, bodoča znahstvenokr.itičm ■izdaja, ki jo ima v' načrtu Srbska akademija znanosti, pa bo prinesla šele celotno Andričevo gradavo. Vendar pa se s sedanjo izdajo Ivo Andrič praktično predstavlja, jugoslovanskim bralcem in prijateljem umetnosti z vsem svojim umetniškim opusom, v izdaji, ki bo zajela vso Jugoslavijo in v stot sočih izvodih približala Andričevo prozo vsem Jugoslovanom.
Slovenci smo' že pred 1963. le torri; izdali posamezna dčla Iva Andriča. ki so v različnih izdajah prihajala na naš knjižiti trg tudi kasneje, ko je Državna založba leta 1ÒÙ3 že izdàla pisateljevo zbrano delo v desetih knjigah. Toda izdaja iz tega leta. ki je v razkošni opremi predstavila tega pisatelja dobro leto potem, ko je Andrič. jeseni 1961 prejel Nobelovo nagrado za književnost kot prvi Jugoslovan, je bila vendarle ■primarnega, pomena.
Po tej izdaji je namreč prire-’ jena tudi sedanja izdaja, ki pa je seveda dopolnjena. Založba se je odločila, da prvih deset knjig nove izdaje predstavlja vseh deset knjig izdaje iz leta 1963, z nepomemb itimi premiki, in dopolnitvami besedila. Tako nam torej sedanja, nova izdaja prinaša v prvih desetih knjiga sledeče Andričeve stvaritve.
Prva knjiga' prinaša roman Most na Drini, druga pa roman Travniška kronika. Tako se na začetek celotnega opusa uvrščata , dva ro-mana-kroniki. posvečeni dvema mestoma Višegradu in Travniku Zanimivo je, da se tudi celotna izdaja, zaključuje spet z romanom-kroniko, posvečeno Sarajevu, sai prinaša XVI. knjiga zbranega dela roman Omerpaša Latas, ki pa je v bistvu kronika mesta Sarajeva..
Tretja knjiga zbranega dela vse buje romati Gospodična, četrta pa roman Prekleto dvorišče. Sledi pet knjig novel, ki nosijo sledeče naslove: Nemirno leto (novele z voj no tematiko), Žeja (novele z bolj poudarjeno meditativno noto), Jelena, ženska, ki je ni (novele o ženski, o odnosih med moškim in žensko), Znamenja (novele o vsakdanjem življenju), in. Otroci (novele . o mladostniških rahločutnostih).
Deseta knjiga zbranega dela ima naslov Poti, Obrazi, Pokrajine, prinaša pa potopise in zapise avtobiografske narave. To je torej prvih deset knjig, ki smo jih tudi v novi.'izdaji'‘že, dobili na slovenski knjižni trg, prvikrat leta 1963 in v novi izdaji prav te dni. Prevodi so znani; nekatere knjige imajo kratke opombe, oprema knjig je lepa in skrbna, tako da izdaja tudi po zunanji podobi predstavlja nevsakdanji založniški, dosežek.
Tem. prvim desetim knjigam se pridružuje šest novih knjig.. ki prvikrat predstavljajo slovenskemu beročemu človeku neznane Andričeve stvaritve. ■ Enajsta knjiga An-dričevega zbranega dela bo pod naslovom Ex Ponto. Nemiri. Lirika prinesla Andričevo liriko, izdano :v zbirkah Ex Ponto. Nemiri z dodatkom nezbranih pesmi in nekaterih sploh še neobjavljenih. Pesmi v slovenščino v- celoti še niso prevedene. Dvanajsta in trinajsta knjiga bo vsebovala Andričeve eseje, razprave in kritike, posvečene pisateljem, slikarjem in. raznim umetnikom, .večinama take, «ki niso bile objavljene ali ,pa vsaj'ne v knjižni obliki. Obe knjigi-sta Sl. Ru.
(Nadaljevanje na . zadnji strani)
REŠITEV' KRIŽANKE
VODORAVNO: L iskati, 7, vkopan. 13. kvader’ 14. Rodopi, 15. Sedan, 16. Male,' 17. E.G.,, 18. tam, 19. motor, 20. Re, ,21. sjr, 22. Tatar, 23. tir, 24. L.I., 25. meter, 26. pet, 27. A.V., 28, orel,’ 29. Jviril,	31.	Vardar, 33. Ženeva,
34. Antena, 35. Cronin.
NAVPIČNO: 1.	iks,	2. SVETI
IVAN,	3.	Kadar,	4.	Adam, 5.
ten, 6. Ir, 7. vratar, 8. Kótór, 9. oder, 10. Po, 11. aperitivi, 12. Niger, 16. motel, 19. Matera, 21. Slava,	22.	teran,	23.	teren, 25.
mode, 26. Pino. 29. ker, 30. lan, 32. R.T., 33. žc.
■IlliiuillllllliiiiuiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiifiMiiiifllllliiillliiiiiiiiiiiiiliilliHiliiMlilMliiiiiiiillinriflllldliitiiiiilill'xiiiiiliitnfiiiiiiiiiiMiiuniiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitilill
Z nedeljskega slavnostnega odprtja gledališča «F. Prešeren» v Bol juncu
SREDA, 22. DECEMBRA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Argumenti: Kinoteka (šport), zaključno nadaljevanje
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
14.10	Dopolnilni tečaj nemščine
17.20	V CIRKUSU
18.15	Argumenti: DOLARJI IN PEDAGOGIJA
18.45	DNEVNIK 1 — KRONIKE
19.20	Jaz in moji trije sinovi, TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	MLADINA V AMERIKI — prvo nadaljevanje
Prva oddaja, ki bo govorila o mitih nove generacije v ZDA. Vseh oddaj bo pet. Začela se bo danes s prikazom tako imenovane kontestacije ali tako imenovane protikulture, začenši z oeatniksi pa do hippijev.
21.45	AMMORE E GELUSIA
Kol nam sam naslov pove, gre za oddajo iz Neaplja. Pravzaprav ima tu glavno besedo Arnoldo Foà, s katerim sodelujejo še Aldo Bovio in Viviani, pa še Pino Mauro, Rosalia Maggio in Anna Walter.
Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu
Drugi kanal
12.30	G tem je sedaj govor:
Tedenska oddaja o znanstvenih in kulturnih aktualnostih
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Vzgoja in dežele: Poklicno usposabljanje. 2. nadaljevanje
17.00	Piujram za mladino. Zaklad gradu brez imena, TV film
17.25	tol ure za mladino: Aktualnosti
18.00	Tehnične znanosti: Informatika
18.25	Rubrike Dnevnika 2:
Parlament in Šport
18.45	Alfred Ihtchcoch predstavlja:
TIGER NA RINGU, TV film
19.10	PISMA PAOLI BORBONI
Danes bo na vrsti druga oddaja z naslovom Donna Paola fermoposta. Pravzaprav bo to šele prva oddaja, kajti pred tednom dni je bil šele uvod v oddajo, ki namerava v raznih nadaljevanjih obravnavati aktualne teme.
19.45	Dnevnik 2 — odprti studio
20.45	DNEVNIK 2 - ODEON Vse o prireditvah
21.35 DOLGI MOLK, TV film
22.25	PORTUGALSKA - ITALIJA, nogometna tekma Gb zaključku DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.10. 9.0u, 14.10 TV V ŠOLI:
Etnografski muzej, Literatura, Kocka, kocka, Izobraževalni film
17.15	Ela Peroci: Nina in Ivo
17.30	italijanski muzeji 17.55 Obzornik
18.10	PO SLEDEH NAPREDKA
Toivrat so rubriko «Naši strokovnjaki» sestavili nekoliko drugače. Predstavili bodo vlogo republiškega računskega centra v slovenskem gospodarstvu in raziskovalni dejavnosti.
Poleg kratkih novic, predvsem iz slovenskih tovarn, so uvrstili v oddajo še prikaz dveh dosežkov francoskih znanstvenikov: izdelavo deflektorjev, ki zagotavljajo varnost visečih mostov, ter,metodo za analizo žitnih mešanic.
18.45	35 let JLA
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK Film tedna: DEVETI KROG
Film je režiral France Štiglic, V glavnih vlogah igrajo Dušica Žegarac, Boris Dvornik, Beba Lončar, Dragan Milivoje vič itd.
Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov ■limature: Kvintet Sergio Fanny
20.00
21.25
21.30
•21.45 DNEVNIK
Koper — barvna
19.30	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35	PROSLAVA OB DNEVU JLA
21.35	Pustolovski Semplicissimus, 4. nadaljevanje
22.30	Koncerti pihalnih godb
Zagreb
17.40 DALJNOGLED
18.15	Tradicionalna in nova kultura 18.45 Pisma na dan JLA
19.30	DNEVNIK 20.00 Izuor v sredo
TRST A
rodila: 6.00. 7.30. 8.40 Jutranji spo
7.00. 10.00, 12.45. 15.30, 19.00 Po- red: 9.00, 10.35 Vi in jaz; 11.00 Poročila: 7.20 - 12.45 Prvi pas — Dom je Donatella Moretti: 13.30 Plošče; in izročilo: Dobro jutro; Glasba in 14.30 O prireditvah; 15.05 Skupni kramljanje; Dogodki iz naše zgo- radijski spored: 15.35. 17.30 NIP: dovine; Koncert; Jazz; čakole; 18.30 Folklora: 19.30 V spomin
Glasba po željah; Glasbena šahov- Benjamina Brittena; 20.30 Raz niča; 13.00 - 15.30 Drugi pas — Za pravljamo; 21.05 Koncert lahke mlade: Sestanek; Kulturna belež- glasbe: 22.25 Nogometna tekma: niča; Z glasbo po svetu: V zrcalu Portugalska - Italija, časa; Glasba na našem valu; 16.00 - 19.00 Tretji pas — Kultura in delo: Deželni solisti; Za najmlajše;
«Božič v Ohridu», radijska igra;
Lahka glasba.
KOPER
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 8.00. 9.00, 11.00, 12.00. 14.00, 18.00. 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, jo trocil: 7.20 Na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena 6.30, 7.30, 8.30. 12.30.	13.30. 14.30.	matineja;	9.05	Nenavadni	pogovo
: in ib-jo on ?n	. tir	•	„ R „	.	1
16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15, 7.00, 7.40 Glasba za dobro jutro;
ri; 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Sa moupravl jan je ; 10.45 Turistični na-
8.35	Glasbena galerija, 9.30 Pio- potki; n.03 Po svetu glasbe: 12.10
sce; 10.10 Otroški koLcek; 10.45 Lahka glasba; 12.30 Kmetijski na Glasba m nasveti; 12.0o Glasba po sveti: 12.40 Pihalne godbe- 13 20 željah; 14.10 Zbor Rosalpina iz Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo Bočna; 14.4a Folk glasba: 15.00 vam...; 14.05 Ljudska glasbena u-Svet znanosti; 16.45 Med rojaki v metnost; 14.30 Glasba po željah' zamejstvu; 17.00 Po samoupravni 15.00 Dogodki in odmevi:	15,30
poti; 17.10 Izložba hitov; 17.30 Pri- Glasbeni intermezzo; 15.45 Spomi-morski dnevnik ; 17.45 Zabavna ni in pisma; 18.05 Odskočna deska: glasba: 18.00 Progresivna glasba:	]8.3() Revolucija in glasba: 19.20
18.35	Iz piiljubljenih oper 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. Pop glasba: 20.00 Zbori; 21.00 či- otroci!; 19.45 Ansambel Jožeta tajmo skupaj, 21.3a Glasba za lab- Kampiča: 20.00 Glasbeni intermez
ko noč.
7.00.
RADIO 1
8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
zo: 20.15 Koncert simfoničnega orkestra RTV - Ljubljana: 22.20 S festivalov jazza: 23.05 Literarni nok-
14.00, 15.00, 17.00, 19.00. 21.00 Po- turno: 23.15 Pevci zabavne glasbe.

Horoskop
Na nedeljskem odprtju občinskega gledališča «F. Prešeren» v Buljuntu je nastopil (slika na vrhu) sulski zbor srednje šole «Simon Gregorčič» iz Doline. V popoldanskem sporedu je nastopil boljunsLi pevski zbor «F. Prešeren», ob njem sp še otroška folklorna skupina in tamburaši. Vojko Slavec pa ie imel slavnostni govor. Na popoldanskem programu šo nastopili (udi domače recitatori«: in tamburaši.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Danes ne bo primeren dan za dela. ki zahtevajo natančnost. Skušajte svoja družinska vprašanja rešiti trezno.
BIK (od 21. 4. do 20.5.) Izkoristite priložnost, ki se vam nudi sedaj. Skušajte bolje obvladati samega sebe.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Ne izgubljajte časa z brezpomembnimi podvigi. Ustvarili ste si pogoje za uresničenje nekega družinskega načrta.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Pravočasno boste zaslutili nevarnost, ki vam grozi s strani novih nasprotnikov. Vaši čustveni odnosi naj ne bodo površni.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Lahko se odpoveste svojim navadam, vendar ne skušajte biti ekstravagantni. Prijetno srečanje.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Doživeli boste presenečenje in nenavadne spremembe. Prijeten večer
v družbi prijateljev.
TEHTNICÀ (od 23. 9. do 22. 10.) Skušajte dosledno slediti svojemu programu. Nepredviden dogodek bo posegel v vaše življenje.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Skušajte se v svojem delu o-tresti tujih vplivov. Blagodejni vplivi glede srčnih zadev.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Zagotovljen uspeh v dejavnosti. Razumevanje z ljubljeno osebo bo boljše kot doslej.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ostanite zvesti svojim poslovnim zaveznikom. Ugodne okoliščine za odpravo manjših sporov v družini.
VODNAR (od 21. L do 19. 2 ! Storiti boste morali določene korake glede svojih sodelavcev, če ljubite presenečenja, boste zadovoljni.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Spodbudno poklicno vzdušje. Ne bojte se odgovornosti. Odveč bi bilo pripisovati prevelik pomen neki pripombi.
SMUČANJE
V OKVIRU SVETOVNEGA POKALA
SLAB SNEG NA TEKMOVALNI PROGI PREPREČIL START V KRANJSKI GORI
Z odločitvijo žirije se mnogi tekmovalci niso strinjali Morda bodo tekmovanje izpeljali v začetku januarja
KRANJSKA GORA, 21. — Mednarodni moški slalom v Kranjski gori za svetovni pokal so morali danes zaradi slabe kakovosti in premalo snega odpovedati. Tako je odločila mednarodna žirija po tričetrt-urnem sestanku in uro po napovedanem času se je pet tisoč razočaranih gledalcev začelo razhajati.
Nevarnost, da bodo to tekmovanje odpovedali, so pričakovali že včeraj. Čeprav je delegat FIS prvotno presodil, da proga povsem ustreza tekmovalnim pogojem, pa so štirje dnevi megle in občasnega dežja v Kranjski gori tako načeli progo, da je postala že sinoči izvedba slaloma dvomljiva. Danes so se organizatorji sicer zelo potrudili, da bi dobro pripravili progo, saj so nanesli na smučišče še kar zadovoljivo plast snega ter so ga utrdili s snežnim cementom, vendar pa je uradna žirija tik pred začetkom tekmovanja stanje proge še enkrat pregledala in nato sprejela odločitev o odložitvi.
Odpoved tega tekmovanja predstavlja, seveda, za organizatorje hud udarec, zlasti ker so letele nanje tudi kritične pripombe, češ da leži največ krivde za tako slabo pripravljeno progo prav na njih. Da pa stvari vendarle niso povsem take, najbolje kažejo izjave nekaterih tekmovalcev, ki so izrazili vse svoje ogorčenje nad žirijo in njenim sklepom. Stenmark, ki je progo preskusil, je dejal, da se je med spustom počutil odlično, kljub tenki snežni odeji. Podobnega mnenja je bil tudi Thòni, ki je izjavil, da je bila proga, katero je začrtal jugoslovanski trener Tone Vogrinec, sijajna, stanje snežne odeje pa sprejemljivo. Takega mnenja so bili tudi mnegi drugi znani smučarji. Povsem drugačno stališče je zastopal Gros. Dejal je, da je bila proga izredno slaba ter bi prav gotovo ne dala realnih rezultatov za tiste smučarje, ki bi imeli višjo startno številko od 15.
Kot je torej videti, snežne razmere na tej 480 m dolgi progi z višinsko razliko 200 m le niso bile take, da bi povsem upravičile odpoved in bo o posledicah tega sklepa prav gotovo še marsikaj izrečenega.
Vsekakor je žirija zvečer sporočila, da daje organizatorjem še eno priložnost za izpeljavo tega tekmovanja, vendar le pod pogojem, da bodo te'’"j vse službe delovale v redu. Tekmovanje na Vitrancu naj bi bilo po tem predlogu 3. ali 4. januarja, potem ko bo prvo naslednje tekmovanje za svetovni pokal
2.	januarja v švicarskem mestu Eb-nat Kappel in sicer v moškem veleslalomu.
V ZELL AM SEEJU ZA SP
Smuk domena avstrijske ekipe
ZELL AM SEE, 21. — Avstrijke še vedno zmagujejo v smuku za svetovni pokal. Danes so namreč s Habersatter - Totschnigovo ponovno osvojile prvo mesto v Zeli am Seeju, le da njihova premoč ni bila tako izrazita, kot v prejšnjih dveh smukih. Danes so tekmovalke dosegle tak vrstni red:
1.	B. Totschnig (Av.)	1'30”51
2.	M. T. Nadig (švi.) in
N.	Spiess	(Av.)	1’31”95
4.	C.	Nelson	(ZDA)	1’32”01
5.	B.	Schroll	(Av.)	1’32'T7
6.	B.	Zurbriggen (švi.)	1’32”26
Moser - Prollova je padla in odstopila. Med Italijankami je bila najboljša Plankova, ki je bila 23.
Lestvica za svetovni pokal:
1.	Habersatter - Totschnig (Av.) 93
2.	Moser - Proli (Av.)	89
3.	Morerod (Švi.)	70
4.	Wenzel (Liecht.)	55
5.	Spiess (Av.)	46
Elcpna lestvica:
Avstrija 309, 2. Švica 112, 3. ZDA 64, 4. Liechtenstein 55, 5. Italija 34,
6.	Iran 22, 7. Francija 27, 8. Švedska 26, 9. ZRN 21, 10. Kanada 16.
ODBOJKA
V MOŠKI B LIGI
KLJUB DOBRI IGRI BOROVCI IZGUBILI
V Benetkah je bil od plavih najboljši Zadnik
CUS Benetke — Bor 3:2
(15:6, 10:15, 15:13, 14:16 in
15:8)
CUS BENETKE: Gorghetto, Sa-rica, Rozzabella, Avon, Spadini. Strassera, Francesconi, Brusegan, Levorato, Santi, Carolo, Scaggiante.
BOR: Kodrič, Milič, Neubauer, Požar, Zadnik, živec, Špacapan.
SODNIKA: Salmaso (Padova) in Sabadini (Treviso).
V tekmi, ki je bila le prestižnega pomena, so Borovi odbojkarji doživeli svoj drugi zaporedni poraz. Tako «plavi» kot domačini so si že v prejšnjih kolih zagotovili nastopanje med najboljšimi ekipami v drugem delu prvenstva.
Kljub temu da je izid odločal le o simboličnem prvem mestu, je bila
imimiMiiiimimiiimiiHiimmiiiiimiiiiiiimmiiuuiiiimimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimmiiiiiitiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiimiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI V LIZBONI
«Azzurri» bodo proti Portugalski igrali s svojo najboljšo postavo
Zvezni trener Bearzot je zagotovil, da bodo njegovi varovanci igrali kot v srečanjih za SP - Več sprememb v drugem polčasu?
LIZBONA, 21. — Italijanska nogometna reprezentanca bo jutri (v sredo) igrala prijateljsko tekmo s Portugalsko. Srečanje bo v Lizboni, in se bo pričelo ob 22.30 (po italijanskem času).
Ta tekma sodi v vrsto prijateljskih srečanj, ki jih bo Italija opravila med kvalifikacijskim turnirjem za SP. «Azzurri» so doslej že premagali svojega najresnejšega tekmeca za nrvo mesto v skupini, An glijo. Kljub temu pa čaka Italijo, da si zagotovi mesto v Argentini, še ogorčen boj.
Srečanje s Portugalsko pa bo za trenerja Bearzota nova priložnost, da preveri formo svojih reprezentantov in da po možnosti tudi preizkusi nekatere sisteme igre. Pričakovati je tudi, da bo Bearzot v drugem polčasu zamenjal marsikaterega «standardnega» reprezentanta.
Italija bo proti Portugalski igra la z naslednjo postavo:
Zoff. Cuccureddu, Tardelli, Benet-ti, Gentile, Scirea, Causio, Capello, Graziani, Antognoni in Bettega. Rezerve: 12 Castellini, 13 Danova, 14 Facchetti, 15 Zuccarelli, 16 Sala, 17 Savoldi, 18 Pulici.
• ■ in n n mimmi n mimi limimi MiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiHiiiii ninnili inni il min n um n iiiiiiiii***iiiiiiiii
NOGOMET
DANES V TRSTU
V prijateljski tekmi Triestina-Catanzaro
Srečanje se bo pričelo ob 15. uri
Triestina, ki je v nedeljo v tretji italijanski ligi tesno, a zasluženo Premagala elodiasottomarino, bo danes, na stadionu «Pino Grezar», ob 15. uri, igrala prijateljsko tekmo s prvoligašem Catanzarom.
Ta tekma bo pravzaprav nagrada številnim tržaškim navijačem, ki šo doslej vedno srčno stali ob strani Triestini, ki pa je doslej povsem uspešno opravila svojo nalogo, pa čeprav bi lahko, z nekoliko več športne sreče, bila še više na lestvici.
Tržačani so v nedeljo proti ekipi elodiasottomarina igrali v začetnih minutah res dobro in upati je, da bodo tako igro ponovili tudi danes v tekmi s Catanzarom. ki je seveda v današnjem srečanju favorit.
Ne glede na izid pa bo današnja
tekma zelo koristila predvsem tržaškim nogometašem, saj bo lahko trener Tagliavini poizkusil tudi nekatere nogometaše, ki doslej še niso našli mesta v prvi enajsterici, ali pa tiste nogometaše, ki še niso v najboljši formi.
Catanzaro je trenutno na predzadnjem mestu lestvice. Moštvo se seveda bori za obstanek v ligi. Prvenstvo A lige je še izredno dolgo in predvsem na dnu lestvice se obeta ogorčen boj in ni izključeno, da se bodo nogometaši Catanzara tudi rešili pred izpadom.
Tržaški navijači bodo torej danes priča gotovo zanimivi tekmi, ki sicer ne bo odločala o nikakršni u-vrstitvi na lestvici, saj ekipi igrata v različnih prvenstvih, pokazala pa bo trenutno formo obeh ekip.
Portugalska pa bo igrala z naslednjo postavo: Bento, Pietra, La-ranjeira, Mendes, Inacio, Octavio, Humberto, Alves, Nene in Manuel Fernandes.
Jutri pa mlajši
FUNCHAL, 21. — V četrtek bo v tem kraju evropska pokalna tekma reprezentanc nod 21. letom med Portugalsko in Italijo.
Po katastrofalnem nastopu «az-zurrov» v Jugoslaviji, kjer so jih «plavi» visoko premagali, so se mladi italijanski nogometaši le o-pomogli in so nato zanesljivo premagali Francijo (4:0).
Tudi v četrtkovem srečanju £ Portugalsko so Italijani favoriti.
KADETI
Vesna — Rosandra 2:2 (0:1)
VESNA: Eva, Kovačič, Alessio, P. Košuta, D. Košuta, Švab, Tence, Pipan, Guš(in, Kocjančič.
ROSANDRA: ' Marisani, Zeriali, Armilli, Boialzia, Brezzach, Schettini, Mavri,, Piccinino, Cattanizza, Michelčič, Rederič, 13 Kuzma.
STRELCI: Švab in Guštin za Vesno ter Cattanizza in Kuzma za Ro-s andrò.
KOTI: 10:4. GLEDALCEV: 70.
Kadetom Vesne je v 12. kolu prvenstva (kljub megli in le desetim igralcem na igrišču) uspelo izenačiti s tokrat neorganizirano ekipo Rosandre.
Križani so takoj potrpežljivo pritisnili in prikazali hitro ter dinamično igro, z lepimi podajami.
Rosandra se je omejevala le na redke protinapade, ki pa so v 28. min. presenetili kriško obrambo, ki je dopustila napadalcu Rosandre prosto pot do zadetka.
V drugem polčasu je ritem igre ostal nespremenjen in je bila zato tekma zanimiva. Vesna je dalje napadala in prišla do izenačenja z odličnim Švabom, ki se je v zadnjih tekmah posebno izkazal. Neodločen izid je prebudil «bele», ki so se nekoliko organizirali na sredini igrišča in so skušali ukaniti kriško obrambo s hitrimi protinapadi. To jim je ponovno uspelo v 75. min. z rezervnim igralcem Kuzmo, ki je izkoristil trenutek negotovosti celotne obrambe, misleč, da se je nahajal v nedovoljenem položaju (off-side). Zaman so bili vsi protesti «rdečih» pri negotovem sodniku, ki je zgrešeno popravil z zgrešenim, ko je v zadnji minuti dosodil Vesni dvomljivo enajstmetrovko, ki jo je tokrat prisebni Guštin realiziral in s tem izenačil na 2:2.
Kljub slabemu sodstvu pa je bila tekma na dobri tehnični ravni; Vesna je' z možem manj na igrišču v
celoti zadovoljila in s tako igro res zasluži zlato sredino (5. mesto) na lestvici.
P. K.
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
V	okli prvih ligah danes 1. povratno kolo
Po vojaškem turnirju SHAPE, kjer je italijanska reprezentanca osvojila drugo mesto za ZDA, bo drevi na sporedu prvo povratno kolo obeh prvih italijanskih lig.
Pagnossin v gosteh
Goriški Pagnossin, ki je po prvem delu prvenstva A -1 lige ostal na dnu lestvice, bo igral danes v Sieni na vse ali nič proti močni e-kipi Sapori, ki pa še ni izločena iz borbe za vstop v finalni del. Goričani doživljajo hujšo krizo in že več kol niso zmagali, tako da je težko verjeti, da bi jim danes v Sieni uspel podvig. Videmski Snai-dero, ki je prav tako kot Goričani na zadnjem mestu lestvice, pa bo sprejel v goste Mobilgirgi, ki je trenutno v sijajni formi.
PARI DANAŠNJEGA KOLA
V	BENETKAH: Canon - Alco
V	BOLOGNI: Sinudyne - Brili
V	FORLIJU: Jolly - Forst
V	VIDMU: Snaidero - Mobilgirgi
V	SIENI: Sapori - Pagnossin
V	RIMU: IBP - Xerox
Pallacanestro v Milanu
Tržaški Pallacanestro bo odigral prvo povratno kolo A - 2 lige v Milanu s Cinzanom, ki je na drugem mestu lestvice. Milančani so že v Trstu premagali Pallacanestro in so seveda tudi danes favoriti za zmago.
PARI DANAŠNJEGA KOLA
V	MILANU: Cinzano - Pali. TS
V	RIETIJU : -Brina - Brindisi
V	GENOVI: Emerson - Vidal
V	TURINU: Chinamartini - GBC
V	NEAPLJU: Cosatto - Scavolini
OLIMPIJSKE IGRE
MOSKVA, 21. — Stroški gradnje cest, ki. bodo povezovale Moskvo z raznimi športnimi objekti, kjer bodo leta 1980 olimpijske igre, bo do znašali približno 300 milijard lir.
HOKEJ NA LEDU
MOSKVA, 21. — V okviru mednarodnega hokejskega turnirja sovjetskega časopisa Izvestja je švedska premagala Finsko z 9:0.
tekma napeta in razburljiva. CUS se je hotel za vsako ceno oddolžiti borovcem za poraz v Nabrežini, naši fantje pa so skušali dokazati, da je bil spodrsljaj v pretekli domači tekmi z ekipo Monselice zgolj slučajen.
Benečani so potrdili, da sodijo med boljše ekipe te lige, in so poj pravi maratonski bitki, ki je trajala preko dve uri, premagali Bor. Po drugi strani so slovenski odbojkarji odigrali svojo letošnjo najboljšo tekmo in bi si zaslužili celo zmago.
Pri Boru je tokrat deloval zelo dobro predvsem sprejem prvih žog. Žal, pa so v zadnjem setu naši fantje, verjetno zaradi utrujenosti, nekoliko popustili. Kljub temu lahko naše odbojkarje zaradi prikazane igre samo pohvalimo. Še posebno dobro je zaigral Zadnik, ki očitno šele sedaj prihaja v formo. Tako od njega, kot tudi od ostalih pričakujemo v drugem delu prvenstva še veliko dobre odbojke.
MIG
NOGOMET
MLADINCI
Juventina — Lucinlco
JUVENTINA:. Russian, Petarin, Makuc, Marcolina, Mervič, Devetak, Mermolja, Lepore, Leban, Marvin, Stellato.
STRELEC: v 25. in 45. min. Leban.
O tekmi se ne more reči nič dobrega. Čeprav je Juventina premagala nasprotnika z 2:0, ni pokazala lepe igre. Juventina je v obeh polčasih neprekinjeno napadala, vendar je zgradila le malo nevarnih akcij. Tekma je postajala dolgočasna in enosmerna. Edina nevarna akcija prvega polčasa je bila, ko so «ju-ventinci» povedli. Marvin je izvedel kot, žoga je prišla do Devetaka, njegov strel pa je vratar ubranil, odbita žoga je prišla do Lebana, ki je brez težav potisnil žogo v nasprotnikova vrata.
V drugem polčasu se igra ni spremenila, vendar je imela Juventina več priložnosti. Drugi zadetek je prišel na prostem strelu. Izvedel ga je Leban, ki je presenetil vratarja.
Krivdo za slabo igro pa ne gre iskati zaradi blatnega igrišča, ampak krivi so igralci, ki ne prihajajo redno na treninge in še takrat, ko pridejo, se o.e potrudijo.
D. V.
Brežanke so v zadnjem kolu druge ženske odbojkarske lige nudile ekipi Mogliano Veneto močan odpor
iiiiiiiiiiirHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
KOŠARKA
V PRVENSTVU KADETOV
Dom osvojil drugi par točk
Semolič je dosegel kar 27 točk - Domovei se trenutno na sredini lestvice V prvenstvu dečkov je Chiodino visoko odpravil mlade zastopnike Brega
Dom — Arte B 77:63 (28:30)
DOM: Košuta, Sošol, Brešan 18, Dornik 12, Semolič 27, Prinčič 20, Fajt, Grilj, Tomažič.
Goriški Dom je prišel do drugega para točk. čeprav je slovenski ekipi stala nasproti druga postava Arteja, so se morali Domovci pošteno potruditi, da so lahko strli odpor nasprotnikov. Tekma je bila namreč vseskozi zelo izenačena' z nekaj točkami prednosti za eno ali drugo moštvo. Domovci so si zmago zagotovili le v zadnjih petih minutah srečanja, ko so z odlično obrambo mož-moža popolnoma zmedli in nadigrali nasprotnika. Le-ta je v zadnjih petih minutah dosegel vsega šest košev, medtem ko so jih domovci dali kar 20!
Z veseljem smo. opazili, da požrtvovalno delo trenerja Devetaka pričenja roditi zaželene sadove. Moštvo prihaja v formo in iz igre v igro je uigranost ekipe boljša.
Ta zmaga je nedvomno za Domo-vo peterko velikega pomena, saj ji tako daje možnost trdnega usi-dranja v sredini lestvice.
Zaradi božičnih in novoletnih po-
Jadrau je v sobotni tekmi promocijskega prvenstva v Dolini z odlično obrambo premagal Scoglietto kar s 23 točkami prednosti
čitnic bo sedaj prvenstvo ustavljeno za dva tedna. Prihodnjo tekmo bodo domovci igrali na domačem igrišču v soboto, 8.1.1977, ob 16. uri, in sicer " proti ekipi Sidertecnica B iz Tržiča.
VILI PRINČIČ
Inter 1904 — Bor	89:59
(50:25)
INTER 1904: Mohorcich 4, Bonic-ciolli 6, Furlani 16, De Vito 9, Di Stefano 25, Peghini 7, Carore 6, Ca-forio 4, Moschioni (k) 12.
BOR: Koren 4, Mazzucca (k) 2, Mesesnel 20, Slobec 8, Dovgan 15, B-ana 3, Gombač 5, Jančar 2.
SODNIKA: Cozzolino in Gorian.
PROSTI METI: Inter 1904 : 5:15; Bor 11:27.
PON: Furlani (Inter 1904).
V svoji peti tekmi šo se Borovi kadeti srečali v telovadnici v Ul. della Valle z igralci Interja 1904. Naši fantje so bili poraženi, s prikazano igro pa so skoraj v celot, zadovoljili.
Začetek je bil zelo uspešen za «plave», ki so s pogumno ter hitro igro najprej celo povedli, nato pa nekaj časa držali korak z višjimi nasprotniki. V sedmi minuti, to je bilo pri rezultatu 13:13, pa se je Dovgan poškodoval in moral je z igrišča, z njim pa so borovci izgubili gonilno silo. Takrat so začeli grešiti podaje, popustili pa so tudi v borbi pod košema in igralci Interja so visoko povedli.
Borovci so v tej tekmi torej skoraj popolnoma zadovoljili. Igrali so namreč dobro v obrambi, uspešni pa so bili tudi v napadu, predvsem v metih od daleč. Edino, kar jim ni šlo preveč dobro od rok, je bila borba pod košema, priznati pa je treba tudi, da so bili nasprotniki zelo visoki. Med «plavimi» je treba pohvaliti prav vse igralce. . .
MEKO
DEČKI
Breg — Chiadino 29:103 (8:56)
BREG: Korošec 8, Corbatti 9, Starec 2, Pečar, Pertot, Čok 6, Štrajn, Kozina, Maver, Martinelli.
SODNIK: Zucchi (Trst).
PROSTI METI: Breg 4:11.
Bregovi dečki se niso mogli upirati višjim in tehnično boljšim košarkarjem Chiadina, ki sodijo med boljše igralce te lige. Brežani so tokrat zadovoljili le v drugem polčasu, ko so tudi dosegli 21 točk.
Med domačini je dobro zaigral Franco Korošec, prijetno pa je presenetil najmlajši zastopnik Brega Henrik Maver.
Prijateljska te , .3 Bor — Servolana 62:72 (18:28)
Naraščajniški ekipi Bora in Ser-volane sta le odigrali prvo sezon-
sko tekmo, čeprav le prijateljsko. Po dveh prenešenih srečanjih, so v ponedeljek zvečer igralci slovenskega moštva in tisti škedenjske e-kipe zaigrali zelo koristno trening; tekmo. Rezultat je nedvomno zelo nizek, če upoštevamo, da je bilo srečanje prijateljsko in da so fantje igrali uro pa pol skoraj brez počitka. Vsekakor sta bili obrambi ene in druge ekipe zelo učinkoviti. «Plavi» so dali vse od sebe pri izvajanju presinga, ki je v glavnem njihova hiba. V presingu so branili vso tekmo: njihov obrambni nastop lahko ocenjujemo več kot pozitivno. Treba je omeniti, da je Bor igral v okrnjeni postavi.
BOROVA POSTAVA: Pegan A., Bajc, Štavar, Ražem M., Kerpan, Slepčevič, Kalc, Pečar, Abhemo.
fP
1. SLOVENSKA LIGA
Sežanski Kras poražen
Pomurje — Kras 83:73 (51:33)
POMURJE:. Mauko 15 (5:7L Ro-gan 8, Marinič 6 (2:3), Regvart 12 (2:5),'uSčmenič 16 (4:14), Merklin 13 (1:6), Madon 13 (5:6),
KRAS: S. Brezec 5 (3:8), H. Bre-zec 8, Mahnič 4, Korljan 13 (9:12), Kobe 20 (4:7), Žiberna 8 (4:5), Trobec 5 (3:6), Tavčar 10.
PROSTI METI: Pomurje 41:19, Kras 38:23. PON: Kras: Brezec H, (8), Tavčar (38), Brezec S. (40); Pomurje: Marinič (35).
Igralci Krasa so ponovno na gostovanju razočarali. Izgubili so v Murski Soboti preti tamkajšnji selekciji Pomurja, ki do tega srečanja ni še okusila zmage.
Sežanci so srečanje začeli z veliko* mero odgovornosti, saj bi jim zmaga pomenila četrto mesto na lestvici in dodatno voljo do dela* kajti neodgovorno so ekipo zapustili igralci iz Kopra (Katonar, Žaro in Mask). Ti igralci so prišli v nesoglasje z upravo kluba, vendar vse do odhoda niso odpovedali sodelovanja, zato je primer še toliko hujši in disciplinska komisija je vse tri igralce do izreka kazni suspendirala
Srečanje je bilo odločeno že v 8 minuti, ko sta pristranska sodnika dosodila peto osebno napako H. Brezcu, ki je takoj moral'zapustiti igrišče. Sežanci so nadaljevali brez pravega centra, pa tudi v metih na koš niso bili posebno uspešni, domačinom pa je šlo vse na roko.
Po tej tekmi so Sežanci na repu lestvice in zelo težko bodo napredovali, kajti pred njimi so težka srečanja. V soboto bodo igrali z Vrhniko, ki je v zadnjih srečanjih zabeležila lepe zmage.
Daš
PRUSNIK ■ GAŠPER fiSlIllSI
na plazu 9»
v Tovariši, naša skupna borba je borba za osvoboditev naše domovine, za uničenje vseh avstrijskih izdajalcev domovine in vojnih zločincev, kakor tudi za iztrebljenje nacizma. Naš skupni cilj ie svoboda, neodvisnost in demokratična Avstrija.»
Eden izmed pripadnikov drugega bataljona pa je naslovil svojim sorojakom v Avstriji naslednji poziv, ki ga je tru3 ob j avil tudi coklostilirani list «Informationsblatt der Einheit», ki smo ga izdajali na Koroškem :
«Avstrijci! Precej krivde nosite v tem boju vseh svobodoljubnih ljudi proti nacifašizmu. Zaradi svojega oklevanja ste sokrivi trpljenja, ki so ga povzročili nacisti. Okre-Plte, torej osvobodilno gibanje in se ga udeležite kot en mož. Vsak izmed vas mora po svojih močeh storiti vse za ta boj. . e sme biti več avstrijskega vojaka, ki bi se boril za Hitler-tiranijo. Onemogočite delovanje vsakemu, ki bi vas še partizalat* Za ^tler-ia- Poset>no pa je važno, da pomagate
do .^oma8ajte jim z vsemi silami. Tedaj boste ublažili kriv-b fj*1] • Priz^naE vas bodo za enakopravne člane družine svo-0 oljubnii] narodov, Avstrija pa bo zopet samostojna in
Komandant Stanzel in komisar Maurer pa sta ob osvoboditvi Dunaja poslala dunajskemu prebivalstvu razglas, v katerem pravita med drugim :
«Borci, podoficirji in oficirji ter politični funkcionarji I. avstrijskega bataljona, ki smo se ob širokogrudni pomoči naših slovenskih soborcev z ramo ob rami z njimi borili z orožjem v roki proti nacibanditom v Sloveniji, vam čestitamo k vaši osvoboditvi izpod jarma sedemletne nacistične tiranije...
V	teh težkih dneh ste vsemu svobodoljubnemu svetu dokazali, da se na Dunaju nikoli ni zakoreninil nacionalsocializem in da je bil Dunaj samo žrtev teroristične nacistične okupacije...»
V	skupni borbi pa se je kovalo tudi bratstvo med obema sosednima narodoma.
Avstrijski tovariši so bili hvaležni, da so našli vso pomoč pri slovenskih partizanih. Slovenski partizani pa so skušali storiti vse, da bi čim več Avstrijcev prijelo za orožje in bili so srečni, če so videli, da uspeva protifašistična borba tudi med avstrijskim prebivalstvom.
KDAJ RES TA DOLGA BORBA BO KONČANA
Konec marca se je ves POOF za nekaj časa preselil na Zavrh. Tam so se zbirali aktivisti z vseh vetrov Koroške. Vas je bila podoba vojnega taborišča. Prihajali so v uniformah; bilo pa je tudi precej kmetov v koroških jopičih in zelenih klobukih.
Pokrajinski odbor je namreč sklical širšo konferenco, kjer naj bi pregledali naše delo, hkrati pa se pripravili na zadnji naskok, na pohod v doline, v osvobojena mesta, šlo je za dokončno formiranje odborov Osvobodilne fronte, ki bi morali vedno bolj čvrsto obvladovati politično stanje v vasi in v mestu in se pripraviti na svojo vlogo po osvoboditvi.
Na konferenci, ki je bila 10. in 12. aprila na tako imenovanem polosvobojenem ozemlju na Zavrhu nad šmarjeto, je bilo 40 delegatov. Prišli so tudi delegati iz Podkloštra in z ozemlja severno od Drave.
Pregled političnega stanja je podal Matjaž in v njem predvsem naglasil, da je treba preiti iz zimske defenzive v spomladansko ofenzivo. Zatem je govoril o širokih perspektivah dela v tej zadnji fazi borbe. Za njim so govorili še drugi člani POÒF in delegati.
Na konferenci je govoril tudi avstrijski tovariš Moser eden izmed voditeljev avstrijskega protifašističnega gibanja. Delegate je pozdravil s prisrčnimi besedami in se v svojem ter v imenu avstrijskih bojnih tovarišev zahvalil za vso pomoč, ki so jim jo nudili slovenski protifašisti. Izrazil je upanje, da bomo v tej zadnji fazi borbe pomoč še povečali. Nato je med drugim dejal :
«Globoko me preseneča duh vašega osvobodilnega gibanja. Presenečajo me resnoba, vnema in idealizem vaših aktivistov, ki jih kažejo v skupni borbi z zmagovitimi zavezniki, v borbi za popolno uničenje fašizma in za ustvaritev demokratične države.
Kot Avstrijec občudujem vztrajnost in odločnost jugoslovanskih narodov v borbi proti fašizmu. Naglašam, da sem vesel in ponosen, ker se lahko učim pri vas in ker lahko izkoriščam vaša izkustva. Samo oborožen boj avstrijskih protifašistov lahko ustvari novo demokratično Avstrijo. Samo z oboroženo borbo proti nemškemu okupatorju bomo izbojevali pravice, ki nam jih dajejo sklepi moskovske konference.
Jugoslovanski narodi z maršalom Titom na čelu so s svojo Osvobodilno fronto že zdavnaj ustvarili gibanje, ki nudi veliko jamstvo, da bo v Jugoslaviji delovni človek lahko uresničil svoje ideale.»
Na konferenci smo pregledali tudi svoje sile. Ugotovili smo, da je predvsem treba vzpostaviti vodstvo OF v Ziljski
dolini, kajti tam je fašistom uspelo pobiti ves okrajni odbor. Padli sta politični delavki Mila Kmet - Andreja in Francka Markelj - Breda s štirimi drugimi tovariši. Dogovorili smo se, da odide v Ziljo inž. Milan Primožič, brat načelnika štaba Grupe koroških odredov Franca Primožiča - Marka, doma iz št. Jakoba v Rožu.
Na konferenci sem se po dolgem času rokoval s starimi znanci; srečal pa sem tudi mnoge nove ljudi. Zvedel sem podrobnosti o tragediji pod Arihovo pečjo, kjer sta imeli svojo zemljanko Breda in Andreja. Vsi so ju poznali, kajti ponoč ista prihajali v vasi, se tam preoblekli in podnevi hodili od hiše do hiše v Ločah, v Bačah in drugje. Dne 6. februarja pa je izdajalec pripeljal policiste k bunkerju. Bil je globok sneg. Obkolili so jih in pozvali na predajo, kajti v bunkerju so bili Breda in Andreja, Mira, Tončka, kurirček Rudi in še nekaj partizanov. Policisti so hoteli dekleta dobiti žive, da bi se lahko naslajali- nad njimi. Toda niso se vdale. Streljale so, dokler so imele strelivo, potem pa so odvile zadnje bombe... in popadale so hudo ranjene v sneg.
Policisti so se hvalili:
«Pred našimi očmi so odvijale bombe, da nam ne bi prišle žive v roke. Mrtve pa smo le dobili.»
Res, poživinjeni esesovski policisti so jih oskrunili še mrtve. Kurirčka Rudija pa so hudo ranjenega ujeli in ga odvlekli v dolino. Tam so mu nastavili pištolo na tilnik in zahtevali naj našteje imena ljudi, ki so sodelovali s partizani. Otrok je odvrnil, da nič ne ve. Mučili so ga, fant pa je bil trden. Ubili so ga.
Trupla vseh, ki so jih pobili pod Arihovo pečjo, so odvlekli k cesti, ki vodi iz Št. Jakoba v št. Peter in jih razstavili v strah prebivalstvu. Razmrcvarjena in oskrunjena trupla so osem dni puščali podnevi v snegu ob cesti, ponoči pa zaklepali v bližnjo uto za orodje. Bali so se, da jih ne bi partizani ukradli in pokopali.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
MORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
. DZS - 61000 Ljubljana,
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
22. decembra 1976
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/il nad. telefon 22207
Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca, Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
»^aiaLJztr zveza časopisnih [plTj 4n iisks j ^Trst	založnikov flEG 'JL
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
OBTOŽBE NA RAČUN DRUGEGA ODDELKA «CELERI» IZ PADOVE
VRSTA PREISKAV 0 DOMNEVNIH
ODKLONIH V DELOVANJU POLICIJE
Gre za prve sadove obtožb, ki jih je izrekel kap. Margherito V Bologni v teku razprava o demokratični reformi policije
RIM, 21. — Vojaška sodišča v nekaterih mestih so odprla vrsto preiskav o ugotovitvah, ki so prišla na dan med procesom proti kapetanu javne varnosti Salvatoreju Mar-gheritu, ki je pripadal znanemu drugemu oddelku «celere» iz Padove in k: ga je tamkajšnje vojaško sodišče obsodilo zaradi nepokorščine, potem ko je prijavil celo vrsta nepravilnosti, do katerih je prišlo v omenjenem policijskem oddelku. Preiskave so se začele še preden se je zaključil postopek, ki ga je uvedel minister za notranje zadeve Cossi-ga, da bi ugotovili domnevne odklone od uradne dolžnosti policije.
Doslej se s temi preiskavami ukvarjajo vojaška sodišča v Padovi, Milanu in Rimu, zelo verjetno pa tudi v nekaterih drugih mestih. Govorijo tudi o možnosti, da bi vse preiskave združili v en sam postopek. Preden pride do tega pa bo vrhovno vojaško sodišče moralo proučiti poročilo, ki ga je izdelala posebna komisija, ki ji je notranji minister poveril nalogo, naj prouči obtožbe, ki jih je izrekel kapetan Margherito. V poročilu podčrtujejo potrebo, da se čim prej odpravijo pomanjkljivosti ter sprejmejo ukrepi proti tistim, ki so zanje odgovorni. Poleg tega priporočajo tudi restruk-turacijo oddelka.
Pred koncem februarja bo na vrhovnem vojaškem sodišču razprava O prizivu kapetana Margherita proti obsodbi, ki je še niso deponirali. V teku tega tedna bi vojaško sodišče v Padovi moralo izročiti njegovim zagovornikom obrazložitev obsodbe.
Kapetan Margherito se je danes udeležil v Bologni razprave na temo «demokratična reforma policije», ki jo je organiziral socialistični krožek «Turati». V svojem posegu je podčrtal, da je zaman sprejemati nove represivne norme ali pa zaostriti že obstoječe. Ne bi bilo koristno niti zvišati kazni, niti zdalj-šati cevi policijskih samokresov. Za uspešno borbo proti kriminalu je treba najprej odpraviti osamelost policije, ustvariti nove odnose med državljani in policijo, skratka spremeniti sedanji koncept policije. Na govorniškem odru je bilo prisotnih več predstavnikov PSI, občinstvo pa so predstavljali v glavnem policaji, ki so se udeležili živahne razprave, ki je sledila uvodnim posegom.
(Telefoto ANSA: Kapetan Margherito med svojim posegom v Bologni.)
PASADENA, 21. — Vesoljsko središče NASA v Pasadeni je sporočilo, da je sonda viking 2, kri kroži okoli Marsa od 7. avgusta letošnjega leta, spremenila svojo tirnico, da bi lahko pletela oba tečaja rdečega planeta
MAPUTO, 21. — Napetost na afriškem jugu se čedalje bolj zaostruje zaradi sistematičnega stopnjevanja neokolonialistične in rasistične politike, ki jo vodita Voerster in Smith. Bela manjšinska režima v Rodeziji in Južnoafriški uniji hočeta — tako zatrjujejo nekateri zahodni opazovalci — izkoristiti sebi v prid neuspeh dosedanjih pogajanj v okviru ženevske konference o ustavni ureditvi Rodezije; pogovori so bili, kot znano, prekinjeni, ter se bodo nadaljevali predvidoma 17. januarja prihodnje leto.
Glavna skupščina Organizacije združenih narodov je v posebni resoluciji izrazila željo, da bi bili na obnovljenih pogajanjih ustvarjeni pogoji za čimprejšnjo podelitev neodvisnosti Zimbabveju (Rodeziji) na osnovi temnopolte večinske državne uprave. Resolucija OZN hkrati o-stro obsoja Smithov režim, ki ga označuje kot nezakonitega in rasističnega: obtožuje ga tudi nenehne uporabe surovih zatiralnih metod v odnosu do Afričanov. Slednjim priznavajo združenj narodi pravico do samoodločanja in, kar je značilno,
NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuilliiliiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiillI
POTRJENA NEUTEMELJENOST TEORIJE 0 NASPROTUJOČIH SI SKRAJNOSTIH
Med preiskavo o atentatu v Brescii odkrite vezi med BB in antifašisti
«Nuova Fenice» prevzela odgovornost za atentate «brigadistov»
ZARADI KRUTEGA ZATIRANJA PRIPADNIKOV TEMNOPOLTE VEČINE
Glavna skupščina OZN obsodila politiko rodezijskega režima
Afričani se lahko postavijo po robu rasistom tudi z orožjem Rodezija naj bi se pripravljala na vojaško operacijo proti Mozambiku - Pokol 27 črncev - Richard pojde na «črno celino»
pravico, da v boju za svobodo uporabijo vsa sredstva, ki so jim na razpolago, dejansko torej tudi orožje. V drugi resoluciji pa se OZN zavzema za poostritev in nadaljnjo razširitev sankcij proti rodezijskemu režimu.
Smithu za vse to ni mar, očitno zato ne, ker računa na zaslombo
BRESCIA, 21. — Preiskava o bombnem atentatu na Trgu Arnaldo, ki je zahteval smrt priletne ženske in enajst ranjenih, je nakazala zanimiv razplet. Preiskovalci so zajeli tri osebe, ki naj bi pripadale samozvanim «rdečim brigadam», a četrtega človeka, ki naj bi ustrezal znanemu fotokitu, iščejo v raznih predelih države, zlasti v Toskani.
Značilno pa je, da so priprti — kot se je zvedelo v. krogih preiskovalcev — izvršili v preteklosti več atentatov na sedeže KPI in ANPI, za katere pa je prevzela odgovornost nacifašistična organizacija «Nuova Fenice». Zadeva postaja torej čedalje bolj jasna: navidezno potrjuje teorijo tako imenovanih nasprotujočih si skrajnosti (levega in desnega ekstremizma), v resnici pa vodi naravnost v zloglasno «črno mrežo», na robu katere po vsej verjetnosti
•millllllllllfllllllltllllltllllllllllllUllIKimiHIIIIUIIHIIIIIHVIlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIII
Zbrana dela Iva Andrica
(Nadaljevanje s 4. strani)
že prevedeni in ju je pripravil Janko Moder.
Znamenja ob poti nosi naslov XIV. knjiga. To je obsežnejše delo in ena najtehtnejših Andričevih knjig. Gre za meditativno kratko prozo, za dela, ki so napisana na temo življenja, ljubezni, umetnosti in ki so po svoji naravi in načinu pisanja izjemno impresivna Zato zahteva delo tolikanj večji trud ludi pri prevajanju. Knjigo pripravlja Janko Moder.
Tudi naslednja, XV. knjiga, pod naslovom Hiša na samem, je :ah tevnejše delo. Gre za delo, ki je bilo najdeno v pisateljevi zapuščini. To je sicer novelistična zbirka. za katero je značilno, da v vseh novelah govori o človeku na samem. Ta osamljeni človek sprejema svoje ljudi, seveda le v mislih, in se pogovarja z njimi. Gre torej za nerealna srečanja, ob katerih pa pisatelj razvija svoje misli in razpreda svoje ideje. Knjiga je že natisnjena in je v teh dneh prišla na slovenski knjižni trg.
Tudi zadnja knjiga zbranega dela. XVI., je že na trgu. Prinaša, kot omenjeno, Sarajevsko kroniko, vendar v romanu, ki nosi naslov po glavnem junaku Omerpaši Latasu. Delo je sicer nedokončano, vendar ima zaokroženo vsebino. Roman je prevedel Janko Moder. Tako so torej od novih šestih knjig zbranega dela dve že izšli, dve sta glede prevoda dokončani, dve pa sta še v pripravi, vendar založba utemeljeno pričakuje in tudi obljublja, da bo do spomladi vseh šest knjig na slovenskem knjižnem trgu. Uredniki celotne izdaje pa nameravajo pripraviti še XVII. knjigo zbranega dela, s knjigami besedil o Andricu» in njegovem delu.
Ivo Andric je gotovo eden največjih jugoslovanskih književnikov in gotovo najbolj v tujini poznani jugoslovanski pisatelj. Z izdajo njegovih del, ki predstavljajo največji skupni jugoslovanski založniški dosežek, bo Andričeva beseda dostopna širokemu krogu bralcev Zato je založba poskrbela tudi za subskripcijo, ki ovoogoča vse. da si nabavijo celotna delo. Skupna
naklada Andričevih naslovov bo obsegala 48.000 izvodov. To pa je že impozantna številka.
V Moskvi se nikakor
(Nadaljevanje s 4. strani)
vega, oziroma prav nič drugega kot to, kar je bilo rečeno pred desetimi leti, pa čeprav je bila vmes in sicer letos spomladi konferenca komunističnih partij. in delavskih strank v Berlinu. Glede 1948, torej nič drugega, kot to, da je v procesu nastajanja in razvijanja skupnosti Socialističnih strank prihajalo tudi do «določenih težav» in da so odnosi z Jugoslavijo vzbudili v CK KP SZ «veliko zaskrbljenost».
«V času ko so KP SZ ter komunistične partije držav z ljudsko demokracijo . urejale medsebojne odnose v duhu marksizma - leninizma ter proletarskega internacionalizma, je vodstvo KP Jugoslavije zavzelo v nizu načelnih vprašanj drugačna stališča, ki so se razhajala s stališči socialističnih dežel», kot piše dobesedno na strani 542.
Morda bi vsemu temu ne bilo potrebno dajati . kdove kolikšnega pomena, vendar je znano, da so moskovski zgodovinarji skušali bolj objektivno oceniti predvsem vzroke, nato pa tudi posledice tega, kar se je zgodilo v juniju 1948. Govorilo se je, pa tudi pisalo, da je bila nasproti Jugoslaviji storjena napaka, ki se je negativno odražala v razvoju komunističnega gibanja v svetu. Toda tudi v najnovejši zgodovini se stališče do ocene izpred desetih let ni spremenilo.
Nekoliko bolj «elastično» pa je morda stališče do Jugoslavije, ko je govor o prvem mednarodnem posvetovanju komunističnih partij iz leta 1957. V četrti izdaji zgodovine izpred petih let je bilo rečeno, da jugoslovanska delegacija na tem posvetovanju ni sodelovala in da ni podpisala njene deklaracije, zaradi česar «to je govorilo o tem, da se je vodstvo ZKJ razhajalo s splošno linijo mednarodnega komunističnega gibanja, kar je potrdil tudi program, ki je bil sprejet na sedmem kongresu ZKJ». V sedanji izdaji pa te ocene sploh ni.
delujejo lažnolevičarske skupine morilcev.
Imena samozvanih rdečebrigadi-stov, ki so jih zajeli preiskovalci: Enrico Petrotti, 22 let, študent; Giuseppe Damiani, 25 let, fotograf; Daniele Cornacchia, 24 let, zobozdravniki tehnik. Preiskovalci vedo tudi za istovetnost četrtega, tistega, ki ustreza fotokitu. Med hišno preiskavo pri Cornacchii so preiskovalci našli sveženj dokumentov, ki naj bi dokazovali njegovo pripadnost «rdečim brigadam».
Kot rečeno, so preiskovalci dognali, da je četverica z drugimi pajdaši odgovorna za atentate na sedeže komunistične partije in vsedržavnega združenja partizanov med drugim v Milanu in Vareseju ter Brescii. Odgovornost zanje je 15. novembra t.l. prevzela organizacija «Nuova Fenice», ki je poslala milanskemu uredništvu agencije Ansa ustrezni letak. V njem je bilo zapisano, da si organizacija prizadeva ustvariti v Italiji državni aparat o-ziroma družbo, ki naj bi slonela na načelih in strukturah nacionalistične- ideologije. Pod besedilom je bilo zarisano zloglasno runo.
«Nuova Fenice» je zrasla iz ruševin gibanja «Fenice», ki ga je ustanovil ob koncu minulega desetletja nacist Giancarlo Rognoni, prijatelj Franca Frede, ki se nahaja skupno z Giovannijem Venturo na otoku Giglio in čaka na januarski proces v Catanzaru zaradi pokola v Kmečki banki na milanskem Trgu Fontana.
V preiskavi o atentatu na rimskega podkvestorja Noceja ni novosti, ako izvzamemo potrditev domneve, da niso «napista» Zicchitelle ubili policisti, temveč njegov pajdaš z rafalom iz brzostrelke, (dg)
Zamenjan šef policije v Oporiu
LIZBONA, '21. — Portugalsko notranje ministrstvo je sporočilo, da so šefa policije v Oportu. majorja Artufa Moto Freitas, razešili dolžnosti. Frei-tàsa so aretirali pred sitirindi meseci. ker so ga osumili, češ da je po-, vezan z neko teroristično skupino, ki je v Portugalski izvedla vrsto atentatov. 12. novembra so ga spustili iz zapora ter mu poverili poveljstvo nad policijo v Oportu Njegov položaj vsekakor ni bil popolnoma jasen. Po sedanji zamenjavi je minister za notranje zadeve Manuel Costa Bras izjavil po televiziji, da bi bila vsaka domneva o nadaljnjem razpletu zadeve biez sleherne podlage.
Zaključen upor kaznjencev v Firencah
FIRENCE. 21. — V zaporu Murate se je po štirih dneh brez nasilja zaključil upor jetnikov, ki je ie še potrdil nujnost uresničitve zakona o preosnovi kaznilniškega sistema. Domenico Napoli in Salvatore Ghisa sta s skupinico zapornikov ugrabila brigadirja in štiri jetničarje ter jih zadržala kot talce. V zameno za njihovo izpustitev so uporniki zahtevali preklic premestitve 14 kaznjencev in čimprejšnjo izpeljavo omenjene reforme.
Pristojna sodna oblast je deloma
pristala na zahtevo glede premestitve: Napoli, Ghisu m 12 drugih jetnikov je bilo po koncu upora takoj premeščenih, vendar v spremstvu odvetnikov in z jamstvom, da ne bo sprožen proti njim noben dodatni sodni pbstopek. ......." "
Ugoden razplet zadeve gre pripisati zlasti posredovanju radikalcev Mellinija in Curatole, ki sta prebila v jetnišnici več noči, da bi pomirila duhove.
Upor v Firencah, zlasti pa številni pobegi iz jetnišnic so narekovali notranjemu ministru Cossigi, da se zavzame za to, da bi v bodoče kaznilnice stražili tudi vojaki. To seveda ni dovolj. V prvi vrsti je treba izboljšati življenjske razmere v ječah. z druge strani pa rešiti problem prevratništva, ki gotovo ni tuje firenškemu in drugim podobnim do-godl.om.
črnskih enot, ki delujejo v sklopu rodezijskih vojaških sil ter so specializirane za boj proti gverilcem. Slednji zasledujejo morilsko tolpo.
Podobno kakor Mozambik, je menda pripravljena zaprositi za vojaško pomoč Sovjetsko zvezo tudi Botsva-na. Glasnik sovjetskega veleposlaništva v Lusaki je v tej zvezi na-
zahodnega velekapitala, saj ima ta I glasil, da je SZ pripravljena dati jugu afriške celine dokajšnje | svojo pomoč tako Botsvani kot Mo-
gospodarske interese. Vodja rasistov naj bi po vesteh iz mozambi-ških virov pripravljal velikopotezno napadalno akcijo, v katero namerava zaplesti tudj Voersterjevo vladavino. Akcija je naperjena proti Mozambiku.
Mozamoiško ministrstvo za informacije je namreč iz Maputa razširilo novico, po kateri se Rodezijci pripravljajo na zasedbo sosedne dežele po vzoru Hitlerjevega vdora na Poljsko 1. 1939. Posebej izurjena skupina vojaških najemnikov je na tem — pravi ministrsko sporočilo, da se pod lažnimi oblačili pripadnikov osvobodilne fronte Frelimo vtihotapi na mozambiško ozemlje, s katerega bo izvršila navidezni napad proti oboroženim silam Južnoafriške unije ; to naj bi izzvalo predvideno reakcijo obeh rasističnih režimov, sicer vojaški vdor v Mozambik.
Rodezijski vojaški glasnik je to ogorčeno zanikal, toda Mozambik vztraja na tem in pripominja, da se utegne v primeru napada obrniti za pomoč na Sovjetsko zvezo. Ma-putsko ministrstvo dodaja nazadnje, da bodo mozambiške čete strle vsak poskus napada, pa naj pride od koder koli.
Kot v potrditev južnoafriškorode-zijskega rovarjenja proti Mozambiku je prišlo na območju Eastern Highlands . (rodezijsko vzhodno višavje) kake 4 km od mozambiške meje do tragičnega dogodka, ki je še znatno bolj razburil duhove. V čajnem nasadu pri Melsettru je skupina temnopoltih mož pomorila 27 črnskih delavcev. Najprej so jih z rafali iz brzostrelk, nato pa še z bajoneti. Rešila naj bi se le dva delavca, ki sta skočila z mostu v reko.
Rodezijski policijski načelnik zatrjuje. da so pokol izvršili nacionalistični gverilci, ki so se takoj nato umaknili čez mejo v Mozambik, toda radijska postaja domoljubne vojaške organizacije ZIPA (ljudska armada Zimbabveja) ve povedati, da je šlo za premeten, dasiravno krut manever rodezijskih oblasti v okviru načrta za napad na Mozambik. Plantažne delavce naj bi umorili pripadniki tako imenovanega oddelka «selous», se pravi posebnih
iiiiuniHuiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiumiiHHiminHiiiHimiiiiiiimiiiunimiiiiiuiiiiiiitiiiiii
FABBR0CINI NAJ BI BIL V ROKAH PRIPADNIKOV NAP
Ugrabljen priletni neapeljski bančnik
Obup družine Di Prisco: tri mesece po ugrabitvi in kljub odkupnini Giuseppe še vedno v rokah neznancev
NEAPELJ, 21. — Zopet ugrabitev, tokrat ob vznožju Vezuva v neapeljski pokrajini, žrtev je znani 75-Letni bančnik Antonio Fabbrocini. ki se ba. vi sicer še z drugimi dejavnostmi ter ga imajo za zelo premožnega.
Zgodilo se je nekaj po 10. uri. Priletni mož se je s fiatom 127 odpeljal z doma (gre za razkošno vilo nedaleč od prvih ognjeniških vzpetin) proti Terzignu, mali občini blizu Pompejev, kjer je glavni sedež njegovega denarnega zavoda, ko je moral naglo zavreti: sredi ceste sta bili ustavljeni vozili fiat 124 rdeče in autobianchi 112 modre barve. Fiat z rimsko evidenčno tablico je bil pred dnevi ukraden v Casorii. Skupina mož, ki po pričevanju očividcev sploh niso bili zakrinkani, je Fabbrocinija potisnila v enega od dveh avtomobilov, nakar sta obe vozili brzo odpeljali.
Priče so o dogodku obvestile bančnikovega sina, ki je takoj telefoniral karabinjerjem. Začelo se je zasledovanje ugrabiteljev in postavljanje cestnih blokov; pri akciji pomagajo tudi ustrezno izurjeni psi. V bližini Ottaviana so preiskovalci kmalu za tem našli zapuščeni fiat 124.
Banka Fabbrocini ima filiale v samem Neaplju ter še v 15 manjših krajih. Ugrabljenec se bavi. kot rečeno, tudi še z drugimi dejavnostmi, tako vodi med drugim velik vinarski obrat. Vest o ugrabitvi se je bliskovito razširila in napravila globok vtis med krajevnim prebivalstvom, med katerim je Fabbrocini zelo znan. Dr. Mariano Fabbrocini. bančnikov sin, ,ie preiskovalcem povedal, da se ugrabitvi pravzaprav ne čudi: «Oče je kar se da trmoglav. Neprestano ga v družini silimo, naj spričo starosti opusti posle, toda zaman. Tudi spremstva ni nikoli hotel nobenega, vselej, podnevi ali ponoči, se je sam vozil v Neapelj in druga mesta po opravkih. ne meneč se za morebitne nevarnosti. Tokrat, ga je doletela nesre-
ča». Mariano, Fabbrocinijeva žena in drugi člani družine so kajpak hudo zaskrbljeni in mrzlično čakajo, da se ugrabitelji kakor koli zglasijo.
Le nekaj ur po ugrabitvi je neznanec telefoniral drugemu Fabbro-cinijevemu sinu Angelu in mu za brusil: «Maščevati hočemo Martina Zichitello. Če hočeš očeta nazaj živega. pripravi lepo vsoto denarja». Zichitella, ki je bil ubit med atentatom na rimskega podkvestorja Noceja, je pripadal, kot znano, zloglasni organizaciji NAP.
Obupana pa je tudi druga neapeljska družina, Di Prisco. Dne 21. septembra so neznanci iztrgali iz njenega kroga mladega Giuseppeja, študenta, in to blizu kraja Saline Joniche pri Bovalinu v Reggiu Calabrii. Starši so plačali ugrabiteljem odkupnino v višini 126 milijonov lir, toda študent je še vedno v njihovih rokah. Družina Di Prisco se je pred 10 dnevi preselila začasno v hotel v Reggiu Calabrii, da bi laže vodila morebitna nadaljnja pogajanja z lopovi. Giuseppejev oče je celo zagrozil: «Ako mi sina ne vrnete do jutri, vas bodo pričeli zasledovati karabinjerji».
(dg)
zambiku, vendar le, ko bo prejela u-radno prošnjo v tem smislu.
Nadaljnji razvoj dogodkov v tem delu afriške celine je sedaj odv'sen od rezultatov pogovorov, ki jih bo imel britanski veleposlanik pri OZN Ivor Richard (predsedoval je prekinjeni ženevski konferenci o Rodeziji) z državniki v Zambiji, Tanzaniji, Mozambiku, Bečuani, Angoli in Rodeziji ter Južnoafriški uniji. Richard se je sestal sinoči z glavnim tajnikom OZN Waldheimom, ki mu je predočil položaj. Dne 26. ali 27. t.m., se vrne v London, prihodnji teden pa odpotuje v Afriko na pogajanja oziroma posvete v zvezi z obnovitvijo ženevske konference.
(dg)
35. obletnica JLA
(Nadaljevanje s 1. strani)
zadržal v Srbiji in Sremu.
Nato je Tito dejal: «Glede na to, da udeležbo bolgarske otečestveno-frontovske armade v bojih na našem ozemlju nenehno poveličujejo in prikazujejo v napačni luči, moram tudi ob tej priložnosti povedati, kako so se dogodki razvijali.» Tito je v tem delu govora med drugim podčrtal, da so — leprav ni bilo operativnih razlogov za udeležbo bolgarske otečestvenofrontovske armade v operacijah na jugoslovanskem ozemlju — v pogovorih v Craiovi 5. oktobra sprejeli prošnjo bolgarske vlade, da bi Bolgari dobili priložnost za rehabilitacijo s tem, da bi njihove enote sodelovale v boju proti Nemcem.
Po tem izčrpnem in zgodovinsko dokumentiranem pregledu dogodkov na jugoslovanskih tleh med drugo svetovno vojno je Tito dejal, da je jugoslovanska armada sama osvobodila svojo deželo, vštevši tudi Slovensko primorje do Soče. Borila se je še polnih sedem dni po uradni kapitulaciji Nemčije. V zaključnem udarcu je, kot je podčrtal Tito, povzročila sovražniku takšne izgube, da so samo Nemci imeli nad 98 tisoč mrtvih, ujetih pa je bilo 285 tisoč Nemcev, kvizlingov in drugih sodelavcev okupatorja. Celotne izgube jugoslovanske vojske v narodnoosvobodilni s so znašale 305 tisoč mrtvih ii.	5 tisoč ranjenih,
medtem ko je ..nel sovražnik 450 tisoč mrtvih. «Naš resnični prispevek zmagi nad silami osi — je dejal Tito — je najbolje izražen v dejstvu, da so oborožene sile narodnoosvobodilnega gibanja s svojimi
liiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiumuiiiiiiiiiiiiiiiiiimuimiiimiiiiiiiiiimfiiimiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiii
ZANIMIVA DOKUMENTACIJA V MILANSKEM TEDNIKU
Italijanski framasoni ovirajo ekstradicijo bančnika Sindone iz ZDA
Predsednik 5. odseka kasacijskega sodišča Spegnitoio pričal, da je Sindcna politični preganjanec
Reševalne akcije v Karibskem morju
BOGOTA, 21. - V Karibskem morju vneto iščejo, s pomočjo letal, ribiških ladij ter enot kolumbijske vojaške mornarice, honduraško ladjo «Betty B.», ki redno opravlja križarjenja med Hondurasom, Kostariko, Panamo, San Andresom in Providencio. Ladja je imela na krovu 50 ljudi in se bodijo, da se je potopila. «Betty B.» je namreč po radiu sporočila, da je v hudih težavah, ni pa utegnila sporočiti, kje se nahaja. ..
MILAN, 21. — Ali framasoni podpirajo znanega italijanskega finančnega mogotca in bančnika Michele-ja Sindono, ki že nekaj let živi v Združenih državah, potem ko je prišel navzkriž z italljàhsko pravico? Kaže. da o tem ne more biti najmanjšega dvoma, vsaj če sodimo po nekaterih dokumentih, ki jih objavlja v svoji prihodnji številki znani milanski tednik. V okviru framaso-nerije pa je značilno, da Sindono podpira eden najvišjih članov italijanskega sodstva, nekdanji rimski državni pravdnik in sedanji predsednik petega odseka kasacijskega sodišča Carmelo Spagnuolo, ki sicer nikoli ni skrival, da je prostozidar.
Dokumentacija, ki jo objavlja milanski tednik, dokazuje, da je cela vrsta italijanskih osebnosti, povečini framasonov, pričalo pod prisego, da je Sindona v bistvu politični begunec, saj so ga v Italiji preganjali zaradi njegovih političnih mnenj. Izjave so sedaj pri ameriških sodnikih, ki bodo morali v prihodnjih tednih sklepati o zahtevi italijanskih oblasti po ekstradiciji pobeglega finančnika. Ni nobenega dvoma, da bodo ameriški sodniki italijansko zahtevo zavrnili, še zlasti če bo podkrepljena s tako dvoumnimi in šibkimi dokazi, kot je bila zahteva, ki so jo naslovili na britanske oblasti, ko je šlo za izročitev fašističnega poslanca Saccuccija po umoru mladega komunističnega aktivista v kraju Sezze Romano.
Vrnimo se trenutek k izjavam Carmela Spagnuola: sam izrecno potrjuje, da je že dalj časa pripadnik framasonerije in da mu je slednja poverila preiskavo o dejavnosti Sindone in o njegovi morebitni izključitvi, če bi iz preiskave izšlo, da je bilo njegovo delovanje v nasprotju s pravili prostozidarstva. Spagnuolo nadalje trdi, da je prišel do prepričanja, da Sindona ni zagrešil nobenega od prekrškov, katerih ga dolžijo italijanske oblasti. Kar pa je še hujše, Spagnuolo baje zelo ostro napada najbolj napredni del italijanskega sodstva, češ da je preveč vključeno v politično življenje: pred očmi ameriških sodnikov u-tegnejo njegove izjave izzveneti, kot da so demokratični sodniki nevarna prevratniška sila, ki v bistvu podpira komunistično partijo v njenih prizadevanjih, da bi se polastila oblasti v Italiji.
Omenimo naj tudi druge člane framasonerije, ki so dali izjave v prid Micheleju Sindoni in ki ga skušajo predstaviti kot političnega preganjanca. Tu so veliki mojster lože «P 2» Lido Gelli (ta loža je znana kot ena najbolj reakcionarnih, saj je v njej vrsta visokih častnikov, znanih po svojih desničarskih simpatijah in nekaj osebnosti, ki so povezane s prevratniškimi in fašističnimi krogi) in Francesco Bellan-tonio, veliki mojster framasonske skupnosti «Piazza del Gesù», ki prav tako podpira Spagnuolove izjave ter je o vsej zadevi zainteresiral tudi ameriške framasone, ki so v ZDA zelo močni (tudi predsednik Ford je framason).
O domnevnem političnem preganjanju Micheleja Sindone pričajo tudi Anna Bonomi, bivši socialdemokratski tajnik Flavio Orlandi, bivši veleposlanik Edgardo Sogno, znan po svojih povezavah s skrajno desnico in vpleten v spodletel poskus državnega udara. Med Sindonovimi zagovorniki, je tudi Philippe A. Gua-
rino, bivši duhovnik, sedaj poslovni mož, predsednik ameriško . italijanskega odbora za rešitev Italije pred komunizmom. Guarino je celo pričal pred ameriškimi sodniki, da mu je neka visoka italijanska osebnost povedala, da bi Sindona, če bi se vrnil v Italijo, bil v smrtni nevarnosti.
Naše mnenje je, da bi italijanske oblasti morale vsekakor iz vse te dokumentacije povleči svoje zaključke in primerno ukrepati.
SAN JOSE (Kostarika). 21. — štirje močni potresni sunki so včeraj zvečer prizadeli tri mesta Kostarike, med katerimi prestolnico San Jose. Kot kaže. ni bilo človeških žrtev, čeprav je materialna škoda dokajšnja. Po poročilih iz Kostarike naj bi sunki dosegli jakost 6,2 stopnje Richterjeve lestvice.
akcijami vezale na našem bojišču od leta 1941 do 1945 povprečno 30 do 35 okupatorskih divizij, ne računajoč seveda kvizlinške sile.»
Tito je v današnjem govoru priznal, da se je zelo težko odločil, da zdaj, 31 let po koncu druge svetovne vojne, znova govori v obrambo resnice o mestu in vlogi Jugoslavije v drugi svetovni vojni. «Toda dolžni smo braniti resnico v imenu padlih borcev na bojnem polju, v imenu milijon in sedemsto tisoč žrtev, ki so jih naši narodi dali v drugi svetovni vojni.» Maršal Tito je nato še enkrat nadvse odločno in prepričljivo zavrnil vse laži in falsificate, s katerimi zmanjšujejo jugoslovanski prispevek zavezniški stvari in podobno. Posebej se je dotaknil izkrivljanj dejstev o vlogi Jugoslavije med drugo svetovno vojno v tisku in raznih publikacijah Bolgarije. Znova je bil jasen in o-dločen — takšen, kot je med vojno vodil partizane od zmage do zmage* takšen kot takrat, ko je dejal: «Tujega nočemo, svojega ne damo».
Ob koncu govora v centru visokih vojaških šol v Beogradu, kjer so ga promovirali za prvega doktorja vojaških znanosti v Jugoslaviji, se je Tito dotaknil še razlogov, cilja, družbenega smisla in razvojnih smeri sodobnih jugoslovanskih obrambnih naporov. «Upoštevajoč trajno naravo protislovij v mednarodnih odnosih in nevarnosti oboroženih spopadov — je dejal maršal Tito — smo v vsem povojnem obdobju posvečali največjo pozornost graditvi in krepitvi naših obrambnih sil.» Jugoslovanske obrambne sile imajo izključno obrambni cilj in nalogo, je naglasil Tito in opozoril: «Nikomur ne bomo dovolili, da bi ogrožal te največje pridobitve boja in ustvarjalnega dela naših ljudi (svobodo, neodvisnost in socialistični samou-upravni sistem), saj vsaka revolucija, kot je znano, dokazuje svojo vrednost s sposobnostjo, da razvija in brani svoje pridobitve.»
Maršal Tito je orisal tudi glavne smeri jugoslovanske obrambne politike v prihodnje ter nadaljnji razvoj jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe in pri tem podčrtal, da mora pri vseh nalogah s področja obrambe Zveza komunistov Jugoslavije uresničevati svojo vodilno idejno - politično vlogo.
Svoj današnji govor, ki bo brez dvoma pritegnil veliko pozornost ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi zunaj njenih meja, je madšal Tito sklenil z besedami:
«Čeprav mednarodni odnosi vsebujejo mnoge nevarnosti, čeprav moramo vedno z budnim očesom opazovati pojave pritiskov in agresivnih groženj ter razne oblike tako imenovane specialne vojne, pa imamo v naših oboroženih silah in vseljudski obrambi v celoti zanesljivo jamstvo miru in zanesljivo sredstvo za nasprotovanje slehernemu napadu na našo svobodo, neodvisnost in ozemeljsko celovitost. Teda vse to je odvisno od nas samih, od naše sposobnosti, da čuvamo stabilnost naše družbe, da še naprej razvijamo pridobitve revolucije in negujemo tisto najbolj dragoceno, kar smo dosegli v osvobodilni vojni — bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije.»
<lllllllll!ltllflllllllllMII||||Illll|||!||||||||||If4l||||||||||liIllllIT1{ll]|l mi lili Itili !| lllllllllt II! 1111,1 Klili lil mili Mili
TRZA

VČERAJ V DEŽELNEM SVETU
NOVA FINANČNA SREDSTVA ZAMETAN0V0DSK0 OMREŽJE
E strezni zakon je bil sprejel soglasno - Deželni prispevki za turistične cesie v pordenonski pokrajini
Deželna skupščina je na včerajšnji seji izglasovala dva zakona, od katerih se eden nanaša na po novno finansiranje deželnega za kona štev. 26 z dne 27. novembra 1967. drugi pa določa posege deželne uprave za raztegnitev in izbolj sanje metanovodskega omrežja v Furlaniji-Julijski krajini.
Prvi zakon, o katerem je pred skupščino poročal demokristjan Gi-naldi, daje na razpolago 510 milijonov lir za gradnjo dveh turističnih cest ter za dograditev nekega vodovoda in elektrovoda v pordenonski občini. Poleg tega daje na raz polago dodatnih 65 milijonov lir za izplačanje nadur osebju, ki deluje na območju potresa. V razpravo je poseglo devet svetovalcev, kale rim je ob koncu podal zaželjena pojasnila finančni odbornik Tripani Normo so pri končnem glasovanju podprle vse svetovalske skupine, svetovalci KPI, PSI in Furlanskega gibanja pa so se vzdržali.
Drugo normo je deželna skup ščina sprejela soglasno. Gre kakor rečeno za deželne posege za okre pitev metanovodnega omrežja v Furlaniji-Julijski krajini. Zakon namreč pooblašča deželno upravo, da bo prispevala občinam in njihovim konzorcijem 7 odst. denarnih sred štev, in to za dobo 10 let, potrebnih za gradnjo novih metanovodov. V ta namen je na razpolago po 100 milijonov lir na leto od 1977 do vključno leta 1989. S sredstvi, ki
so bila že poprej dana na razpolago v ta namen, bo dežela do leta 1989 namenila krepitvi rmtaniza-cije 1 milijardo 600 milijonov lir.
Deželni svet se bo ponovno sestal danes zjutraj ob 9. uri. Na dnevnem redu je razprava o dveh novih zakonih, v zvezi s katerima ni predvidena v avli daljša razprava. Zato se bo z današnjo sejo letošnje delovanje skupščine zaključilo, pna seja v letu 1977 pa bo takoj po novem letu.
Tržaški kvestor je odredil, da bodo za božič in novo leto lahko vsi javni lokali odprti vso noč. Dovoljenje velja v nočeh med 24. in 25. ter 25. in 26. decembrom ter med 31. decembrom in L januarjem.
V KROŽKU «SALVEMINI»
Predavanje
o gospodarskih odnosih med Vzhodom in Zahodom
V okviru serije predavanj s sodobno tematiko, ki jih organizira krožek za socialne študije «Salve-mini», je sinoči nastopi] ravnatelj Instituta za preučevanje in dokumentacijo o Vzhodni Evropi ISDEE dr. T. Favaretto, in sicer z zanimivim predavanjem o gospodarskih odnosih med Vzhodom in Zahodom. Govornik je orisa) razne faze teh odnosov po drugi svetovni vojni, od prvih stikov leta 1947 do «booma» gospodarskega sodelovanja med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Svetom za vzajemno pomoč v letih 1969-73, pa vse do danes. Pri tem je opozoril zlasti na ponovno upadanje vseh oblik sodelovanja v zadnjih dveh letih kot posledica raznih dejavnikov, zlasti pa petrolejske krize. Čeprav je šlo za razmeroma zahtevno tematiko, bi predavanje zaslužilo večji obisk.
• Danes se na sedežu v Ul. Caprin št. 18/1 sestane ob 20. uri rajonska konzulta za Sv. Jakob.