Aktualno Slovenija • Na dražbi prodali za 4,5 milijona evrov hlodovine O Stran 2 Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta Lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...)' so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si D IQ. i LU S oc v Štajerski Ptuj, petek, 31. marca 2023 Letnik LXXVI • št. 26 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Ptuj • Turizem, kje si in kam greš Brez presežkov, rezultati skromni Na Ptuju so spisali še eno strategijo razvoja turizma z ambicioznimi cilji. Ne gre trditi, da se v mestu nič ne dogaja, s trenutnimi rezultati pa tudi ne moremo biti zadovoljni. Ptujski turizem v nacionalnem merilu ustvarja manj kotjen odstotek turističnega prometa Slovenje. Mesto nima razviteinfrastrukture in atrakcij, ki bi pritegnij0večturistov ter dvigniledodano vrednost panoge.Vežna straneh^mSt/t Aktualno Videm • Občinski svetniki suvereno zavrnili podražitev vode O Stran 3 Izobraževanje Podravje • Ravnateljem lepe finančne nagrade za delovno uspešnost O Stran 2 Politika Ormož • Varstvo otrok v vrtcih bo predvidoma dražje O Stran 4 Zdravstvo Lenart • Zdravstveni dom pripravljen na nove investicije O Stran 7 Šport Judo • Luka Perkovič do naslova državnega prvaka O Stran 14 Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Grajska terasa na čakanju, medtem se gr nevarno Črna kronika • Aretacije slovenskih preprodajalcev tudi v tujini jK NAROČITE STAJERSKI TEDNIK SI PRIDOBITE NAGRADO^ TEDNIK^ ^¡ste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? otem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado. . : 2 Štajerski Aktualno petek • 31- marca 2023 Slovenija • Delovna uspešnost ravnateljev Do 2.000 evrov nagrade Lani so ravnateljem izplačali za 1,1 milijona evrov nagrad za redno delovno uspešnost. Foto: Pixabay Direktorji in ravnatelji v javnem sektorju lahko prejmejo nagrado za redno delovno uspešnost. Vsako leto gre nekaj milijonov evrov za enkratne denarne nagrade že tako dobro plačanim direktorjem javnih zavodov in agencij, med prejemniki pa so tudi ravnatelji. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju namreč določa, da lahko nagrada za redno delovno uspešnost znaša najmanj dva odstotka, a ne več kot pet odstotkov letnih sredstev za osnovne plače. »Skupen obseg sredstev za vsako leto se za javne uslužbence določi s kolektivno pogodbo za javni sektor. Višino dela plače za redno delovno uspešnost ravnateljev, direktorjev in tajnikov določi organ, pristojen za njihovo imenovanje (torej sveti zavodov, op. a.), na podlagi meril, ki jih določi pristojni minister. Del plače iz naslova redne delovne uspešnosti za lansko leto bo izplačan letos, na podlagi poslovnega poročila in po izvedenem postopku ugotavljanja redne delovne uspešnosti direktorjev in ravnateljev s področja izobraževanja v skladu s pravilnikom,« so sporočili z ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Kot so še pojasnili, sredstva za plače in druge prejemke zaposlenih za zavode, katerih ustanovitelj je država, zagotavljajo iz državnega proračuna. Prav tako tudi za osnovne šole, ki jih sicer ustanavlja lokalna skupnost, financira pa jih ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Medtem ko denar za redno delovno uspešnost ravnateljev vrtcev zagotavljajo občine, ustanoviteljice javnih vrtcev. Na področju osnovnega in glasbenega šolstva je nagrado za delovno uspešnost v lanskem letu prejelo 590 ravnateljev v skupnem znesku 1.139.000 evrov. Največ, okoli 923.000 evrov, so prejeli ravnatelji osnovnih šol, okoli 157.000 evrov ravnatelji osnovnih šol s prilagojenim programom ter dobrih 40.000 ravnatelji glasbenih šol. Najvišja izplačana nagrada je znašala 2.031 evrov (bruto), najnižja pa 642 evrov (bruto). Monika Horvat Sp. Podravje • Kaj se dogaja na Ptujskem jezeru Novih otokov na jezeru ne bo Sergeja Puppis Freebairn je na marčevski seji ptujskega mestnega sveta spraševala o otokih, ki naj bi nastali na Ptujskem jezeru. V Dravskih elektrarnah Maribor (DEM), ki so gospodar na jezeru, so povedali, da novih otokov ne bo. So pa medtem obnovili obstoječega, ki služi kot gnezdišče za ptice. Foto: CG Dravske elektrarne Maribor so v 12 letih z dna jezera na brežine prečrpale 325.000 m3 mulja. „Novih otokov na akumulacijskem bazenu - Ptujskem jezeru - nimamo v načrtu. Smo pa zaradi poseda izvajali sanacijo na obstoječem otoku, saj ta več ni služil namenu, to je gnezdišču za čigre. Otok smo dodatno utrdili z lesenimi piloti in dopolnili s približno 2.400 m3 izvlečenega sedimenta (mulja, op. a.)," so navedli v DEM. Dravske elektrarne so začele odstranjevati mulj z dna jezera v letu 2010. Odlagajo ga na asfaltne brežine jezera, ki jih nato tudi ozelenijo. Doslej so iz jezera odstranili 325.000 m3 sedimentov, kar v povprečju pomeni 25.000 m3 na leto. V zadnjih petih letih je intenziteta odstranjevanja večja, saj so premestili dobrih 282.000 m3 mulja oziroma približno 56.000 m3 na leto. Podravski energetski gigant za odvečni mulj, ki se useda na dno jezera, išče tudi druge primerne rešitve. Med drugim se ozirajo za možnostmi njegove uporabe v gradbeništvu. MZ Podravje, Slovenija • Izkupiček največje dražbe z lesom 4,5 mio evrov Javorjev hlod prodali za dobrih 23 tisočakov Največja licitacija lesa, ki tradicionalno poteka na območju Slovenj Gradca, je vrhunec dosegla v prvi polovici marca. Neprodanegaje ostalo dobrih 1.000 m3 lesa, največ gorskegajavotja, kije bil letos za odtenek slabše kakovosti kot prejšnja leta. A kot je zagotovil Jože Jeromel, eden od organizatorjev, bo glavnina ostalega lesa prodana v drugem krogu. Na licitaciji je letos sodelovala tudi Maša Gašperin iz Rucmancev pri Svetem Tomažu. »Uspelo mi je prodati tri orehe in slivo, po kubičnem metru sem prejela okrog 330 evrov, tako da lahko rečem, da sem zadovoljna z doseženo ceno. Vsekakor je več, kot bi prejela za drva.« Letošnja dražba vrednejših sor-timentov lesa v Slovenj Gradcu je ponovno postregla z rekordi, tokrat v količini zbranih hlodov. Skupno 1.019 lastnikov je na Koroško pripeljalo 9.566 hlodov v skupni količini 9.720 m3. Oboje je največ doslej. Večina lastnikov hlodov je bila iz Slovenije, nekaj jih je tudi iz Avstrije in Hrvaške ter letos prvič tudi z Madžarske. Organizatorji Društvo lastnikov gozdov Mislinj-ske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije ter Zavod za gozdove Slovenije izkupiček po prvem krogu dražbe ocenjujejo na 4,5 milijona evrov. Cenovni rekord dosegla smreka Na 17. licitaciji za razliko od lanske niso bili doseženi cenovni rekordi, so pa tudi letos najvišje cene dosegali hlodi gorskega javorja rebraša. Najvišja dosežena cena zanj je 14.960 evrov po m3 oz. nekaj manj kot 23.490 evrov za celotni hlod. To je pol manj kot lani, je izpostavil Jože Jeromel, kar pa da je posledica slabše kakovosti pripeljanega lesa. Med vsemi drevesnimi vrstami so se sicer letos najbolje prodajali hlodi hrasta, ki ga je bilo največ, skupno več kot 5.000 m3. So pa bili doseženi rekordi pri nekaterih drugih drevesnih vrstah, med drugim so najvišjo ceno doslej dosegli pri hrastu, smreki in macesnu. Najdražja smreka je dosegla rekord po kubičnem metru, to je 1.530 evrov, in po hlodu, saj je bil ta prodan za več kot 9.000 evrov, kar je za smreko po Jeromlovih besedah izredno veliko. Do zdaj kakovosti, količine ali drevesnih vrst organizatorji niso omejevali, če pa bo predvidena količina lesa na licitaciji presegla 10.000 m3, bodo razmislili tudi o tej možnosti, saj so omejeni s prostorom. Dobrih 1.000 lastnikov gozdov je na Koroško pripeljalo 9.566 hlodov v skupni količini 9.720 m3. Foto: Pixabay Prodajalci večinoma zadovoljni Dobrih tisoč kubičnih metrov lesa je ostalo neprodanega, tega so ponudili v drugem krogu licitacije. »Ravno še zbiramo zadnje ponudbe, saj se nam mudi z odpremo javorja, ki je občutljiv na višje temperature. Drugih drevesnih vrst je ostalo le za vzorec,« je povedal Jeromel. Vzrok za ostanek hlodov v prvem krogu dražbe gre iskati tudi v (ne)kakovosti lesa, meni vodja krajevnih enot ZGS Slovenska Bistrica in Ptuj Matjaž Zupanič. »Občutek imam, da je bila letos nekoliko v ospredju količina pred kakovostjo. Latniki gozdov verjetno špekulirajo, da bodo večji kupci kupili tudi les srednje in slabše kakovosti. Druga težava je bila tudi datumski zamik dražbe zaradi vremena. Večji kupci imajo namreč svoj časovni načrt obiskovanja dražb.« Slednje je priznal tudi Jeromel. »Časovnica je izrednega pomena, vsaj dva večja kupca se letos zaradi prestavitve datuma licitacije nista mogla udeležiti, eden prihaja iz Kitajske, drugi iz Turčije. Zato si prizadevamo, da bi prostor uredili tako, da bi bila dražba mogoča v vseh vremenskih razmerah.« Ponudbe za les na licitaciji je oddalo Maša Gašperin prodala oreh in slivo Svojo srečo v Slovenj Gradcu je preizkusila tudi Maša Gašperin iz Rucmancev pri Sv. Tomažu. »Orehe, slive in češnje sem morala žal podreti. Orehi so ogrožali konje, slive drobnico. Sklenila sem, dajih poskusim prodati na dražbi lesa. Orehe in slivo sem prodala, češnje so ostale. Kljub delnemu uspehu sem zadovoljna. Za debla sem prejela več, kot bi za drva, pa še dela ni bilo z njimi,« je priznala Gašperinova, sicer Mariborčanka, ki pa se je pred leti odločila za kmetovanje v tomaževski občini. 53 kupcev, kar je malo manj kot lani, od tega jih je bilo največ, 20, iz Slovenije, sledijo kupci iz Avstrije, Italije, Nemčije, Hrvaške, Madžarske, Srbije, Češke in Švice. Sicer pa je po oceni Jeromla 98 % lastnikov gozdov, ki pripeljejo les na dražbo, s prodajo zadovoljnih. »Res je, da nekateri pričakujejo preveč, spet drugi pa prodajo les po ceni, ki je niso pričakovali. Zato je izjemno težko govoriti o kakovostnem in nekakovostnem lesu ter kakovost povezovati s prodajo. Na primer grčav hlod macesna je nekdo letos kupil po 330 evrov za kubični meter. Kdo je lahko potem pameten? Ve se, kaj je furnirska kakovost, ostalo povpraševanje in zanimanje pa je težko predvideti. Vedno pa odkrito povemo, da je škoda voziti češnjo in bukev, pa vendar se tudi ta les pojavlja na licitaciji. Lastniki pač poskusijo.« Je- romel je dodal, da je meja, kdaj bo hlod uporabljen za drva ali druge izdelke, izjemno zabrisana. Licitacija je priložnost VII IVI za večji zaslužek Kako zastopan na slovenjgraški dražbi je bil les iz gozdov s širšega območja Podravja, Matjaž Zupanič nima podatkov. »Naša prvotna vloga je odbira. Ko neki lastnik pokliče in pove, kaj si želi iz gozda, mu nudimo svetovanje. Opozorimo ga na večvreden les, ki bi ga lahko namesto za drva prodal po višji ceni. Pomagamo pri kontaktih in dodatnih informacijah, nato pa se podatek o tem, ali je lastnik posekal drevo za dražbo ali ne, izgubi.« Prepričan pa je, da je licitacija zagotovo dobra možnost za lastnike, da za kakovosten les iztržijo več. Mojca Vtič 17. dražba lesa v Foto: Tiama, splet Slovenj Gradcu se je raztezala na osmih hektarjih. »Na licitaciji je bilo letos resnično veliko hlodovine. Prevladovalje hrast grad in dob, presenetil me je širok razpon kakovosti, torej od resnično kakovostnega lesa do vsaj na videz nekakovostnega, ki bi bil bolj primeren za drva kot licitacijo. Tudi na našem območju je več lepih primerkov drevesnih vrst in običajno smo gozdarji tisti, ki lastnikom predlagamo, katero drevo naj poskusijo prodati po boljši ceni, ker sem že imel izkušnjo, daje neki lastnik želel najlepši hrast posekati za drva. Povratne informacije lastnikov gozdov iz mojega revirja, ki so se morebiti udeležili dražbe, nimam. Namreč tisto, kar sem letos označil, bo prodano v prihodnjih letih.« Aljoša Kramberger, revirni gozdar Sveti Tomaž petek • 31. marca 2023 Aktualno Štajerski 3 Videm • Na občinskem svetu rdeča luč povišanju cen vode Svetnikov argumenti za podražitev niso prepričali Direktorju Komunalnega podjetja Ptuj Janku Šircu ni uspelo prepričati videmskih svetnikov, ki so zavrnili predlog za povišanje cen vode. Marčevski stroški za vodo za občane Vidma tako ne bodo višji, bo pa razliko primoran kriti občinski proračun. »Ljudje dobivajo vodo še po azbestnih ceveh, kako naj jim obrazložimo povišanje cen vode za vsaj štiri evre mesečno,« je dejal Dejan Tramšek, ki je izpostavil tudi povečanje obsega denarja za stroške dela z milijona na 1,5 milijona evrov. Ob tem pa predlagal, da bi se Videmčani povezali s Kidričevim in slovenjebistriškim komunalnim podjetjem, kjer plačujejo 31 centov manj po kubičnem metru vode. Žiga Škrabla je zanimalo, kaj je Komunala naredila, da bi znižala stroške dobave vode, saj da je podražitev skrajni ukrep in da že sedaj v nekaterih družinah študentje in dijaki s študentskim delom pomagajo pri plačilu položnic. »Glavnino vode črpamo ponoči, da uporabljamo nižje tarife elektrike. Imamo ekipo za odkrivanje vodnih izgub, ki pri nas obsega četrtino načrpane vode. Je pa vprašanje, ali bomo dali prednost mobitelom ter stroškom, povezanim z njimi, ali pitni vodi,« je odvrnil Širec. Friderika Likavca so zmotile vodne izgube, saj se na vodovodnem sistemu ptujskega komunalnega podjetja izgubi kar četrtina načrpane vode, ter neam-bicioznost Komunale Ptuj glede namestitve sončnih elektrarn, ki bi znižale ceno električne energije. »Če bo posledica podražitve le dražja voda brez izboljšav, potem Svetniki so pri glasovanju ostali (nestrankarsko) razdeljeni - šest jih je bilo za, sedem proti, štirje so se vzdržali. lahko ponovno le čakamo na naslednjo podražitev.« Nekdaj s putami po vodo, sedaj teče na pipi Manjšina svetnikov se je s predlaganim dvigom cene strinjala, saj da je podražitev nujna za nadaljnjo oskrbo z vodo. »Vsi imamo toliko avtov, kot je šoferjev, telefonov pa več kot ljudi, s katerimi bi se lahko pogovarjali. Sedaj pa se dajemo okrog štirih evrov mesečno. Izhajam še iz časov, ko sem moral nositi vodo v puti in danes bi dal še nekaj deset evrov zraven, da mi tega ne bi bilo treba več početi,« je poudaril Bojan Merc. Robert Murko je opozoril, da če svetniki ne potrdijo povišanja, bo morala razliko v ceni plačati občina. »Proračun smo dolgo sestavljali in usklajevali. Nobena podražitev ni všečna in najlažje je biti proti.« Občina bo morala seči v proračun Predlog za zvišanje cene vode ni bil sprejet, za občane to pomeni, da bo cena vode ostala enaka, občina bo krila razliko, čez palec okrog 10.000 evrov mesečno. Zavrnitev podražitve še ne pomeni, da do podražitve vode letos ne bo prišlo. »Predlog po povišanju cen bo kmalu ponovno na mizi, vendar želimo dodatna pojasnila, moteči so predvsem stroški elektrike, vodne izgube in stroški dela,« je dejal župan Brane Kolednik. Do novega vodovoda še dolga pot »Imamo najnižje plače in pokojnine, vodo pa najdražjo. Voda ne sme biti tržno blago in do čiste pitne vode ima po ustavi vsak pravico, ob tem da je naša cena 1,2 evra, medtem ko nekateri drugi državljani ne plačujejo niti 50 centov po kubičnem metru vode,« je izpostavil Andrej Rožman. Direktor Komunale Širec je dejal: »Tudi jaz bi rad šel v trgovino po kruh za dva evra, a če ga ni po takšni ceni, ga tudi ne morem kupiti. Komunale med seboj niso primerljive. Eni imajo stare, drugi nove sisteme, enim voda po hribu priteče, mi jo črpamo iz 200 metrov. Cena elektrike pa bo padla, ko bo vlada sprejela uredbo, do zdaj je še ni.« Rožma-nu, ki je opozoril na mešanje vode iz različnih vrtin, da ta ustreza standardom, ter na zastarel vodovodni sistem, pa je Širec odgovoril: »Leta 2019 je Komunala Ptuj predstavila projekt prenove vodovodnega sistema, nato so projekt, ki je ocenjen na 100 milijonov evrov, prevzele občine. Sedaj ne vemo, kdaj bo, bojim pa se, da bomo zamudili tudi to evropsko perspektivo.« Mojca Vtič Zamenjava azbestnih cevi - večmilijonski strošek Deset let stari podatki sedaj že nekdanjega ministrstva za okolje razkrivajo, da naj bi bilo v Sloveniji azbestnih vodovodnih cevi 1.578 km, kar predstavlja 7,25 % vse dolžine. Podatkov o tem, v katerih občinah so te cevi, nimajo in po njihovem vedenju enotnega seznama ni. Kar nekaj metrov pa jih je zagotovo na območju videmske občine. »Imamo jih v Vidmu, Lancovi vasi, na Selih. Zamenjava azbestnih cevi bi proračun obremenila za vsaj dva milijona evrov, zgolj na območju Lancove vasi se predračun giblje v višini pol milijona evrov. Čeprav je prenova vodovoda predvidena v okviru skupnega projekta vseh podravskih občin, ne vem, ali bomo čakali na začetek projekta. Na tem območju sedaj kopljemo za kanalizacijo in menim, da bi bilo najbolje, da sedaj opravimo vsa potrebna zemeljska dela, da ne bomo kopali še enkrat. Ob tem se bojim, da bodo ob tresljajih pri gradnji kanalizacije pokale stare cevi in bo prišlo do poškodb,« je eno izmed večjih groženj za zdravje občanov izpostavil videmski župan Brane Kolednik. Foto: MV Cirkulane • Na gradu Borl je treba še veliko postoriti Razgledne terase letos še ne bo Na gradu Borl še vedno niso sanirali terase, kije neposredno nad skalno brežino. Namesto razgledne ploščadi je tam velika jama. Razmere so nespremenjene že vse od leta 2019, ko so bile zaključene arheološke raziskave. Kot je znano, bi morali zidove grajske terase obnoviti v okviru sanacije brežine pod gradom in zidu, kar pa se ni zgodilo. Za izvedbo naložbe naj bi država takrat zagotovila tudi dovolj denarja. Direkcija RS za infrastrukturo je v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo (MK) že pred petimi leti izvedla sanacijo brežine pod gradom, s katere je pred leti zgrmela gora kamenja in skal. V sklopu sanacije, ki je bila ocenjena na okoli 1,4 mili- jona evrov, je bila predvidena tudi ureditev zidov grajske terase. Na MK so pojasnili, da je sprva Zavod za zaščito kulturne dediščine izdal soglasje h gradnji terase, nato pa so ga med samo gradnjo preklicali in podali nova navodila: »Projektno Plaz ogroža lokalno cesto Skala, na kateri stoji grad Borl, očitno ne miruje. Nedavno se je namreč ponovno sprožil večji plaz na pobočju pod gradom. Na lokalni cesti je posledično dvignilo asfalt, grbina pa je vidna že na daleč. Ker gre za lokalno cesto, bo občina letos plaz sanirala. Potrebnih 30.000 evrov bo zagotovila iz sredstev rezervnega sklada, najverjetneje pa to ne bo dovolj. Plazovito pobočje pod gradom je sicer last Ministrstva za kulturo (MK), vendar naj ne bi imeli pravne podlage, da bi financirali sanacijo plazu?! dokumentacijo je bilo treba izdelati na novo, zato grajska terasa še vedno ni sanirana.« Dela se tudi letos še ne bodo začela. Dokumentacija je sicer v zaključnem delu recenzijskega pregleda. Nato sledi še revizijski pregled, ki bo predvidoma zaključen do konca letošnjega leta. Projektantska ocena investicije pred recenzijo znaša okoli 1,3 milijona evrov z DDV, ki pa še niso zagotovljeni. Prav tako bo treba skleniti sofinancerski sporazum z Direkcijo RS za infrastrukturo. Začetek gradnje bo zato odvisen od razpoložljivih sredstev obeh financerjev. V okviru obnove terase je predvidena sanacija zunanjih zidov terase, ki so v kritično slabem stanju, sanacija podkletenih zidov gradu ob terasi, izvedba nove temeljne Mlaka trenutno ni primerno vzdrževana Kot je znano, je bil vrsto let na gradu Borl bazen, ki so ga pred leti odstranili in ga nadomestili z ribnikom oz. mlako. V projektu je kot pripravljavec strokovnih podlag sodelovala tudi mariborska enota Zavod RS za varstvo narave, vendar izvedba in upravljanje nista v njihovi pristojnosti. Trenutno mlaka precej kazi okolico gradu, saj je popolnoma zaraščena. Občina Cirkulane sicer vzdržuje okolico mlake, ostalih pristojnosti pa nima. Županja Antonija Žumbar je ob tem povedala le, da bo treba v prihodnje poiskati strokovnjake, ki bodo vedeli, kako se take mlake sploh urejajo oz. vzdržujejo. Verjetno bi bila dobrodošla tudi postavitev kakšne informativne table, na katero bi zapisali, kaj to sploh je. Bolj kot mlaka pa bi gotovo turiste pritegnile fotografije starega bazena in zgodbe ljudi, ki so se včasih hodili tja kopat. plošče na območju terase in nove kovinske konstrukcije, ki bo nosila pohodno površino terase ter zaščitne ograje. Sanacija razgledne terase bo stala 1,3 milijona evrov. Kulturovarstveniki se ne čutijo krivi za zastoj del Na mariborski enoti ZVKD so pojasnili, da so v letu 2019 res podali nove kulturnovarstvene pogoje. »Predpisali smo ohranitev in sanacijo zidov nekdanjega romanskega palacija. Načrta za njegovo sanacijo na naši ustanovi še nismo prejeli in posledično še nismo mogli izdati soglasja. Tudi z novo projektno dokumentacijo nismo seznanjeni. Zato je jasno, da naša služba ne more biti 'kriva' za zamudo projekta.« Prav tako so mnenja, da bi se lahko ureditev terase začela oz. nadaljevala že v letu 2019, ko so bili znani izsledki arheoloških izkopavanj. Ker slednji sedaj že nekaj časa propadajo, bi jih bilo treba čim prej pokriti. Arhitekturni biro Atelierarhitekti iz Ljubljane je že izdelal načrt za izvedbo zaščitne razgledne terase, na katerega so novembra leta 2020 izdali tudi kul-turnovarstveno soglasje. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 31. marca 2023 Ormož • Pokopali priorja Janka Štamparja Priljubljeni župnik pustil pečat Sredi tedna seje v cerkvi sv. Trojice v Veliki Nedelji v občini Ormož množica ljudi poslovila od priljubljenega dolgoletnega velikonedeljskega župnika in priorja Križniškega reda za Slovenijo Janka Štamparja. Pogrebno slovesnost je v spremstvu številnih duhovnikov in visokih predstavnikov Križniškega reda vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Janko Štampar je bil rojen 21. decembra 1950 v Središču ob Dravi. Prve zaobljube v redu je izpovedal septembra 1971, slovesne redovne zaobljube pa dobra štiri leta kasneje. Istega leta je bil v mariborski stolnici tudi posvečen v mašnika. Po mašniškem posvečenju je bil kaplan v Semiču in Metliki. Leta 1985 je bil imenovan za župnika v Semiču in to službo opravljal vse do prihoda v župnijo Velika Nedelja, kjer je bil 1. avgusta 2001 imenovan za župnika. Pred desetletjem je postal prior križniškega reda za Slovenijo in to službo opravljal vse do svoje smrti. Zadnje mesece je bolehal in je moral poiskati zdravniško pomoč. Pred odhodom v bolnišnico se je odpovedal župniški službi pri Veliki Nedelji in je tako še poskrbel za imenovanje svojega naslednika Boštjana Kotarja za vodstvo župnije. Foto: Foto Host Množica ljudi je na zadnjo pot pospremila priljubljenega župnika Janka Štamparja. Človek širokih pogledov, ljubitelj narave Bil je človek širokih pogledov, velik ljubitelj narave in športa ter zelo preprost in družaben. Znal se je enačiti z vsemi navadnimi ljudmi. Ob svoji službi, ki jo je opravljal predano, odgovorno in profesionalno, je imel mnogo povsem običajnih hobijev. Ljubil je morje in bil je pomorščak. Imel je svojo jadrnico, ki jo je sam upravljal in se z njo vozil po vodah slovenskega, hrvaškega in tudi italijanskega morja. Ob morju je ljubil tudi prostranstva neba, kajti imel je tudi svojega motornega zmaja, s katerim je jadral visoko, skoraj pod oblaki. Ob širnih prostranstvih morja in neba so ga prevzele tudi ozke in globoke špranje kraških jam. Že zgodaj se je pridružil jamarjem in bil svojčas tudi v slovenski jamarski ekipi. Bil je tudi predan športnik. Predvsem nogomet je bil njegova velika strast. Janko je pustil pečat tudi na širšem območju. Bil je zelo uspešen gospodarstvenik, lahko bi se reklo, da je bil celo zelo dober podjetnik, saj je uspešno upravljal premoženje cerkve in križniškega reda v Veliki Nedelji. Obnovil je cerkev svete Trojice in križniški grad, ki sta glavni značilnosti Velike Nedelje, zgradil prečudovito Elizabetino hišo, kjer se krajani in tudi ljudje od drugod lahko pozabavajo ob družinskih slavjih, otroci pa se igrajo na bližnjem igrišču. »Gospod Janko je spoštoval vse ljudi dobrega srca, pa četudi niso bili predani verniki in sploh niso obiskovali verskih obredov. Sam pater Janko je večkrat dejal, da veliko njegovih zelo dobrih prijateljev sploh ne hodi v cerkev in ne verjamejo v Boga. Toda to ne pomeni, da niso dobri ljudje. In prav zato, ker so bili in so še vedno dobri ljudje, jih je gospod Janko cenil in spoštoval tako zelo, da so bili njegovi dobri prijatelji. Kljub svoji službi ni bil človek, ki bi zagovarjal samo tiste ideje, ki jih je sam živel in poučeval. Bil je odprt za vse ljudi tega sveta, če so le-ti bili dobri in so spoštovali njega takšnega, kot je in s službo, ki jo je opravljal. Rad se je smejal in rad se je pošalil, največkrat prav na svoj račun. Pa vendar nikoli ni dovolil, da se kdorkoli norčuje ali šali iz katoliške cerkve in oseb, ki so v ospredju tega verskega nauka. Kljub svoji milini je bil do ljudi, ki bi žalili cerkev in se norčevali iz nauka, ki ga cerkev deli med ljudi, strog in neizprosen,« je v čustvenem govoru, ki ga je imel na pokopališču, med drugim dejal Tonček Žumbar. Monika Horvat TI I;' 1 Prior Janko Štampar Foto: M Z Ptuj • Pošta najemnica v državnih prostorih Sodišče bi širili naslednje leto Ministrstvo za pravosodje je za širitev prostorov ptujskih sodišč pred letom in pol kupilo prostore Pošte Slovenije v Vodnikovi ulici na Ptuju. A sodišče se bo še nekaj časa stiskalo v pretesnih in premajhnih pisarnah ter razpravnih dvoranah, saj se bo pošta iz prodanih nepremičnin izselila šele konec leta. Nato bo treba celoten poslovni prostor preurediti za delo sodišča. Foto: ČG Pošta v Vodnikovi ulici ostaja najmanj do konca leta. Za uporabo prostorov in parkirišč, ki so bili do nedavnega v njeni lasti, ministrstvu za pravosodje plačuje 4.200 evrov mesečne najemnine. Dejansko je država poslovne prostore samo „prebukirala" iz ene v drugo vrečo, saj je Pošta, od katere je nepremičnino kupila, tako ali tako v njeni lasti. Nakup je sicer veljal dobrih 900.000 evrov, medtem ko Pošta Slovenije na tej lokaciji še vedno posluje kot najemnica. Na pravosodnem ministrstvu so povedali, da jim Pošta za najem poslovnega prostora in parkirišč mesečno plačuje 4.200 evrov, kar na letni ravni znese dobrih 51 tisočakov. Najemna pogodba je sklenjena do konca leta 2023. Predvidoma naslednje leto bi ministrstvo začelo prostore obnavljati po svojih načrtih. Povedali so, da je vrednost investicije ocenjena na 1,5 milijona evrov, natančna ocena bo znana po izdelavi projektne dokumentacije. Kam se bo selila Pošta Bodo v starem mestnem jedru sploh ohranili poslovalnico? Odgovorili so pritrdilno, čeprav omenjajo tudi možnost selitve v bližino centra mesta. „Pošta Slovenije bo tudi v prihodnje v starem mestnem jedru Ptuja ohranila poslovanje in zagotavljala nemoten dostop do poštnih ter drugih storitev v lokalnem okolju v obstoječi obliki. Po poteku najemne pogodbe z Ministrstvom za pravosodje konec leta je predvidena selitev na drugo lokacijo v centru mesta ali v bližini centra mesta na ugodni lokaciji za stranke. Pošta bo tudi po selitvi v nove prostore za stranke še naprej poslovala na enak način kot doslej." Pošta Slovenije ima na Ptuju tri poslovalnice: v centru mesta v Vodnikovi ulici, na Mariborski cesti in v Qcentru v Puhovi ulici. „Z vzpostavitvijo slednje smo leta 2020 odgovorili na potrebe prebivalcev in na Ptuju ohranjamo tri poslovalnice tudi v prihodnje," so pojasnili v podjetju. Mojca Zemljane Ormož • Predlog za zvišanje cen vrtcev, občina pomaga s subvencijo Stroški varstva otroka v vrtcu že skoraj 650 evrov Predlogi za zvišanje cen vrtcev se povsod kar vrstijo. Nič drugače ni v občini Ormož, Iger so podražitev vseh vrtcev uvrstili na dnevni red ponedeljkove seje. Foto: Pexels Kot kaže, namerava ormoška občina obraniti lanskoletno prakso in predlagane višje cene varstva otrok v vrtcih omiliti z dodatnim občinskim subvencioniranjem. Predlagane nove ekonomske cene se od vrtca do vrtca zvišujejo različno, od dobre 3 do kar 21 odstotkov. Občinsko vodstvo hkrati predlaga ohranitev dodatnega subvencioniranja vrtčevskih cen za vse otroke iz občine, s čimer bi predlagane nove cene programov v vseh vrtcih sicer znižali, a bi bile te v primerjavi s sedanjimi še vedno višje za od 30 do 60 evrov. Cene so nazadnje dvignili leta 2021. Sedaj so pripravili predloge za zvišanje cen v vseh vrtcih. Nove cene, ki se v posameznih vrtcih dvigujejo različno, bi sicer tudi različno začele veljati, najhitreje v Ormožu (z aprilom ali majem) in v Podgorcih (z majem), v Miklavžu pri Ormožu z junijem ter najkasneje v Ivanjkovcih, šele z novim šolskim letom. Cene dvigujejo predvsem zaradi povišanja stroškov dela, ki predstavljajo glavnino vseh stroškov, pa tudi višjih materialnih stroškov in stroškov živil. V največjem vrtcu, VIZ Ormož, ravnateljica Simona Meško pojasnjuje, da je samo skupni strošek dela na mesečni ravni višji za 11.600 evrov. Če se bodo svetniki strinjali, se bodo najbolj zvišale cene prav v VIZ Ormož (pod katerega spada tudi vrtec v Veliki Nedelji), kjer bo polna ekonomska cena za prvo starostno obdobje narasla za kar 74 evrov oz. 13 % na 646 evrov, v drugem starostnem obdobju pa za 90 evrov oz. dobro petino na 518 evrov. Le nekaj manj, okoli 637 evrov oz. slabih 50 evrov več je za najmlajše otroke predlagana nova polna cena v Miklavžu pri Ormožu, za drugo starostno obdobje pa bi se strošek povišal za okoli 37 evrov, in sicer na 445 evrov. Podražitev bodo občutili tudi starši, ki imajo otroke vključene v preostala dva vrtca, v Podgorce in Ivanjkovce, ki pa bosta kljub temu še vedno najcenejša med vsemi ormoškimi vrtci. Dodatnih 70.000 evrov občinskega denarja Kot kaže, namerava občina ohraniti dodatno subvencioniranje vrtčevskih cen za otroke, ki imajo prebivališče v domači občini, da podražitev ne bi bila tako hud udarec za starše. Višino subvencije bo občina prilagodila tako, da bo cena varstva v vseh vrtcih v občini enaka. Za prvo starostno obdobje 530 evrov (doslej 470), za drugo 410 (doslej 380) in tretje 440 evrov (doslej 410). Za dodatno subvencioniranje programov vrtca bo občina iz proračuna predvidoma namenila dodatnih 70.000 evrov. Monika Horvat Primerjava sedanjih cen s predlaganimi novimi, v evrih Vrtec I. starostno obdobje II. starostno obdobje Kombinirani oddelek Ekonomska Subvencionirana Ekonomska Subvencionirana Ekonomska Subvencionirana Podgorci Sedanja cena Nova cena 517 579 470 530 394 429 380 410 422 461 410 440 Ivanjkovci Sedanja cena Nova cena 545 582 470 530 399 425 380 410 422 456 410 440 Ormož Sedanja cena Nova cena 572 646 470 530 428 518 380 410 464 479 410 440 Miklavž Sedanja cena Nova cena 588 637 470 530 408 445 380 410 433 472 410 440 Vir: Občina Ormož petek • 31. marca 2023 Politika Štajerski 5 Ormož • Fafulic novi podžupan Funkcijo bo opravljal nepoklicno Ormoški župan Danijel Vrbnjak je za podžupana v tem mandatnem obdobju imenoval občinskega svetnika Zlatana Fafu-lica iz vrst SD. Župan bo imel tudi tokrat le enega podžupana, ki bo funkcijo opravljal nepoklicno. Kot je na petkovi uradni naznanitvi dejal Vrbnjak, v občini poteka veliko projektov, imajo tudi veliko načrtov, zato je treba ekipo okrepiti. Fafulic je že v preteklosti opravljal funkcijo podžupana (od 2010 do 2014), zavzemal se je tudi za dobro sodelovanje oz. povezovalno politiko. Zanj pa se je odločil tudi, ker vidi skupne stične točke glede nadaljnjega razvoja občine. »V skladu z usmeritvami občinskega sveta bomo nadaljevali z razvojem gospodarstva, komunalnim opremljanjem, treba bo izboljšati stanovanjsko politiko, izoblikovati dobre pogoje na področju izobraževanja in predšolske vzgoje, narediti konkretne korake na turizmu in počrpati čim več nepovratnih sredstev v tej finančni perspektivi. Pestro bo na družabnem področju, saj je v tem letu vrsto prireditev ob 750-Ietnici omembe mesta,« je dodal župan. Kot je dejal, se bosta sproti usklajevala glede udeležbe na dogodkih ter si porazdelila delo na posameznih področjih. Fafulic se je za izkazano zaupanje zahvalil županu in povedaI, da si poIeg dobrega sodeIovanja žeIi čim boIjšo realizacijo zadanih projektov. MH Slovenske gorice • Delavnice LAS Ovtar Zbirajo predloge in ideje Konec februarja je Lokalna akcijska skupina (LAS) Ovtar Slovenskih goric na skupščini vstopila v novo programsko obdobje do leta 2027. Foto: RASG V novem programskem obdobju so Las Ovtar Slovenskih goric obdržali vse dosedanje Člane in pridobili dva nova. »VeseIi nas, da smo s sprejetjem in podpisom nove pogodbe potrdiIi Las v obstoječem obsegu, še več, pridobili smo dva nova člana,« je povedala Renata Peras iz Razvojne agencije Slovenske gorice, ki vodi Las Ovtar Slovenskih goric. »Člani prihajajo iz treh različnih sektorjev: javnega, ekonomskega in zasebnega. V našem Lasu je deset sIovenjegoriških občin, čIanstvo pa je sicer odprtega tipa, saj se je mogoče včIaniti kadarkoIi.« Ker si želijo v programskem obdobju 2021-2027 pripraviti kar najboIjši nabor projektov, ki bo v korist ceIostnemu in trajnostnemu razvoju območja, bodo v aprilu po občinah organizirali animacijske deIavnice in se šeIe nato IotiIi priprave nove strategije IokaInega razvoja. »Na delavnice vabimo vse lokalne deležnike, od predstavnikov občin, društev, javnih zavodov, podjetnikov, kmetov, mIadih in zainteresiranih posameznikov, da pridejo ter nam predstavijo svoje predloge in ideje za razvoj podeželja Slovenskih goric. SD Slovenija • Za omejitev županskih mandatov Zbiranje podpisov do 1. junija Piratska stranka je v državni zbor vložila pobudo za zakon, s katerim bi županske mandate omejili na največ dva zaporedna. Da bi zakon prišel do parlamentarne procedure, bo treba do 1. junija zbrati 5.000 podpisov. Pirati v utemeljitvi omejevanja županskih mandatov kot glavni cilj navajajo »zmanjšanje nepotizma in korupcije na lokalnem nivoju ter krepitev demokracije, ki jo ogroža prevelika akumulacija moči obstoječih županov«. Pobudo volivcem za vložitev predloga zakona lahko sicer da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Pobudnik o svoji pobudi obvesti predsednika DZ, ki po prejemu popolne pobude o dani pobudi v sedmih dneh obvesti ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi šestdesetdnevni rok za zbiranje podpisov. STA Foto: KTV Ormož Župan Danijel Vrbnjak s podžupanom Zlatanom Fafulicem Podravje, Slovenija • Desus z novim vodstvom, a pot navzgor bo trnova Pred petimi leti na vrhuncu, danes na pogorišču Stranka Desus, ki je po lanskih parlamentarnih volitvah izginila s političnega zemljevida, se poskuša dvigniti iz pepela. „Smo na dnu, a vsak padec pomeni tudi priložnost za nov začetek," je ta teden na Ptuju na srečanju s predstavniki občinskih in pokrajinskih odborov stranke dejal novi predsednik Anton Rifelj. Stranka težav, s katerimi se srečuje zadnja štiri leta, ne skriva. Dejstvo je, da je ekonomsko, kadrovsko in organizacijsko na kolenih. Pod vodstvom predsednika Ljuba Jasniča so (menda krepko pod ceno) prodali še zadnjo sre-brnino - poslovne prostore na Kersnikovi ulici v Ljubljani. Kupnina je po besedah Riflja znašala 355.000 evrov, medtem ko je bila podobna nepremičnina v bližini prodana za bistveno višji znesek, 1,2 milijona evrov. Tudi na računu je denar skopnel, vsega skupaj je 142.000 evrov, medtem ko so se še pred petimi leti z njim dobesedno hecali. V mandatu vlade Mira Cerarja (2014-2018) je bil Desus z 11 poslanci tretja največja parlamentarna stranka. To med drugim pomeni, da so imeli zagotovljen državni vir financiranja, z izvoljenimi župani in svetniki pa še občinskega. A kot je povedal novi predsednik stranke, nadzora nad denarjem očitno ni bilo, saj je bilo na račun Desusa pripetih veliko število plačilnih kartic. „Si to vedel?" je nekdanjega Desuso-vega ministra, Ptujčana Gorazda Žmavca, vprašal Rifelj. Žmavc je odkimal, medtem ko so se navzoči na srečanju ob prezentaciji tega podatka kar zdrznili. Kirbiš napovedal ukinitev Desus Videm Če se želi Desus ponovno resno pojaviti na političnem parketu, bo pot do cilja vse prej kot lahka, saj je stranka skoraj čisto ugasnila tudi na terenu. Franc Kirbiš, ki začasno vodi videmski odbor, je za petek, 31. marca, napovedal zaključno skupščino, na kateri bodo odbor predvidoma ukinili. Videm-ski odbor je bil v preteklosti največji občinski odbor stranke v državi, vseskozi so imeli izvoljene občinske svetnike. Pred lanskimi volitvamijimje članstvo pobegnilo h Gibanju Svoboda. Na lokalnih volitvah so dosegli zelo skromen rezultat in ostali pred vrati občinskega sveta. Glede na osip članstva je Kirbiš napovedal ukinitev odbora. Hudoval seje tudi nad izpraznjeno blagajno in nasploh slabim stanjem v stranki v minulih letih. Stopil je v bran nekdanji predsednici Aleksandri Pivec. Prepričan je, da če bi ostala na čelu stranke, bi danes imeli deset poslancev. „Vse zdrahe so pripeljale do osipa članstva. Jasniču sem svoje že povedal, za propad sta kriva svet stranke in izvršilni odbor. Na zadnjih volitvah smo dosegli zelo slab rezultat, pred volitvami pa zapravili še denar občinskih odborov. Včasih nas je bilo v Vidmu 200 članov. Zaradi dogajanja v centru stranke so nam člani odhajali, nazadnje nismo več niti pobirali članarine. V petek bomo to zgodbo končali, brez članstva ni smiselno delati. Novemu vodstvu stranke sicer želim uspešno delo." Nekdanji podpredsednik Desusa Emil Kumer je dejal, da si konca videmskega odbora ne želi in na Kirbiša apeliral, naj vendarle poskusijo najti še kakšno rešitev. Predsednik Desusa Anton Rifelj in Marta Tušek, ki vodi ptujski občinski ter regijski odbor stranke Združitev z Gibanjem Sv0boda ne pride v Predsednik Desusa Anton Rifelj meni, p" da bi pokojnina za polnih 40 let delovne dobe morala biti Se posebej je nezadovoIjstv° odmerjena v višini 70 odstotkov povprečne neto plače, kar bi danes izrazil nekdanji župan Vidma Franc znašalo dobrih 900 evrov. Rifelj stranko vodi od začetka marca, tri mandate je bil župan občine Gornji Grad, pred tem pa uspešen podjetnik. ■/ 1 _T Foto: MZ Kirbiš, ki je Desusu zvest dobri dve desetletji. Spraševal je, kje je denar lokalnih odborov; videmski bi na računu moral imeti še 2.500 evrov. RifeIj je dejaI, da je strankina bIa-gajna kIjub prodaji nepremičnine skoraj prazna in brez rednih prihodkov. „Stroške bomo krčili. Sedež stranke bomo preselili v Celje, znižaIi bomo stroške računovodstva in tajniških posIov, ukiniIi vse nepotrebne izdatke," je našteval predsednik in zbrane čIane posku-siI navdati z optimizmom, da bi biIo stranko še moč obuditi in z njo uspešno nastopiti na naslednjih dr-žavnozborskih volitvah. Absolutno več bo treba po njegovem mnenju narediti na novi prepoznavnosti in se pojavIjati v medijih. Navzoči na sestanku so predsednika podprIi v prizadevanjih za sodelovanje in pogovore s strankami vladne koalicije, zvezo društev upokojencev in sindikatom upokojencev. To bi lahko biI dober temeIj za prihodnost, so se strinjaIi. Predvsem bi biIo po mnenju vodij občinskih odborov smotrno potrkati na vrata društev upokojencev in privabiti Ijudi v svoje vrste. Se vedno so prepričani, da bi z združitvijo upokojencev Iahko postaIi najmočnejša poIitična siIa v državi. Gibanju Svoboda se po besedah predsednika Riflja ne bodo prikIjučiIi, saj bi to za stranko pomenilo dokončen konec. Prav tako je RifeIj zanikaI, da bi stranko prev-zemaI nekdanji poIitični sodeIavec Alenke Bratušek Marko Bandelli. Bo umetno dihanje zaleglo? Desus na terenu vendarIe še ni čisto pokopan, ima še 83 občinskih in deset pokrajinskih odborov. Programski ciIji novega predsednika so skrb za višje pokojnine, iskanje možnosti fleksibiInih prehodov iz deIovnega razmerja v upokojitev, urejanje dnevnih varstvenih centrov za ostareIe in povezovanje s sorodnimi poIitičnimi ter interesnimi organizacijami. Na terenu se žeIi srečati z IokaInimi in pokrajinskimi odbori. „Pripraviti se želimo, kot da bi biIe voIitve jutri. SIovenija potrebuje poIitično stranko upokojencev," je poudariI RifeIj. Predsednica mestnega odbora Desus Ptuj in pokrajinskega Spodnje Podravje Marta Tušek je dejala, naj bodo prizadevanja usmerjena k ciIju stranki vrniti ugIed in verodostojnost. Milan Krajnik iz ptujskega odbora je dodaI, da je nad namerami novega vodstva pozitivno presenečen. ZadovoIjen s sIišanim je biI tudi nekdanji Desu-sov minister Gorazd Žmavc. „Nižje pasti ne moremo. Danes vidim tukaj znane obraze, staro trdno jedro stranke. Vsekakor se strinjam, da se pogovorimo s strankami ko-aIicije in poiščemo morebitne skupne točke," je razmišIjaI. Čistega vina je nalil Božidar Var-nica iz videmskega odbora, ki je biI čIan sveta stranke. SpomniI je na padec pokojninske osnove na 57 odstotkov pIače in desetIetno stagniranje pri gradnji domov upokojencev, kar jim kot stranki upokojencev ne more biti v ponos. Ob-žaIovaI je tudi, da Pivčeva ni ostaIa predsednica, saj da so LjubIjančani samo čakaIi, kdaj bo stopiIa na oIu-pek in jih bo spodrsniIo. Mojca Zemljane 6 Štajerski V središču petek • 24. marca 2023 Ptuj • Javna tribuna o turistični strategiji 2023-2028 „Brez naložb in znanja ne bo premika, dodane vredn Javna tribuna o osnutku Strategije trajnostnega razvoja in trženja turizma v MO Ptuj za obdobje 20232028, kije potekala v dominikanskem samostanu, je bila uvodna razprava o tem strateškem razvojnem dokumentu za turizem na območju MO Ptuj. Ob njegovi predstavitvi je ptujska županja Nuška Gajšek povabila k aktivni udeležbi vseh in vsakogar v javni razpravi, ki bo trajala najmanj 14 dni. Sicer pa naj bi ta že potekala v okviru samih priprav na njeno izdelavo, ki se je začela v letu 2022. Vključeni so bili tako ponudniki kot občani, ki so se zavzeli za uravnotežen razvoj turizma, njegovo zmerno rast, predvsem pa rast dodane vrednosti in kakovosti življenja. V dokončni obliki jo bodo predvidoma sprejeli na junijski seji mestnega sveta. To je dokument, ki naj bi ptujski turizem pripeljal na „pravo pot", je poudarila direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec. Poenotiti se bo treba, kam želimo in v kakšnem mestu in okolju želimo živeti. Ptuj je ena od 37 vodilnih turističnih destinacij v Sloveniji, ne toliko zaradi stopnje razvoja turizma kot zaradi njegovega potenciala, pomembnega za turistično podobo Slovenije kot možnosti za nadaljnji razvoj. Tega ne smemo zapraviti, temu je namenjena nova turistična strategija, poudarjajo turistični strategi. Ptujski turizem se sooča s kriznimi razmerami, v slo- Foto: Črtomir Goznik S predstavitve nove ptujske turistične strategije, za katero je Zavod za turizem plačal 15.000 evrov. Ptujski turizem v slovenskem merilu ustvarja manj kot odstotek turističnega prometa Slovenije. venskem merilu ustvarja manj kot en odstotek turističnega prometa Slovenije. Po številu prenočitev v enem letu je med 21. in 23. mestom med 212 občinami. Po stopnji splošnega razvoja (gospodarstva, družbenega življenja) pa je pod povprečjem Slovenije. V zadnjih letih je zaradi korona krize izgubil eno celo leto turističnega prometa oz. med 17 in 18 milijonov evrov ter okrog 142.000 prenočitev. V normalnem letu Ptuj ustvari med 155.000 in 157.000 nočitev. V letu 2022 se je s številom nočitev že vrnil na predkoronsko obdobje. Cilji iz pretekle strategije 2017-2021 so bili uresničeni v zelo majhnem obsegu. Nominalno le v višini 10 odstotkov, kar pomeni, da skoraj noben cilj ni bil dosežen, tudi ne cilj doseči 270.000 nočitev že v letu 2021. Velik problem ptujskega turizma je tudi njegova sezonskost. Ptuj nima razvite infrastrukture in atrakcij Novo ptujsko turistično strategijo sta za Zavod za turizem Ptuj in MO Ptuj strokovno pomagala pripraviti Peter Vesenjak (Hosting) in Miša Novak. Ta hkrati z razvojem turizma zastavlja širši razvoj in upošteva interese domačega prebivalstva. Ptuj nima razvite infrastrukture in atrakcij, ki bi pritegnile več turistov, dvignile dodano vrednost turizma, privlačnost, da bi še bolj izstopal. Potrebne so naložbe v infrastrukturo, strateške projekte (arheološko razstavišče, Mestni stolp, urejenost zgodovinskega mestnega jedra, prikaz vinske kulture mesta ...). Povečati bo treba učinkovitost upravljanja destina-cije, ne samo na ravni zavoda za turizem, tudi na ravni funkcij mesta, povezave javnih zavodov med seboj, med ponudniki, je izpostavil Vesenjak v predstavitvi strategije. Problem je tudi ponudba oz. podjetnost samih ponudnikov, prav tako dostop do same ponudbe. Ključni ukrepi so bolj povezati Ptuj kot urbano središče in atrakcijo naše destinacije s podeželjem, de-stinacijo Štajerska in širše. Ptuj naj bi z najnovejšo vizijo postal urejeno in živahno mesto visoke kakovosti bivanja in kulture, tesno vpeto v podeželje in regijo, kjer zeleni butični celoletni turizem prinaša V novi petletki ptujskega turizma naj bi za naložbe javni in zasebni sektor zagotovila 10 večjo vrednost za vse. Odločno se mora pozicionirati kot najstarejše slovensko mesto. Zavod za turizem trenutno brez pravega poslanstva Udeleženci javne tribune so predstavili svoje kritične poglede na sedanje stanje na področju turizma na Ptuju, s pogledom v prihodnost. Zavoda za turizem mora delati bolj učinkovito, na novo je treba opredeliti njegovo poslanstvo, prioritete in načine dela ter financiranja, da se bo v večini ukvarjal s promocijo, ne pa z organizacijo prireditev. Celovito bo treba urediti grajski hrib z vsemi objekti vred, za- Trnovska vas • Zgodba Nemke Gerlinde, ki jo je ljubezen pripeljala v Slovenijo V Slovenskih goricah začutila, da je to njen dom Ko seje pred dobrima dvema desetletjema prvič pripeljala v Slovenske gorice, je začutila, daje končno našla svoj pristan, daje prišla domov, se spominja Gerlinde Bezjak, po domače Linda. V rodnem Bišu njenega moža Petra sojo lepo sprejeli, tam je našla prijatelje, predvsem pa mir, ki ga ponuja z naravo obkroženo bivanje. »Čeprav smo kasneje vedno živeli v velikem mestu, mi je bila najbrž ljubezen do narave položena v zibelko, saj sem rojena na kmetiji. Tudi zato sem slovensko podeželje takoj sprejela, nekaj drugega pa je bil jezik. Ta mi je dal vetra; ko sem sprva kaj povsem narobe povedala, pa sem marsikoga tudi pošteno nasmejala. Slovenščino sem se uči- Darilo za rojstni dan Na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so pojasnili, da lahko za slovensko državljanstvo zaprosi oseba, ki najmanj eno leto pred vložitvijo prošnje živi v Sloveniji in je najmanj tri leta poročena s slovenskim državljanom. Običajno mora dokazovati tudi odpust iz dosedanjega državljanstva, a ne v tem primeru, ko gre za državljanko Zvezne republike Nemčije, saj v tem primeru poleg slovenskega zadrži tudi svoje izvorno, torej nemško državljanstvo. Za pridobitev slovenskega državljanstva mora imeti tudi dovolj sredstev za preživljanje, ne sme biti pravnomočno obsojena, poravnane mora imeti davčne obveznosti, predvsem pa mora »obvladati slovenskijezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni«. A tega izpita, dodajajo na MNZ, ni treba opravljati osebam, ki so se šolale v Sloveniji oziroma so končale šolanje s slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, pa tudi osebe, ki so starejše od 60 let in v Sloveniji živijo vsaj 15 let. Glede na to, da bo naša sogovornica 8. junija letos dopolnila 60 let, ji torej ne bo treba opravljati tega izpita; slovenska država ji bo državljanstvo tako podarila kar za rojstni dan. la med pogovorom z možem, taščo, svakinjo ..., a to seveda ni bil knjižni jezik, pač pa domači dialekt, ki pogosto ni imel veliko skupnega z besedili, ki sem jih poslušala po radiu ali televiziji.« V vsakem hlevu je Linda Danes ji gre že zelo dobro, morda tudi zato, ker se v njenih žilah pretaka del slovanske krvi; njen oče je bil namreč Poljak. »A veste, da sem 'gor rasla' z Avseniki? Ja, čisto zares. In prvih 35 let svojega življenja sem bila celo prepričana, da so Avseniki Nemci. Če pa pojejo v tako izbrani nemščini. Vse njihove pesmi sem znala na pamet,« pravi in se spominja, kako je iz Gerlinde postala Linda. »Mojega pravega imena ne znate pravilno izgovoriti, tisti nemški r vam nagaja, zato smo ime skrajšali in poenostavili v Lindo.« S tem pa je povezana tudi anekdota. Taščo, ki živi v stari hiši zraven njune in s katero je mislila, da se dobro razume, je nekega dne slišala, kako v hlevu benti in se jezi, pri tem pa ves čas omenja njeno ime. Hudo se je vznemirila, saj ji ni bilo jasno, kaj je slabega naredila, zato se je potožila možu. Ta jo je poslušal, nato pa se začel na glas krohotati: »Ni to, kar misliš, za kravo gre, pri nas ima namreč vsaka kmetija po eno Lindo v hlevu.« Kakšna kelnarica pa si? Veliko stresa in kar nekaj smeha je bilo tudi, ko sta v hiši, ki stoji ob regionalki Ptuj-Lenart, odprla bife. »Tik pred odprtjem je mož, ki je šofer, dobil službo in je moral na pot, jaz pa sem čez noč postala natakarica. In to s svojim takrat bornim znanjem jezika. Je prišel gost in naročil škropec. Kaj za vraga pa je to škropec, sem buljila vanj, on pa vame, češ, kakšna kelnarica pa si, da tega ne veš. Jaz sem šivilja, človek božji, kaj pa jaz vem. Potem smo se skupaj učili o špricarjih, bambusih in dizlih pa tudi o razliki med modrim in plavim ter rumenim in žutim .« In dobro ji je šlo, dokler se niso začele zdravstvene težave in je zbolela za rakom. Ko je zaključila s kemoterapijami in obsevanji, je rekla stop vsaki kemiji, od takrat ne jemlje nobenih tablet ali drugih zdravil, pač pa uporablja zgolj domačo lekarno; ukvarja se namreč z zelišči. »Čas imam, ker sem invalidsko upokojena, mož je običajno čez teden na poti in doma samo ob vikendih, poleg zelišč, iz katerih pripravljam čaje in mazila, tudi rišem, pletem in kvačkam, hodim na sprehode in telovadim.« Toda Linda v Slovenijo ni prišla kot sveže zaljubljena mladenka, ki bo šele začela pisati svoje življenje, ne, njena knjiga je postala roman že veliko pred tem. Natančneje pri Linda Bezjak priznava, da ji je slovenščina dala vetra, saj je sprva kaj povsem narobe povedala, pri tem pa marsikoga tudi pošteno nasmejala. Foto: SD petek • 31. marca 2023 V središču Štajerski 7 losti" 2 milijona eurou. (Fotografija je simbolična.) gotoviti kakovostno gostinsko ponudbo, prav tako sam dostop ter drugo ponudbo, ki sodi na takšno turistično območje. Lahko optimizem, da se bo na tem območju le začelo premikati na bolje, vliva stavek: „To je naša lastnina in odgovornost," je odgovor lastnikov (države) na te izzive, ki so ptujsko županjo prepričali, da pa se bo zdaj Ptujsko zgodovinsko jedro - največja atrakcija slovenskega turizma Z novo strategijo, kije ambiciozno in razvojno naravnana, se usmerja k trajnostni rasti, dodani vrednosti ter razvoju ponudbene stranijavnega in zasebnega sektorja, h kakovosti, učinkovitemu upravljanju in obsežnim naložbam. Strategija vključuje šest politik (področij ukrepanja), 57 projektov oz. večletnih programov, devet skupin odgovornih nosilcev in oceno naložbene dejavnosti do konca leta 2028 v višini 102,2 milijona evrov na področjujavnega in zasebnega sektorja, saj brez naložb in znanja ne bo nobene dodane vrednosti in pričakovanega razvoja turizma. Ključna razvojna prioriteta je zgodovinsko mestno jedro z grajskim kompleksom kot centralna atrakcija turistične destinacije Ptuj, ki predvideva ureditev in oživitev zgodovinskega mestnega jedra, da bi to v treh do petih letih postalo eno največjih atrakcij slovenskega turizma. Foto: Črtomir Goznik le začelo premikati tudi pri grajski žitnici in drugih objektih. Nova turistična strategija je strokovno dobro zastavljena. Vprašanje pa je, koliko je realna in uresničljiva, da se ne bomo čez pet let ponovno pogovarjali o istih problemih. Nihče v obdobju uresničevanja prejšnje strategije 2017-2021 nikoli javno ni predstavil njenega uresničevanja, kar bi moralo potekati za vsako leto sproti. Po njenem preteku, pa se soočamo s poraznim stanjem. Obstaja bojazen, da bo tako tudi čez pet let, če ne bomo delali drugače, je svoje dvome predstavila Andreja Bezjak. O novi turistični strategiji se želijo pogovoriti tudi prebivalci starega mestnega jedra, povedati, kako dojemajo staro mestno jedro, je v njihovem imenu posredovala Ne-venka Dobljekar, ki je ob tem tudi soočila z marsikaterim problemom starega mestnega jedra, marsikatero napačno potezo, predvsem pa na premalo podjetnosti v tem okolju. Prazni so predvsem zasebni lokali; kako jih zapolniti? Franca Mlakarja veseli, da je po 30 letih v turistični strategiji končno staro mestno jedro opre- deljeno kot osrednji projekt. Gre za dobro strategijo, ki ne sme končati v omarah. Sicer pa je tako, da je najstarejše mesto, mesto z večno novimi začetki, ker vsi projekti ostanejo nedokončani. Ivan Goričan iz občine Sveti Tomaž se je zavzel za bolj prijazen Ptuj do invalidov, tako brezobraznih ljudi, kot so Ptujčani do invalidov, še ni srečal. V mestnem jedru je okrog 30 praznih lokalov, za svojo dejavnost ne more dobiti nobenega, je povedala Lea Koletnik Finšgar. To, da sta samo dva od MO Ptuj, ni toliko pomembno, kot je pomembna mestna politika naseljevanja dejavnosti. V preteklih letih so najboljše mestne lokale zasedli javni uslužbenci oz. dejavnosti, ki bi zlahka imele vhod tudi na dvoriščni strani objektov, ne pa, da zasedajo najboljše lokale v pritličjih eminentnih mestnih stavb, kar je le še ena od zgrešenih politik mesta. MG njenih rosnih 14 letih, ko je njeno srce ukradel postavni Libanonec. Dve leti jo je potrpežljivo čakal, da jih je dopolnila 16, ko sta se lahko vzela. Bila je v devetih nebesih od sreče, ki pa je nato trajala samo prvih nekaj let zakona. Visoka cena za svobodo »Potem so začele 'ven udarjati' kulturne in verske razlike. Kot muslimanska žena nisem imela nobenih pravic, nisem smela voziti avta, lahko sem hodila v službo, a od tam takoj domov brez vsake kavice s prijateljicami, ker to je bil takoj sum na varanje. Vso družbo sem izgubila, tudi bančne kartice nisem imela, ves denar je pobral mož. Standard smo sicer imeli dober, finančno mi ni nič manjkalo, tudi v Bejrutu smo imeli krasne nepremičnine, a kaj ko sem živela v kletki, ki me je dušila. Potem sem izvedela še, da je član Hezbolaha (libanonska teroristična in paravojaška organizacija, op. p.), in začutila, da moram oditi in se osvoboditi. A kako to storiti, ko imaš s takim človekom tri čudovite otroke? V arabskem svetu namreč velja, da otroci pripadajo očetu.« Odšla je, sprva v varno hišo, ker ji je mož grozil, da jo bo ubil. Za svobodo pa je plačala velikansko ceno, največjo možno, zapustiti je morala svoje otroke. Ki so prvih nekaj let, zlasti sin, materi tako zamerili, da z njo niso komunicirali, še posebej zato, ker so o njej poslušali slabe stvari. »Ko so zrasli, so doumeli situacijo in spoznali, da nisem imela druge možnosti. Danes imamo lep odnos in smo veliko na vezi, tudi obiščejo me. Zaradi tega sem zelo srečna in hvaležna ter ponosna na svojih 13 vnukov. Ja, prav ste slišali, 13 jih je.« Senka Dreu Neenaka pravila za tujce Ker je Slovenija njena nova domovina, si Linda Bezjak želi slovensko državljanstvo, zato sta se s Petrom oglasila na ptujski upravni enoti, da jima povedo, kako in kaj. »Povedali so nama, da državljanstvo nima smisla, da pravzaprav nimam možnosti, da ga dobim, saj imam že zdaj dokumente Evropske unije, da sem upokojena, mož pa je zaposlen v Avstriji. V vsakem primeru pa da moram opraviti izpit iz slovenščine. Po toliko letih bivanja v Sloveniji in zakonskega staža s Slovencem? Ko sem delala vozniški izpit ali vodila vse papirje za firmo pa to ni bilo potrebno? Ne zdi se mi pošteno, ampak dobro, če to velja za vse. Potem pa izvem, da pravila za vse tujce niso enaka, da imajo namreč tisti iz tako imenovanih tretjih držav tečaj in izpit iz slovenščine brezplačen, jaz, ki sem iz EU, pa ga moram plačati. Oprostite, to pa ni samo nefer, ampak tudi diskriminatorno. Pa ne gre za denar, ampak za princip.« Ko se je pred dobrima dvema desetletjema prvič pripeljala v Slovenske gorice in v Biš, je vedela, da je končno našla svoj pristan, da je prišla domov. Lenart • Priprave na nadzidavo ZD Več prostora tudi urgenci Čeprav so leta 2019 del lenarškega zdravstvenega doma že povečali in tako pridobili dodatnih 400 kvadratih metrov prostorov, standardi in naraščanje števila prebivalcev v regiji narekujejo potrebo po ponovni širitvi. Prostorska stiska za izvedbo obstoječih zdravstvenih programov je namreč že na meji sprejemljivega, zato so na občini lani podpisali pogodbo za novo širitev. Tokrat bodo nadzidali zahodni trakt, novogradnja pa bo imela dobrih 550 kvadratnih metrov uporabne površine. Kot je povedal župan Janez Kramberger, bi se morala dela začeti že lani, izvajalec, podjetje Gradnje Lenart, pa zagotavlja, da kljub zamudi rok za izgradnjo, ki je konec letošnjega septembra, ne bo ogrožen. »Da je statično vse po predpisih, je načrt takšen, da bo gradnja kombinacija železnih profilov in lesa. Investicija je ocenjena na 1,950.000 evrov; gre za veliko denarja, ki smo ga s težavo spravili skupaj, zato upamo, da se bo izvajalec držal pogodbene vrednosti.« Približno 700.000 evrov bo prispevalo zdravstveno ministrstvo, 400.000 bodo pridobili iz Eko sklada, preostanek in davek na dodano vrednost pa bodo poravnali iz proračuna zdravstvenega doma. Zgolj krpanje hude prostorske stiske V spodnjo etažo novega prizidka se bo razširila lenarška urgenca, zgoraj pa bodo dodatne ambulante, tako splošne kot specialistične. »V našem zdravstvenem domu sobivajo zdravniki, zaposleni v javnem zavodu, in zasebni zdravniki. Tu so tudi pediatrija, zobozdravstvo, fizioterapija, lekarna, Center za krepitev zdravja, za občane in številne okoličane je skratka vse na enem mestu.« Foto: SD Še letos bo lenarški zdravstveni dom dobil nov nadzidek, že drugega v zadnjih štirih letih, lekarni ob njem pa se bo v industrijski coni kmalu pridružila še ena. Upoštevajoč demografske trende, ugotavljajo v ZD Lenart, pa niti s to investicijo, drugo v zadnjih štirih letih, še vedno ne bodo zagotovili vsem potrebam, ampak z njo zgolj rešujejo samo najhujšo prostorsko stisko. Projekcije namreč kažejo, da se bo število prebivalcev do leta 2030 povzpelo na 20.800. Število rojstev narašča, to pa pomeni, da bo treba znotraj UE Lenart že kmalu dodati še vsaj štiri otroške šolske zdravstvene time in najmanj eno dodatno zobozdravstveno ambulanto. Direktor Jožef Kramberger je že pred časom opozoril tudi na nujnost prenove dotrajane infrastrukture v prizidku, nakupa agregata in ureditev mirujočega prometa ob objektu. Na zahodni ploščadi v prihodnje načrtujejo še ureditev montažnega prostora po vzoru sejemskih zgradb, ki bi ga lahko koristili ob morebitnih epidemijah, sicer pa bi ga namenili drugim potrebam, zlasti Centra za krepitev zdravja. Senka Dreu Kvote za lekarno tudi iz Trnovske vasi Potem ko so v Lenartu lani podpisali soustanoviteljsko pogodbo z Mariborskimi lekarnami, so začeli priprave na odprtje dodatne lekarne, in sicer v industrijski coni, natančneje v tamkajšnjem nakupovalnem središču. »Zaradi povečanega števila prebivalcev v Lenartu in občinah, ki gravitirajo nanj, se zadnje čase kaže vse večja potreba po dodatnih lekarniških storitvah, zato smo začeli aktivnosti za ustanovitev nove lekarne. Za dve lekarni pa moramo skladno z določili zakona o lekarniški dejavnosti zagotoviti število 12.000 prebivalcev, česar pa mesto Lenart do danes še ni doseglo, zato smo se po dodatne kvote obrnili na občini Trnovska vas in Sveti Jurij v Slovenskih goricah, ki sta nam jih tudi 'odstopili',« razlaga lenarški župan. »V kratkem bomo podpisali dokument o ustanovitvi, v katerem bomo del lenarškega deleža v Mariborskih lekarnah prenesli na omenjeni občini.« Foto: SD 8 Štajerski Podeželje petek • 31. marca 2023 Ptuj, Podravje • 21. občni zbor Društva proti mučenju živali Za zmanjšanje števila mačjih mladičev Člani Društva proti mučenju živali Ptuj so letošnji občni zbor izvedli brez vabljenih gostov. 21. občni zbor Društva proti mučenju živali je bil volilni, tudi v novem mandatu bo društvo vodila Kristina Pšajd. Trnovska vas • Državna prvakinja Tamara Rola Odlično strelja in peče torte Strelski finale za osnovne in srednje šole, kije potekal na ljubljanskem strelišču, seje odlično izšel za 18-letnico iz Črmlje. Foto: osebni arhiv Tamara Rola (desno), prva strelka med slovenskimi dijakinjami, v družbi Ane Lesjak in Lovra Škrabla, s katerima je ekipno zasedla tretje mesto. Tamara Rola, dijakinja tretjega letnika mariborske živilske šole, ki ima sedež v Izobraževalnem centru Piramida Maribor, in članica Strelskega društva Trnovska vas je postala državna prvakinja v streljanju s serijsko zračno puško. Zbrala je 175 od 200 možnih točk in pometla s konkurenco. Kot priznava, ta sicer ni številčna, saj je streljanje še zmeraj bolj »fantovska zadeva«. Na tekmovanje je bilo prijavljenih 16 deklet, na startu jih je bilo potem samo 13, kar pa ne spremeni dejstva, da ji pripada status najboljše strelke med dijakinjami v vsej državi. Osnovno- in srednješolci so tekmovali posamično in ekipno v treh različnih kategorijah: v streljanju z zračno puško, zračno pištolo in serijsko zračno puško. Tamarin uspeh je nadgradilo še ekipno tretje mesto, ki sta ji ga pomagala doseči Ana Lesjak in Lovro Škrabl, prav tako dijaka mariborskega centra Piramida. Streljanje je začela pred šestimi leti, vmes pa si privoščila tudi nekaj pavze. »Ko sem se vrnila na treninge, sem jih vzela zelo resno in rezultat je tu. V našem društvu so seveda ponosni name, prav tako tudi moja družina. Sama še niti nisem zbrala vseh vtisov s tekmovanja, saj se je minule dni v mojem življenju res veliko dogajalo. Opravila sem vozniški izpit, zmagala na državnem prvenstvu, že naslednji dan pa imela še maturantski ples. Skratka, polno vsega,« se nasmeji simpatična bodoča slaščičarka, ki torej ni spretna le s pritiskanjem na petelina, pač pa tudi z vrtenjem kuhalnice. Na vprašanje, ali se tudi v prihodnje vidi v strelskem športu, odgovarja, da skoraj zagotovo. »Marsikaj je odvisno tudi od zaključka šolanja oziroma tega, kje bom našla službo. V slaščičarstvu je danes tako, da je na srečo ni težko najti, upam, da mi bo ostalo dovolj časa še za treninge.« SD Podravje • Svetovalci pripravljeni, a s cmokom v grlu Subvencijska kampanja letos od setve do žetve Danes, 31. marca, se začenja subvencijska kampanja 2023 in izvajanje skupne kmetijske politike 2023-2027. Novosti je ogromno, končna navodila (uredbe, pravilniki) pa je kmetijsko ministrstvo podalo šele pred enim tednom. »To povzroča nekaj nelagodja pri kmetih in tudi svetovalcih, vendar so kmetijski svetovalci pripravljeni,«je poudaril vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na KGZ Ptuj Peter Pribožič. Med zavrženimi živalmi prevladujejo mačji mladiči. Na KGZ Ptuj v okviru letošnje subvencijske kampanje pričakujejo podobno število oddanih zbirnih vlog kot lani, in sicer skupaj okrog 7.200. Od tega največ na ptujski izpostavi nekje 3.000, po dobrih 1.000 v Ormožu, Slovenski Bistrici in Lenartu ter slabih 700 oddanih vlog v Radljah ob Dravi. Kmetijski zavod bo kmetije, tako kot je bila že do sedaj praksa, k izpolnjevanju vlog povabil s pisnim vabilom. »Resnično prosimo, da se kmetje na vabilo odzovejo. Pričakujemo, da bo glede na spremembe uredb in novega programskega obdobja potrebnega več časa za vnos podatkov po kmetiji.« Ob tem bo letos kampanja v celoti sovpadla z glavnino del na kmetijah (pomladanska setev, siliranje trave, sušenje sena, oskrba trajnih nasadov, oskrba poljedelskih in vrtnarskih kultur, konec junija tudi žetev ječmena). A dela na kmetiji naj ne bodo izgovor za izpustitev določenega termina, pravi Pribožič in opozarja: »Rezervnih terminov letos ne moremo zagotavljati.« Na podlagi preteklih izkušenj svetovalci največ težav pričakujejo pri vnosu množice podatkov v aplikacijo agencije za kmetijske trge. »Poleg podatkov o kmetiji bomo morali vnašati še informacije glede rabe fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil, podatke o živalih in pa o odločitvah, katere ukrepe bo kmetija poleg osnovnega plačila še izvajala.« Temelj za vnos vloge so urejeni podatki v registru kmetijskih gospodarstev in registru živali ter da ima kmet, ko pride na izpolnjevanje vloge, pripravljene podatke, kaj na površinah prideluje kot glavni posevek, kaj bo posejal kot strniščni posevek, ali bo ozelenitev v jeseni in zimskem času ..., svetuje Pribožič. Stara-nova predsednica, ki je bila prvič izvoljena pred 20 leti, se je zahvalila za zaupanje in predstavila program dela društva za leto 2023, kjer je tako kot vedno na prvem mestu pomoč živalim, kar je tudi njegovo poslanstvo. Nič manj pomembna ni izvedba sterilizacij in kastracij živali v sodelovanju z Veterinarsko bolnico Ptuj, predstavitev društvene dejavnosti na osnovnih šolah za povečanje ozaveščenosti med mladimi o ravnanju z živalmi in vključevanje novih članov v delo društva. Polna zavetišča Kljub vsem prizadevanjem in aktivnostim društva, pomoči za zmanjšanje populacije mačjih mladičev, jih je še vedno preveč oz. zavrženih. MO Ptuj je v letu 2022 za pomoč pri sterilizaciji in kastraciji živali namenila 5.000 evrov, od tega je bilo izkoriščenih 3.725 evrov. Koristilo jo je 96 upravičencev. Javne službe Ptuj so v letu 2022 poiskale novega koncesionar-ja, pogodbo so podpisali z zavetiš- Foto: Črtomir Goznik Predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj Kristina Pšajd bo društvo vodila še naprej. čem Mala hiša Moravske Toplice. Z mariborskim zavetiščem pa imajo sklenjene pogodbe občine Videm, Markovci, Podlehnik, Kidričevo, Zavrč in Hajdina. Ostale občine na Ptujskem nimajo sklenjenih pogodb z nobenim zavetiščem. Tudi v Ormožu še iščejo koncesionarja. Težave so nastale zaradi prenapolnjenih zavetišč. Več let je bilo v zavetiščih zelo malo psov, v zadnjem letu pa se je njihovo število drastično povečalo. Dokler so bile meje zaradi korona ukrepov zaprte, ni bilo uvoza oz. tihotapljenja psov iz tujine. Veliko psov pa je bilo odvzetih po inšpekcijskih odločbah. Skrbijo za kastracije in sterilizacije V društveni obravnavi je bilo lani 42 psov, kar je najmanj doslej. Pri mucah pa je številka še vedno zelo visoka, reševali so jih 107. S pomočjo društva je bilo v letu 2022 steri- liziranih 130 muck in kastriranih 58 muckov, sterilizirane štiri psičke in kastrirani trije psi. Občina Videm je pokrila stroške sterilizacije in kastracije za 29 muc in 11 muckov, občina Markovci za 14 muc in tri mucke, občina Podlehnik za 13 muc in štiri mucke, občina Ormož za dve muci in dva mucka, občina Hajdina za eno muco in tri mucke, občina Cirkulane za ena muco, in občina Žetale za eno muco. Iz MO Ptuj pa je bilo steriliziranih in kastri-ranih skupaj 53 muc in muckov. „Upam, da se bo naš trud obrestoval v zmanjšanem številu najdenč-kov," je še posebej poudarila Kristina Pšajd, ki se je zahvalila vsem, ki podpirajo delo društva, s tem pa omogočajo njegovo poslanstvo v skrbi za zavržene in zapuščene živali. Posebej se je zahvalila večletni članici in posvojiteljici Janji Bizjak iz Kranja, ki na OŠ Komenda organizira posvojitve najdenih muckov na daljavo na Ptuju in v okolici. Vsak Satelit bo bdel nad izvajanjem ukrepov Podatki, katere ukrepe bo kmetija izvajala, morajo biti točni, pa opozarja direktor Agencije za kmetijske trge Miran Mihelič. Letos se namreč uvaja satelitsko spremljanje kmetijskih površin - Sopotnik, ki bo zaposlenim na agenciji za kmetijske trge sporočil morebitna Slovenski nesmisli: izgubljenega psa namesto nazaj k lastniku kar v zavetišče Problem je novost, da mora sleherni pes, ki se znajde na cesti, biti odpeljan v zavetišče, od koder potem iščejo lastnika. To pomeni, da društva proti mučenju živali po novem ne bi smela več odčitati čipa, pa tudi veterinarji naj ne bi smeli pogledati v register psov in posredovati podatkov o živali. V ptujskem društvu proti mučenju živali ocenjujejo, da gre za nesmiselno zakonsko določilo, za katero upajo, da bo odpravljeno. mesec zberejo in pošljejo društvu pomoč pri oskrbi teh živali v višini 100 evrov, zraven pa priložijo prijazna sporočila. MG neujemanja med podatki, podanimi v vlogi, in dejanskim stanjem. Zagotovil je, da ni namen satelitskega spremljanja 24-urni nadzor kmetov ali takojšnje kaznovanje ob zaznanih nepravilnostih. »Prišli bomo do vsakega kmeta in pridobili odgovor, zakaj se podatki ne ujemajo. S Sopotnikom prehajamo na sistem sodelovanja s kmetom,« je poudaril Mihelič. Izplačila 223 milijonov evrov v teku Lani je agencija za kmetijske trge prejela 55.800 zbirnih vlog, na podlagi teh bo letos izplačala okrog 223 milijonov evrov. Že konec lanskega leta je na račune kmetov (in podjetij), ki kmetujejo na območjih z omejenimi dejavniki kmetovanja, nakazala 43 milijonov evrov. V okviru shem neposrednih plačil je 80 % denarja izplačala že januarja, razliko do 130 milijonov evrov pa še ta mesec. Aprila bodo izdane odločbe okrog 8.500 kmetijam (in podjetjem), ki uveljavljajo ukrep dobrobit živali, prejele pa bodo 7,7 milijona evrov. Ekološke kmetije, okrog 3.600 jih je, bodo 10 milijonov evrov prejele predvidoma maja, kmetje, ki pa so bili lani vključeni v KOPOP ukrepe, pa bodo maja in junija prejeli odločbe o izplačilu skupaj 31 milijonov evrov. Mojca Vtič Foto: Črtomir Goznik Vloge morajo kmetovalci oddati do 10. julija, določene zahtevke pa že pred tem datumom. Rokov za zamudnike letos ni. petek • 31. marca 2023 Podjetništvo Štajerski 9 Grapakovi prostori postali pretesni Promocijsko sporočilo Prodaja je le začetek, bistveni so rezervni deli in hiter servis Objekt podjetja Grapak, ki je slovenski zastopnik za znamko Claas in številne druge priznane kmetijske znamke,je že po dobrem letu in pol postal pretesen. »Ta trenutek gradimo nove skladiščne in servisne prostore. Želimo namreč narediti še korak naprej v postprodaji, torej želimo še izboljšati servisne storitve in oskrbo z rezervnimi deli,« je zaupal direktor podjetja Grapak Boštjan Grašič ob predstavitvi kombajnov trion in lexion. Podjetje Grapak se s prodajo kmetijske tehnike ukvarja že dobrih 20 let, sedež ima v Naklem, junija leta 2021 pa je prodajno--servisni objekt odprlo v Framu. So edini predstavnik znamke Claas v Sloveniji in imajo na področju prodaje kombajnov skorajda 90 % tržni delež, je izpostavil vodja poslovne enote v Framu Boštjan Flamiš. A prodaja zelenih več sto tisoč evrov vrednih velikanov je le začetek zgodbe, ključna protagonista sta servis in dobavljivost rezervnih delov. »Sezone spravila pridelkov so kratke in takrat si ne kmetje in ne izvajalci storitev ne morejo privoščiti, da bi kombajn obstal za več dni zaradi zasedenosti servisa ali nedobavljivosti rezervnih delov. Trudimo se, da imamo največjo možno zalogo delov ter servisno mrežo, ki omogoča popravilo v nekaj urah oz. v istem dnevu. Dobro se zavedamo, da največ šteje poprodajna usluga,« je dejal Flamiš. Da bi se v čim večji možni meri izognili popravilom na poljih, so uvedli tudi t. i. zimske preglede strojev. »V skladu z navodili proizvajalca opravimo zimski pregled, s katerim lahko odkrijemo napake, ki bi lahko vplivale na uspešnost sezone. Stranke so storitev pozdravile, saj sezono pričakajo pripravljene, posledično pa so serviserji manj obremenjeni s popravili, ki bi sejim ob pravočasnem ukrepanju lahko izognili.« »Ob žetvi šteje vsaka minuta« Naložbe v kmetijsko mehanizacijo se merijo v tisočih evrov in marsikateri kmet seje v preteklosti že opekel, kerje zaupal napačnemu trgovcu. »Pri nas se to ne more zgoditi. Smo sicer družinsko podjetje, vendar kapitalsko trdni, imamo zanesljive partnerje tako na strani kupcev kot dobaviteljev,« je zagotovil vodja enote v Framu. Ob tem je poudaril, da so zastopniki za več bank, kar pomeni, da kmetom uredijo tudi financiranje. Zaupanje ter kakovost popro-dajnih storitev so na prvo mesto postavili tudi kmetovalci, ki so se Barve oblačil letošnje po-mladno-poletne sezone bodo magenta rdeča (ciklamna), vsi odtenki modre, od nežne pastelne do temne kraljevske, pa tudi kožna - nude, biserno siva, lososova roza, masleno rumena, oranžna, vijolična, jabolčno rdeča in avoka-do zelena. Priljubljeni vzorci prihajajoče sezone so potiski z rožami ali 3 D rože na oblekah, srajcah in podobno. Letos bodo pri vseh modnih znam- kah prevladovale prosojne tkanine, lahke pletenine in vezenine. Poudarek je na romantičnih kosih v nežnih in nevtralnih barvah. Modeli so se na modni pisti v Qcentru v šestih hodih sprehodili v oblačilih prodajaln Sinsay, Pep-co, Mana, Kik, Nes - GAMP in Tomas Sport. S trendovskimi modeli obutve se je predstavila prodajalna Pitarosso, optika Oftalmos z najnovejšimi modeli očal, v cvetličarni Sončnica so poskrbeli za de- udeležili predstavitve kombajnov Claas, tipa Lexion in Trion. Daniel Gomboc je prekmurski kmet, ki obdeluje 160 ha zemljišč ter nudi strojne usluge. Prisega naCIaaso-ve kombajne. »Nekaj je na tradiciji, zaupanje v nemške proizvode pa imatudi svojotežo. Pomembna pa je boljša dostopnost servi- Postanite najboljši na svojem polju. snih storitev in rezervnih delov v primerjavi s konkurenco.« Enake prednosti so izpostavili tudi Au-erji iz Spodnje Hajdine. »Že 35 let opravljamo storitve spravila pridelkov s kombajnom. Začeli smo z drugo znamko, ki pa je začela šepati, tako da smo mogli preiti drugam, trenutno nimamo LEXION. TRION. Uspešnost kot je še ni bilo doslej. Kmetijski stroj leta. JAGUAR. Opravi delo na vseh poljih. Ptuj • Modna revija v Qcentru Barvita pomlad in poletje V nakupovalnem središču Qcenter na Ptuju, kjer obiskovalcem poleg nakupovalne izkušnje vedno ponudijo še nekaj več, so tokrat priredili modno revijo pomlad-poletje 2023. Navdušili so z modnimi stajlingi, ki jih je izbrala Urška Obran. koracijo modne piste. S pevskimi točkami se je predstavila mlada glasbenica Teja Ovčar, devetošol-ka OŠ Mladika, ki že ima svojo avtorsko pesem. Teja je pevsko pot začela v zboru Carmina Slovenica, zdaj se izpopolnjuje v Vokalni šoli Arsana. Organizacijo modne revije so zaupali izkušeni lepotni blogerki, vizažistki in manekenki z mednarodnimi izkušnjami Evi C. Zimet. MZ rtfll Učinkovitost. Zmanjšajte porabo in Natančnost. ^ Natančnost. Delujte optimalno kljub Izberite tisto, kar vam časovnim pritiskom. ustreza. ^ Zmogljivost. Brezkompromisna povečajte pridelek. konfiguracija. Udobje. ir|| Prilagodljivost. Povečajte svojo Ukvarjajte se z vašimi produktivnost na udoben polji tako, kot so. način. r-n Zanesljivost. Verjemite v njegovo Zanesite se na njegovo vzdržljivost, zanesljivost. rd\\ CEMOS AUTO PERFORMANCE. Za učinkovitejšo žetev. Udobje. Udobna kabina z nizko ravnjo hrupa. Pogon. Neprekosljiv in učinkovit. Zaupajte svetovnemu prvaku. CIMHS O GRAPAK Strahinj 155 4202 Naklo Tel: +386 (0)4 277 2700 Bistriška cesta 51 info@grapak.com 2313 Fram www.grapak.com Tel: +386 (0)2 613 0106 pripomb.« Mehanik Sandi Rola z lenarškega konca pa je poudaril pomen dobavljivosti rezervnih delov, ki ni vedno samoumevna. »V žetvi šteje vsaka minuta, zato so dobavljivi rezervni deli in hiter servis izjemnega pomena.« Stroje velikane si je ogledoval tudi Anton Zemljak z Dravinjskega Vrha pri Vidmu, ki obdeluje 60 hektarjev zemlje. »Strojne usluge opravljam že več kot dve desetletji, trenutno pa imam na kmetiji 12 let star silažni kombajn. In da, tudi za starejši kombajn do zdaj nismo imeli težav s pridobitvijo rezervnih delov,« je zaupal izkušeni kmetovalec ter voznik avtobusov, tovornjakov in seveda kombajnov. Namreč za uspešno žetev mora svojo vlogo odigrati tudi kombajnist. »Naj-prejje pomembno, da imaš brezhibno pripravljen stroj, nato pa, da si pri delu natančen.« »Vedno smo lahko boljši« Grapakovega dogodka v Framu seje udeležilo več sto povabljenih kmetovalcev, poslovnih partnerjev in drugih obiskovalcev. »Danes si imajo obiskovalci možnost ogledati najnovejše modele, ob tem pa so tovrstna druženja tudi priložnost za pogovore, izmenjavo mnenj, tudi kritik. Vedno smo lahko boljši in zato se bomo trudili tudi v prihodnje,« se je zavezal direktor Boštjan Grašič. Foto: Qcenter Predstavili so tudi modele oblačil za najmlajše. Pomlad, polna navdiha - v Qcentru Ptuj V Ocentru Ptuj, največjem nakupovalnem središču na Ptuju, so v teh pomladnih dneh polni ustvarjalne energije. Plesna šola Samba, ki ima svoje prostore prav v Ocentru Ptuj,je v preteklih dneh že tretjič zapored uspešno organizirala državno prvenstvo v standardnih plesih. Potekalo je v športni dvorani v Račah. Nastopili so najboljši slovenski plesalci in plesalke, ki so se potegovali za častni naslov državnega prvaka ali prvakinje. Z uvrstitvijo na prvo mesto imajo namreč zagotovljeno udeležbo na svetovnem prvenstvu. Letos so pripravili tudi novost, ki je v tujini v veljavi že dalj časa - kategorijo U-21, v kateri lahko tekmujejo tekmovalci, stari od 18 do 21 let. Kot pravijo v plesni šoli Samba, je organizacija državnega prvenstva zelo velika odgovornost in ogromen finančni zalogaj. „Priprave na organizacijo in izvedba dogodka vzamejo veliko časa, kar pomeni, daje treba prerazporediti tudi redno delo znotraj plesne šole. Na voljo je treba imeti zadostno število ljudi in hkrati obiskovalcev, da si lahko vsaj delno krijejo stroške. Tako kot marsikateri drug šport tudi ples od plesalcev terja ogromno odrekanj, zahteva veliko mero discipline in trdega dela ter je hkrati velik strošek," pojasni lastnica plesne šole Samba Natalija Banovič. Na dan državnega prvenstva so isti dan organizirali še plesno produkcijo z nastopi vseh plesnih skupin in plesalcev plesne šole Samba, kar pomeni, da seje predstavilo približno 250 otrok. Promocijsko sporočilo Že razmišljate o prvomajskih počitnicah? Te se bližajo in zdajje pravi čas, da izberete destinacijo, kjer boste preživeli nekaj sproščujočih dni in si napolnili baterije z nove izzive. Oglasite se vturistični agenciji Playa v Ocentru Ptuj, kjer vam bodo z veseljem predstavili vrsto privlačnih in cenovno ugodnih ponudb - za sanjske prvomajske počitnice, pa tudi za sproščujoč poletni dopust. Pričarajte si sanjski oddih, dopust ali potovanje po odlični ceni. Obiščite turistično agencijo Playa v Ocentru Ptuj -agencijo s plažo ponudb. Izjemno ponosni pa so v teh dneh tudi v Glamur baru v Ocentru Ptuj. Bralci spletnega pórtala Ptu-jinfo so namreč že drugo leto zapored na spletnem glasovanju odločili, da v Glamur baru pripravljajo najboljšo kavo na Ptuju in tja najraje zavijete na dišečo in najokusnejšo kavo, ki vam povrne energijo. Da je kava v Glamur baru najboljša na Ptuju, je s svojimi glasovi potrdilo kar 34,4 odstotka sodelujočih v anketi. Iskrene čestitke in vabljeni, da obiščete Glamur bar ter se prepričate, zakaj je njihova kava takodobra. 10 Štajerski Kultura petek • 31. marca 2023 Knjigarnica Kaj bova skupaj nared Včasih, kak dan, se vsak počuti nekam poklapan, pa naj gre za odraslo osebo ali za otroka. Pogosto se zgodi (Vsaj pri menije tako.), da se prav na tak dan, za katerega si želimo, da čim prej mine, pojavi kakšna drobna knjiga, pesem, slikanica, zgodba, ki na mah prežene slabo voljo. In prikliče misel o tem, da je pa življenje vseeno lepo in vredno. Ta, današnja slikanica z naslovom Kaj bova naredila skupaj, me je tako razveselila in upam, da bo navdušila tudi vas, dragi bralci. Glejte: že naslov ima v sebi to prijazno, domačo dvojino! In naslovnica z zvezdami, gorami, svetlobnima efektoma ter tako izvirno postavljena naslov na konstrukciji, ob njenem vznožju pa v njo zazrta osebka. Tisti ta večji drži ta manjšega v naročju. Pa prav ne vemo, ali sta starejši brat in bratec, ali pa je njun odnos drugačen. Kajti slikanica ima podnaslov Načrti za najino skupno prihodnost. No, če bi prej natančno, po knjižničarsko pogledala na vezni list, bi vedela, da sta na naslovni platnici naslikana oče s hčerkico, saj je posvetilo namenjeno hčeri Mari, pa tudi babici Marie. Posvetilu še vsebuje stavek: Veliko dela naju čaka. No, tudi to »veliko dela« je našemu narodu ljubo slišati! Naslednji celostranski ilustraciji sta majhni dlani, naprej pa podoba dveh velikih dlani, s poročnim prstanom in ročno uro, zapestji pa sta nekoliko kosmati in roki starejši. Naslednji sliki prikazujeta lepo zloženo orodje, od kladiva, žage, izvijača, čopiča, vijakov, svinčnika, metra, kovčka za orodje ... Piše pa le to: Orodje dajva na kup: za igranje ... Sledi podoba očeta, ki zbija dve deski in pomaga mu deklica. Lepo! Zelo lepo, saj bi sicer pričakovali, da so navedena orodja za fantovsko delo in igre. Torej: zbijanje desk in ločevanje. Prej zabiti žebelj mora ven in očitno deklici to ni najbolj po volji. Nato postavita vrata sredi ničesar, le dve stopnici sta za prag. Vrata in kovček za orodje sta rdeča in deklica gleda proti vratom le z enim očesom, drugo oko ima priprto, vendar je njen obrazek sproščen in iztegnjeni palec iz drobne peščice nakazuje navdušenje, pohvalo. Nato sezidata dom, gradita prihodnost drug za drugega za urice skupne, sanjave in zlate. Ta hiša bo dajala zavetje ljubezni, pa tudi skrivališče, če koga kaj hudega obišče. Ta hiša bo utrdba, kamor se zloba ne bo mogla prebiti. Podobo zlobe, ki hoče v hišo, kjer skozi okno kuka prestrašena deklica in jo oče drži, da ne bi padla skozi okno, predstavljajo znaki za kletvice, grozeče roke s puščico, z metlo, s sabljo . Te zlobe so onstran zidu, ki varuje njun dom. Toda: Včasih je treba ljudem odpreti vrata, naj si nemir in dobrota roki podata. Stesala bova lepo mizo in rekla: žal nama je. Na stolpu bova gledala nebo in zvezde, ki potujejo in jih nekoč ne bo. Zgradiva predore in cesto do Lune- na njej kotiček, kjer se spi brez strahu in brez skrbi. Sestaviva ladjo, ki je val ne zdrobi in se nikoli ne potopi. In tudi če prav vse izgubiva, si varno uto narediva. V njej bo prostor za spomine in ljubezen, ki ne mine ... Dragi bralci, zdaj ste že uganili, da gre v resnici za eno samo samcato pesem, ki s pomočjo ilustracij pripoveduje globalno zgodbo. Morda o ločitvi, morda o begunstvu, morda o vojnem času, morda pa le o igri in druženju med hčerko in očetom . Vse je lahko in samo od bralca samega je odvisno, kako bo to slikanico občutil. Vsekakor je avtorju besedila in ilustracij, Oliverju Jeffersu (1977) uspelo likovno in besedilno inovativno ter tenkočutno ubesediti in upodobiti pomembno in prijetno podobo starševstva, ki nudi varno zavetje - to je pa najbolj pomembna popotnica v svet odraslosti. Slikanico je prevedel pesnik Milan Dekleva za založbo Morfem, kjer objavljajo še slikanice Oliverja Jeffersona, severnoirskega vizualnega umetnika, pisatelja in ilustratorja, ki so v tisku: Neustavljivi požiralec knjig, Kako ujameš zvezdo . Če pa tudi vi sodite med požiralce knjig, vas vabimo med odrasle bralne značkarje. Nova sezona začne v torek, 4. 4. 2023, ob 19. uri v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Gostja bo Zvezdana Mlakar. Dobrodošli. Markovci • V družini Kokot ima posebno mesto glasba Glasba ima moč, ki pove več od besed Osrednje mesto v domu družine Kokot ima glasba. Vsi štirje družinski člani, mama Simona, oče Ernest, hči Eva in sin Miha, igrajo na kak instrument ali prepevajo. Njihova zgodba govori o tem, kako lahko glasba ljudi povezuje, izpopolnjuje in osmišlja. Vsakega projekta se lotijo z neizmerno predanostjo, veseljem in ljubeznijo. Ko govorijo o tem, kako glasbo občutijo in kaj jim pomeni, kar žarijo. V prav vsakem nastopu uživajo, se prepustijo svojemu doživljanju in včasih bi si želeli, da se nadzemeljski občutek, ki se večkrat prikrade na oder, ne bi nikoli končal. »No, takrat nas po navadi aplavz občinstva vrne v realnost,« je z nasmehom na obrazu povedal Ernest, ki je sicer učitelj glasbe na OŠ Destrnik in dirigent Komornega zbora Glasis, v katerega so vključeni tudi ostali člani družine. Njegova glasbena pot se je začela z igranjem harmonike, nato pa je sodeloval v različnih glasbenih ansamblih, tudi v tujini. Po študiju glasbene pedagogike v Mariboru se je začel ukvarjati še z zborovstvom, ki ga je popolnoma prevzelo. »Veseli me, da smo z zborom Glasis dosegli neki nivo tudi v mednarodnem merilu. Vsi pevci, ki sodelujejo, morajo biti predani petju, to ni več samo ljubiteljsko sodelovanje. Treba je biti resno pri stvari in redno hoditi na vaje. S skupnimi močmi nam je uspelo narediti preboj v zborovski sferi. Naši nastopi niso klasični, ampak se vedno lotevamo nekega zaokroženega projekta, zgodbe, ki jo opremimo z raznimi avdiovizu-alnimi efekti, plesnimi in igralskimi vložki. Zgovoren je podatek, da nam zadnja leta uspe kar dva dni zaporedoma do zadnjega kotička zapolniti dominikanski samostan na Ptuju, kar je prav gotovo kazalnik, da nam je uspelo pridobiti svojo publiko.« Simona in Ernest sta se spoznala preko glasbe V času korone so začeli čisto po naključju skupaj nastopati, največkrat na porokah ali drugih slavnostnih dogodkih. »Miha in Eva sta prevzela najin občutek za glasbo, zato pred skupnimi nastopi ne potrebujemo veliko vaj. Tudi besede so velikokrat odveč,« sta povedala Ernest in Simona, ki sta se spoznala preko glasbe. Simona je namreč prepevala pri raznih narodno-za-bavnih ansamblih, ko je med njima z Ernestom preskočila iskrica. Ko sta prišla otroka, sta ju vzela povsod s seboj, tudi na nastope. Glasba je bila tako pomemben del njunega odraščanja. »Nikoli nisva imela občutka, da bi se morala ukvarjati z glasbo. Starša sta naju usmerjala, nama bila v pomoč in Foto: osebni arhiv Glasba je na poseben način povezala člane družine Kokot iz Stojnceu. podporo. Prav tako sta razumela, ko sva se od glasbe za nekaj časa oddaljila,« sta povedala najmlajša člana družine Kokot. Eva, ki je danes stara 19 let, je šla po očetovih stopinjah in se začela učiti igranja harmonike v Glasbeni šoli Petra in Pavla na Ptuju. Po kratkem glasbenem premoru je glasbeno izobraževanje nadaljevala na Kon-servatoriju za glasbo in balet Maribor. Konec osnovne šole se je priključila komornemu zboru Glasis: »Zelo dobro se spomnim trenutka na enem izmed naših prvih nastopov. Po odpeti pesmi sem čutila neopisljivo energije in mravljice po celem telesu, bila sem izpopolnjena. In takrat sem vedela, da se želim ukvarjati s petjem.« Lani je uspešno opravila sprejemne izpite za študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljano, česar zaradi svoje skromnosti sploh ni pričakovala. Študij je zelo naporen, veliko je treba vaditi, tudi predmetnik je obsežen, vendar ji volje in energije do petja ne zmanjka. Vsak petek prihaja domov, predvsem zaradi zborovskih vaj. Čez vikende pa prepeva še skupaj s svojimi prijatelji, s katerimi so ustanovili vokalno skupino. Za kaj drugega ne ostane več prav veliko časa. »Veliko mi pomeni, da imam tako glasbeno družino, ki me podpira in razume. Cenim in spoštujem pa tudi to, da sta tako oče kot mama ostala predvsem najina starša in ne glasbena pedagoga,« je poudarila Eva. Miha so zasvojile črno-bele tipke Njen dve leti starejši brat Miha je študent jazz klavirja na Univerzi Gustava Mahlerja v Celovcu. Tudi on neizmerno uživa v muziciranju, glasba ga osrečuje, z besedami pa niti ne zna povedati, zakaj. »Najverjetneje zaradi nadzemeljskega občutka, ki ga vsak izmed nas doživlja po svoje.« Pred leti glasbe ni dojemal tako kot danes. Nižje glasbene šole iz klavirja ni zaključil, po osnovni šoli pa je izbral srednjo lesarsko šolo, kar je marsikoga zelo presenetilo. Starša sta njegovo odločitev z veliko razumevanja tudi sprejela. Ker očitno zgledi vle- čejo, pa brez glasbe ni zdržal prav dolgo. Samoiniciativno je začel raziskovati svet glasbe in se učiti igranja na razne instrumente, od kitare, harmonike, trobente, baritona ... Simona je ob tem dodala, da je vadil več ur na dan, vedno bolj pa ga je začela zanimati še na-rodno-zabavna glasba. Vmes se je učil še petje, se ponovno vpisal v glasbeno šolo ter se začel pripravljati za sprejemi izpit v Celovcu, ki ga je tudi uspešno opravil. »Glasba nam je prinesla povezanost, ki jo čutimo prav vsi. Med nami se prepletajo vezi, ki sicer niso vidne, so pa zelo trdne,« je povedala Simona, ki je septembra odprla svoje podjetje, v okviru katerega poučuje petje in izvaja glasbeno terapijo. Že pred leti se je navdušila nad uporabo glasbe v terapevtske namene, v letu 2021 pa je s tega naslova pridobila tudi ustrezno izobrazbo. Tako za njo kot njenega moža ima glasba neverjetno moč, ki pove veliko več od besed. »Ko povedano izgubi pomen, nastopi glasba,« je zaključil Ernest. Estera Korošec Hajdina • Društvo upokojencev Uredili društveno knjižnico V Društvu upokojencev (D U) Hajdina so za svoje člane v sejni sobi društva na Ig. Hajdini 45b uredili knjižnico, ki trenutno šteje 777 evidentiranih knjig z različno vsebino. Članom društva bodo začeli knjige izposojati v sredo, 5. aprila, ob 16. uri. Predsednica društva Anica Drevenšek, predsednica Komisije za kulturo Cecilija Bernjak, Marija Pulko, upokojena učiteljica OŠ Hajdina, ki je nekaj časa opravljala tudi delo šolske knjižničarke, ter Janko Vegelj, blagajnik društva, ki je poskrbel za vnos vseh knjig v računalniško evidenco, so v sredo, 22. marca, na simboličen način dali zeleno luč za začetek delovanja knjižnice. 5. aprila odpira urata knjižnica DU Hajdina. Ko bo izposojanje že nekaj časa potekalo, bodo za bralce pripravili literarno-bralno srečanje v društveni dvorani in s tem tudi uradno predali knjižnico namenu. Zahvaljujejo se vsem darovalcem knjig, še posebej pa Knjižnici Kulturnega društva Sv. Andraž in njeni vodji gospe Emi llešič. Razveseljivo je, da je ponudnikov knjižnih daril še nekaj, tako da bo treba poskrbeti še za kakšno omaro. SB Foto: SB petek • 23. decembra 2022 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Sp. Podravje • Ob materinskem dnevu Drobne zahvale za velik trud Minuli konec tedna so se zvrstili številni dogodki ob materinskem dnevu. Člani KD Skorba so pripravili bogat kulturni program. V Skorbi so za mame tradicionalno pripravili kulturno prireditev v organizaciji Vaškega odbora in domačih društev. V zahvalo za njihovo brezpogojno ljubezen in skrb so prejele trobentice. Za prisrčen kulturni program so poskrbeli člani Kulturnega društva. Mladi gledališčniki so ponazorili, kaj počnejo otroci takrat, ko mama in oče nista doma. Na odru je nastopilo tudi kar nekaj mlajših otrok iz vasi, obiskovalce so razveselili s prepevanjem, deklamiranjem in igranjem na instrumente. Program je z izbranimi besedami povezoval srednješolec Lovro, s pesmijo Prinesi mi rože pa ga je zaključila mamica Petra, ki je zaigrala in zapela ob svojih dveh sončkih. KUD Majšperk je prireditev ob materinskem dnevu poimenovalo Smeb je pol zdravja Pravijo, da je smeh pol zdravja in v Majšperku so materam, babicam, tetam in vsem drugim obiskovalcem podarili smeh oz. zdravje. V KUD Majšperk so ob materinskem dnevu pripravili večerno druženje, katerega rdeča nit sta bila prepoznavna lika društva Micka in Franček. Smeh za sprostitev in glasba za dušo, sta v uvodu dejali članici društva Branka Vedlin in Ajda Bezjak. Prireditev je povezala sekcije KUD Majšperk z ostalimi društvi, ki delujejo na kulturnem področju in skupaj so ustvarili šopek smeha, filmskih vložkov in glasbe ter ga podarili obiskovalcem. Osrednjo vlogo pa je tokrat imela hudomušna Micka (Andreja Doberšek), ki je sklenila, da napiše roman - Mickin roman. Zgodbo o svojem življenju, Frančku, sosedih, o ljudeh, ki so stopili na njeno pot, dogodkih, ki so jo zaznamovali, o ženskah, ki držijo vse vogale v hiši. Življenje piše neverjetne zgodbe, pravijo, in prav vsaka je edinstvena. Prireditev, posvečeno mamam, so pripravili tudi v Sestržah. In sicer so člani ŠKD Sestrže obiskovalcem podarili dramsko igro Čarobni vodnjak, nastopil je domači zbor Pogum. J»' m S" Foto: MV Člani Rotary cluba, ki so obiskali in obdarili matere. Člani Rotary cluba Ptuj so v soboto, 24. marca, ob vsakoletni akciji s pomočjo Centra za socialno delo Spodnje Podravje s paketi obdarili izbrane matere z območja Podravja. Gre za projekt, ko v klubu namenijo sredstva za obdarovanje mater, ki so bodisi starejše in onemogle bodisi živijo poslanstvo mame v izredno zahtevnih pogojih; ko vzgajajo več otrok, skrbijo za otroke s posebnimi potrebami, se soočajo s težkimi socialno-ekonomskimi pogoji življenja. Gesta kluba je navidezno majhna, a ima močno sporočilo za tiste, ki lahko darujejo in pomagajo - da je tudi 150-gramska čokolada lahko razlog za veselje in smeh. EK, MV, DS Foto: Mojca Vtič Marica Repinc je Članica Turističnega društva Podlebnik, ki z nasmeškom in baloškimi dobrotami sprejema obiskovalce na Gorci. Podlehnik • Marica Repinc upravičeno govori v moški osebi »Bog daj, da bi življenje še trajalo« Vedno dobrovoljna, navihana, brez dlake na jeziku Marica Repinc iz Jablovca, ki upravičeno govori v moški osebi. Življenje jo je večkrat preizkusilo in jo še preizkuša, marsikdo bi klonil pod težo bremena, a ne Marica. Vrsto let je bila natakarica v motelu »Petrol« v Podlehniku, ob tem pa je ves čas delala še na domači haloški kmetiji. »Pri 25 letih sem ostala brez očeta, tako da sem morala vajeti prevzeti jaz, sem namreč edinka.« V službo se je, dokler ni imela avta, vozila z mopedom, tudi pozimi. »Noge dol in v sneg, to so bile najboljše zavore. Tudi s kolesom sem se vozila, če mi ga je kdo ukradel, pa sem morala peš. Ko sem si lahko privoščila avto, sem si kupila fička, pozimi so bile verige obvezna oprema,« je hitela pripovedovati in dejala: »Znam jih menjati.« Za Jablovec velja, da ženske govorijo v moški osebi. »Še danes lahko slišimo to narečno posebnost,« je pojasnila. Dodala je: »S tem smo mislile, da smo pol moškega. Pa tudi bile smo. Ženska je držala oz. še drži vse stebre pri hiši, ob tem pa so ženske mnogokrat opravljale še moška dela. Tudi jaz. Ko smo še imeli vinograd, sem umivala sode, vzdrževala vino, ga tudi vsega prodala ...« Časa, ki ga namenja drugim, ne sešteva Neustrašna, pogumna, tudi ko je morala predčasno zapustiti službo in prevzeti skrb za nepokretnega moža in mamo. »Hčerka mi je pomagala, predvsem pri pranju, saj vsega nisem zmogla,« je priznala. Zbolel je tudi sin, za katerega skrbi, pa hči, ki si je po bitki z rakom opomogla. »Življenje mi ni prizaneslo, pa bog daj, da bi še trajalo.« Rada gre med ljudi, z njimi poklepeta, jim stisne roko ali objem. »V času covida je starejšim največ pomenila ravno ta bližina, stisk roke, objem.« Časa, ki ga preživi z drugimi in za druge, ne prešteva, ne zaračunava. »Vedno ko nekomu pomagam, naredim koristno delo zanj in za družbo, meni pa je to v zadovoljstvo. Oni dan sem peljala neki starejši ženski dve Bavariini odeji, ki sem jih prejela. Ženička je odeji oprala in me poklicala, kako da je vesela, da ima tako lepe in tople odeje,« se je s solzami v očeh spomnila skromne zahvale, ki pa je Marici segla v srce. Marica je namreč že več kot tri desetletja tudi prostovoljka v okviru Karitas Sveta Trojica. Videla je že marsikatero stisko, prisluhnila številnim zgodbam domačinov. »Kaj ti pomaga denar, če pa si sam. Mnogi namreč vidijo samo denar, ljudje pa potrebujejo klepet, kavico, spet drugi osnovno oskrbo. Neko žensko sem peljala k frizerju, ker se dve leti ni česala, nohte pa sem ji ostrigla s trsnimi škarjami, ker drugače nisem mogla,« je slikovito prikazala zapušče-nost nekaterih v Halozah. Pomagala pa je tudi pri oskrbi beguncev, Neomajna ženska, ki jo je življenje že večkrat preizkusilo. Foto: Sandi Šprah ki so pred leti prispeli v sprejemne šotore na Gruškovje. »Razdeljevala sem hrano, oblačila, pomagala otrokom lupiti sadje. Najbolj pa se me je dotaknilo, ko nam je uspelo zaradi podhlajenosti skoraj mrtvega dojenčka ogreti. To mi je bilo res v veselje.« Marica Repinc je aktivna tudi v Turističnem društvu Podlehnik, kjer še posebej rada nastopa in pokomentira aktualno dogajanju v paru z Zdenko Golub kot Cila in Liza, je članica društva podeželskih žena, upokojenskega društva v Tržcu, društva sladkornih bolnikov, že omenjene Karitas in Rdečega križa, ob tem pa je ljubiteljska kuharica. V njeni kuhinji in pečici dišijo domače skorajda že pozabljene jedi. »Krhlenka, girpa, haloška kisla juha ...,« začne naštevati in ob tem stresa recepte iz rokava. Ne, Marica ni visoko izobražena, nima elektronske pošte, računalnika ne zna uporabljati, ne izbira modernih nerazumljivih besed, ima pa tisto, kar mnogim danes manjka, čeprav bi morale ravno Maričine lastnosti šteti največ - to so iskrenost, čut do sočloveka in zmožnost videti človeka v človeku. Mojca Vtič Cerkvenjak • Na ogled bogata zbirka letalskih modelov Zapuščina Aleša Wallanda Na osnovni šoli v Cerkvenjaku so razstavili 71 letalskih modelov iz različnih obdobij in kontinentov. Zbirko jim je v oporoki zapustil Aleš Walland, zdaj že pokojni nekdanji direktor Aerodroma Maribor, sicer strasten letalski modelar ter jadralni in športni pilot. Poleg tega je bil vrsto let član Slovenskogo-riškega foruma, ki ima sedež v Cerkvenjaku, aktivno pa je sodeloval tudi s tamkajšnjim Aeroklubom Sršen. Letalski modeli pa v Cerkvenjak niso romali po naključju. Zaradi omenjenega športnega letališča ima letalstvo dolgo tradicijo, med drugo svetovno vojno pa so Nemci nad vasjo Vanetina sestrelili ameriško zavezniško letalo B-24 H Liberator. Kakšni so bili takšni liberatorji, je zdaj mogoče videti na razstavi, saj je v podarjeni zbirki tudi ta model letala. Pravkar je minilo 79 let, odkar se je bombnik iz 15. ameriške vojaške zračne sile s posadko pod Foto: arhiv občine Spominsko obeležje, posvečeno šestim ameriškim letalcem, ki so jib Nemci 19. marca 1944 sestrelili nad Vanetino. poveljstvom Donalda S. Morrisona vračal z vojaške misije v Avstriji, kjer je uničeval vojaške objekte, proti letalski bazi v italijanskem San Giovanniju, kjer so bili staci-onirani zavezniki. 19. marec je bil za šest od desetih članov posadke usoden, saj so jih Nemci z močno protiletalsko obrambo zadeli, bombnik pa sta nato napadla še dva lovca. Štirje so s padalom pravočasno skočili iz letala in se tako rešili, ostali pa so na čelu z Morri-sonom zgoreli v razbitinah. Na pobudo Slovenskogoriškega foruma so leta 2006 ob 60-letnici konca druge svetovne vojne v Va-netini postavili spominsko obeležje, posvečeno umrlim ameriškim letalcem, del sredstev pa so prispevali tudi njihovi svojci. Hkrati je izšla tudi publikacija Zavezniški letalci v cerkvenjaški zgodovini, ki jo je uredil nekdanji pomočnik ravnatelja in sedanji župan Marjan Žmavc. SD Foto: EK Foto: MV 12 Štajerski Kronika petek • 31. marca 2023 Slovenija • O trgovini s prepovedanimi drogami Aretacije slovenskih preprodajalcev tudi v tujini Pred dobrim tednom je odmevala novica, da so v Bosni stopili na prste slovenskemu prekupčevalcu s prepovedanimi drogami, ki ima sicer dobre povezave na slovenski politični sceni. Vsekakor ne gre za osamljeni primer, da so slovenske trgovce z drogo ujeli v tujini. Znani so namreč primeri aretacij Slovencev v Španiji, Avstriji, Nemčiji, Italiji ... Tuji varnostni organi slovenskim tudi nemalokrat na mizo položijo karte o nezakoniti trgovini z drogami na območju Slovenije in v regiji (Balkan). Pri zasegu 218 kilogramov heroina v koprskem pristanišču so Policiji pred dvema letoma pomagali Američani. Slovenski policisti in pravosodni organi sodelujejo s kolegi iz celotne Evrope in širše. V zadnjih letih nekaj uspešnih akcij Na Generalni policijski upravi (GPU) so povedali, da je bila večina v zadnjih letih uspešno izpeljanih akcij zasega droge rezultat sode- Foto: Pexels Slovenska policija je v preteklih dveh letih zasegla poldrugo tono kokaina. lovanja mednarodnih varnostnih organov. „Za uspešnost kriminalističnih preiskav je nujno odlično sodelovanje tako nacionalnih organov in organizacij kot tudi tujih varnostnih in pravosodnih organov. V večini primerov je v zadnjih petih letih šlo za mednarodne preiskave in le v redkih primerih, da se je poli- cija osredotočila na lokalno in predvsem ulično kriminaliteto. V zadnjih petih letih je slovenska kriminalistična policija preiskovala in zaključila preiskavo z aretacijami več članov, predvsem mednarodnih organiziranih kriminalnih združb, ki so se ukvarjale z nezakonito trgovino s prepovedanimi drogami." Lani skromni zasegi, izjema kokain Z izjemo zajetnega zasega kokaina so slovenski policisti lani s trga pobrali manj droge kot minula leta. V letih 2018 in 2019 so heroina skupaj zasegli krepko več kot tono, predlani 226 kilogramov, lani pa niti šest kilogramov. Tudi pri amfetaminu je bil lani izkupiček slab, samo šest dekagramov, medtem ko so imeli v 2020 in 2021 zasega okoli sto kilogramov (vsa- Število zasegov droge seje v Sloveniji v zadnjih petih letih zmanjšalo za okoli tretjino. To po pojasnilu GPU ne pomeni, da so droge zasegli manj količinsko ali prijeli manj osumljencev. „Količina zasežene prepovedane droge se letno spreminja, odvisno od ponudbe na črnem trgu in usmerjenega dela policije." ko leto). Zdesetkal se je tudi zaseg MDMA tabletk: predlani rekordnih 347.000, lani 109. Prav tako so v primerjavi s predhodnimi leti poželi manj bilk konoplje in zasegli manj posušene trave. So pa se v minulih dveh letih izkazali pri zasegu kokaina, lani so ga s trga pobrali skoraj 700 kilogramov, predlani več kot 800. V letih pred tem so bili zasegi od pet do 15 kilogramov. Na Policiji so pojasnili, da je tokove trgovine z drogo spremenila tudi epidemija. Več je bilo pošiljanja po pošti in manj prekupčevanja na prireditvah, ker jih ni bilo. Tako so tudi težje odkrivali tokove trgovanja. Mojca Zemljarič Bistriško • Čistilna akcija ne pomeni čiščenja garaž in kleti Napredna družba, ki smeti še vedno meče skozi okno Lepša novica od najave čistilne akcije bi bila najava novice, da čistilna akcija ni potrebna. »Očitno pa zavest še ni tako daleč,« je dejal direktor slovenjebistriške občinske uprave Branko Žnidar. Kljub organiziranemu odvozu odpadkov je bistriško komunalno podjetje zgolj v okviru lanske čistilne akcije odpeljalo 11 ton smeti, ki naravo smetijo zaradi malomarnosti ljudi. »Še vedno prevladujejo odvržene plastenke, pločevinke, steklovina in vrečke, kar lahko ljudje odvržejo med vožnjo,« opaža vodja enote za ravnanje z odpadki Urša Fišer. »Preden trava ozeleni, tradicionalno skupaj z občani poskrbimo za čistočo okolja,« je dejal Maksi-miljan Tramšek, direktor Komunale Slovenska Bistrica ob najavi čistilne akcije. Pričakujejo dobro udeležbo in delovno vnemo prostovoljcev, od vrtčevskih otrok, občanov pa vse do pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske, vojašnice Vincenca Repnika Slovenska Bistrica. Slednji so svojo nalogo že opravili. »Sodelovalo je okrog 40 pripadnic in pripadnikov SV ter tri vojaška specializirana vozila. Zagotovo gre za pozitivno zgodbo o sodelovanju, ob tem pa širijo tudi sporočilo, da so del okolja, da želijo okolju pomagati,« je novost letošnje čistilne akcije izpostavil vodja urejanja javnih površin Modest Motaln. Odpadki čedalje večji družbeni problem Čistilna akcija ni namenjena zbiranju kosovnih odpadkov in čiščenju kleti ter garaž, gre za čiščenje Slovenija • V obtoku ponarejeni bankovci Pazljivo, da se ne opečete Na policiji ugotavljajo, da se je ta mesec povečalo število unovčevanja ponarejenih bankovcev, pojavlja se tudi t. i. filmski denar. Možje v modrem opozarjajo, da so ponarejeni bankovci najpogosteje unovčeni v gostinskih lokalih, trgovinah, trafikah, na bencinskih servisih, pri plačilih dostavljene hrane in pri spletni prodaji mobilnih telefonskih aparatov ter druge zabavne elektronike. Ker je lahko v obtoku več ponarejenih bankovcev, občane pozivajo, da so pozorni pri poslovanju z gotovino. Za prepoznavo ponarejenega bankovca v večini primerov zadošča, da ga dobro pogledamo, otipamo in obrnemo proti viru svetlobe, saj so ponaredki zaščitnih elementov tako opaznejši. Prepoznati jih je mogoče tudi na otip, torej po reliefu, saj ga ponaredki velikokrat nimajo. Pri pregledu pristnega bankovca proti svetlobi sta vidna portretni vodni znak in varnostna nit, pri večjih vrednostih še portretno okence. Ob tem je pri nagibanju bankovca naprej in nazaj na srebrnem traku mogoče opaziti portret Evrope v prosojnem okencu, na zeleni številki pa svetlobni val, ki se premika navzgor in navzdol po številki.Zaznavajo tudi unovčevanje t. i. filmskega denarja. Gre za ponaredke, ki so natisnjeni na navaden papir in so zelo podobni pravemu, a navadno nimajo nobenega zaščitnega elementa. STA Foto: Mojca Vtič Predstavniki slouenjebistriške komunale in desno direktor občinske upraue Slovenska Bistrica Branko Znidar o čistilni akciji 2023 ob javnih površinah, cestah, poho-dniških poteh. »Velik poudarek je tudi na vzgojno-izobraževalnem pomenu, da se mladi zavejo pomena smetenja in smeti. V zadnjih štirih letih smo količino zbranih odpadkov povečali z 19.000 na 23.000 ton in odpadki postajajo čedalje večji problem naše družbe, na državnem nivoju pa nimamo rešitve,« je opozoril Tramšek. Spomnil je na načrte države glede termične obdelave odpadkov. »Žal na tem področju ne vidim sve- tle prihodnosti, saj rešitve ni pričakovati še vsaj desetletje. Na drugi strani smo kot podjetje dolžni spoštovati zakonodajo in iskati rešitve izven meja, kar ob vseh podražitvah povzroča dodaten pritisk na ceno storitev javnih služb. To bre- Komunala Slovenska Bistrica se podaja tudi na organizacijsko področje. Danes, 31. marca, v Slovenski Bistrici pripravljajo tradicionalni, že 75. cvetni petek. Napovedujejo okrog 70 sodelujočih, med njimi so tudi javni zavodi, od knjižnice, zavoda za kulturo do zdravstvenega doma. me je torej prepuščeno izvajalcem javnih služb, direktorjem družb, ne nazadnje tudi občanom in občankam.« Na področju vpliva na okolje je razveseljivo vsaj dejstvo, da se število črnih odlagališč manjša, ugotavljajo v slovenjebistriški komunali. »Črna odlagališča so v večini že sanirana, če pa občani na novo odkrijejo kakšno, naj obvestijo Komunalno,« je poudarila Urša Fišer. Dodatno je opozorila, da če občani in občanke na terenu zasledijo nevarne odpadke, naj tega ne pobirajo. »Tudi tukaj naj obvestijo Komunalno podjetje, da odpadke strokovno odstranimo in s tem preprečimo morebitno nesrečo.« Mojca Vtič v Ce se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje. Danes bo oblačno, pihal bo jugo-zahodnik, ob morju jugo. Sprva bo rahlo deževalo le v zahodnih in ponekod v severnih krajih, popoldne in zvečer pa se bodo padavine krepile in zvečer prehodno zajele vso Slovenijo. Vmes bodo plohe in tudi kakšna nevihta. Najvišje dnevne temperature bodo od 9 do 15, na vzhodu do 17 °C. 3-dnevna napoved za Podravje Sobota 1.4. Nedelja 2.4. Ponedeljek 3.4. ,1'j J( i Q. ' l" plohe pretežno oblačno delno oblačno Hitrost vetra: 3 m/s Hitrost vetra: 3 m/s Hitrost vetra: 7.5 m/s Smer vetra: severozahodni Smer vetra: severovzhodni Smer vetra: severni Vir: ARSO Druga tekma s Korošci, isti cilj Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija (na fotografiji Poljak Daniel Mikolaj Skiba) so Fužinar pred slabim mesecem ugnali v Pokalu Pivovarna Union, sedaj želijo vajo ponoviti na prvenstvu. Pred nogometaši Aluminija sta v naslednjih dneh zanimivi in pomembni tekmi, najprej v soboto s Fužinarjem na prvenstvu in nato še v sredo s Koprom v Pokalu. Obe bodo odigrali na domači zelenici ob 16. uri. Po sredini zmagi Rogaške s Fužinarjem so šumarji znova zdrsnili na 2. mesto drugoligaške lestvice. Trener Robert Pevnik meni, da to ne sme vplivati na pripravo na srečanje: »Ne glede na to, ali smo prvi ali drugi, vedno hočemo v pripravi narediti vse, da naslednje srečanje dobimo. Želja proti Fužinarju je še toliko večja, ker želimo povezati Rogaška s tesno zmago nazaj na vrh Zaostala tekma 22. kroga: Fužinar Vzajemci - Rogaška 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Haljeta (58.). Vrstni red: 1. Rogaška 49, 2. Aluminij 47, 3. Krka 42, 4. Ilirija 38 (tekma manj) ... dve prvenstveni zmagi, kar nam spomladi še ni uspelo (remi Rudar, zmaga Brinje, remi Nafta, zmaga Triglav, op. a.). Predvsem proti Nafti smo bili blizu zmage, čeprav ni bilo vse idealno, sedaj želimo storiti korak naprej.« S Fužinarjem so se Kidričani spomladi že pomerili, a ne v prvenstve- Judo Luka Perkovič do naslova državnega prvaka Stran 14 Rokomet Letni cilj Ormožanov vsaj en Final 4 Stran 14 2. SNL, 23. krog: Aluminij - Fužinar Vzajemci (v soboto ob 16.00 v Kidričevem), Rogaška - Kety Emmi&Impol Bistrica (v soboto ob 16.00 v Rogaški Slatini). nem, ampak pokalnem srečanju, zmagali so z izidom 4:2 in se uvrstili med osem najboljših. »Fužinar je zelo nepredvidljiva ekipa, igrajo odprto in sproščeno. Mi seveda prevzemamo vlogo favorita v tem srečanju, saj imamo na svojem kontu 47, Fužinar pa 27 točk. Ob tem smo jih premagali v pokalu: verjamem, da bomo podobno učinkoviti tudi tokrat, obenem pa bolj zbrani v obrambi. Stremeti moramo k temu, da čim prej zabijemo gol ali dva in da srečanje zapeljemo v mirne vode,« je načrt pred srečanjem obelodanil Pevnik. Njegovi varovanci so zadnjo tekmo odigrali po njegovih željah, zmaga 0:4 v Kranju je obenem odlična popotnica pred sobotno tekmo. »Proti Triglavu smo odigrali eno boljših tekem v sezoni, fantje so bili superiorni in so pokazali veliko taktično disciplino. Optimizem pa ne temelji samo na tej tekmi, ampak se zavedamo, da smo odlično oddelali celotne priprave in da imamo trdno osnovo. Forma ekipe se stopnjuje, ver- jamem v te fante. Še enkrat pa poudarjam, da nas na vrh vodijo samo povezane zmage, to je naš cilj,« je dodal Pevnik, ki bo imel na voljo vse igralce, razen Pečnika in Petka, ki se še vračata po dolgotrajnih poškodbah. V podzavesti pa je zagotovo tudi že sredina pokalna tekma s Kop- Strelstvo Eva Petek posamezno, Ormožani in Ptujčani ekipno Stran 15 Kegljanje Za kegljači Drave uspešna sezona Stran 15 irodulajh nai na iuiioumjrn, ihld CRADIOPTUJ ko- 4/Uetu www.radio-pluj.si rom. »Trenutno smo na treningih še povsem skoncentrirani na Fuži-nar, v strokovnem štabu pa seveda že analiziramo tudi Koper. Vemo, kakšno zasedbo imajo Primorci in da igrajo ligo višje, vemo pa tudi, kako se jim bomo zoperstavili,« je zaključil Pevnik. Jože Mohorič »V klubu smo ponosni nanj« Robert Pevnik se je dotaknil še vpoklica Marka Bresta v mlado reprezentanco: »Vsi v klubu moramo biti ponosni, da imamo reprezentanta! Kot trener sem vesel zanj in tudi tega, da je dobil minute za igranje na pripravah v Turčiji. Pomembno pa je tudi to, da drugi v klubu vidijo, da je tudi iz 2. lige možno priti do majice z državnim grbom, le trdo je treba delati in verjeti vase.« Rokomet • Jeruzalem Ormož Koper že tradicionalno neugoden tekmec Rokometaši Jeruzalema so na zadnjih dveh tekmah proti Trimu (četrtfinale Pokala Slovenije) in Krškemu (18. krog Lige NLB) prikazali odlični predstavi ter razveselili svoje navijače. Zdaj je pred Ormožani zadnji del sezone, kjer je želja osvojiti čim več točk na državnem prvenstvu ter osvojiti eno izmed kolajn na pokalnem Final 4. „Želje oz. cilji so kar visoki, čas pa bo pokazal, kakšna je realnost. Na nas je, da se trudimo po svojih najboljših močeh na vseh treningih ter tekmah in verjamem, da nam bo uspelo doseči zadane cilje. Na domačem Hardeku imamo še štiri zahtevne tekme (Koper, Dobova, Loka, Ribnica), že v petek nas čaka Koper, ki je za nas tradicionalno zelo neugoden nasprotnik. V prvem delu sezone so nas na Bonifiki popolnoma nadigrali (26:15) in pred nami je težka naloga, da se jim oddolžimo za boleč poraz. V Kopru smo dosegli le petnajst zadetkov, kar je najbrž eden slabših izkupičkov v zgodovini kluba," je pred tekmo povedal Teo Šulek, krožni napadalec Jeruzalema, ki počasi lovi pravo formo iz minule sezone. Sicer so Ormožani dosegli neslaven rekord v sezoni 2013/14 proti Mariboru, ko so pri rekordnem porazu v zgodovini kluba dosegli le štirinajst zadetkov (14:39). Koper je klub z zelo zanimivo preteklostjo. V sezoni 2010/11 so osvojili lovoriki v državnem in pokalnem tekmovanju ter osvojili Pokal Challenge. V tistih časih je uradni proračun kluba iz Primorske znašal 2,5 milijona EUR. To so bili časi, ko se je Koper „kopal" v denarju in so zanj igrali odlični igralci: Gorazd Škof, Dušan Podpečan, Jure Vran, Zoran Jovičič, Jure Dobelšek, Uroš Bunda-lo, Sebastian Skube, Dean Bombač, Uroš Rapotec, Matjaž Mlakar, Matjaž Brumen, Robi Konečnik, Milorad Krivokapič, Vladimir Osmajič, Bojan Skoko, trener Fredi Radojkovič. V letu 2012 so zaigrali v četrtfinalu Lige prvakov proti danes tudi že propadlemu Atleticu iz Madrida in bili blizu uvrstitvi v polfinale. Leta 2013 pa je klub pod imenom Cimos Koper propadel. Dve sezoni je ekipa iz Primorske prebila v 2. in 1. B-ligi, zdaj pa že osem sezon zapored igra v elitnem društvu. „Koper ima tudi letos zelo kakovostno zasedbo. Vratarski par Rok Jelovčan in Marin Burica je eden najboljših v ligi. Glavni nosilci igre so Tine Poklar, Matevž Žagar in Andraž Kete, ki imajo bogate igralske izkušnje iz 1. lige. Tekma je za nas veliki izziv in treba bo do konca zavihati rokave. Ob bučni podpori s tribun smo na Hardeku sposobni premagati vsakega, tudi Koper," je še o pričakovanjih pred tekmo povedal Šulek. Tekma med Jeruzalemom in Koprom je na sporedu v petek, 31. 3., ob 19.30. Glede na prikazane igre Jeruzalema v zadnjem času se tudi tokrat obeta visoki obisk ljubiteljic in ljubiteljev rokometa. Igralski mozaik se že sestavlja S potrditvijo obstanka v ligi se je že začel pospešeno sestavljati igralski mozaik za sezono 2023/24. To bo že 21. zaporedna sezona Ormožanov v elitnem rokometnem razredu. Ponos ormoškega športa bo v igralskem mozaiku doživel kar nekaj sprememb. Nik Čirovic' se vrača v celjski klub, od koder je bil posojen. Za zdaj je znana tudi že usoda vratarja Alena Skledarja, ki odhaja v Trimo iz Trebnjega, ki bo tudi prepolovil svoj finančni vložek v ekipo. Vrste Jeruzalema bo morda zapustil še kakšen igralec, na vidiku pa je tudi nekaj novih zanimivih obrazov. „Kot je v naši navadi, bomo tudi za prihodnjo sezono sestavili igralski kader v okviru naših finančnih zmožnosti, v prvi vrsti pa ekipo, ki bo konkurenčna v elitni družbi. Naslednja sezona 2023/24 ne bo lahka, saj bodo iz lige izpadli kar trije klubi. V Ormožu smo pripravljeni odgovoriti na zahteve, ki prinašajo znižanje lige iz štirinajstih na dvanajst klubov. Ob tej priložnosti naj še povem, da je naš klub od samega začetka podpornik lige štirinajstih klubov. Zanimivo pa je to, da so za znižanje lige glasovali tisti klubi, ki bodo naslednjo sezono eni glavnih kandidatov za izpad - 'pljuvanje v lastno skledo'," je dodal Grabovac. Uroš Krstič Domačin pokalnega Final 4 bo znan 6. aprila Meseca maja bo potekal zaključni turnir pokalnega tekmovanja. Za zdaj so znani udeleženci, ne pa še organizator Final 4. „Udeleženci so Celje Pivovarna Laško, Krka Novo mesto, Koper in Jeruzalem Ormož. Na razpis za organizacijo pokalnega tekmovanja se je treba prijaviti do 3. aprila, domačin pokalnega Final 4 pa bo znan 6. aprila. V ormoškem klubu imamo že vse pripravljeno za oddajo vloge in upamo, da bomo zadostili kar precej visokim finančnim zahtevam za organizacijo tega velikega rokometnega spektakla. Za naš klub, mesto Ormož in celotno Občino Ormož bi bila pridobitev te velike prireditve izjemna promocija v številnih pogledih," je o pokalnem Final 4 spregovoril predsednik kluba Mladen Grabovac. 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 31. marca 2023 Judo • Člansko državno prvenstvo Luka Perkovič do naslova državnega prvaka V Hočah pri Mariboru je v organizaciji Judo kluba Apolon potekalo letošnje državno prvenstvo za člane in članice. Skupno je nastopilo 119 tekmovalcev iz 23 klubov, 74 v moški in 45 v ženski konkurenci. Iz Judo kluba Ptuj so pod vodstvom trenerja Vlada Čuša nastopili štirje judoisti: Luka Perkovič, Luka Caf, Andi Karameta in Žanet Polanec. Najvišje ambicije je imel Perkovič: cilj priprav na državno prvenstvo je bil za Luka Perkoviča jasno začrtan in želja judoista po zlati medalji se je kazala skozi skrbno načrtovane priprave, ki jih je izvedel pod vodstvom trenerja Vlada Čuša. Te priprave so se članu ptujskega kluba obrestovale z zlato medaljo in naslovom državnega prvaka v kategoriji do 73 kg. V omenjeni kategoriji je bilo prijavljenih enajst tekmovalcev. Perkovič je bil v uvodnem krogu prost, nato pa je v četrtfinalu ekspresno z ipo-nom premagal Tjana Grahovca (J K Apolon Maribor). Naslednji polfinal-ni dvoboj s Tobiasom Fürstom Črtan- VBnje adidas'-* suzuki - su: 1 \ . « . ¿ Telekom ^^^ Jf - Slovenije ¿jjßg SUZUK. fg -TÛT T/ Wt .¿i Telekom m . •«* Slovenije few w •UZUKI fi Teiekorr i W •• Slovenije * < av las l , i Telekom Slovenije ÏUKI Foto: Rok Rakun / ppr.si cem (J K Bežigrad) je bil bolj izenačen, a ga je naš mladi judoist v svojo korist odločil s končnim prijemom. V finalu se je Perkovič pomeril z Ur- hom Ogrizkom (JK Z'dežele Sanka-ku), ki ga je premagal z vazarijem. Po dobrih taktičnih pripravah s trenerjem Vladom Čušem je Luka Perkovič Državne prvakinje, članice: - 48 kg: Maruša Štangar (Olimpija) - 52 kg: Anja Štangar (Olimpija) - 57 kg: Nika Tomc (Z'dežele Sankaku) - 63 kg: Kaja Kajzer (Bežigrad) - 70 kg: Anka Pogačnik (Triglav Kranj) - 78 kg: Metka Lobnik (Apolon Maribor) + 78 kg: Nicki Norčič (Olimpija) Državni prvaki, člani: - 60 kg: David Štarkel (Impol) - 66 kg: Miha Brence (Impol) - 73 kg: Luka Perkovič (Drava Ptuj) - 81 kg: Juš Mecilošek (Bežigrad) - 90 kg: Aljaž Gostenčnik (Acron Slovenj Gradec) - 100 kg: Jaro Vezjak (Branik Maribor) + 100 kg: Enej Marinič (Branik Maribor) Rokomet • Jeruzalem Ormož, mlajše selekcije Letni cilj vsaj en Final 4 Tekmovanje mladih na državnem prvenstvu 2022/23 se preveša v zadnjo tretjino, ki bo dala odgovore o najboljših ekipah po posameznih kategorijah. Barve Ormoža v letošnjem državnem prvenstvu poleg članske ekipe zastopa še sedem mlajših selekcij: mladinci (2. liga), kadeti (1. liga), starejši dečki A, starejši dečki B, mlajši dečki A, mlajši dečki C, mlajše deklice A. »Zgodi se nam, da včasih v enem vikendu nastopajo prav vse selekcije, kar znaša skupaj okrog 120 otrok. Če dodamo še člansko zasedbo in mini rokomet, gre številka tudi preko 150 otrok. Veliki pogon, ki zahteva obilico logističnih veščin. Z mladinci smo v preteklih letih redno nastopali v 1. ligi, letos pa smo se zaradi premajhnega števila igralcev letnika 2003 in 2004 odločili, da naredimo korak nazaj in nastopamo v 2. ligi. Mladinska ekipa je tako pretežno sestavljena iz igralcev letnika 2006 ter 2007 in letošnja uvrstitev v Ligo za prvaka od 1. do 6. mesta je za SHSKSSHSSSSKSi^^ nuniiumusm ■■UIIMctiymBSBHia SHSBinr « Ba«sass«yj¿ SHSKSSSSSÜI UÍÍUK'.L^E I KIIIIBHaW Bi niiin * MMW«H> AW nas precejšnje presenečenje. Vrnitev v 1. ligo smo načrtovali šele v sezoni 2024/25, kot kaže, pa nam to lahko uspe že v sezoni 2023/24. Kadeti (2006 in mlajši) so letos že izpolnili svoj cilj z uvrstitvijo v 1. ligo, kar pomeni med dvanajst najboljših ekip v državi. Trenutno ekipa zaseda 9. mesto, le tri točke pa četo trenerja Damirja Turkoviča loči do visokega 6. mesta v državi. Starejši dečki A (2008 in mlajši) so lani bili šesti, letos se bodo borili za mesta od 9. do 12., kar je glede na kakovost zasedbe majhno razočaranje. Je pa problem, da so pri tej generaciji že začeli odpadati nekateri igralci, ki so prej bili nosilci ekipe, a so se žal odločili iti svojo pot, daleč od športa. Starejši dečki B (2009 in mlajši) so ekipa, ki je sestavljena iz številnih nadarjenih igralcev. Gre za fante, ki so izjemno uspešni tudi na mednarodnih igriščih. V letošnji sezoni še ne poznajo poraza in imajo vse v svojih Foto: Rok Rakun / ppr.si Luka Perkovič (JK Drava) med nastopom na državnem prvenstvu Član JK Drava Ptuj Luka Perkovič je v kategoriji do 73 kg stopil na najvišjo stopničko, na zmagovalnem odru so mu družbo delali drugouvrščeni Urh Ogrizek (Z'dežele Sankaku) ter tretjeuvrščena Anej Duka-rič (Impol) in Tobias Fürst Črtanec (Bežigrad). s tremi odličnimi predstavami na blazinah prišel do velikega uspeha - do naslova državnega prvaka v judu. Ostalim trem ptujskim judoistom na članskem državnem prvenstvu ni šlo tako dobro, vsi so v svojih kategorijah osvojili 7. mesta. Luka Caf je to uvrstitev dosegel v kategoriji do 73 kg z dvema porazoma in zmago, Andi Karameta s povsem identičnim izkupičkom (poraza in zmaga) v kategoriji do 90 kg, Žanet Polanec pa kljub solidnima predstavama v kategoriji do 57 kg tokrat ni uspelo vpisati zmage. rokah za uvrstitev na Final 4. Ekipi starejših dečkov vodi kot trener Uroš Krstič. Na Hardeku pa smo zelo ponosni na mlajše dečke A (2010 in mlajši). To je selekcija, ki je ostala brez treningov celi dve leti. Enkrat zaradi dogradnje dvorane Hardek, enkrat zaradi korone. Danes ta selekcija šteje okrog 20 mladih športnikov. Napredek v igri je očiten in tudi fantje bodo za prihodnost ormoškega rokometa zelo zanimivi, če bodo le še naprej tako marljivi na treningih. V klubu imamo tudi mlajše deklice A (2010 in mlajše), ki so zelo številčne (preko 20 deklet), saj prihajajo iz štirih osnovnih šol: OŠ Ormož, OŠ Miklavž pri Ormožu, OŠ Ivanjkovci in OŠ Središče ob Dravi. V prihodnosti si želimo sodelovanja še z OŠ Velika Nedelja in OŠ Gorišnica, potem bi v prihodnosti mogoče lahko sanjali tudi o celotni piramidi ekip in lastnem klubu pri dekletih. Mlajša dekleta A in mlajše dečke A vodi kot trener Uroš Krstič, pomagajo pa mu tudi Tilen Kosi, Mladen Grabovac, Nik Čirovič in Matevž Jurčec. Še naprej želimo člansko ekipo sestavljati iz lastnega mladinskega inkubatorja. Tukaj nam brez finančne pomoči raznih sponzorjev ter donatorjev ne bi uspevalo imeti tako uspešne rokometne šole. Še vedno pa so rezerve, predvsem v trenerskem kadru, kjer smo na našem koncu zelo obubožani. Tudi sodelovanje s šolami v naši okolici bi moralo biti še boljše, vendar na vseh šolah ne naletimo na razumevanje. Še naprej se bomo trudili posvečati ogromno dela ter finančnih sredstev lastni rokometni šoli, saj je to edina prava pot, da naša članska ekipa neprekinjeno že dvajset let nastopa v elitnem rokometnem razredu in Slovenijo ter malo mesto ob Dravi zastopa tudi v evropskih tekmovanjih,« je povedal predsednik kluba Mladen Grabovac in skupaj z Iztokom Lusko-vičem trener mladincev Jeruzalema. Zaenkrat ormoškemu klubu ne more uiti vsaj en Final 4, in sicer pokalni članske ekipe. Zelo blizu Final 4 pa so tudi starejši dečki B, ampak stvari se hitro lahko spremenijo. Bolezni, poškodbe, šola, verouk ... je le nekaj razlogov, da pri otrocih ni nikoli nič zanesljivo ... KU Ormožan Rene Voršič do naslova med mlajšimi kadeti Hoče so gostile tudi državno prvenstvo v judu za kategorijo mlajših kadetov in kadetinj. Med 187 nastopajočimi je bilo 137 fantov in 50 deklet, prišli so iz 41 klubov. Na to tekmovanje je imel JK Drava Ptuj prijavljenih pet tekmovalcev. Najbolje se je med njimi odrezala Maruša Frank, saj je v kategoriji do 63 kg z eno zmago in tremi porazi osvojila 4. mesto. Ob Frankovi so v Hočah manj uspešno nastopili Vid Krajnc, Lan Milošič, Luka Sarič in Aneja Vidovič. JK Gorišnica je prav tako zastopalo pet tekmovalcev, in sicer Gašper Hrga, Tomas Vozlič, David Kelc, Jaka Purgaj in Oskar Vrabič. Slednja dva sta vpisala po eno zmago, Purgaju je to prineslo končno 7. mesto. JK Ormož se je tekmovanja udeležil s tremi predstavniki, a zabeležil največji uspeh. Njihov član Rene Voršič je namreč osvojil naslov državnega prvaka! Za ta uspeh je v številčni kategoriji do 55 kg, v kateri je nastopilo kar 24 tekmovalcev, nanizal kar pet zaporednih zmag. V finalu je po vsega 19 sekundah ugnal člana Olimpije Maksima Vunduka. Tjan Koter je v kategoriji do 73 kg (17 tekmovalcev) vpisal dve zmagi in dva poraza, Jon Štuhec pa en poraz v kategoriji do 66 kg. DB, M Plavanje • PA Kurent Lina, Zala, Emma in Boštjan z reprezentanco Slovenije Od petka do nedelje, 24. do 26. 3., je bilo Sarajevo mesto zbora štirih reprezentanc bivše skupne države -Slovenije, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Med skupaj 230 plavalci in plavalkami je na tekmovanju sodelovalo nekaj več kot 50 slovenskih reprezentantov. Na tekmi so nastopile tudi plavalke Plavalne akademije Kurent Lina Maltarič, Zala Mojsilovič Meznarič in Emma Krevs ter njihov trener Boštjan Maračič. Kot prva je nastopila Zala, ki je plavala odlično in na 100 in 200 metrov delfin popravila osebna rekorda, ki sedaj znašata 1:06,57 s in 2:31,43 s (slednjega je izboljšala za dve sekundi). S tema rezultatoma je obakrat osvojila odlično 2. mesto. Plavala je tudi na razdalji 200 m prosto, kjer pa je ob vidni utrujenosti (nastop je bil neposredno za 200 m delfin) osvojila 7. mesto. Kot naslednja je v bazen skočila Lina Maltarič, ki je plavala v disciplinah 50 in 100 m prsno. Na krajši razdalji je odplavala letošnji najboljši izid (34,54 s) in osvojila 1. mesto med kadetinjami. Na daljši razdalji je z osebnim rekordom 1:17,06 s osvojila 4. mesto. Emma Krevs je plavala na 50 m hrbtno in s časom 32,18 s osvojila končno 5. mesto. »Prvi nastop za kadetsko reprezentanco je bil s strani naših deklet več kot odličen. Kljub veličini tekmovanja so pokazala stabilnost in koncentracijo. Odličen občutek je, ko te za tvoje delo pohvali sedanji in bivši selektor reprezentance, ko so navdušeni nad stanjem plavanja v naši akademiji, sploh glede na pogoje. Hkrati pa smo s temi rezultati stopili na višjo stopničko in postavili nove cilje,« je po tekmovanju dejal reprezentančni pomočnik trenerja Boštjan Maračič. UR Ptujski del reprezentance Slovenije v Sarajevu petek • 31- marca 2023 Šport, šport mladih Štajerski 15 Strelstvo • 6. krog Državne mladinske lige Eva Petek posamezno, Ormožani in Ptujčani ekipni ligaški prvaki Minulo soboto je v Kidričevem potekal zaključni šesti turnir Državne lige mladih, teden dni pred tem pa se je strelski podmladek v Ljubljani pomeril na petem turnirju v sezoni. Spodnjepodravski strelci se obenem pripravljajo na tekmovalni zaključek sezone z zračno puško in zračno pištolo, ki bo 22. in 23. aprila na Državnem prvenstvu v Ormožu, kjer bodo potekala tekmovanja v vseh posamičnih in ekipnih disciplinah. Z uspešnimi nastopi in novimi osvojenimi odličji v Ljubljani in Kidričevem so strelci Kovinarja iz Ormoža, Ptuja, Juršincev in Miklavža pri Ormožu uspešno sklenili ligaško sezono 2022/23. Ekipni naslov prvakov za Kovinar Ormož, Eva Petek najboljša v sezoni Z odliko je letošnjo ligaško sezono sklenila aktualna kadetska liga-ška prvakinja s puško, Ormožanka Eva Petek (625,3), ki je z osebnim rekordom v sezoni in najboljšim rezultatom turnirja dosegla še četrto zmago. Tako je že v prvi sezoni po prestopu med mladinke osvojila naslov mladinske ligaške prvakinje s 144 točkami. Druga Ormožanka, Ina Voljč, je skupno zasedla 17. mesto. Med mladinci je suvereno skupno zmago slavil aktualni mladinski ligaški prvak, Luka Lukič (624,9) iz Trzina, ki je zmagal vseh šest turnirjev. Ormoški mladinec Benjamin Nino Kovačec je skupno osvojil 7. mesto, Foto: Strelski klub Ptuj kidričevska strelca Blaž Bogdan in Jan Dajčman pa 34. in 37. mesto. V ekipni tekmi med mladinci so Ormožani Kovinarja izboljšali lansko četrto mesto v skupnem seštevku in z okrepljeno ekipo osvojili naslov ekipnih ligaških prvakov, kar jim je uspelo z dvema zmagama, dvema drugima mestoma, enim tretjim in enim petim mestom. V kadetski konkurenci s puško je s četrto zmago v sezoni skupni naslov prvaka osvojil Maksimilijan Žaric (408.9) iz Olimpije. Ormožani Kegljanje • S. SKL - vzhod (m) Za kegljači Drave uspešna sezona Kegljači Drave so imeli že pred zadnjima dvema krogoma zagotovljeno vsaj četrto mesto na končni razpredelnici, ob ugodnem razpletu zadnjih dveh tekem pa bi se lahko povzpeli celo na 2. mesto. A je bila to računica brez krčmarja, ki se ni izšla. Kot so letošnje prvenstvo v 3. ligi vzhod začeli s tremi porazi, so ga žal končali z dvema in na koncu ostali na 4. mestu. Pogled na letošnjo sezono je podal predsednik Kegljaškega kluba Drava in član ekipe Boris Premzl: »Z uvrstitvijo na 4. mesto smo povsem izpolnili naše načrte in pričakovanja. Pomembno je, da smo se po slabem štartu zbrali in potem zaigrali kot prerojeni ter v jesenskem delu osvojili pomembne točke v gosteh (Pre-polje, Hrastnik, Krilato kolo), trikrat pa smo zmagali doma. Pomladna bera je bila slabša, še posebej na 3. DKL - vzhod (m) 17. krog: Lendava - Drava 6:2 (3192:3010) DRAVA: B. Krušič 478, Slaček 505, Kramberger 511, Premzl 505,.Golob 537, Krajnc 474 podrtih kegljev 18. krog: Drava - Krilato kolo 3:5 (3064:3078) DRAVA: U. Krušič 480, Krajnc 502, Godec 503, Premzl 529, Golob 537, Kramberger 513 KONČNA LESTVICA: Boris Premzl na zadnji letošnji tekmi v Deta centru 1. DORMEO 18 14 1 3 2g 2. KRILATO KOLO 18 11 2 5 24 3. RUDAR 2 18 10 1 7 21 4. DRAVA 18 g 2 7 20 5. HRASTNIK 2 18 8 1 g 17 6. LENDAVA 18 8 0 10 16 7. MIKLAVŽ 18 7 1 10 15 8. PREPOLJE 18 7 0 11 14 9. DE VESTA BSB 18 6 1 11 13 10. SLOVENJ GRADEC 2 18 5 1 12 11 domačem kegljišču: od petih tekem smo samo eno zmagali, dvakrat smo igrali neodločeno in dvakrat izgubili. V gosteh smo dosegli dve zmagi. Pokazalo se je, da imamo kar širok izbor igralcev, kar je vsekakor dobra popotnica za naprej. Pomembno je, da sta se v ekipo dobro vključila Elvis Slaček in Marko Godec, ki sta se priključila zadnja, večji del sezone je bil zelo dober tudi Janko Krajnc, delno sem tudi sam odigral dobro, ostali pa so bili solidni, vsi še z nekaj rezerve. Glavni motor ekipe je seveda vodja Robi Golob, ki je po težavah v prvih kolih potem zaigral standardno dobro, medtem ko ostali še preveč nihajo v svojih rezultatih. Rezultate bomo sedaj podrobno analizirali in poskušali poiskati rezerve za naslednjo sezono. Prvo sezono smo bili za nekatere presenečenje, drugo sezono nas bodo že poznali.« V 17. krogu so kegljači Drave gostovali pri ekipi Lendave, ki igra tekme na kegljišču v Radencih. Domačini so se v zadnjih krogih krčevito borili za obstanek v ligi, saj je bilo že nekaj časa jasno, da bosta izpadli dve ekipi. Zraven že odpisanega Slovenj Gradca 2 je na koncu krajšo H**^ I« il^ 1 1 f Jfe» ■ lM V« JURIJ JUHANT DRAGICA MIRNIK SILVA BOZO KATARINA FERLETIČ KOSTADINOVSKI PRAZNIK I GLASOVNICA i GLASUJEM ZA KANDIDATA: < t * V Vaše ime in priimek: Glasovnice sprejemamo vključno do 17. 4. 2023 na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«. ČASTNI POKROVITELJ: Po kruhu se dan pozna. DOLENJSKI LIST VESTNIH štajerski TEDNIK II novi tedniki REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA SOLIDARNO PRIHODNOST primorske novice Afl^j]^ petek • 31. marca 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Al i H NAROČITE STAIERSKI IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli: - zložljivo vrtno žago - škarje za rezanje - cvetlični lonec rokavice - male grablje - malo lopatko - zalivalko z razpršilom - semena, čebulice in dišavnice Nagrado lahko prevzamete v trgovini Živex (Mariborska cesta 3, Ptuj). Pogoj za prevzem nagrade je potrdilo, ki vam ga bomo priporočeno poslali po pošti na dom. ŽIVEX Vse za zunanjo ureditev Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 31. marca 2023 C M 71 •*• • • J - PISANA • ZABAVNA • AKTUALNA PETEK 31, marec 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Otroški kotiček 9. oddaja 8:25 Futsal magazin S09E28 8:50 Iz dežele ob Muri 46. oddaja 9:25 Klepetalnica: Ana Marija Znidarič 10:00 Tele M 10:25 Dober večer 11:15 Pogled nazaj 11:40 Bralni razgledi 10. oddaja 12:00 Ptujska kronika 12:25 Portal 13:15Cista umetnost- marec 13:50 Glasba za vse 14:20 Tele M 14:50 Videostranl 18:00 Ptujska kronika 18:25 Portal 18:40 Glasbena osmica (slo.) 19:50 Arbitrium 20:00 Ptujska kronika 20:25 Obzornik TV Dravograd 21:00 Eutsal magazin S09E28 21:25 Cista umetnost - marec 22:00 Ptujska kronika 22:25 Klepetalnica: Darja Vesel Lazic 23:00 Utrip Ormoža 23:45 Pogled nazaj 00:30 Videostrani SOBOTA 1. april 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:05 Futsal magazin S09E28 8:30 Otroški kotiček 9. oddaja 8:55 Dober večer 9:45 Pomurski tednik 10:20 Klepetalnica: Darja Vesel Lazic 10:55 Iz dežele ob Muri 46. oddaja 11:30 Poqled nazaj 12:00 Pregled tedna 12:30 Poifal 13:20 Glasba za vse 13:50 Cista umetnost - marec 14:30 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuia) 18:50 Otroški kotiček 9. oddaja 19:15 Obzornik TV Dravograd 19:50 Kdo? 20:00 Preqled tedna 20:30 Portal 21:20 Cista umetnost - marec 22:00 Ptujska kronika 22:30 Bralni razgledi 10. oddaja 22:45 Poqled nazaj 23:10 En teden 00:05 Videostrani NEDELJA 2. april 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Otroški kotiček 9. oddaja 8:25 Iz dežele ob Muri 46. oddaja 9:00 Utrip Ormoža 9:45 Pomurski tednik 0:20 Tadej Toš in odpadki " :05 Klepetalnica: Dana Vesel I :40 Bralni razgledi 1u. oddaja regled tedna 2:00 2:30 a Vesel Lazic . - _______|a 'realec Porfel 3:20 Pogled nazaj 3:45 Cista umetnost - marec 14:20 Glasba za vse 4:55 Videostrani 8:00 Ptujska kronika 8:25 Pogled nazaj 8:55 Glasbena osmica (slo.) 9:30 Zqodbe o qradu Turnišče 20:00 Pregled tedna 20:30 Poifal 21:20 Obzornik TV Dravograd 21:50 Dok. film o dr. Liudevitu Pivku 22:00 Ptujska kronika 22:25 Bralni razgledi 10. oddaja 22:40 Cista umetnost - marec 23:15 Dober večer 00:25 Videostrani PONEDELJEK 3. april 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:05 Otroški kotiček 9. oddaja 8:30 Pomurski tednik 9:05 Utrip Ormoža 9:50 Risanka 10:00 Preglednik TV Maribor 10:25 Iz dežele ob Muri 46. oddaja 11:00 Čista umetnost - marec 11:35 Bralni razqledi 10. oddaja 11:50 Mali Prim ' 12:00 Preqled tedna 12:30 Poifal 13:20 Pogled nazaj 13:50 Glasba za vse 14:20 Preglednik TV Maribor 14:50 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Klepetalnica: Darja Vesel Lazic 19:30 Otroški kotiček 9. oddaja 20:00 Pregled tedna 20:30 Poifal 21:20 Obzornik TV Dravoqrad 22:00 Ptujska kronika 22:25 Pogled nazaj 22:55 Cista umetnost - marec 23:30 Bralni razgledi 10. oddaja 23:45 Dober večer 00:55 Videostrani Ptujska televizija PeTV, T: 02 590 880 28, ¡nfo@petv.tv, www.petv.tv ^ KHMm.II Te > NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 i H INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ <8> KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. N arodno Zabavne G lasbe Ptuj 2023 IABNUŠ V&fr OKNA VRATA d.o.o. C LU-* PWe OKNA, ¥RÄTA, 8EN6IILA www.roletarstvo-amus.si w.novareha.si noua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. 02 788 5417 041 650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj Štajerski v digitalni knjižnici: www. d lib.s Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Hajdina in Osnovno šolo Hajdina vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Hajdina. Vidimo se v torek, 4. aprila, ob 18. uri v Domu krajanov Skorba. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Hajdina. Pomlad v KZ Ptuj! LENART- ZADRUZNIK-GORISNICA- MARKOVCI • MAROF« CANKOVA^^™ ♦ h*BIT V^ IT rešitve J ^ SAZAS SILKEM uiunpen Štajerski TEDNIK radioPTUI petek • 31. marca 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 Tako kot reka v daljavo se izgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče Katarine Valant IZ POPOVCEV 3A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečene besede sožalja, besede tolažbe, darovane svete maše, sveče in cvetje. Iskrena hvala p. Benjaminu Mlakarju za vse obiske v Domu upokojencev Ptuj, za vse molitve, obred in spremstvo ob zadnji poti, Domu upokojencev Ptuj, pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku za odigrano poslednjo melodijo, pevcem za odpete pesmi in ge. Zdenki za izrečene besede ob slovesu. Ni besed, ki bi nas potolažile, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src ... So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. Žalujoči: vsi njeni najdražji Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen odpotoval. Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v srcih naših še vedno živiš. SPOMIN 31. marca 2023 mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Ivan Bezjak IZ PRVENCEV 5D Iskrena hvala vsem za poklon, lepo misel in prižgano svečko ob njegovem grobu. Njegovi najdražji Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. PVC okna, vrata, senčila ABA UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Pomlad bo na vrt prišla, in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe več ni. ZAHVALA Ob boleči nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre, tete, botre in prijateljice Ljudmile Hojnik rojene Bedrač 3. 9. 1940-18. 3.2023 IZ BODKOVCEV 33 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše in darove za cerkev. Posebna zahvala g. Dušanu Todoroviču za opravljen cerkveni obred, g. Janku za molitev, pevcem, zastavonoši, govornici ge. Dragici Petek, Jožeku za nošenje križa, pogrebnemu podjetju Mir in glasbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakomur posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, iskrena hvala. Naj vam Bog poplača. V globoki žalosti vsi njeni SPOMIN 30. marca je minilo eno leto žalosti, odkar naju je zapustila draga mama in tašča Marija Klaneček rojena Krušič Z ORMOŠKE CESTE 76 Hvala, mama, ti za vse, kar si storila za naju. Počivaj v miru, naj ti gori večna luč. Zelo te pogrešava. Tvoja najdražja Tisti, ki nas zaznamujejo z ljubeznijo, srčnostjo in pogumom, ne umrejo - ostanejo za vedno z nami. SPOMIN 27. marca so minila tri leta, odkar nas je zapustil Alojz Šegula IZ DORNAVE Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Njegovi najdražji KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. KOKOŠI nesnice v začetku nesnosti, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Ča-dramska vas 19, Poljčane. Tel. 031 751 675. BELE kokoši in peteline, težke 4 kg. Naročila sprejemamo po tel. 040 531 246. PRODAM krmo v kockah. Tel. 031 386 844. PRODAM svinje, težke okrog 100 kg. Tel. 041 490 468. PRODAM seno v balah - kocke, 100 kom. Tel. 051 273 093. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred resnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnicTibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01_ PRODAMO - manjšo hišo na Vičavi, l. izgradnje 1969, delno obnovljeno (okna, streha), skupne površine 141,10 m2, zemljišče 473 m2. Cena: 130.000,00 EUR. ®RF/MAX 051/455 010 ali ▼ POETOVIO 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio Kogar imaš rad, Nikoli ne umre -le daleč, daleč je . ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre, svakinje, tašče, tete in botrce t» .-'v, 1 «I Marije Kaisersberger IZ GEREČJE VASI 20A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Perutnine Ptuj, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, hvala za izražena sožalja. Zahvala g. kaplanu Primožu Lorbku za opravljen obred in sv. mašo, Društvu upokojencev Hajdina, pevcem in podjetju Mir iz Vidma pri Ptuju. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Hvala ti, mama, za rojstvo-življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, vtkane v trpljenje. Mama, naj večna ti lučka gori. ZAHVALA V 95. letu je tiho zaprla knjigo življenja naša draga mama, tašča, babica, prababica in praprababica Marija Šabeder 7. 12. 1928-13. 3. 2023 IZ ŽABJAKA 33 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v dneh žalosti in čustvovali z nami. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev ter za denarne prispevke. Hvala patru Andreju Sotlarju za darovano sveto mašo zadu-šnico in opravljen cerkveni obred. Hvala nosilcema državnega simbola in prapora Društva upokojencev Rogoznica. Hvala gospe Veri Kokol za molitve in poslovilne besede ob grobu. Hvala pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj za opravljene pogrebne storitve. Hvala pevcem za odpete melodije ter godbeniku za odigrano melodijo slovesa. Hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. V globoki žalosti njeni najdražji Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. ZAHVALA Ob izgubi očeta, dedka, strica in tasta Franca Nahbergerja IZ SEL 40 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za dano cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj za skrbno nego ter duhovniku za opravljen obred. Hvala pevcem za odpete žalo-stinke, izvajalcu za odigrano melodijo in podjetju Mir za opravljene storitve. Žalujoči: vsi tvoji PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK, 31. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Ob materinskem dnevu na OŠ Gorišnica 10:40 Utrip Ormoža 11:25 Območna revija glasbenega izročila 13:00 Starpoint prodajno okno 14:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ob materinskem dnevu v Podlehniku 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Ob materinskem dnevu v Tibolcih in Zamušanih 21:45 Astro - v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 01. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Predavanje o hipnozi 10:30 Ptujska kronika 11:00 Utrip Ormoža 11:45 Ob materinskem dnevu v Podlehniku 14:00 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 Ob materinskem dnevu v Majšperku 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Direktorice gospodinjstva v Markovcih 21:30 Ujemi sanje 23:00 Video strani SP H Trio I" < CO c m ■D C 2 (D J; C □ Sž NEDELJA, 02. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Šport in špas 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Ob materinskem dnevu v vrtcu Videm 13:00 Ob dnevu žena v Mezgovcih 14:00 Zapojmo prijatelji 15:00 Ob materinskem dnevu v Tibolcih in Zamušanih 17:00 Ob materinskem dnevu v Podlehniku 18:00 11. Jurjevo srečanje folklornih skupin 19:00 Alfi po Sloveniji in svetu 20:00 Na brazdah ljubezni, l.del 21:00 4. seja sveta občine Starše 23:00 Video strani PONEDELJEK, 03. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Ob materinskem dnevu na OŠ Leskovec 10:10 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 12:00 Utrip Ormoža 13:00 Starpoint prodajno okno 14:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ob materinskem dnevu v vrtcu Videm 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Direktorice gospodinjstva v Markovcih 21:00 Predavanje o hipnozi 22:20 Starpoint prodajno okno 23:20 Video strani Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta Marjana Zelenika IZ JANEŽOVSKEGA VRHA 43A, DESTRNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom ter vsem, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali sveče, cvetje, v druge dobre namene in za sv. maše. Zahvala pogrebnemu zavodu Almaja, župnikoma g. Jožetu Škofiču in g. Jožefu Rajnerju ter patru g. Milanu Kosu. Hvala pevcem in pevskim prijateljem okteta za odpete žalostinke. Zahvala govornikom ge. Lidiji Ličen, g. Ljubu Čučku, g. Daniju Murku in g. Antonu Žampi za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se domačemu Prostovoljnemu gasilskemu društvu Destrnik in Gasilski zvezi Destrnik za uniformirani pogrebni sprevod s praporji in častno stražo ter zastavonoši, Društvu vinogradnikov Osrednje Slovenske gorice za častno stražo, Društvu upokojencev Destrnik, Kulturnemu društvu Destrnik in Občini Destrnik. Hvala sošolcem osnovne šole, sodelavcem Kmetijske zadruge Ptuj in upokojencem Kmetijske zadruge Ptuj. Zahvala gre tudi zdravstvenemu osebju oddelka onkologije in urologije, ki mu je v času njegove bolezni stalo ob strani. Hvala dr. Valeriji Šaško, dr. Urbanu Toplaku, dr. Juretu Verbančiču in farmacevtu Bojanu Potrču. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, iskrena hvala. Žalujoči: žena Krista, hči Jasna in sin Uroš z družinama 24 Štajerski Križem kražem petek • 31. marca 2023 Ptuj • OŠ dr. Ljudevita Pivka aktivna v projektih Erasmus + Podlehnik • Praznovali teden družine Koristna izmenjava dobrih praks Pri nedeljski maši šopki za matere OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj že vrsto let sodeluje v mednarodnih Erasmus + projektih. V šol- Med 19. marcem in 25. marcem, med godom sv. Jožefa in Marijinim oznanjenjem, smo praškem prostoru je namreč zelo pomembna izmenjava dobrih učnih praks, tudi tistih iz tujine, znovali teden družine. Po župnijah so med tednom potekali seminarji, srečanja, delavnice in prireditve. Pri kristjanih je »materinska nedelja« prostor v koledarju zavzemala že od 16. stoletja. Tradicija obdarovanja prav tako izhaja od takrat, ko so se družine zbrale v cerkvi. Otroci so na poti do cerkve nabirali rože in nato šopke podarili svojim mamam. V cerkvi sv. Trojice in v cerkvi na Rodnem Vrhu so v nedeljo, 26. marca, pripravili kratek kulturni program v čast Matere Božje, vseh mater in očetov. Mašo je daroval duhovnik Jože Petek, ki je vodil kri-žev pot z župljani. Vse je nagovoril s vzpodbudno pridigo. Zapeli so pevci Trojiškega mešanega zbora. Ob koncu maše je sledil kulturni program. V lepem programu so sodelovali veroučenci Julija in Ana Golub, Manca Pulko, Ema in Teo Druženje na strokovnih delavnicah v okviru projekta GET TO KNOW US Izjemno veseli so, da je v projektnih aktivnostih v teh letih sodelovalo že več kot polovica vseh zaposlenih in petnajst odstotkov učencev. Lani so za enega izmed projektov prejeli evropsko nagrado za inovativno poučevanje. Šola je trenutno vključena v mednarodni projekt GET TO KNOW US, ki združuje šest osnovnih šol z nižjim izobrazbenim standardom, in sicer iz Irske, Severne Irske, Nemčije, Avstrije in Hrvaške. Cilj tega projekta je reševanje soci- okna, vrata t garažna imm www.naitors.si NAIiORS Tel.: 02 74113 BO. Mob: 031793 204 Gorišnica 1. Gorišnica alne izolacije otrok s posebnimi potrebami in njihovo aktivno vključevanje v evropsko družbo. Nedavno so partnerje, s katerimi sodelujejo v tem projektu, gostili na Ptuju. Zanje so pripravili zanimive delavnice na temo terapije s psi, razkazali pa so jim tudi znamenitosti mesta. Po besedah ravnateljice Lidije Marin je mednarodno sodelovanje pot h kakovosti izobraževanja in odprtosti izobraževalnega sistema, institucij in posameznikov. Med drugim omogoča pretok znanj, izkušenj in dobrih praks med izobraževalnimi institucijami izven Slovenije in širše. Na prvi mednarodni konferenci v ospredju mobilne službe Na OŠ dr. Ljudevita Pivka so letos organizirali prvo mednarodno tematsko konferenco z naslovom »Položaj in podpora strokovnim delavcem v mobilni službi - izzivi sedanjosti, vizija prihodnost«. Na področju mobilne službe so namreč že dlje časa čutili potrebo po izmenjavi strokovnih izkušenj in različnih pristopov. Zato so k sodelovanju povabili predavatelje iz tujine (Hrvaška, Portugalska, Bosna in Hercegovina), ki so povedali več o tem, kako pri njih poteka delo v mobilnih strokovnih službah ter kako se spoprijemajo s težavami na tem področju in jih rešujejo. Dogodek sta strokovno podprla tudi Zavod RS za šolstvo in Pedagoška fakulteta v Ljubljani. Na konferenci so sodelovali strokovni delavci iz celotne Slovenije. Ob koncu so se vsi strinjali, da je izmenjava strokovnih mnenj na tem področju nujno potrebna, saj omogoča številne izboljšave in nove pristope pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami. Estera Korošec Drevenšek ter instrumentalistki Zala Pulko in Kaja Kolar. Ob zaključku slavnostne akademije so vsem ženam v cerkvi razdelili prelepe šopke pomladnega cvetja, možem pa sladke bombone. Zahvalili so se očetom, mamam, starim staršem, prav tako pa tudi velikodušnim moškim in ženskam, ki sicer nimajo svojih otrok, a so zaradi svoje človeške dobrote in topline duhovne matere in očetje celo mnogim otrokom. Praznično nedeljo so začeli v cerkvi, se nato zadržali v prijetnem klepetu pred cerkvijo ob kavici. Nato so v lepem vzdušju zaključili dan na svojih domovih v krogu domače družine. Zdenka Golub Že po pmmu9nzu}evestu90 O „kdala generalska On je nW pred ma«ariemn^fstan ataVnvl poročni, ona njemu txa)pečatnv * * * Bolje b-esnička „tetot šolama eleVtrama na streVii. * * * zaspxw1 dobnaaVraiinstefro"«-!® fcaiinsfa toxica. __ ^RUfAlBYTREDl