Štev. 132 TRST, petek IS. maja 1910. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN ferf! ob Mdeljah Ib prszaikih ob 6., «b posedeljklh ik 9. ifntraj. Pessnilčne iter. se prodajajo p« 3 nvfi. (C skot.) x mnogih kobakamak ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St- Petru, Pop toj ni, Sežani, Nabreteci. Sv. Lne^i, Tolmina, Ajdov-i, Dornbergm itd. Zastarele žtet. po 5 nv*. (10 stot.). TkttLASI 8E RAČUNAJO MA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 yo5cne. CENE: Trgovintki in obrtni oglasi po • st. mm, osmrtnice, zahval«, poslanice, oglasi denarnih zarodov po 1© »t. mm. Za oglase ▼ tekstu Usta do 5 Trst 20 K, vsaka »adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-an^nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje g« izključno le upravi „Edinosti" ===== Plačipvo In utoiljivo •» Trstu. = ePINOST Cl*silo polititeega društva r,Kdinosf« za Primorsko. V tdinttH j$ «•*/ NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K; na na-ročbe brez doposlane naročnino, se uprava ne ozira. u nedelj«*« lsAaaj« „ZDISOSTI" itu«: aa o*Lo lato Kron 5'30, za pol lota Kron ]-60. Vsi dopisi naj bo pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ss se sprejemajo Ib rokopisi s« vrsfiajs Naročnino, oglase in reklamacijo je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: uUca Giorgis Galattl 18 (Narodni dam) Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTKFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom t Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 18. PoItno-hranlliiKiil račun It 841 652. TELEFON It 11-57. BRZOJfiUNE UE5TI. Cesar v Budimpešti. BUDMPEŠTA 12. Po dveurnem mini-sterskem svetu se je grof Khuen-Hedervary podal v kraljevo palačo, kjer ga je cesar vsprejel v posebni avdijenci. Poset cesarjev v Bosni. SARAJEVO 12. Danes predpoludne je imel občinski svet izredno sejo, da sklepa o odredbah za cesarjev vsprejem. Občinski svet je enoglasno ob velikem navdušenju dovolil za slovesni vsprejem cesarjev 100.000. K. Občin, svet je nadalje v spomin ■a izredni zgodovinski dogodek, da pride po 500 letih zopet en vladar v Bosno, sklenil na občinske stroške ustanoviti poboljševamico za otroke in delavski •lom. SARAJEVO 12. „Večerni Sarajevski List", „Muselmanska Sloga" in "Bosnische Post", tolmačijo velikim zadovoljstvom prihodnje potovanje cesarja Frana Josipa v Bosno in Hercegovino ter povdarjajo pri tem politično važnost. BELIGRAD 12. Tukajšnji politiški krogi so sprejeli povsem hladno potovanje cesarja Fran Josipa v Bosno in Hercegovino. Smatra se isto kot naravno posledico aneksije i« zaključek dogodkov iz leta 1908 in 1909. Listi bilježijo fakt brez vsakega komentarja. Edino „Politika" piše precej ojstro o •bisku. Seja „Slovanske enote". Češki agrarci za rešitev narodnostnega vprašanja. DUNAJ 12. „Slovanska enota" je imela danes sejo, v kateri se je vzelo z obžalovanjem na znanje izstop čeških radikalcev iz „Enote". Glede češko-remških sporazumnih konferenc jn naznanil predsednik posl. Udržal da se je šlo za povsem neobvezne dogovore. Predsednik je napravil, da bo klub češko-agrarnih poslancev po posvetovanju z eksekutivnim odborom stranke stavil „Slovanski enoti" predloge glede rešitve narodnostnega vprašanja. Hrvatski sabor. ZAGREB 12. Zbornica je pričela generalno debato o zakonskem načrtu volilne reforme. Debato je otvoril ban dr. Tomašič, ki je ob 2.30 povzel besedo. Strosmajerjev naslednik. ZAGREB 12. Kakor se govori, se bo vršila inštalacija novega djakovskega škofa Ivana Krapca dne 29. junija. Tekom vče-rajšnega dne je sprejel škof Krapac mnogo duhovnikov, ki so mu čestitali. Na en pozdravni nagovor je škof rekel med drugim : „Zadovoljen sem z malim in obrnil bom vse svoje dohodke za cerkvene in domoljubne namene. Sodi se me v javnosti sploh krivo. Nisem bil namreč nikdar sovražnik naše Hrvatske domovine, katero sem vedno iz srca ljubil. To dokažem kot škof djakov-ski. Prizadeval si bom z dobrodelnimi čini za vero in domovino škofa Strosmarja ne-le posnemati, ampak, ako le mogoče, celo prekositi". Navzoči so pozdravili te besede z živahnimi : Živio-klici! PODLISTEK. Jurkica Agićeva. Povest. Hrvatski spisal Ks. Šsndor-Gjaski. - Preval Fr. Orel Pred cerkvijo je resnično čakal nadzornik, gospod inženir Ruprecht. Bil je visok, silno močen človek. Beli, tolsti obraz, brez •strih potez, in dolga, rujava brada sta pričala, da je germanskega pokoljenja ter da ljubi pivo. Ni se držal mogočno in z njega ni odsevala okorela birokracija. Nasprotno, njegova zakrpana suknja in oguljene hlače — so kazale na vnanjo nemarnost kakega modroslovca, ali z njegovega obraza ni bilo črtati ne jedne poteze moža — filozofa. Od nekdaj že je bil on krajni šolski nadzornik v Pazarincih, takoj po uvedbi novega šolskega zakona, — kako da je ta služba padla nanj, težko bi bilo uganiti še danes. Brl je sicer v Pazariucih predsednik vseh društev, zabavnih in nezabavnih, pak najbrže da so ga iz tega razloga imenovali tudi šolskim nadzornikom. Ljudje, ki se niso strinjali z nazori Pazarinčanov, so se — seveda — čudili, da je Ruprecht, kjer-koli bodi, predsednik ter se niso mogli prepričati, da bi bil kar vstvarjen za tako službo. Znali so, da Ruprecht ne zmore niti par besed: cel antipod Demosteim; omrzil se i Afera Fattai - Breiter. DUNAJ 12. Posl. Breiter, ki ga je predsednik zbornice poklical na red na koncu seje, je objavil v listih na predsednika odprto pismo, v katerem mu po ovinkih grozi, da ga bo oklofutal. Z radovednostjo se pričakuje, kaj bo Pattai odgovoril. Ni izključen dvoboj. DUNAJ 12. Predsednik Pattai je naložil posl. Pautzu in Stoelzelu, naj zahtevata od Breiterja zadoščenje. Pattai je dobil od poslancev mnogo pisem, v katerih ti obžalujejo vedenje Breiterjevo. SPREMEMBA NA ANGLEŠKEM PRESTOLU. LONDON 12. Kralj, kraljica in kraljica-mati ter druge knežje osebe so se danes vdeležili kratke službe božje, ki jo je opravil nadškof Canterburyski ob mrtvaškem odru kralja Edvarda. LONDON 12. Truplo kralja Edvarda so sinoči položili v krsto, ki je izpostavljena v prestolni dvorani. LONDON 12. Obe zbornici parlamenta se sestanete dne 17. t. m., da vsprejmete truplo kraljevo, ko je prepeljejo v Westmin-stertall. ATENE 12. Kralj Juri in prestolonaslednik Konstantin sta odpotovala v London da prisostvujeta pogrebnemu sprevodu kralja Edvarda. LONDON 12. Medicinski list „Lancet" je priobčil o bolezni umrlega kralja avtentičen opis, ki ga je prejel od njegovih zdravnikov. Neglede na dejstvo da se je kralj v Parizu prehladil, vsled česar se je potem v Biarritzu razvila bronkitis, ne vsebuje spis nič novega. Bolezen je trajala deset dni in bolnik je moral več dni prebiti v postelji. Da je bil kralj v Biarritzu v postelji, to ni bilo doslej znano. Govorilo se je vedno, da ne sme iti iz sobe. Katoliki in kraljeva prisega. LONDON 11. Kralj in vlada sta sklenila predložiti parlamentu zakonski načrt, s katerim naj se menja formula kraljeve prisege na ustavo povodom spremembe na prestolu. Ta sprememba bi se imela izvršiti iz pravičnega obzira nasproti katoliškemu delu prebivalstva, ki se je z dosedanjo formulo prisege čutilo zapostavljenim in razžaljenim. Iz italijanske zbornice. RIM 12. Zbornica je na svoji današnji seji izvolila poslanca Girardi-ja in Carmine podpredsednikoma. Italijanska eskadra v Baru. BENETKE 12. Prva divizija italijanske srednjemorske eskadre je odplula v Bar. Z eskadro je odpotoval tudi princ Vi-demski. Novi potresni sunki v Kostariki. SAN JOSE (Kostarika) 11. Včeraj in danes je bilo ćuti tukaj več precej močnih potresnih sunkov. Na tisoče prebivalcev je ostavilo mesto. Otvoritev novega hotela v Poreču. POREČ 12. Danes je bil slovesno otvorjen novi hotel „Riviera", ki ga je zgradila delniška družba Riviera. Otvoritveni slavnosti so prisostvovali deželni glavar dr. Rizzi z vsemi deželnimi odborniki, okrajni glavar Murat, !»:akor zastopnik namestništva vladni svetnik Mauthner kakor zastopnik pomorske vlade ter zastopniki vojaških oblastni]. Po otvoritvi je bil slavnosten banket Proračunski odsek. DUNAJ 12. Proračunski odsek je razpravljal danes o ministerstvu javnih del, Govoril je minister Ritt. Eksplozija v rudniku. — 130 oseb zasutih. MANCHESTER 12. V Whitehavenu je prišlo do eksplozije v tamošnjemu rudniku. Za čase eksplozije se je nahajalo v rudniku 130 oseb. Kljubu temu, da je delala rešilna družba celo noč, se je vendar posrečilo spraviti na dan do jutra le štiri delavce. Bati se je, da so vsi drugi mrtvi. Ustaja v Albaniji. SOLUN 12. Za danes sklicani veliki protestni shod, na katerem se je imelo razpravljati o krečanskem vprašanju, je odložen na soboto. V kratkem dospejo semkaj vojaški transporti iz Samsuna in Trapezunta namenjeni v Preveso. V Solunu so že ukrcali za Preveso topove in različno vojno orožje.__ Dunaj 12. Namestnik princ Hohenlohe je z Dunaja odpotoval v Selzthal. London 12. Na kraljevo željo se japonska razstava otvori v soboto brez vsake slovesnosti. Berolin 12. Državni tajnik Schoen je priredil danes zajutrek, katerega sta se udeležila Roosevelt in poslanik Hill s svojima rodbinama. Govor drž. poslanca dr. 0. Rybdra na razpravi o reformi poslovnika v seji zbornice poslancev dne 10. maja 1910. Stališče nasproti reformi poslovnika. Visoka zbornica! Naše stališče nasproti reformi poslovnika je dano prav za prav i samo po sebi. Potem, ko smo v decembru 'pritrdili predlogu Krek-Kramarevemu, ki je začasno uvel reformo poslovnega reda, bilo bi od naše strani nelogično, ako bi nasprotovali zakonskemu načrtu o reformi poslovnika. Vzlic temu so nam Nemci otežkočili potezanje za reformo poslovnika, ko je jeden njihovih voditeljev, in sicer g. tovariš Weidenhoffer, v zadnji seji hotel reformo poslovnika spojiti z nekim vprašanjem, katerega rešitev v smislu, nasvetovanem po njem, je za nas jednostavno nevsprejemljiva. Gospod dr. Weidenhoffer bi hotel namreč hkratu z reformo poslovnika uvesti tudi nemški razpravni jezik v parlamentu. Res je sicer, da so se iz nemškega tabora samega oglašali pomisleki — in sicer je bil tovariš dr. Steinwender, ki je izjavil, da o tem vprašanju niso v zvezi še razpravljali in še manje sklepali o tem; vendar je znano, da se velik del Nemcev z vsemi močmi zavzemlje za nemški razpravni jezik in da od uvedenja nemškega razprav-nega jezika pričakujejo tudi ureditev razmer v parlametu. Mi smo že izjavljali o raznih pri'ikah, da nemškega razpravnega jezika absolutno ne moremo vsprejeti, marveč da bi ga morali smatrati kakor casus belli. Da, jaz bi izjavil celo — in domnevam si, da sem v soglasju z vsemi nenemškimi poslanci v tej zbornici — da v slučaju, ko bi se v tej zbornici našla večina, ki bi sklenila nemški razpravni jezik, ne bi se nijeden nenem-ški poslanec posluževal druzega nego svojega materinega jezika. (Živahno pritrjevanje). Mi priznavamo sicer brez dru-zega, da je gotovo vspešno in oportunno za sporazumevanje, ako se poslužujemo enega skupnega jezika, ali absolutno ne moremo dopustiti, da bi se nam ta jezik diktiralo. Absolutno ne moremo dopustiti, da bi jim je, ker ni mogel trpeti domačinov ter dajal prednost tujincem, a — reve — niso pomislili na to, da Ruprecht je stalen gost gostilne, najbolji dokaz društvene požrtvovalnosti, a da gostilničar uprav Ruprechtu na čast toči na društvenih zabavah dobro pivo in da le njemu na ljubo prihajajo na zabave vsi oni, ki se zanimajo za čašo dobrega piva. A naposled vspeh vstopnine in dobro pivo — to so momenti v življenju Pazarinčanov. Stepanovič je predstavil Jurkico. Ruprecht se je nerodno priklonil z zgornjim životom, leno prijel za klobuk ter nekaj zamrmral. Jezilo ga je, da Jurkica ni čakala v toliko, da jo zapriseže on. Čutil se je s tem ponižanega. Takoj zjutraj, ko se je na trgu sestal se Stepanovićem (v petek je bilo, pa so Pazarinčani hodili na trg po ribe) jezil se je radi tega. „Taka arogantna mestna mladina misli, da vsakdo, ki ni meščan, je ničla v človeški družbi, da se mora vse urejati po želji take nacifranke. Sodi, da mi nemeščani smo le na pol ljudje, s katerimi se lahko postopa po volji. Pa Še nekaj la — opozoril ga je Stepanovič. „Upravitelj je iz lastnega nagiba odredil tako." Ruprecht je v sobi vzplamtel še ljuteje. Prebledel je in mali, vodeno-plavi očesi sta mu zabesneli. Rekel ni ničesar, ampak le za kašlja!. Žunića ni mogel trpeti. Dokler je bil Žunić še navaden pisar, ni Ruprecht prikrivat svojega nasprotstva do njega, ali odkar je bil imenovan tajnikom, upraviteljem ter pričakoval dan na dan imenovanja podžupanom, iz- premenil je Ruprecht nastopanje proti njemu, pustivši šalo na stran, ter se sprijaznil ž njim. Že o priliki delitve raznih zadrug se je Žunić poslužil drugih inženirjev. Zato se tudi radi te zaprisege ni upal nastopiti proti Žuniću, ampak je vso svojo nevoljo izlil na siroto Jurkico, ki je brez nikake lastne krivde dobila nasprotnika v njegovi osebi. ! * Da so dospeli v Jurkičin razred, aame-; ščeni v posebnem poslopju, morali so preko j vsega trga in dober del glavne ulice. Srečali so na tem potu Žunića in pristava ISmiljanića. Jurkica se je veselo nasmehnila ; svojemu sopotniku ter mu radostno podala roko. Ruprecht jo je ironično in začudjeno pogledal se strani. Žunić pa se jej je takoj postavil v bok ter jo je, šaleč se, začel iz-praševati, kako se počuti v očevid nastopa službe. Vprašal jo je tudi, da-li jej je občina izplačala nakazano plačo? Tudi Smiljanić se je zanimal za-njo, vprašal jo, kaj in kako je ukrenila ter je odkritosrčno obžaloval, da se ni naselila pri pri Maleševićevih. Pred zgradbo, v kateri je bila nasta-njena šolska soba, poslovila sta se Žunić in Smiljanič, a Jurkica, Stepanovič in Ruprecht so vstopili. Ta soba je bila v prvem nadstropju. Otroški krik se je razlegal po vsej zgradbi. Vstopivši v sobo je Ruprecht iz-pregovoril komaj nekoliko besed. Zato pa se je pokazal Stepanovič ! Sodil je o sebi, da je imeniten govornik; zato je uporabljal vsako priliko, da je dajal odduška svojim besedam. Svečanim glasom in izbranimi besedami je začel, kakor da govori pred kako se nam nastavljal Gesslerjev klobuk, pred katerim bi se morali klanjati; absolutno ne moremo dopustiti, da bi moral vsaki kandidat za državni zbor polagati poprej zrelostni izpit iz nemščine. Dobrovoljno se bomo tudi v naprej posluževali nemškega jezika, kakor smo se ga večinoma posluževali tudi doslej. Sili v tem pogledu pa se ne uklonimo nikdar in mi svetujemo Nemcem le to, naj v svojem lastnem interesu odnehajo od tega postulata, ako hočejo ohraniti centralni parlamet. Kajti, gospoda moja, stvar nima le tega praktičnega pomena, da poj določenju nemščine kakor razpravnega jezika kandidatje, ki ne znajo nemški, sploh ne bi mogli priti v parlament, ampak ima še mnogo širši političen pomen!! Potem bodo separatistična stremljenja nastopala še močneje; bomo morali mi vsi, ki nismo Nemci, nastopati proti centralnemu parlamentu. (Pohvala). V interesu Nemcev je torej, v interesu avstrijske državne ideje je, da se nam ne nastavlja Gesslerjev klobuk. (Živahno odobravanje). Kdo je steber te države ?!! Gospod tovariš dr. Weindenhoffer je skušal utemeljiti svojo zahtevo tudi s tem, da je skušal predstavljati Nemce kakor ustanovitelje te države, kakor steber, na katerem sloni vse poslopje avstro-ogrske monarhije. Tudi ta trditev priča o prevzetju, ki prav gotovo ni na mestu. Nočem kazati na to, da so do najnovejih časov ravno slovanska plemena, slovanski vojaki na vseh bojnih poljanah krvaveli za avstrijsko državno idejo, med tem ko so Nemci lepo sedeli tu na Dunaju ter izdelovali svoje dobre ali slabe vojne načrte; nočem opozarjati, da sta se kraljestvi Češko in Ogrsko po svobodnem dogovoru združili z dednimi deželami Habsburžanov... (Klic: Hrvatska tudi!)... da, tudi Hrvatska — to spada zgodovini. * * * učeno akademijo. Med drugim je govoril o vzvišeni nalogi šole in o ljubezni, ki jo morajo učenci izkazovati napram svojemu učitelju, — „v tem slučaju napram učiteljici, — ker učitelj je človeku prvi in največji dobrotnik; on je, ki vodi človeka iz teme neznanja k luči prosvete, znanja in duševnega poleta." — On je vzgojevatelj, — tako je nadaljeval s posebnim povdarkom, — a vi, cenjena koleginja, — pri tem se je z energično kretnjo obrnil k Jurkici, vtaknil kazalec v žep telovnika ter je, gledaje je naravnost v obraz, nadaljeval strogim glasom : — a vi, cenjena koleginja — vi ste si izbrali ta sveti poklic, — prevzeli ste na-se težko nalogo; — pozne generacije še so v svojem napredku odvisne od dela, ki je zastavite v svojem poklicu. Pričakujem... — pričakujeva... skupno z navzočim gospodom nadzornikom, da vam bo ta cilj vedno blestel pred očmi. On — gospod nadzornik — vas je danes uvedel v šolo, a jaz vam izročam — te drage otročiče," — in iztegnil je pri tem roko črez klopi. Se bi bil govoril dalje, da se niso ti mali otročiči iz zadnjih klopi sprli tako, da je prišlo do glasnega joka. To je povzročilo, da je Stepanovič dovršil se svojim govorom, pa tudi Ruprech-tova želja je že bila, da odide. In tako so jurkico uvedli v šolo. Ruprecht je odšel, a Stepanovič se je ustavil še v toliko, da je Jurkici oddal potrebne tiskovine za imenik in druge izkaze. Dočakala sta s tem deseto ara, dobo, ko je dcca morala domov. (Pride še). Stran II Narodna enakopravnost — zakon!! Včasih kaže pač sklicevati se na zgodovino, ali mi se nahajamo v monarhiji, kjer je člen XIX. državnih temeljnih zakonov uzakonil jednakopravnost vseh v monarhiji živečih plemen. Absolutno nedopustno je, da se hoče enemu narodu prepuščati privilegirano stališče in to na škodo druzih narodov. (Tako je .'). Žal, da se je tudi zastopnik krščanskih socijalcev postavil na to stališče ; tudi on je govoril o neki superi-jornosti Nemcev in je izvajal iz tega pravico Nemcev do vodilnega stališča Nemcev v tej monarhiji. Gospoda moja! Res je pač da so Nemci doslej zavzemali tu v Avstriji privilegirano stališče, in res je tudi, da so do najnovejih časov nadkriljevali druge narode na kulturelnem polju; ali, gospoda moja, je-Ii to naša krivda, ali pa ni morda zasluga Nemcev ?! Kako se nas je zanemarjalo! V Avstriji se je vedno jednostavno vladalo Nemcem na korist in na škodo Ne-nemcev. (Odobravanje). Je-Ii morda naša krivda, da se je Dalmacijo skozi eno stoletje zanemarjalo, je-li krivda Galicije in Bukovine, da sta bili tako zanemarjanj kulturnem in tudi gospodarskem pogledu? Francozi so bili v Dalmaciji le par let; le par let so bili na Kranjskem in sploh tedanji provinciji Ilirski, a kaj vse so v teh par letih napravili iz teh po njih okupiranih provincij, a kaj je Avstrija, ki je 500—600 let posedovala to kraljevstvo in ki je od francozke okupacije sem poseduje zopet sto let, storila za te narode in za te kronovine sploh ? Torej, gospoda moja, ni naša krivda, ako smo zaostali, ampak krivda je avstrijskih vlad in posredno tudi Nemcev, ker so ravno Nemci tvorili vlade. (Odobravanje). Da, stvar gre tako daleč, da, če smo se vendar vspeli, če smo vzlic temu kaj storili na kulturelnem polju, smo storili to iz lastne moči, in sicer ne le brez podpore vlade, ampak naravnost proti vladi, proti pritisku od strani vlade in žnjo zvezanih Nemcev, kajti avstrijska vlada je do zadnjih časov vsa kulturelna stremljenja, sosebno Slovanov, skušala ovirati na vse možne načine, nastopala je proti njim in je tudi proti najmanjim prizadevanjem na kulturelnem polju sovražno postopala. Torej, gospoda moja, tudi krščanski socijalci, v katerih imenu je govoril ekscelenca dr. Gessmann, se ne smejo postavljati na visokega konja in ne smejo zahtevati za Nemce posebnih privilegijev, ako hočejo biti — krščani! In povedati treba tudi, da, čim se nas je do zadnjega časa tako zanemarjalo in smo sedaj siljeni nastopati z zahtevami, se ne sme tega — kakor je storil to ravno ekscelenca Gessmann — označati kakor pretirano zahtevo. Že kolega dr. Kramar je to izjavo njegove ekscelence primerno ocenil in tudi naglašal, da to očitanje sosebno proti nam Slovencem ni na mestu. Gospoda moja! Onemu, ki je sit, je jako lahko prepovedovati vzdržljivost. Nemci imajo ravno že vse, oni so že nasičeni in zato jim ne treba stavljati zahtev. Mi pa, ki smo še na vseh poljih v pravem pomenu besede lačni, mi moramo naravnost zahtevati, mi moramo stavljati zahteve, ako hočemo živeti, če hočemo osigurati svojo ekzistenco za bodočnost. (Odobravanje). (Pride še.) Ut s dr. Rybarevega goiora. Z Dunaja nam pišejo: Govor, ki ga je izustil državni poslanec dr. Rybar na razpravi o reformi poslovnika zbornice poslancev dne 10. maja, je napravil vsestranski velik u t i s in vseobče se priznava, da je bil to eden najboljih govorov na rečeni razpravi. Vsi pomembneji dunajski listi so ga obširneje omenjali in so Rybare-vim izvajanjem pripisovali važnost. Poseben utis je napravil ta govor v slovan. strankah ne le radi tega, ker se govornik ni pustil strahovati od čeških radikalcev, ampak tudi zato, ker je izrekel resno in odkrito besedo na adreso Čehov sploh. Pozival jih je, naj bi iskali formule, da bi se njihova borba za državne pravo spravila v soglasje z borbo Slovencev za jezikovno ravnopravnost na podlagi narodne avtonomije. In zadovoljstvom moramo beležiti dejstvo, da se češki poslanci — izvzemši seveda radikalce — in češki listi (razun radikalnih) najpohvalneje izražajo o Rvbarevem govoru. Vsi u videvajo, da je bilo skrajno potrebno, da je enkrat kdo nastopil proti terorizmu poslancev Choca, Hajna, Lisija in družbe. „Narodni listy" (glasilo poslanca Kramara), „Čas" (M a-s a r y k o v organ), „Venkov" (glasilo agrarcev) pišejo zelo pohvalno o tem. Poleg Slovencev so tudi Malorusi zelo zadovoljni, da je Rybar opozarjal na nevarnost deželne avtonomije za narodne manjšine. Govori se, da so tudi Cehi pod utisom Rybarevega govora izražali željo, da bi prišli ob tem vprašanju se Slovenci do nekakega sporazumljenja, n. pr. v smislu, da bi se predložil v razpravo načrt okvirnega zakona, veljavnega za reševanje jezikovnega vprašanja v vsej državi. Čul sem, da bi celo nekateri pametneji češki radikalci radi videli, da bi prišlo med Čehi in Jugoslovani do nekake izmenjave nazorov glede vprašanja avtonomije. Če bi prišlo do tega, in da bi slovanske stranke opustile golo negacijo ter se sporazumele o kakem pozitivnem programu —j, potem smemo biti zadovoljni z vspehom dr. Rybarevega govora, čeprav se gospoda Choc in Hajn malce jezita. * * * Dr. Rybarev govor je, kakor razvidno iz našega dunajskega poročila vzbudil v vseh političnih krogih splošno zanimanje. Naš poslanec se je ob tej priliki dotaknil zelo delikatnega vprašanja, namreč vprašanja o češkem državnem pravu. Povedal je Čehom pogumno iz lica v lice, svoje mnenje o češkem državnem pravu in o posledicah,* ki bi imelo uresničenje tega prava za Slovence. Češki radikalni listi seveda niso zadovoljni z izvajanji posl. dr. Rybara. „Narodni Politika", ki stoji radikalcem zelo blizu, pravi, da je imel dr. Rybar nesrečen dan, ker se je upal kritizirati češko državno pravo. Drugi češki listi, se bavijo v prvi vrsti z lekcijo, katero je dr. Rybaf dal radikalcem, s tem, da je obsodi! njihovo politiko, ki Slovanom samo škodi „Narodni listy" pišejo: „Slovenski zastopnik tržaške okolice, dr. Rybar, je dal danes takozvanim češkim radikalcem grenko, a zasluženo lekcijo. Povedal jim je brez strahu, da oškodujejo s svojim postopanjem ne samo slovansko solidarnost, ki je na tujih tleh neizogibno potrebna, temveč tudi jugoslovanske in češke interese. Ni zamolčal, da je Slovence zelo nemilo dirnilo, ko so narodni socijalci in češki radikalci klicali Slovencem in Hrvatom „pfuj" in „sramota", ker so ti v zmislu sklepa parlamentarne komisije „Slov. Enote" glasovali proti predlogu posl. Choca, naj bi se prvo čitanje predloge o spremembi poslovnika umaknilo dnevnega reda.4* „Union" piše: „Od ostalih govornikov so bila izvajanja dr, Rybara iz Trsta zanimiva zlasti radi končnega pasusa, v katerem se je dotaknil postopanja čeških radikalcev zadnji seji. Z bodečo ironijo je govoril o njihovi taktiki in odločno odbil „pfuj" klice gospoda Choca in tovarišev, s katerimi so obsuvali člene „Slov, Enote", ker niso ti glasovali za predlog posl. Choca. Naši radikalci so lahko spoznali iz besed jugoslovanskega govornika, kako neugoden utis e napravilo njihovo postopanje na slovanske poslance. Nemška šola na brionskih otooih. Prejeli smor Spoštovani gospod urednik! Zelo me ves kritika gosp. dopisnika na moj točni pop avek. S tem se nama morda posreči, da vzbudiva veče interesovanje pri vseh ju\\ :ih rodoljubih za naše šolske želje. O m* iki šoli samo še par vrstic. Gosp. K. pm .im imena, govorim o stvari) bo držal obljubo, ker to je njegov interes in šolskemu svetu je poslal že v začetku načrt, da se bo poučevalo tudi hrvaški in italijanski jezik. Kdo bo poučeval? Mislim, da ne bo to toliko teško! V Puli so hrvaške in italijanske šole. Mislim, da vsaki učitelj ali učiteljica rada prevzame za dobro plačo dva-ali trikratno poučevanje italijanščine, hrvaščine in ženskih ročnih del na brionski šoli! Gosp. L. ne bo poučeval teh jezikov, ker ni izprašan — ali pozna italijanščino in češčino. Otroci Nenemci pa se ne bodo potujčevali, ker so jim stariši narodnjaki in govorijo doma svoj jezik. Sedaj pa vprašanje: ako država v bodočem času prevzame šolo ali pa učitelja v svojo režijo? Tu ste me hoteli, ne gosp. dopisnik ?! Jaz mislim, da ne! Saj pravi zakon, da mora biti poprečno 40 za šolo godnih otrok, da se ustanovi šolo. Ali Vi, mi odgovorite: Pri nas je vse možno! Prav imate ! Svetujem pa to-le (jaz rad svetujem, žal, da se moje nasvete premalo uvažuje): italijanski gimnazij se s početkom bodočega šolskega leta podržavi. Italijani so po dr. Rizziju obljubili prejšnjemu ministru za uk in bopočastje, da se poskrbi tudi za hrvaške šole v Puli. Do sedaj se o tem še nič ne čuje in — bog zna, če se bo — kompromis med strankami v Istri je še daleč! Zato naj uplivni možje zastavijo vse sile, da država plačuje učiteljstvo na družbi ni šoli v Puli, kakor je to storila v Trstu in Opatiji! Naj se naredi hitro prošnja, katero naj vsi stariši podpišejo, ker sedaj je za to najugodnejši čas. Še nekaj v odgovor gospodu dopisniku. Kako država skrbi za Hrvate v svojih šolah ? Do sedaj prav malo ali nič! Ali z bodočim šolskim letom se uvede hrvaščina obligatno za slovanske otroke na državni gimnaziji in realki. In tudi na drž. ljudski šoli se uvede v kratkem. Uplivne osebe delujejo za to na Dunaju. In še nekaj dobijo Hrvatje v Puli na šolskem polju, ali to. naznanim občinstvu, ko bo stvar dozorela. Še nekaj bi svetoval državnim poslancem, posebno dalmatinskim in hrvatskim delegatom (onim iz kraljevine): naj zahtevajo v delegacijah, da se uvede pouk hrvaščine za slovanske otroke na vseh šolah, pripadajočih c. in kr. mornarici! Tako! Gospod dopisnik stisniva si prijateljsko roko! Čićković. Podpora za Primorje v povzdigo živinoreje. Dne 11. t. m. se je vršilo v poljedelskem mininisterstvu na Dunaju posvetoTa- nja o načinu razdelitve državne podpore za Primorje v povzdigo živinoreje. Tega posvetovanje se je udeležil iz Trsta g. Ivan G o r i u p kakor predsednik slovenske kmetijske družbe za Trst in okolico. To je bila prva oficijelna udeležba te družbe, odkar seje našim zastop. posrečilo izposlovati, da je bila družba vsprejeta v imenik oficijelnih kmetijskih korporacij. G. Goriup je povdarjal, da je za Trst določena podpora nezadostna in je izlasti opozarjal na sušo, ki je v zadnjih letih uničevala skoro vso krmo. Priporočal je, naj vlada nekoliko bolj poskbi za podporo živinorejcem, kar se je tudi obljubilo. Tržaška italijanska kmetijska družba ni bila zastopana. Istotako tudi deželni odbor ni bil zastopan. Dnevne novice. Ustanovitev „Slovenske Straže". — V sredo popoludne se je vršil ▼ Ljubljani — kakor smo že poročali — ustanovni občni zbor novega obrambenega društva „Slovenska Straža". Nočemo razmotrivati o tem, je-Ii bila ustanovitev tega društva na mestu ali ne. Fakt je, da je čutila S. L. S. potrebo, da si proti „liberalni" družbi sv. Cirila in Metoda ustanovi lastno obrambeno organizacijo. Ustanovitve se je udeležilo več delegatov iz obmejnih dežel. Opravičeno smo pričakovali, da se bo na tem zborovanju govorilo o sredstvih in načinu, kako zajeziti sovražni naval Nemcev in Italijanov, a sodeč po govoru načelnika S. L. S. dr. Šusteršiča in drugih govornikov, frre tu v prvi v r s t i za boj proti slovenskim „liberalcem". Vsaj dr. Brecelj iz Gorice je povdarjal, da treba na Goriškem prej uničiti slovenske liberalce, potem šele laške irredentiste. (O ti nesrečna Pajer - Gregorčičeva zveza!) Res čudno reševanje obmejnih Slovencev ! Mislili smo, da se bo na tem shodu povdarjalo narodno idejo, ono idejo, ki mora, ali bi morala združiti k skupnemu delu pristaše najrazličnejših 3trank in na zorov, da stoje le na narodnem principu. Če sploh kje, bi bilo na takem zborovanju na mestu povdarjati narodno idejo. A kaj smo slišali? Govorili so pač mnogo o krščanstvu in zvestobi do habsburške hiše, a naših najkrutejših sovražnikov, Nemcev in Italijanov, se ni niti omenjalo. Dr. Susteršič je v svojem pozdravnem govoru povdarjal, da bo „Slov. Straža" delovala na temelju dveh idej: krščanstva in zvestobe do Avstrije in cesarske hiše. Te ideje so sicer lepe, a mi dvomimo, da se bo samo na podlagi teh idej vzbujal v našem obmejnem ljudstvu slovenski in narodni čut do one mere, ki je potrebna za vspešen boj proti Nemcem in Italijanom. Tukaj bi bilo pač potrebno nekaj one toli obsovražene absolutne narodnosti", ki jo pri „Slovencu" tako radi očitajo nam tržaškim Slovencem. Z jedinim povdarjanjem krščanske in dina-stične misli in še posebno na narodno-obrambenem delu pač Slovencev ne rešite, k večjemu jim s preziranjem narodne ideje še utrdite oni stoletni duh hlapčevstva, ki ga je, žalibog, še toliko med nami. Toliko se nam je zdelo potrebno povedati po vtisih, ki smo jih dobili, čitajoč poročilo o ustanovitvi „Slov. Straže". Ako pa bodo dejstva drugačna, ako se bo nova organizacija resnično bojevala proti potujče-vanju našega ljudstva in dosezala pri tem delu tudi vspehov, bomo mi prvi, ki se bomo teh vspehov najbolj veselili. Volitve v srbski cerkveni kongres. Iz Zagreba poročajo, da so volitve v srbski cerkveni kongres v Karlovcih končale s porazom srbske radikalne stranke. Srbska samostalna stranka bo imela brez dvoma večino. Med izvoljenimi poslanci so: predsednik hrvatskega sabora dr. Medakovič, saborska poslanca Svetozar Pribičevič in dr. Peleš ter „veleizdajnika" brata Adam in Valerijan Pribičevič. Domače vesti* Vremena Tržačanom so se zjasnila! Naša „temna točka" je bila zadnje dni tako tužna, da smo že obupavali nad njeno „temno svetlobo"! No hvala bogu — danes smo rešeni te teme! Vreme se je res zjasnilo, a kar nam vzbuja najboljše nade za bodočnost, je to, da so v Ljubljani nabrali že nad 3000 kron za to, da čimprej stalno razsvetle naš „temni" Trst! Mi smo hvaležni za vsako podporo v prospeh slovenske stvari v Trstu, pa prišla od leve ali od desne. Će bi se pa imele te kronice uporabljati po intencijah znanega uovega apostola „krščanstva", a starega oz anjevalca brezverstva, ki nam je še ne-do ^o temu zatrjeval, da cerkve so primerne za konje in ki je (v neki gostilni) razlagal natančno svoje sv. pismo o rojstvu Odrešenika; če bi se imele te kronice uporabljati — ne v prižiganje narodne luči na tej baje temni točki — ampak za netenie plamena medsebojnega sovražtva in bojev po kranjskih uzorih: potem naj bodo gospoda v Ljubljani zagotovljeni, da se jim bo godilo istotako, kakor se je svoj čas zgodilo izvestnim gospodom iz Gorice, ki so nam prišli ponujat — „razsvetljavo" po zakotnih prostorih. Je pač tako: mi Tržačani smo trdo-glavi in ostajamo raje v „temi", nego da bi nam luč jemala vid, da ne bi več videli pred seboj jedino prave poti — izdatne slovensk#-narodne brambe. Kako je že rekel nekd« nekoč: Tržačani so „hudiči"! Herodežev sin. Gospodarska zveza v Ljubljani podružnica Trst — nam je bila poslala popravek na našo trditev, da nima slovenskega nadpisa na svoji zalogi v ulici Galatti. Pripominjamo, da bi bi'i radi priobčili ta popravek, tudi da se ni vodstvo podružnice sklicevalo na tisti glasoviti § 19. tiskovnega zakona. Priobčili bi ga bili po zakonu — resnicoljubja in lojalnosti, ki nam velja tudi nasproti političnim drugomišljenikom. Da pa prihajamo z obljubljenim odgovorom tako pozno — popravek je bil namreč priobčen že v izdanju od minule sobote —, je vzrok ravno ta, da smo se hoteli dobro obvestiti. In sedaj odgovarjamo: Členi našega uredništva pasirajo dnevno po oni ulici, a nikdar niso opazili nobenega slovenskega nadpisa ! Poizvedovali smo pri mnogih drugih osebah, a vse so nam jednako zatrdile. Še posebno smo povpraševali pri celi vrsti pismonošev, a njihove soglasne analogne izjave tehtajo tem več, ker je zaloga rečene podružnice ravno nasproti pošte. Onega dne, ko nam je došel popravek v smislu, da je bil slovenski nadpis, a da so ga sovražniki pred nekoliko dnevi odnesli, smo se šli uverit na lice mesta, ni-li morda na zidu kakov znak, ki bi kazal na tak tatinski čin, toda prav ničesar nismo opazili. Važna se nam zdi okolnost, da ni vodstvo podružnice potom časopisja obvestilo javnosti ter opozorilo oblasti o tem dogodku,, kakor je pri nas v navadi in tudi važno m potrebno ob danih razmerah. Ne pravimo, da bi bilo moralo to storiti v našem listu; saj ima po mišljenju sorodnih listov na razpolago !! To je naš odgovor. Poskus zastrupljenja po Hofrichter-jevem uzorcu. Hladnik še vedno z vso odločnostjo taji, da bi bil on odposlal strupene krogljice. Glede Piacentinija, ki je izpovedal, da mu je Hladnik narekoval ono usodno pismo, se obdolženec izgovarja tako-le : „Morda je Piacentini sam sestavil to pismo in nameraval mojo mater zastrupiti, da bi jo jaz podedoval, obogatel in bi potem z njim utrdil svoje tržaške zveze, pri čemer bi on profitiral". Seveda bi bil to zelo Čuden in maloverjeten izgovor. V Ljubljano sta Hladnika peljala dva policijska agenta, Miloh in Vovk. V drugem vozu se je peljala Hladnikova žena, ki je izstopila v Logatcu. Hladnik je hotel stopiti k oknu, da bi jo pozdravil, a agenta mu tega nista dovolila. Policijski komisar dr. Mtekuš je še enkrat natančno preiskal Hladnikovo stanovanje v ulici Kandler št. 3, a našel ni ničesar. Ko mene več ne bo... V korist družbe sv. Cirila in Metoda zavarovali so se zopet trije rodoljubi pri „Prvi češki splošni delniški zavarovalnici" v »Trstu za skupni znesek 2500 K. Hvala iskrena ! Velikodušen dar. V počeščenje spomina svojega strica, pok. Frana Žitko, je gosp. Anton Žitko izročil gosp. Ulčakarju, ravnatelju Tržaške pos. in hranilnice, 1000 kron. To svoto sta gg. Žitko in Ulčakar sporazumno razdelila tako, da je „Trgovsko izobraževalno društvo" prejelo 500 K, dva slovenska absolventa iz trgovske akademije pa ostalih 500 K. Pokojni naš Frane bi, ko bi bil še med nami, gotovo odobraval tako razdelitev, ki dela čast darovalcu gosp. Antonu in posre-dovatelju gosp. Ulčakarju. Bog daj mnogo posnemovalcev na korist našemu revnemu narodu, v večen spomin pokojnikom in v čast darovateljem! Izlet „Kola" v Vipavo. Opozarjamo še enkrat, da bo odhod v nedeljo z vlakom, ki odhaja z državnega kolodvora ob 5. uri 55 m. zjutraj. Če bi kdo zakasnil, se more odpeljati z brzovlakom preko Prvačine do Ajdovščine. Ta vlak odhaja ob 7. uri 30 m. zjutraj. Na koncertu „Pevskega in glasbenega društva" iz Gorice na vrtu „Nar. doma" v Puli se bo proizvajal naslednji vspored: 1. a) Vilhar: Slovenac i Hrvat, možki zbor; b) Hajdrin : Hercegovska, možki zbor. 2. Nedved: Nazaj v planinski raj, mešan zbor. 3. Hubad: Slovenske narodne pesmi, mešan zbor. 4. Dr. G. Ipavec : Oblačku, četverospev. 5. Kfižkovsky : Utopljenka, možki zbor. 6. a) Bartl : Na planine ; b) Pirnat: Slov. narodne pesmi, mešan zbor. 7. a) Lisinski: Tam gdje stoji; b) Nedved: Ljubezen in pomlad, moški zbor. 8. Adamič: Vasovalec, četverospev. 9. a) Dr. Schwab : Večer na morju ; b) Zaje : Crnogorac, možki zbor. 10. Pirnat: Pomladna pesem, mešan zbor. Vpričo občega zanimanja je pričakovati največje udeležbe. „Sentflorjanski farizeji" v Trstu, gostilna „pri Francu", via Ireneo della Croce, so plačali s prispevkom omenjene gostilne drugih 50 K za obrambeni sklad contra Roseggerju. Albanija in Albanci. Spisal Niko Ninič. Te dni je izšla pod gornjim naslovom V Trstu dne 13. maja 1910 * EDINOST< št. 132 Stran 111 brošurica, ki bo z ozirom na boje, ki se bijejo še vedno v Albaniji, gotovo vsakega zanimala. Brošurica se dobi v Trstu v Slovanski knjigarni g. J. Gorenjca in po vseh drugih slovenskih knjigarnah. Brošurica stane 20 stotink. Halleyev komet. — Včerajšnje precej vedro jutro je bilo jako ugodno za ogledovanje Halleyevega kometa. Že dolgo pred vzhodom kometove glave, ki se je vršil za p o d n j e m e s t o ob 3. uri zjutraj, je bil rep vidljiv, ki ni sicer posebno širok, pač pa ima znatno daljavo 25 do 30 gradov. Jedro kometa je kazalo svetlobo zvezde drugega reda in je bil nekoliko zalit. Opazovanju kometa je bila že nastala zarja v škodo. Za prosto oko je zginila prikazen ob 3. uri 52 m.; z daljnogledom pa je bil komet še za videti ob 4. uri 20 minut. Nato se je popolnoma potopil v solnčne žarke. Lepše je bilo opazovati komet na Opčinah, kjer je bil radi širšega obzorja vidljiv že ob 2 45. Okolo obeliska je kar mrgolelo ljudi, ki so priromali na Opčine deloma peš, deloma pa s tramvajem. Danes zjutraj ob 3. uri je bilo pri Obelisku na Opčinah okolu 2000 ljudi iz Trsta, ki so deloma peš deloma s tramvajem prišli gledat repatico, ki jo je ob jasnem vremenu lepo videti v smeri proti Postojni V čast udeležencev mednarodnega Časnikarskega kongresa. Dne 18. t. m. priredi tržaška občina v gledališču Verdi na čast udeležencev mednarodnega časnikarskega kongresa slavnostno predstavo. Italijanska dramatična družba Emme Gramatica uprizori tem povodom „La Locandiera" od K. Goldoni-ja. Za brate Srbe ! Včeraj je prinesel v naše uredništvo, priprost ključavničar Julijan Kodela 2 K za ponesrečene Srbe. Rekel je: Dam za brate, kolikor morem, ko bi mogel, bi dal več! Priprost delavec je torej prvi tržaški Slovenec, ki se je spomnil trpečih bratov. Nadejamo se, da ta izgled priprostega delavca zgane iz mrtvila tudi one druge, ki bi žrtvovali laglje in več! Potres. Na tukajšnjem c. kr. pomorskem observatoriju so predvčeraj zvečer potresni aparati zabeležiti šibek bližnji potres. Začetek ob 9 uri 4' 46 zvečer, maksimum 3 mm ob 9 uri 19' 23", konec ob 9 uri 58' zvečer. — Z Dunaja poročajo od 12. t. m.: Potres, ki so ga sinoči čutili na Dunaju, je glasom beležek seismografičnih aparatov c. kr. centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko začel ob 9 uri 18' 17". Maksimum circa 0 2 mm zemeljskega tresenja je pričelo ob 9 uri 18' 30". Konec ob 9 uri 24". Pravo ognjišče tresenja utegne biti oddaljeno od Dunaja- c. kr. centralni zavod okolu 60 do 70 km. Listi poročajo, da se je včerajšnji potres čutilo po vsem Semeringu in v področju Visle. V Glognicu se je čutilo zelo silno tresenje, gibanje je trajalo štiri do pet sekund in je presegalo vse doslej tukaj opažana zemeljska tresenja. Ure so se ustavile in predmeti so popadali na tla. V mnogih stanovanjih se vidijo na stropih razpoke. Prebivalstva se je polastila panika in je prestrašeno zbežalo na ulice in prebilo del noči na planem. Pasji kontumac. Kar se ni v tržaški občini od 3. aprila naprej pripetil več noben slučaj pasje stekline, je c. kr. namestniški svetnik odredil, da ima z 12. t. m. prenehati takrat izdana stroga odredba glede pasjega kontumaca, in da morajo v bodoče imeti psi nagobčnike oziroma da se jih ima voditi na vrvici. Koledar in vreme. — Danes: Ser-vacij škof. — Jutri: Bonifacij muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 17° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. V začetku še lepo, potem motno. Društvene vesti. Telovadno društvo „ Sokolu v Trstu. Odborova seja bo danes zvečer točno ob 9. uri v društvenih prostorih. — Ker so za rešiti različne predpriprave za sokolsko slavnost na Prošeku, je prisotnost vseh odbornikov nujno potrebna. Pevsko in bralno društvo „Zastava" v Lonjerju vabi najuljudneje zavedne Slovence, Tržačane in okoličane na svojo vrtno veselico, ki se bo vršila na binkoštno nedeljo, dne 15. maja t. 1. na vrtu gostilne „Pri Županu". Na vsporedu je petje, igra in ples. Začetek ob 4. uri popoludne. Svirala bo domača godba. Ples bo v prostorih „Konsumnega društva". V slučaju slabega vremena se veselica vrši prihodnjo nedeljo. — Kolesarsko društvo „Balkan" priredi na binkoštno nedeljo izlet v Postojno. — Proga: Trst, Lovec, Bazovica, Lokve, Divača, Senožeče, Razdrto, Postojna. Odhod točno ob 6. uri zjutraj izpred kavarne „Commercio". — Zdravo! Rokovnjači. Kdo ne vidi rad vsako leto enkrat te najbolj priljubljene nar. igre ? Vsak jo rad vidi, ker nudi zabave in lepega užitka, posebno, ker je prepletena s krasnimi zbori in samospevi. Zato ' upamo, da privabi ta krasna igra tudi prihodnjo binkoštno nedeljo ob 4.30 pop. v dvorano „Nar. doma" pri sv, Ivanu obilo občinstva. Po predstavi bo ples do polunoči. DAROVI — Za po povodnji ponesrečene v Srbiji je daroval Julijan Kodela, ključavničar, 2 kroni, N. N. 2 K. — Na poroki g. Martina Hannerja z gdč. Manfreda se je nabralo K 5 50 za moškn podružnico sv. C. in M. — Denar hrani uprava. — Za moško podružnico sv. C in M. je poslalo lovsko društvo „Jazbec" v Materiji K 9 40. — Povodom seje političnega društva za Hrvate in Slovence 8. t. m. v hotelu „Central" na Kozini nabrala Mila SiŠkovič K 16 od spoštov. gg. odbornikov. Denar hrani uprava. — Na krstu Stanislavice Skrlj v Bar-kovljah je nabral Ivo Adamič med domačimi 5 K za CMD. — Denar hrani uprava. Vesii iz Goriške. Iz Nabrežine. Iz izkaza darovateljev za CMD v 130 št. „Edinosti" so pomotoma izpuščeni sledeči darovalci: G. Marko Caharija K 4, g. Andrej Trčon K 3, v lovski družbi pri g. Nemcu nabralo K 12, g. Fran Nemec K 3, prebi- Tržaška mata kronska. Nepoboljšljiva. Viljemina Bonifacio, stara 26 let, stanujoča v ul. Riborgo št. 27, je bilo minoli mesec, izpuščena iz ženske kaznilnice, kjer se je nahajala 18 mesecev. Predsinočnjim se je skregala zadi ljubosumnosti z neko Josipino Franšič in jo je pretepala do krvi. Ko so jo aretirali, se je vedla skrajno arogantno nasproti policijskim agentom. Umrla je sinoči v bolnišnici Josipina Sončarič, stara 3 leta, stanujoča v ul. San Vito št. 12, ki je minoli mesec padla s tretjega nadstropja. Nezgodi. G. Manlij Calvisi, star 29 let, lekarnar, vslužben v lekarni Praxmarer in stanujoč v ulici Acquedotto št. 16, se je včeraj popoludne podal s kolesom k „Lovcu". Na povratku je v „bošketu" padel s kolesa in si zlomil desno nogo. Z ambulančnim vozom so ga prepeljali v mestno bolnišnico. — Ivan Gorenje, star 40 let, težak, stanujoč v ulici Molin a vento št. 44, je včeraj delal na nekem parniku, usidranem ob pomolu sv. Terezije. Med delom je padel nekoliko metrov globoko in se pri tem močno poškodoval na raznih delih telesa. Spravili so tudi njega v bolnišnico. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanita 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila jutri 14. t. m. od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 6. ure pop. Nekaj kilogramov bele moke, velika slika, srajce, spodnje hlače, maje, sotane, volnene rute, dežniki, prišite odeje, fuštanj, flanela, bombaževina, volna, saten, bluze, obleke za otroke, torbice, moderci, žepne rute in druge manifakture. Javna zahvala. Podpisani se iz dna srca zahvaljujejo vaem onim cenjenim osebam, ki so jih o priliki prebritke izgube njihovega sina brata in bo proga Andreja tolažili in pkazali zadnjo čast pokojniku. Posebno bodi izrečena presrčna zahvala vsem, ki so blagega pokojnika tešili v njega dolgi bolezni. Hvala tudi domačemu pevskemu društvu „Acirija" za ganljivo petje na domu in na pokopališču, (6. duhovščini, nositeljicom vencev ter aploh vsem blag'm domačinom, ki »o se tako obilno udeležili pogreba našega blagega pokojnika. Će enkrat srčna hvala ! BAREOVLJE, 13. 5. 1910. ŽALUJOČI OSTALI „PRI JURJU". Podpisani si šteje v čast naznaniti stavnemu občinstvu, da je odprl v ulici Carlo Ghega 11, Telefon 15-67 IZKLJUČNO ZALOGO VINA konstantnih vrst belega, rdtčega, navadnega in finega iz „Istltuto Aarorlo Provlncinle deir Istria" (Deželnega istrskega kmetijskega zavoda) odlikovanega s častnimi diplomi, zlatimi in srebrnimi svetinjami na razstavah v Trstu leta 1882, Bolcanu 1886, Dunaju 1890 in 1898, Milanu 1894, Ulmu 1900, Turinu 1902 itd. itd. s Pod direktnim in stalnim nadzorstvom : tehničnih organov zavoda. Razun tega ima v izključni zalogi vina Istrskega zavoda „EN0P0LI0 ISTRIANO uknjižene zadruge z omejeno zavezo producentov vina t Istri. Prodaja na debelo in drobno. ■ u Postrežba na dom v sodčkih in tudi v buteljkah vsMm Uellkl kinematograf BELVBDESB TRST - ulica Belvedere 19 - TRST «1» I 3 NOVOSTI! Dne 13., 14. in 15. maja 1910 3 NOVOSTI! 1) Žetev palmovega soka. 2) Izabela Aragonska. (Velika zgo- | dovinska novost). 3) Komisar in meloman. (Komična novost. | 4) NB Ponedeljek 2. in praznik 16. maja: Velik komični večer. ^ BBasa K/M | SE NKOAR V TRSTU wr 1 vagon 1 kuhinjske in namizne posode >z pravega karlbadskega porcelana mmm— PO JAKO ZMERNIH CENAH mm 50 stotink kilogram. Nobena gospodinja naj ne pozabi pokriti suijih potreb pri meni L <3E0IH5, ulico Giojuč Cnrdiiccl 9. št nam Velike nove prodajalnice t-ŠKT pohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb :: TRST, ul. Stadion it 6 - Telefon 22-85 (lilsa gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerne. Bogata izbera izbera popolnih nob od 300 do 4000 kron JpHilne soba. Sprejemne in badilne dvorane v nujuovejšein ulogu. — SPECIJALITET V : Železno in medeno pohištvo JJogJa izbera vsakovrstnih siolic, — popoine opreme in posamezni deli. T= m mizs= IBS POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO 3C PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - Vj » popolnem redu in brezhibnem stanu naj ne zaaaudl narofilti ae sa mesečno člifienje in vzdrževanje pisalnih s;rojev, s čimer tse zajamči stroj ra neoinejeu čaa in trajno delovanje. C£N * K I'— at raesBvJ za stroj* Alfrad ^ubiček, T^t Corso štev. 23, prvo nadstrooie. (PopraTljalnicn pihalnih strojev s zalogo pe«?»to* - barv, trakov itd. Itd. - ZO do 50 K no dan zasluži lah t u vsak brez razlike atanu, kilnr *<*n h-»viti 9 prodnjo dovoljenih snčk trajm vreJnost Pr«v3zlj« In na&rada Sta velika a marljive osebe dobivajo 9 fm^t * čo. Hrvatske ali srbske pouudbe tu*j oe po&iijaja u* : A mimilC. » -Ua Fortma" Bnflimrežta 7, Borse. fosilacf? 78. Telefon it. 262 ^vaggg Največje narodno spedicijsko podjetie na Kranjskem _______ — JOSIP SKERLJ Ljubljana Ou aj ika e^sta 29 (ex Bavar. d/or> ee priporoča za tsa v Bpedic jito atrok > spada oča uaroćila, katera izvrši tofiao in aollduo : po najnižjih oonali. Fi van Mikeučić & Co. MEHANIČNA DELALMCA ^^^ Trst - Via Tiziano Veceiio štev. 4 - Trst SPREJEMAJO SE V POPRAVO PARNI STROJI IN KOTLI, VSAKOVRSTNI MOTORJI NA GAS IN BENZIN. — VSAKOVRSTNA 1NDU-STRIJALNA DELA V KOVINAH IN K0LARSKA BAKRENA DELA. VSE NAROČBE SE IZVRŠIJO Z NAJVEČJO ______ SKRBNOSTJO IN NATANČNOSTJO....... PRORAČUNI IN NAČRTI. n TELEFON ŠTEV. 22-53. if'TirfTii □E m kinematograf „3ff8ria" Odprl seje v Skednja Elegantna dvorana, sestavljena"po najmodernejših načrtih. Vsaki torek in petek nov program. VSTOPNINA: I. mesto 30 Tin., otroci in voiati 20 Tin. II. mesto 23 Tin, otroci h Ttjaii 10 t. Panificio i renomirana tvornica za pečenje izvrstnega nega in dezertnega kruha i Preduo nakupite pohištvo, blagovolite obiskati zalogo pohištvo M Palma TRST, ulica Glosue Cnrducci 20, kjer najdete solid. blago SV po najniž ih cenah. Pri nakupovanju Jedilnih, spalnih in noVODOrOČenCCITi SSS prejem ni h sob, posebne olajšave --—--