Celjski proračun na robu imožnosti 9 //ujjj /^^u^u Sfrsn5 Kupujem slovensko? Stran 4 St. 35/ Uto 63 / Celje. 6. maj 2008 / Cena 0,81 EUR Kdo Mercatorjevo od do 27.6.2008 VéHcastna« usodna vrnitev Kokiarova STRAN 12 9770353734020 ^ĎHGODKI NOVI TEDNIK Množično ns Grvsfci gori (Foto: KJ) Utnnfik s prvomajskega srečanja pri Šmiglovi zidanici (Foto: TT) Delavcem le borne plače Za mnoge je praznovanje praznika deia izgubilo svoj prvotni namen. Kljub temu pa se tradicija prvomajskih shodov nadaljuje. Tudi na Celjski koči so pripravili shod, ki pa je bil bolj kol demonstracija delavske enotnosti v boju za vse bolj načete delavske pravice zabava za prisotne. l\idi teh je bilo manj, kol smo bili vajeni zadnja leta. Lepo živahno pa je bilo na bližnji Pečov-niški koči na Grmadi, kjer se je zbralo veliko planincev in pohodnikov. Bolj množično je "bilo na GraSki gori, kjer se je zbralo okrog dva tisoč obiskovalcev iz šaleške. Zgornje Savinjske in tudi Mislinjske doline, ki pridejo pe§, z lastnim ali organiziranim avtobusnim prevozom. Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je v nagovoru omenil, da vse več ljudi brez pomoči Rdečega l^ža in Karítas ne more pre- živeti in da ne bi smeli dovoliti, da posamezniki bogatijo na račun družbe. Pri Šmiglovi zidanici v Savinjski dolini je več sto zbranim spregovoril predsednik območnega odbora sindikata SKEI Celje Mirko Hirci. Kot je poudaril, danes praznovanje prvega maja ne pomeni več le boja za pravico do dela, ampak tudi za pošteno plačilo in človeka vredno življenje. Po vstopu Slovenije v EU so delavci z zmernim optimizmom pričakovali, da bodo njihovede-narnice vsaj malo debelejše» zdaj pa kaže, da so obogateli samo borzni špekulanti, ki prodajajo in kupujejo podjetja in trgovske verige. zastavljajo pa samo svoje ime in tuje premoženje. Delavci so deležni le bornih plač po 390 evrov in to za delo, ki večinoma presega priznanih osem ur na dan. Posledice tako imenovane PrvornajsM prazniki so priložnost oddiha izven domačega kraja in javeiietrKitt^^ manj ljudi kot nakoČ. (Foto: KATJUŠA) globalizacije bi morali nositi vsi družbeni sloji, za to pa je potreben socialni dia-Bs» HJ, rr »Frajtonarskaff budnica na Vranskem v trgu Vransko so za prvomajsko jutro pripravili budnico posebne vrste. Po trgu niso donele koračnice godbe na pihala kot v drugih krajih Savinjske doline, ampak so Vranšane prebujale »frajtonarice«. Občani so se tokrat že tretjič, kljub prazniku. zbudili nekoliko prej ob zvokih več deset harmonik, ki jih je tokrat vodil kapelnik Ludvik Piki. Pred gostiščem Slovan Fi- lač jih je v imenu Turističnega društva Vransko pozdravil Vlado Rančigaj ter jih nato povabil na zajtrk, pečena jajca, domače kuhane klobase in čaj. Poleg harmonikarjev so bili na zajtrk povabljeni vsi. ki so prišli na 10 jutranjo prireditev. Sicer pa je Planinsko društvo Vransko na praznik pripravilo tudi prvomajsko srečanje na Čreti, kjer je bila v Marijini cerkvi delavska sveta maša. TT Živahno je bilo tudi na Pacovniskl koči. (Foto: KATJUŠA) Del harmonika rjav na pn/omajsld budnici NOVI TEDNIK ipiŇGODKI v Baški pripravljeni Že prve olajšave za vstop na Hrvaško za otroke brez spremstva staršev Celjski dom v Baèki, s katerim upravlja družba Ce-leiâ, je že prípravljen na se-zono. kj se je začela s prvim letovanjem čJaoov klu* ba Modrosti. V Baški so za sezono po-siorili vse potrebno, čeprav imajo še vedno težave z dotrajano streho in prav tako dotrajano električno napeljavo. Med dvema sezondmd so opravili vsa vzdrževalna dela, prenovili kopalnice v zgornji etaži in pritličju ter uredili Še eno sobo za goste. Do 23. maja. ko se bo s šolo v naravi celjske 11. osnovne šole začela prava sezona, se bo v Baški zvrstilo še ne- kaj organiziranih izletov. Direktor družbe Bojan Sedlar pravi, da slabe tri tedne pred prihodom prve večje organizirane skupine otrok še vedno ni dokončno jasno, katere dokumente bodo potrebovali otroci, da bodo lahko prečkali mejo. Kot je znano, je Hrvaška pred kratkim spre-jela nov zakon o tujcih, Id je zelo zaostril pogoje za letovanje otrok brez spremstva staršev. Kako je z družinskimi potovanji ali potovanji otrok brez spremstva staršev, vemo. Premier^a obeh drŽav sta se med zadnjim srečanjem dogovorila, da lahko zakoni (i zastopnik za prehod meje s Hrvaško izpolni pripravljeno soglasje, napisano v treh jezikih, ter overi svoj podpis na upravni enoti ali pri notarju, Obrazec je na voljo na spletnih straneh slovenskega ministrstva za zunanje zadeve. Za zdaj pa še ni dokončno jasno, kako bo z organiziranimi skupinskimi letovanji otrok, kot so šole v naravi, počitniške kolonije in podobno. Zdenka Dobrave iz celjske upravne enote pravi, da se glede slovenske zakonodaje ni spremenilo prav nič. Otroci potrebujejo pisno soglasje staršev, da ti dovolijo otrokom potovanje v spremstvu tretjih oseb. »Organizator potovanja mora izdelati spisek otrok, ki potujejo v skupini, ta spisek pa mora potrditi ravnatelj šole oziroma organizator potovanja. Ta spisek mora pokazati policistu, ki opravlja mejno kontrolo,« pojasnjuje Dobravčeva, In kako naj ravnajo skupine, dokler ne bo uradnega tolmačenja, kaj vse potrebujejo takšne skupine po novi lirvaški zakonodaji? Do-bravčeva svetuje, da se organizatorji takšiiih potovanj, zlasti šol v naravi ali kolonij, za potrebne napotke obrnejo na hrvaško veleposlaništvo v Ljubljani (tel. 01/200 44 01]. BRST Plinovod cez devet občin Včeraj so se začele javne obravnave dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta (DPN) za prenosni plinovod M2/1 Ro-gaSka Slatina-Trojane. Gre za traso plinovoda, ki je načrtovana kot vzporedna irasa že obstoječega plinovoda od Rogatca do Vodic, Gradnja plinovoda je potrebna zaradi povečanja transportnih kapacitet ter zanesljivosti in varnosti oskrbe z zemeljskim plinom v celotnem slovenskem plinovodnem sistemu. Dolžina odseka med Rogaško Slatino in Trojanami je približno 65 kilometrov, plinovod pa bo potekal po območju 12 občin, od tega večina na Celjskem. V vseh občinah - od »naših« v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Celju, Žalcu, Polzeli, Braslovčah, Taboru in Vranskem - je dopolnjen osnutek DPN že razgrnjen, pripombe in predloge na osnutek in okoljsko poročilo pa v ministrstvu za okolje in prostor sprejemajo do 25. maja. Poleg včerajšnjih javnih obravnav na Polzeli in v Bra-slovčali, bodo osnutek DPN za prenosni plinovod v sredo predstavili v Taboru in na Vranskem, v četrtek ob 16.30 v Narodnem domu v Celju, prihodnji ponedeljek v Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah, v torek, 13. maja, pa še v Šentjurju in Žalcu. Za traso od Rogatca do Rogaške Slatine je gradbeno dovoljenje že izdano, za odsek od Trojan do Vodic pa je v izdelavi državru lokacijski načrt. US Živaiino s partnerji Mestna občina Celje ima dve partnerski mesti - Grevenbroich in Sin-gen - iz Nemčije. V letih medsebojnega povezovanja so se stkale mnoge vezi. Medmestno sodelovanje pa je letošnjo pomlad še posebej živahno. Tako je 27-članska delegacija Celja sredi aprila obiskala Singen. Sezna- www.novitednik.com nila se je z delovanjem tamkajšnje mestne uprave in si ogledala večje investicije v mestu. Pred dnevi je Celje obiskaJ pevski zbor New York iz Gre-* venbroicha in pripravil tudi skupen koncert z mešanim pevskim zborom Orfej iz Celja. V petek prihaja za teden dni v Celje skupina šestdesetih otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo v Singnu. Gre za mladinski pevski zbor Vocalinos in orkester kitar Gitarrissi-mo. Otroci bodo spoznavali Celje in Slovenijo, pri čemer 10. maja z glasbeno šolo, celjsko i. gimnazijo in otro- ki iz Latvije načrtujejo skupen nastop v mestnem jedru. V načrtu komisijeza mednarodne odnose, ki jo v Celju vodi mestna svetnica Urša Drugovič, sta še gostovanje mladih rokometašev RK Celje Pivovarna Laško na tradicionalnem rokometnem turnirju v Grevenbroichu konec maja in udeležba na tradicionalnem nogometnem turnirju, ki se ga bo udeležila ekipa medobčinske nogometne zveze. Program se bo nadaljeval tudi poleti in jeseni. BS Dan bataljona v celjski vojaSnid bo v soboto dan odprtih vrat. Ob prazniku Slovenske vojske bodo predstavili zgodovino 20. motoriziranega bataljona ter delo in življenje njegovih pripadnikov na mirovnih misijah. Predstavili bodo tudi sodobno opremo, oborožitev, vozila in tehniko. 20. motorizirani t^taljon je bil ustanovljen pred šestimi leti, začetki enote pa segajo v leto 1992, ko so v Celju ustanovili pehotni bataljon. Že več let sodeluje s pripadniki oboroženih sil Avstrije in se od leta 2002 intenzivno vključuje v razne oblike usposabljanja v okviru večnacionalnih kopenskih sU - MLF s pripadniki italijanske in madžarske vojske. MJ Temeljni kamen nove čolnarne stoji Letošnje kresovanje na Špici je bilo v organizaciji Kajak kanu kluba Nivo Celje Še posebej slovesno. Položili so namreč temeljni kamen za novo čolnarno, ki naj bi jo začeli zidati še ta mesec. Nova čolnarna bo imela 520 kvadratnih metrov površin, streho v obliki čolna in tribune za gledalce, stala pa bo več kot pol milijona evrov. Temeljni kamen so v soju mogočnega kresa položili župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, najmlajši član kluba, 8-letni Nejc Kralj, najstarejši član, 66-letna legenda celjskih kajakašev Pavli Verhovšek in gonilna sila celjskih kajakašev Dušan Konda. BS, foto: KATJUŠA HÍ^ŠAjMO . Z Nùuùa^ tBdKckůno Uv "tiiftr zà^oHAtt'Z.mâfHJiHflfif FARAONOVI ZAKLADI^ SE ZOPET bleščijo! VSI OBíSKOVAlíI I CASlNOJAFARAONSTEVlGRli ZA OGREVANJE PA VSAK TOREK. ČETRTEK IN SOBOTO OB 22,00 BOGATO NAGRADNO ŽREBANJE,.. KAKO MALO JE TREBA. DAJE TA BELI LEPOTEC LAHKO VAS, SAMO EN SKOKV CASINO FARAON! Čim več iz čim manj Weishâupt zaradi vlaganj le z minimalnim dobičkom - »Smo za alternativne vire, še bolj pa za učinkovito izkoriščanje klasičnih.« Celjsko podjetje Weishâupt, ki je v lasti nemSke skupine Max Weishâupt, je lani na območju celotne bivše Jugoslavije, kjer imajo svoja hčerinska podjetja in predstavništva, prodalo za 7 milijonov evrov gorilnikov in ostalih izdelkov ogrevalne tehnike. Kot opažajo. se v svetovnem meri* lu proizvodnja majhnih gorilnikov zmanjšuje, veča pa se prodaja večjih gorilnikov in kondenzaci jskih naprav. Veliko in predvsem še neizkoriščeno tržno nišo pod-jet je vidi v obnovljivih virih energije, a so vseeno izredno pazljivi. Čeprav je Weishâupt vodilni proizvajalec gorilnikov, velikih dobidcov vseeno ni. »Ostanki so mini malni,<< pravi direktor Henrik Dvorîak. »saj praktično vse vlagamo v širitev trga ali v naložbe. Lani, na primer, smo povečali obstoječe poslovne prostore v Celju 1er zgradili povsem lastno poslovno stavbo v Zagrebu. Prepričan sem, da dejstvo, da podjetje na tujem deluje v lastnih poslovnih prostorih, kupcem daje dodatno zagotovilo, da nismo »za-časmki<-« Hčerinski podjetji ima Weishâupt še v Beogra- du in Sarajevu, pooblaščene partneije pa na Kosovu, v Cmi gori In Makedoniji. »IVžišča so na teh območjih zelo borna, zato o širitvah ne razmišljamo. Če pa se bodo energetski predpisi Ln standardi tam kaj spremenili, bomo razmišljali tudi o tem.« Dimnikatji preslabo usposobljeni Obenem je Dvoršak dregnil tudi v obstoječo zakonodajo» ki predpisuje dovoljene vrednosti emisij. Ta je sicer dobra, kontrola delovanja samih naprav pa je na psu. »Sploh v Celju smo živo spremljali dimnikarske boje za pridobitev koncesije. Dejstvo, kdo je dovolj uspo-sobljen za čiščenje precej zahtevnih gorilnikov, pa sploh nI več pomembno. Tako se ne malokrat zgodi, da dimnikar, ko stopi do peči, le-le Henrik Dvoršak ne zna niti odpreti, kaj šele očistiti.« Dvoršak je bil kritičen še do slovenskega, čisto »svežega« načrta za energetsko učinkovitost. »Program sicer ima dobre osnove, podrobnosti pa so preslabo zapisane. Predvsem pa smo razočarani nad pristopom. ki ga je ubralo mini- V okviru sejmov Energetika, Termotech ter Varjenje in rezanje, ki bodo v času od 13. do 16. maja na ceij^m sejmišču, družba Celjski sejem razpisuje poseben natečaj, s katerim bodo izbrali najbolj energetsko učinkovito stavbo. Glavna nagrada znaša 2.400 evrov, na razpis pa se iahko prijavijo vsi lastniki stanovanjskih, poslovnih in javnih stavb. Več podrobnosti je objavljenih na spletnih straneh družbe Celjski sejem. strstvo, saj so zadevo spet pripravljali le strokovni krogi brez proizvajalcev ali uporabnikov.« Vse bolj aktualno vprašanje na področju ogrevalne tehnike je tudi izbira ener-genta. Prihodnost sicer je v večji uporabi solarnih sistemov, toplotnih črpalk (tudi te imajo v proizvodnem programu) in ostalih obnovljivih virov energije, pazljivost pa pri tem ni odveč. »Smo za alternativne vire, a proti nesmiselnim naložbam in subvencijam. Kaj so na primer prinesle spodbude za peči na pelete? Le to, da prihaja do golosekov gozdov, saj so cene pelet že dosegle cene kurilnega olja. Obenem mora les dražje plačevati papirna in lesna industrija. Menimo, da je Še vseeno bolje bolj učinkovito izrabiti klasične vire. Torej, pridobiti čim več energije iz najmanjše možne količine goriva. To nam dobro uspeva s konden-zacijskimi ogrevalnimi napravami. Te namreč izrabljajo toploto, ki v klasičnih napravah uhaja skozi dimnik. Na ta način se izkoristek poveča vsaj za 15 odstotkov,«-je še dodal Dvoršak. ROZMARI PCTEK Kupujem slovensko? Člani Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij so v aprilu začeli nacionalno kampanjo Kupujem slovensko. Z njo želijo vzpostaviti lojalnost potrošnikov do kakovostnih izdelkov slovenskih kmetov in predelovalcev. Le ti> dodajajo, lahko zagotovijo znan izvor surovine. Ob tem so sprožili vrsto pomislekov o tem, ali so slovensica živila še sploh slovenska. Slovenska živilskopredeloval-na industrija že vrsto let ni več samooskrhna. saj naj bi po nekaterih podatkih uvozili že od 60 do 70 odstotkov surovin. Akcijo trenutno finančno podpira več kot 20 živilskih predelovalcev, pri čemer je finančni vložek edini kriterij, s katerim se lahko proizvajalec ali predelovalec vključi vanjo. Akcija, s katero živilci nagovarjajo potrošnike k nakupu domačih izdelkov, jih bo namreč stala približno sto tisoč evrov. Koristi so po mnenju žlvil-cev večplastne. Za proizvajalce 50 ugodnejše že z vidika krajših logističnih poti, potrošnik, ki bo kupil domač izdelek, se bo zavedal, da s tem neposredno podpira približno sto tisoč delovnih mest v verigi. »Zaradi akcije bomo na boljšem vsi, od kmetov, živilske industrije, veliko bo pridobil tudi po- trošnik, ker je slovensko blago zdravo, kvalitetno,« je prepričan direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. »Nenazadnje nakup domačega blaga vpliva tudi na rast bruto družbenega proizvoda. Pozabiti ne gre tudi, da davki od slovenskih podjetij držijo pokonci državo in s tem zdravstvo, šolstvo in tako naprej.« »Proizvedeno v Sloveniji da, vendar bi moralo na deklaraciji jasno pisati, da je živilo narejeno iz uvožene surovine,« meni predsednik sindikata kmetijske in živilsko-predelo-valne industrije in član nekaterih rudzomlh svetov prede- lovalnih družb Srečko Čater. »Ravno zaiadi spcétovanja kupca mora tisto, kar deklariramo in reklamiramo, tudi držati, v nasprotn«T\ primeru bomo zaigrali krhko zaupanje slovenskega kupca. To prav gotovo ni dobro ne za proizvajalce osnovnih surovin ne za predelovalce.« RP Marija Očko iz Rogatca: »Nikoli ne gledam na to, ali so živila, ki jih kupujem, slovenska ah tuja. Gledam le na to. kakšna je cena. Moti me, če kupujem živila, ki niso slovenska, ampak nimam izbire. Ne gre za to, da bi domačim izdelkom bolj zaupala, zdi se mi le, da je pri nas že preveč tujega. Če bi bili slovenski izdelki cenejši kot tuji, bi jih raje kupovala.« Marija Šmerc iz Celja: »To, da soživila, kijih kupim, slovenska, mi veliko pomeni, saj tako vsaj vem, kaj dobim. Moti me, če kupujem tuje izdelke, saj je mnogo stvari, ki niso kvalitetne. Na primer pokvarjena čokolada. Slo-venskiin znamkam §e nekoliko zaupam. Pri nakupovanju najbolj gledam na izvor in kvaliteto. Slovenske izdelke bi gotovo pogosteje kupo- m vala, če bi bili cenejši.« - Št. 35-6. maj 2008 Katja Malec iz Šentjurja: «Vedno gledam na to, od kod so živila, saj so tudi slovenska kvalitetna. Vendar me ne moti. Če kupim tuje izdelke, saj se ne obremenjujem s poreklom. Najbolj pazim na kvaliteto in ne na čenoali poreklo, a vseeno bi slovenske izdelke raje kupovala, če bi bili cenejši- Zaupam enako tujim in našim.« kS Foto: KATJUŠA Prodaja Tosame Na Ljubljanski borzi je bilo pretekli teden zaradi počitniškega oMobja zelo umirjeno, kar se je odražalo tudi v neaktivnosti >dagateljev in posledično nizkemu prometu, ki je bil vsaj za poloNâco manjši kot ob običajnih t^ovalnih dneh. l^idi odmevnejših novic (razen ene izjeme), ki bi lahko vplivale na zaspano dogajanje na trgu, ni bilo. Prevladali so maloštevilni kupci, ki so cene delnic v povprečju dvignili za 1,5 odstotka. Edina pomembnejša novica je prišla iz domžalskega proizvajalca sanitetnih materialov Tosama. Družba Sana investicije je za delnico Tosame ponudila najboljšo ceno oziroma 90 evrov za 68-odstotm delež v družbi. Prodajalca Tosame sta bila državna sklada Sod in Kad ter ostali Tosamini večji posamični lastniki, kol so KD ID, Zvon Ena 10, Zvon Dva Holding In družba AR Finance. Sana je po nakupu zdaj večinska lastnica, zato lahko pričakujemo prevzemno namero za Tosamo po ceni 90 evrov. PREGiED TEČAJEV V OBDOBJU MSD 28.4.2008 in 30.4.2008 OzMki ]im Enotni t«ii| PrwiwtvtEUH Xspr. CIC6 Cinkarna Ce^je a,00 1.40 0.74 CFT6 Cetis 86,50 1.80 0.00 6RV6 Gorenje 653.60 1.89 PILR Pivovarna Laiko 8115 8.40 '1.97 JTKS J uteka 95.00 1,00 0.00 ETOG řtQÍ 183.60 23.30 '3,11 Med ostalimi delnicami gre omeniti tradicionalno naj-prometnejšo Krko, s litero so vlagatelji sklenili polovico celotnega prometa na Ljubljanski borzi in potisnili ceno do enotnega tečaja 95,5 evra oziroma 3,7 odstotka navzgor. Največja rast je pripadla delnicam Gorenja, ki so beležile skoraj 6-odstotno rast na tedenski ravni, medtem ko se je cena v sredo zaustavila pri enotnem tečaju 35,89 evra. Kljub manjši likvidnosti so bili tudi na trgu investicijskih družb tečaji obarvani v zeleno. Indeks investicijskih družb PÍX je v tednu pridobil 2,S odstotka in se zaustavil pri 6.256 indeksnih točkah. Največji skok je beležila investicijska družba Infond ID 1, ki je premoženje povečala za 5,4 odstotka. INDEKSI MED 28.4. ín 30.4.2008 IndAs Zwfa^ftačsi %spr. SBI20 8.463,90 ^ 0,76 PIX B.213.a0 ^ a99 BIO 116.85 Q.00 V povezavi s privatizacijo in IPO Pozavarovalnice Sava smo lahko izvedeli, da je prva javna prodaja preložena. Iz Soda so sporočili, da pogajanja s svetovalcem Unicredit CA-fB še trajajo, ter lahko IPO pričakujemo ob zgladitvi vseh sporov v maju. V primeru, da Sod in Unicredit ne najdeta skupnega jezika, bo IPO preložen na kasneje oz. bo dokončno odpovedan do izvolitve nove vlade, ki bo lahko nadaljevala proces privatizacije. Glede na to. da je vladajoči koaliciji v interesu izpeljava IPO za pridobitev nekaj glasov na jesenskih volitvah, lahko pričakujemo razplet zgodbe in izpeljavo IPO Pozavarovalnice Sava Še pred poletjem. JAN KORADIN borzni posrednik lURlKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Dražja vožnja Opolnoči so se v Sloveniji spremenQe cene naftnih derivatov, kar pomeni, da se bomo naslednjih 14 dni vozili spet nekaj dražje. Cena za liter 95-oktanskega bencina seje zvišala za 0,031 evra in znaša 1,114 evra. za liter 9d'0ktans}œga bencina je treba odšteti 1,123 evra, kar je 0,024 evra več. Podražila sta se tudi dizel in kurilno olje, za liter dizelskega goriva bo po novem treba odSted 1,188 evra, kar je 0,028 evra več kot doslej, liter kurilnega olja pa se bo podražil za 0,040 evra na 0,849 evra za liter. AB novitednik www.novftednik.com Na robu zmožnosti Celjski proračun naj bi se letos zadolžil za dodatnih 7 milijonov evrov -Priporočilo občini» da vsaj začasno zmanjša nove naložbe Debelo uro so celjski mestni svetniki mleli zaključni račun lanskega občinskega proračuna. Mest-na občina je lani ustvarila 72 milijonov evrov prihod' kov, jih porabila dobrih 67 milijonov in ustvarila 4 milijone proračunskega pre-sežka, svoje premoženjepa povečala za 53 »5 milijona evrov. Z ustvarjenim presežkom je občina odplača* la tudi 2,5 milijona evrov dolgov. V prvem branju so sprejemali tudi rebalans le-tošnjega proračuna, ki je od predlani sprejetega precej višji - namesto 62 znaša po predlogu kar 77 milijonov evrov. Kl(ub navidezno lepim Številkam za leto 2007 ni vse rožnato, ugotavlja nadzorni odbor (NO) občine, ki opozarja na preskromno pridobivanje državnega denarja za naložbe, kjer je občina pridobila kar 34 milijonov evrov manj, kol je bilo predvideno. Ker se skupne obveznosti ne zmanjkujejo in ima Še vedno hude težave z likvidnostjo, NO priporoča, da občina vsaj nekaj časa ne začenja novih velikih naložb, ki so zaznamovale zadnja leta. V proračun se je nabralo kar 11 milijonov evrov manj prihodkov, kol so načrtovali. Kriv je bil časovni zamik nekaterih velikih gradenj-Nekaj zamud je bilo pri gradnji regionalnega centra za ravnanje z odpadki, več kot poi leta je zamujala gradnja osnovne šole na Polu lah, tudi dela prt prizidku h knjižnici so bila počasnejša od načrtov. Ker so objekti zamujali, tudi ni bilo predvidenih pri- Ena večjih celjskih naložb je priadelc h knjižnici. livov iz države, od evropskih skladov in iz drugih virov. A vse te obveznosti ostajajo za letos in tudi zato letošnji pro-račun ne bo mogel biti »previdno umirjen«, kot so načrtovali predlani ob njegovem sprejemanju in tudi ne z upočasnjenim investicijskim ciklusom, kot predlaga NO. Svetniki so se s tem v glavnem strinjali, predlagali pa še nekaj popravkov, s katerimi bi zagotovili še nekaj več denarja za izvedbo socialnih programov, za javne zavode in programe v mestnih četrteh in krajev-nih skupnostih. Kar dve tretjini proračuna naj bi ta* ko namenili naložbam. Svetniki so rebalans v prvem branju sprejeli, drugo in dokončni sprejem bo na vrsti na majsid seji. Dobro podobo zaključnega računa so v občini ustvarili z varčevanjem pri stroških in tudi z dnevnimi uskla- IZJAVA TEDNA »Optimist je človeky ki ima premalo informacij ...« s lo domislico je župan Celja Bojan Šrot komentiral razprave celjskih svetnikov o rebalansu proračuna, za katerega so kar povprek poudarjali, da je izjemno optimističen, a da «bodimo optimisti in verjemimo, da bo tudi uresničen«. jevanji med oddelki in najemanjem kratkoročnih kreditov, ki so jih v istem letu tudi vrnili, je povedal občinski finančnik Sandi Sendelbach. »Zlasti težko je bilo krmariti likvidnost- Težko bo tudi naslednje leto, v katerega so se te obremenitve prenesle. Vedeti je treba, da je bil kljub manjši realizaciji lanski proračun vseeno za 32 milijonov evrov višji kot leta 2006, pri čemer govorimo o letošnjih 72 milijonih evrov realizacije.« V razpravi o zaključnem računu, ki so ga slednjič le sprejeli, je svetnike skrbelo predvsem za 18 milijonov evrov odloženih in še ne plačanih računov, kar bo zanesljivo dodatno zaostrilo uresničevanje letošnjega proračuna. Odrekanje naloibam bi bilo neodgovorno Večji del povišanja gre na račun lani začetih in Še nezaključenih naložb, zlasti v gradnjo Rcero, polulske šole in knjižnice. Kar za 6 milijonov evrov višji je tudi zaradi uspelih kandidatur na državnih in evropskih razpisih. Prav zaradi možnosti za pridobitev tega denarja bo morala občina najeli 7 milijonov evrov dolgoročnega kredita. Ob vseh ostalih načrtovanih prihodkih naj bi do uravnoteženosti proraču- nu zmanjkalo 6 milijonov evrov. Na vprašanja svetnikov, ali ne bo z no\imi posojili zadolženost občine že prevelika, je odgovoril župan Bojan Šrot in poudaril, da to ne bo velik problem. Dolg na pre-bivalca se bo tako povečal na 150 evrov, kar je znatno manj kol v nekaterih razvitih evrop-sl-jlh slovenske zgodovine doTnoznunsko predavanje I^TjaCrdine 19.00 Glasbena Sofa Žalec SavinjČani beremo zakljixček projekta s Feň-jem Lainščkom in skupino Haigaio 18.30 Celjski dom 19.30 Narodni dom Gdje Pepelka Vokalna skupina Cvet romantična kouiedija jubilejni končen 19.19 Knjižnica Velenje 19.30 Slovensko ljudsko Cefuipraus gledališče Cdje predstaviKv knjigff Gorana Sloli Vbfnmriča AbOHTTîa po posebnem 19.30 Narodni dom Ce]|e razporedu inizim Pevsko društvo 19.30 Zdravilišče Laško upokojencev Celje Zdravstveno predavanje feWîûfTT predava Simona Šker Kako smo živeli včasiii Kulturno društvo bratov DobrotinŠek Škofja vas je ob kulturnem prazniku krstno uprizorilo prav po-sebno igro Kako smo žive-li včasih in jo v zadnjem mesecu dvakrat uspešno ponovilo na gostovanjih. Z igro. kt jo je nâpisalâ Ivica Kos, režiral pa »prvi« celjski gasilec Vinko Sentočnik, so želeli pri starejših obuditi spomine na mladost in mldjšlm vsaj málo približati podeželje. Tisto podeželje, ki so ga poznale babice, ded- Pomoc pri inielovanju omela je bila dobrodošla. ki, ko življenja na vasi še niso preplavile razne zabave, televizija, film, ko so ljudje še našli čas za pomoč sosedu ter ob delu skupaj preživljali dolge zimske večere. Igra ni posebna le s svojo zgodbo, ki je sicer po zgledu Tavčarjevega Cvetja v jeseni povsem idilična, temveč zato, ker je društvo k sodelovanju uspelo pritegniti staro, mlado in še sosedovo. Najmlajši igralec šteje devet let» najstarejši pa... No. to bomo zamolčali. Povejmo le, da takšnim ni bilo treba prav nič igrali, temveč so le iz spomina potegnili stare zgodbe, dialoge in poseben »vojniško-celjski dialekt«, ki je bil občinstvu tudi najbolj všeč. in kaj smo mislili z izrazom sosedovi? V igri so sodelovali ubrani Arclinski fantje, folklorna skupina iz Celja ter harmonikar Rudi Recko iz Vojnika. Ce strnemo, življenje na podeželju je v šestih slikah prikazalo 36 nastopajočih ter tako v gledalcih za uro in pol prižgalo utrip podeželja, starega vsaj pol stoletja. ROZMARl PETEK Dobro defo je gospodar znal vedno nagraditi - z vinom, ki sa še nI »»potegnilo^. Idila, ki ne potrebuje komentaija P lUlercator Kdo Mercatorjevo od 5.5. do 26.6.2008 PRAVILA NAGRADNE IGRE - "KDO MERCATORJEVO CENO ULOVI?" Org^nizdiorja nagradne igre sta Mercator. d. d^ Mercaior center Celje ter medijska hiid Novi tednik in Radia Celje. V Igri lahko sodelujejo kjpci Mercatorja In bralci Novega tednika s poslanim kuporK>m ter posfuiafcl Radia Celje s kllcemvstudio. Kuponi bodo ot^avljeni v Novem tedniku« kupci pa jih bodo lahko prejeli pri v&akerp nakupu v Hlpermarketu Mercator centra (.elje v ćasu nagradne igre. Kupon lahko oddate v nagradno skrinjico v Mercaior centru Celje ali ga poiijete na naslov: Novi tednik In Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje Nagradna igra bona Radiu Celje vsak četrti ob 7 VIS. Vsalc teden oodo v žrebanju sodelovali kuporti 2 datumom tekočega tedna. V nagradni igri bomo izžrebali po en kupon in sprejeli po en klic. vse dokler ne bomo odkrili trehpra^lnth cen. Sodelu^l bodo poskuiali uganHI ceno enega Izmed treh izbranih Izdelkov Iz redr^e akcije, objavljene v Mercatorjevem letaku. Na voljo bodo imeli tri možnosti. Moderator bo sodelujoče usmerjal, na primer z besedama 'vroče' ^kar pomeni« da je blizu prave cene) in'mrzlo'(kar pomeni, dani blizu prave cene). Trije sodelujoči, ki bodo uganili pravilno ceno izbranega izdelka^ bodo prejeli nagrado z Izdelki trgovske znamke Metxaior v vrednosti 20 evrov. Nagrade je potrebno prevzeti v roku \4 dni od izvedbe nagradne igre pri . informacijskem pultu Mercator centra Celje. Tedenski nagrajenci bodo objavljeni v Novem tedniku in na vidnem mestu v Mercator centru Celje. Z izpolnjenem kuponom sodelujoči soglaiajo, da organizatorja lahko objavita njihove osebne podatke in fotografije. Nagrajenci se strinjajo, da se dogodi zabeleži s fotografijo in kratkim besedilom v Novem teoniku Nagradna igra bo od S. maja do 26. junija 2008. ulovi? J ■IcVsak četrtek ob 11.15 na Radiu Celje PRIIMEK: NASLOV: TELEFON: 8 BMASIH KRAJEV NOVI TEDNIK Nani zbira podpise V Rogaški Slatini si bo kmalu mogoče ogledati podpise nekaterili slavnih oseb Iz bližnje in daljne preteldo-sti. Ljudski us^arjaiec Nani Poijanec sestavlja svojo 39. zbirko. Potem ko je zbiral že vse mogoče, od čev> ljev> značk do ur in različnih starin, zadnjega pol ]e> ta intenzivno zbira podpise pomembnih oseb. Podpise iSCe pri starinar-jih, kupuje jih na internetu, večkrat ponje odpotuje v Ljubijano, Zagreb in Beograd. Odločil se je namreč, da bo tako zbrane podpise postavil na ogled. Razstava bo imela tri glavna področja: ruske kozmonavte» ki jim bo doda) podpise znanih ameriških astronavtov, pomem- bne osebnosti, ki so obiskale Rogaško Slatino, medtem ko bo največji poudarek namenil nekdanji Jugoslovan* ski kraljevi družini Ka-radordevlč, za katero ugotavlja, da je še kako povezana z Rogaško Slatino. »Kraljevič Peter I. je bil leta 1865 z mamo v našem kraju, Aleksander Karadordevič je leta 1909 s knezom Pavlom bival vda-našnjem hotelu Soča.« A ne gre zanemarili ostalih podpisov, ki so se že znašli v Nani je vi zbirki. Med njimi je podpis Nikole Tesle, za katerega je doslej odštel največ denarja. Tudi zbirka kol takšna, ugotavlja, predstavlja velik hnančni zalogaj. In kako ugotavi ja pristnost podpisov? »Noben podpis ne more biti enak, kar je pogosto lastnost ponaredkov. Tveganje zagotovo obstaja. Tbdi zdaj lahko imaš ponarejenih 20 evrov v žepu» a tega sploh ne veš.« Odprtje razstave bo 29. avgusta v slatinski Anini galeriji, saj Nani vztraja pri postavitvah v domačem kraju, hkrati pa vse» ki bi doma morda imeli kakšen pomemben podpis, ki bi dopolnil razstavo, vabi, da se mu oglasite. Čeprav se datum razstave bliža» zbirka še ni popolna. Zlasti želi dodali podpise nekaterih pomembnih Slovencev - Rudolfa Maistra, Edvarda Rusjana in Hermana Potočnika Nordunga - pri čemer prav v teh dneh nove podpise išče v Beogradu. ANDRE) KRAJNC Nani Pc^jsnec s podpisom Nikole Tesle Tulipani iz odpadicov V II. OŠ Celje so v letošnjem Šolskem letu pripravili projekt Embalaža - recikla-ža. Zbirali so podatke o odpadnem materialu, ob svetovnem dnevu Zemlje pa so na problem ravnanja z odpadki še posebej opozorili s tulipani» ki so jih zasadili pred šolo. Vse leto so učenci zbirali odpadno emliala-žo. Ko so pojedli malico, so papir in lončke spravili, namesto, da bi jih vrgli v koš. Nato so pridno ustvarjali. Iz odpadne embalaže so izdelali tulipane in spomenike drevesom. Za rdeče »cvetove« so porabili 1500 lončkov in s tem pokazali, da lahko odpadki postanejo ludi umetnost. Iz papirnatih smeti pa so izdelali majhne spomenike kot opozorilo, da drevesa vsak dan umirajo, zato da lahko izdelamo papir in kanon. KŠ» foto: KATJUŠA Učenci so 12 odpadne embalaže izdelali mojje tulipanov. Pokazali so, da je treba skfteti za čisto okolja, sicer kmalu nikjer več ne bo pravih tulipanov, le še umetiii, narejeni iz odpadkov. Ne sejmu Vitaval sa ja predstavil tudi Zvonko PukŠič Iz Slovenskih goric, bivši mesar, kije postal vegetertja-nec (levo). Poleg njega je Vlado Began, vanjh pravic avali iz Društva za osvoboditev živali in njihove pravice. Energijski parle Ob hotelu Izvir Manzato v Rogaški Slatini je bil tradicionalni sejem Vitaval z bogato vegetarijansko kulinarično ponudbo in otvoritvijo zdravilnega enei^ij-skega parka Izvir. Po besedah avtorja parka Jožeta Muniha sprehod po energijski poti dobro dej no vpliva na vseh sedem čaker, za čistejši in bolj izrazit pretok energije pa so na posamezna mesta postavili izbrane kamne, ki ustrezajo tem energijam. Ma sejmu Vitaval so društva in podjetja predstavila komplementarno in naravno zdravilstvo, zdravo prehrano, umetnost in ideje, kako uporabiti svoj prosti čas za počitnice in duhovno rast. Med razstavljala je bil tudi Zvonko Pukšič iz Slovenskih goric, bivši mesar, lu je postal vegetarijanec in se sedaj ukvarja z ekološkim kmetijstvom brez reje živali. »Klanje živali se mi je zdelo nekaj samoumevnega (n sploh nisem razmišljal, da je možno ravnati z živalmi tudi drugače. To je bil vpliv okolja» kjer sem živel,« je po-vedaJ Pukšič in dodal, da skoraj vsi kmetje, ki se ukvarjajo s konvencionalnim kmetijstvom, imajo za svoje potrebe poseben ekološíd vrtiček. Kot pravi, se očitno dobro zavedajo, da tisto, kar pridelajo za trg, ni zdravo za ljudi in uničevalno deluje na naravo in Živali- DAMJAN UKAR wvtfw.radiocelje.com HITRO NAROČITE mmmw Dvakrat na tedeiir ob torkih in petkihr lanimivo branje o uvijmju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Postna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo §e vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov^ do ene čestice na Radiu Celje ter do kartiee ugodnih nakupov« |T77Tn> letnik 2008 <^77111 m^ i'k iiW^ prilogo TV-OKNOI ^^ ^^ Vsak petek 4S barvMb Stmí televizildcega In laninh^ Pre§emova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimelc Kri Datum rojstva: UliDa: Nepreklicno nsročem Novi tednik za najmenj 6 mesecev podjHs: NT&RC do.o. bo podaik« uporabljal urno a poirtbe &uoíni&k( sluibe Novega ledmb NOVI TEDNIK REPORTAŽA pomembne dogodke, ki jih želimo ohraniti v spominu.« Kopuni so bili nekoč na Štajerskem že uveljavljeni- Rektor mariborske univerze prof. dr. Ivo Rozman, vesel nove povezave univerze in Zlatega griča, kot značilno štajersko jed navaja kopuna, »Šopane-ga« z orehi in zalitega z buč-nim oljem. Na Štajerskem je bila vzreja kopunov zelo razširjena Še med obema svetovnima vojnama, na jedilniku konjiške gospode pa so bilo kopuni dokazano že pred več kot pol tisočletja. V maju 14S7 je Paolo Santonino opisal kosilo na konjiškem gradu, Med enajstimi jedmi je med prvimi na mizo prišel tudi pitan kopun. »Postregli so tudi z več vrstami odličnega vina. ki nJ zaostajalo za imenitnostjo jedi.« Zapis je že pred nekaj leti vzpodbudil zaposlene v Zlatem griču. »Zaščitili smo ime Santonino tako za hrano kot za pijače, Razviti želimo prepoznavno blagovno znamko s tem imenom.« pravi direktor Zlatega griča Janez Lešnik. Prva jed, ki so jo obudili v stilu srednjeveških pojedin na Konjiškem, je prav pitan kopun. Priložili so mu tradicionalne priloge, z vini pa seveda niso imeli težav, »Naš cilj je, da vsako leto uvedemo eno do dve novi ponudbi, ki bosta izhajali iz tradicije na Konjiákem.« Tako koi kopune jih bodo ponudili obiskovalcem restavracije Vino-toč v Škalcah. To seveda ne pomeni, da se lahko kar odpravimo v Skalce In naročimo kopuna. SU-va Zadnlk, ki vodi restavracijo, priporoča, da kopuna naročimo dan prej» saj je priprava dolgotrajna, kopun pa tudi ni jed, ki bi jo imeli stalno na jedilniku. MILENA B. POKUĆ Kopune so na jedilnik Vinotoča Zlatega griča pripeljali Janez Lešnik, prof. dr. Marko Volk, Peter KovaĎec In Silva Zadnik. Pater KovaČec drži v rokah posodo s kopunom s suhim sadjem, z ajdovo kaso in zelenjavo. Gosposka pojedina s kopunom Z jedilnika srednjeveških pojedin na Konjiškem v Skalce in sedanji čas PrBva jed za pravo omizje: franc Riemer in Maks Bračko Pitan kopun od nekdaj velja za posebej imenitno» gosposko jed. Na Sloven-skem smo nanj že skoraj po* zabili, zdaj pa se vrača na naše jedilnike s pomočjo Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru in po novem tudi konjiškega Zlatega griča. »Kopuni so nekdaj sodili na dvore in k bogatim družinam.« pravi prof. dr. Marko Volk s fakultete za kmetijstvo, ki že tretje leto vodi projekt vzgoje domače vrste kopunov. Kot najprimernejši se je izkazal grahast prelux G, nekakšen vmesni tip med lah- ko in težko kokošjo. Če smo bolj natančni, petelinoma, saj so kopuni kastrirani petelini. V primerjavi z ostalo perutnino je njihovo meso bolj čvrsto, maščoba se ne kopiči pod kožo, temveč med mišič« nirai vlakni, zato se meso kljub čvrstosti topi v ustih-Medtem ko zraste kokoš v in-ienzivrurejivvsega4S dneh, raste kopun od 150 do 180 dni. »Najmanj sto dni morajo preživeti na prostem. Pri nas zagotavljamo vsaj štiri kvadratne metre za enega kopuna, v Franciji celo deset,« opisuje dr. Volk. Seveda so zaradi zahtevne vzgoje tudi ce- ne temu primerne. »V Avstriji dosega kilogram zaklanega kopuna tudi do 30 evrov. Za prodajo v Sloveniji bi bilo to preveč, a pod 10 do 15 evrov ne bo šlo.« A ni samo cena tista, zaradi katere veljajo kopuni za gosposko jed. Na prvem mestu je kakovost, medtem ko je za pripravo treba tri do štiri urice. Tako vsaj pravi Peter KovaČec, ki na posestvu fakultete neposredno skrbiza vzre-)0 kopunov: »To ni hrana, to je nekaj več. Veliko truda je treba, da kopun zraste in da ga pripravimo, kot je treba. To je hrana za druženje, za »Vsi komaj čakamo, da bomo postaii gospodje - v kvaliteti življenja,« je pospremil prihod kopunov na mizo prof. dr. Ivo Rozman (fevo, ob konjiškem županu Miranu Gorinsku). Mala dežela -velik korak »Tudi sloifenščina je Božji dariff Ameriški prostovoljci, ki žrtvujejo dve leti ter lastna sredstva, da bi Celjanom približali svojo vero Pondvadi oni potrkajo na na-àa vrata ali pa nas ustavijo sredi mesta, če ne drugega, nas prijaz-no pozdravijo. Tokrat smo se mi odpravili k njim. Sredi prvomaj-skih praznikov, ko so ulice Celja samevale. »Hej, kaj če beseda praznik izvira iz izraza >prazen<,« je ob kasnejšem sprehodu Špekulirala Jana. »Kar pridite, mi nima-mo praznikov,« so prijazno pozvali. »No, Še dobro, kajti tudi v našem poklicu jih ne poznamo,« smo določili dan srečanja. Jana>Rebekah, Benjamin, Devon, Mikeal in Mark v Celju ne ostanejo neopaženi. Zmeraj urejeni, nasmejani» fantje v suknjičih in kravatah, dekleta v dolgih krilih, peš ali na kolesu. Oplazijo jih različni pogledi, od odobravajočih do očltajočih. vendar se slabe izkušnje od njih odbijajo kol gumijaste žogice, kol kasneje izvemo. Naši sogovorniki prihajajo večinoma iz ZDA, od Teksasa, Kalifornije, Las Vegasa in Uta-ha, tako rekoč osrednje mormonske države, do Češke, od koder je Jana. Ja, prav ste prebrali, bili smo pri mormonih, natančneje pripadnikih Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Mladi ljudje, ki se od prej niso poznali, v središču Celja usodo v skupnih prostorih delijo tudi do dve leti, vse pa jih druži poslanstvo; širiti svojo vero in seznanjati ljudi z njenimi nauki. Sem so prišli prostovoljno in na lastne stroške. »Ampak, poudar- jam, nikomur ne želimo ničesar vsi-Ijevalj. Nikomur, vse temelji na dobri volji. Jaz zase vem. da sem našel svojo pot in radost, to želim deliti s sočlovekom. Le to, nič več,« opozori najbolj zgovorni mladenič Mark iz sicer trenutno šestčlanske celjske skupnosti. »Vse smo že bili. Tudi Jeiiovove priče in amisii« Opozorilo je res na mestu, saj si ljudje njihovo prijaznost radi interpretirajo po svoje. »Veš, kaj se jezgo dilo moji hčerki pred dnevi, ko je prijazno odzdravila enemu od mor-monov,« me kakšen dan pred srečanjem z njimi opozori kolegica iz redakcije, »Starejša gospa jo je na vso moč nadrla. Češ, tako mladi, pa že Člani sekte.« Do tega pač pripelje nepoznavanje. Poosamosvojitvena leta in demokracija so tudi v naši deželici na stežaj odprD vrata celi paleti verskih skupnosti. Ljudje so preplašeno in z odporom na svojih vratih zagledah njihove pripadnike Celjski mormoni v četrtek, 8. maja, ob Id. uri v svojih pro-štorih na Preâemovi 2S priprav* Ijajo predavanje z naslovom Mormoni - kako so drugačni in kako so podceni. Vabijo vse, ki želijo izvedeti več o razlikah med katoliško in njihovo vero. in se zgražali nad na ulicah sedečimi ter blaženo prepevajočlmi časdlci Krišne, A klima se je sčasoma omilila in tudi mormoni so postali del našega vsakdana, v Sloveniji jih je trenutno okoli 30; v Ljubljani, Man-Ijoru in našem Celju. »Ljudje se na našo prisotnost seveda različno odzivajo. Večinoma ste Slovenci najprej zadržani, po nekaj besedah pa se odpreie in postanete zelo prijazni,« pravi Benjamin, ki je pred »slovensko misijonarsko epizodo« v ZDA zaključil gimnazijo, najbolj pa pogreša svojih 11 bratov in sester. Za mormone je družina sveta in osnovna življenjska celica. Kaj pa nesporazumi s Slovend? »Ja, včasih nas zamenjajo za Jehovo ve priče. ah, pomislite, amiše! Od kod ljudem ta ideja,« nejevemo z glavo zmajuje Mark. Strinjamo se, da verjetno gledamo preveč filmov. 2a srečanje sva se dogovarjala z Devonom, ki ga je kuitumi šok (pomislile, iz Las Ve-gasa v Celje) kar malce prikoval k liom. Govorita sva v angleščini, zato sem zbirala vse sile, da bi iz svoje zakmeleangleščinepotegnila kaj smi-sebega, vendar so že ob prvem pozdravu dekleti in fantje odločno odkimali. »Moramo govoriti slovensko, sicer se ne bomo nikoli prav naučili, Tlikaj ljudje dobro govorijo angleško in mislijo, da nam s tem pomagajo, vendar bi nam tako dajali le po-tuho,« se nasmeje Rebek^. Mikea-. lu Benjamin tu in tam po tihem pre- Zgodovina mormonov sega v 19. stoletje, korenine ima v ZDA, kjer se je rodil prerok Joseph Smith. Ta je ugotavljal, da kristjani več ne živijo, taiko kot je zapovedal Jezus, in je želel cerkev prenoviti v skladu z evangelijem in izvornimi nauki. Na podlagi teh idej je nastala Mormonova knjiga, ki je poleg svetega pisma sveta knjiga mormonov. Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz po^ednjih dni je bila ustanovljena leta 1630 v New Yorku, a so njene pripadnike preganjali, Smitha pa ubili. Skupnost se je zato odpravila na divji zahod, kjer je ustanovila mesto Salt lake City, danes glavno mesto Utaha, ki je osrednja mormonska država, tam je tudi sedež cerkve. Danes naj bi imela cerkev v 160 državah sveta okoli 12 milijonov pripadnlJkov ter 60 tisoč misijonarjev. Ti naj bi posnemali Jezusov vzor s strpnostjo, usmiljenjem, dobrodelnostjo in ljubeznijo do človeka. Mormoni nimajo poklicne duhovščine, bogoslužja so v obliki srečanj in pogovorov, ne krSčujejo otrok. Ne častijo Marije niti križa - zaradi prepričanfa, da je Kristus vstal in da živi. Ulica je mormonom dnjgi članica društva Mač jelo vka ter ustanoviteljica celjskega društva za pomoč živalim v stiski. »S tem, ko zmanjšamo število mačk po ulicah, naredimo pravzaprav dvoje. Strpnost tistih, ki jih ne marajo, se poveča, obenem Mačjelovka je v prosto-rib Citycentra Celje postavila poseben zbiralnik, v katerem bo zbirala hrano in prispevke za brezdomne prostoživeče živali. Tam bo mogoče tudi dobiti in* formativni material v zve-à z njihovim delovanjem, postavili pa bodo tudi pano 8 slikami živali, ki jib oddajajo. tudi ne zastrupljajo ali Še na kakšne druge nemogoče načine ne odstranjujejo mačk. Poleg tega bodoče mladičke prikrajšamo za muke, ki bi jih bili sicer deležni v mestu.« No. za mladičke, ki so že ugledali luč sveta, je Mačjelovka pripravila drugačne načrte. Prvo pravilo je sicer tudi pri njih sterilizacija ali kastracija, nato jih članice vzamejo na začasno prevzgojo, uradno socializacijo, »Nekateri se prav lepo navadijo živeti v sožitju s človekom, kakšna tretjina je takšnih, ki se jih ne da >prevzgojiti<. Te enako kot njihove starše vrnemo nazaj v okolje, kjer smo jih ulovili.« Pogoj: poskodovanoff bolnor lavrieno Ne glede na to, da Članice ulove, prevoze, oskrbe mačk opravljajo povsem zastonj, se pri vsaki akciji nabere precej veterinarskih sUoškov. Čeprav bi vse občine morale poskrbeti za prostoživeče in izgubljene živali, se jih večina >>naredj Francoza.« Največji in najbolj v nebo vpijoči sta občini Žalec in Slovenske Konjice, pri čemer je svetla izjema občina Celje» ki pokrije stroške kastracij in sterilizacij. Poleg potepuštóh mačk »mačjelovke« v začasno varstvo sprejmejo tudi vse poškodovane in bolne mačke. To je postal tudi Helenin zaščiuii znak. Pogled na njen invalidni odred mačk tako ne Čudi več ... «Tale začasnik Mili je pri nas že od decembra. Imel je povsem olupljen kolk in še kup drugih težav. Za njim je operacija kolka, po kateri si je že precej opomogel. Čeprav zdaj uporablja le tri tačke, je zelo zadovoljen maček, pri čemer bo za oddajo primeren čez mesec dni,« opisuje Helena. TU-di zanj bo najbrž brez težav našla posvojitelje, tako kot je pred časom nadvse uspešno oddala mačkico, ki je kljub sa-naciji poškodbe ostala na eno oko slepa. »Vendar mačk, vka-tere smo vložile toliko uiida in tudi denarja, ne damo kar vsakomiir. Pogoj je, da mačka ne bo živela več zunaj, temveč zgolj v notranjih prostorih. Ne želimo namreč, da jo po večmesečni negi čez teden dni zbije avto.« Dolgoročni načrt Helene, »mačkarice« od rojstva, je us-Mnftvntfv m;ičjega zavetišča »To ne pomeni, da spadam v koš tako imenovanih >zbira-teljic< živali. Opažam namreč, da je pri nas življenje mačke precej manj vredno kot živ-Ij eoj e psa. Tbdi vsz ostala društva se ukvarjajo bolj ali manj s psi. So sicer posameznice, ki hranijo poulične mačke, kar ni nujno dobro. Z nekaterimi sicer dobro sodelujemo. Tole je Mili. srčksn macNon. ki bo čez masse pripravljen za oddajo. pomagajo nam pri ulovu mačk, medtem ko določene naše pasti mečejo stran. Ne zavedajo se, da s tem, ko pustijo. da se mačke množijo do onemo^osti, dolgoročno zanje ne naredijo prav nič dobrega. Ne razumem, kako se jim mladički, ki nimajo veliko možnosti, da preživijo vsaj dva tedna, ne smilijo.« Odslej bomo vsi imeli mož- nost. da tako ali drugače pomagamo zapostavljenim mačkam - redni torkovi rubriki Iščemo topel dom, kjer predstavljamo brezdomce iz zavetišča Zonzani, se bo pridružila tudi rubrika Mačjelovka, kjer bomo prijetnejše ali sploh prve lastnike iskali tudi za mačke. ROZMARI PETEK Foto: KATJUŠA Srečko se, zato ker lahko uporablja le tri noge, ne počuti manjvredrtega. Ve, da je lep in da njegova fotografija sodi v Novi tednik. Je preveril. i>S tistimi, ki ne razumejo, se ne splača izgubljati aner^rje.u Helena povsem enostaviwkonČajez3(ovnfdv(^jstBksnnil.hise^zdflode^^^ Mačjelovke odveć. 1er raje >tpocfklja« svojo (riasno lepoticko. gozdno mnco Suzi. Tale začasnica. ki v družbi sestre in bratca okrovo po sterilizaciji, je bila za fotoofajektivše presrameSjiva. Mogoče se bo čez čas opogumila. V tam primem jo čaka topel dom pri dnižini. sicer se bo vrnila v divjina. /Utrobdtski rock'n'roll Luke Dobelška in MirsadaTerzića. slačipolka Davida Špileqa in Marka Ostirja ter vroči tango Matjaža Mlakarja in Renata Sulica. Veličastna^ usodna vrnitev Koicšarova v 8. krogu lige za prvaka so rokometaSi Celja Pivovarne tèéko v dvorani Zlatorog premagali Gorenje s 30:28. Pred dva tisoč gledalci so Celjani v 49. minuti povedli s 27:19» nato pa precej popustili. V predzadnji in zadnji minuti so se Velenj-čani približali le na gol zaostanka, obakrai pa je vodstvo povišal razpoloženi celjski dirigent David Špiler, ki je dosegel 7 golov, povratnik v moštvo po poškodbi Edi Kokáarov pa je v polno zadel kar Stirinajstkrat» Šestkrat iz igre. Renato Sulić je priigral pet od deve-tih celjskih sedemmetrovk. Pri gostih je manjkal najboljši igralec Drago Vuković> ki je zaradi smrti očeta na dan tekme odpotoval v Split. Celjani imajo sedaj dve toČkI več od Koprčanov in tri od Velenjčanov. V soboto bodo v predzadnjem krogu gostovali v Onno-žu, na Obali se bosta pomerila Koper in Gorenje. Velenjčani so teoretično še lahko prvaki, kaj lahko pa ostanejo seveda tudi brez Lige prvakov. Marsikaj bo razkrila velika sobotna bitka v dvorani Bonifika. Celjanom se nasmiha 16. naslov državnega prvaka, a se bo še treba potruditi. Že neodločen izid v Kopra pa bi bržkone, za Celjane seveda, odpravil skorajda vse dvome. Tudi v primeru zmage Gorenja bi pivovarji potovali v Ormož • po dve plači! Koprski remi bi po predvidevanjih zadostoval tudi Velenjčanom. Z Vukovičem jim bo lažje ... »Gorenje favorit za 2. mestocc Celjski dirigent David Špiler je ^al odlično: r>Obà začetka polčasov sta bila dobra» tudi zaključka» zakaj pa smo vmes popuščali, mi ni jasno. Padec v drugem delu nas je pripeljal v dramatično končnico, navkljub naái izkušenosti. Čeprav smo nekajkrat zadeli le okvir gola» smo uspeli zmagati. Gorenje se je glede na dopoldanski šok predstavilo v zelo lepi luči in je zame favorit za 2. mesto. Mi pa bomo v Ormož odpotovali stoodstotno na-brušenií« Veszprem uspešno igra v finalu pokala pokalnih zmagovalcev, iz lige prvakov ga je izločil Slavko Ivezič in si izbral težjo pot, kar malodane nihče ni opazil. Po dobljeni sobotni bitki je celjski strateg dejal: »Dobro smo se pripravili na nasprotnika, tudi na Vukoviča, tako da smo tudi mi morali spremeniti določene zadeve. Z Edijem Kokšaro-vom smo seveda veliko močnejši. Zadovoljen sem s točkama, ne pa s končno razliko. Visoke prednosti ne bi smeli zapraviti. Naša ekipa si neodgovorne igre mimo dogovora ne bi smela privoščili, sploh pa ne v naslednjih, zadnjih dveh krogih.« Minulo odmora je zahteval v 57. minuti, po delnem izidu 7:1 za Gorenje. »Trdno sem bil prepričan, da se nam ne bodo pripetile grobe napake, a so se nam» tri ali Štiri. Prišlo je do resnično nepredvidenih zadev, zapravili smo tudi prvo sedemmetrov-ko.« Svoje je vsekakor dodal vratar Primož Prošt, zaustavil je še dva poskusa Suliča. Zadnji obračun v Ormožu se je končal brez zmagovalca. »Tam smo se pošteno opekli, zato se bomo tokrat pošteno pripravili,« ni bil evfo-ričen po izjemno pomembni zmagi Ivezič. Trener ïvica Obr van je time-outa zahteval v 10. in nato Še v 5. minuti: »Zadovoljen sem s prikazanim. Na dopoldanskem razgibavanju nas je pretresla vest glede Vukovičevega očeta. Malo je moštev, ki so tako odvisna od enega igralca. On v naletu, ki ga odlično obvlada, zna reševati številne situacije. Ponujala se nam je priložnost za točko, ki bi nam zelo veliko pomenila. V Kopru bosta sodila KrstiČ in LjubiČ, ki )u zelo cenim. Zdi se mi, da pogosto sodita Kopru. Srčno upam, da bosta sodnika zadnja, ki bosta odločila zmagovalca!« Boštjan Kavaš je dosegel 7 golov: »Razočarani smo. Verjeli smo namreč v ugoden rezultat. Celjani so dvakrat pobegnili, mi pa se nismo predali. Po spletu okoliščin in izgubi moči jih vendarle nismo uspeli ujeti.« Dragan Gajič je bil zelo optimističen pred tekmo, potem pa je dejal: »Dejal sem vam, da ne bomo imeli težav. Ko igramo kolektivno, smo pač najboljši.« DEAN SUSTER Foto: KATJUŠA Zasuk Živexa za tretji obračun V petek sta Dobovec in 2i-vex odigrala drugo tekmo Ce-trtfinala v 1. slovenski ligi malega nogometa. Potem ko so bili na prvi tekmi v Celju s 6:4 boljši nogometaši Do-bovca, so se tokrat igraJcl Živexa oddolžili za poraz in slavili kar s 7:2 ter izsilili tretjo tekmo. Celjani so izjemno začeli, z goli Mija Adrinka po samostojnem prodoru, pa Andreja Kolarja, ki |e premagal domaČega vratarja z osmih metrov, in še Uroša Krofliča. V 9. minuli je sledil še drugi gol zelo razpoloženega Adrinka in Živex je presenetljivo, a zasluženo vodil s 4:0, pa čeprav je ob kaznovanem DraŠku Ku-gierju pogrešal še Dragomir-ja Ralliča, ki je bojda raje odšel na oddih- V 12. minuti je prvi zadetek za domače, ki so prav gotovo pogrešali kaznovane Firerja, Kosernika in Hrovatiča, dosegel Bračun, a je v 14. minuti na 5:1 za Živex z 10 metrov po šestem prekršku domačih povišal Krof-lič. Hidj gostje so zbrali šest prekrškov In AleS Poredski je znižal na 5:2. V nadaljevanju so domači sicer poizkušali na vse načine reptat preobrniti, a so bili pri tem preveč nenatančni, kar so Celjani kaznovali Še z dvema zadetkoma. Kolar se je sam znašel pred vratarjem in zadel tik ob desni vratnici, končnih 7:2 pa je postavil Primož Hren, Id je zadel prazen domači gol preko celotnega igrišča, kajti Dobovec je zadnjih 7 minul igral z vratarjem v polju. »Manekenski pristop« Domači trener Drago Adamič je bil kritičen: »Današnjo tekmo je najprej odločil naš vratar, saj je branil katastrofalno. Sicer pa so moji igralci imeli v glavi že všteto zmago. S takšnim mane-kenskim pristopom kot ga imajo nekateri moji igralci, nogometa ne morejo igrati. Ničesar dogovorjenega se niso držali. Že pol leta jim poudarjam na treningih, da morajo stali bližje ob tekmecu. A lega še vedno ne počnejo, kajti vajeni so na raznoraznih turnirjih igrati drugače. To je zelo težko spremeniti-Če bi na začetku zdržali vsaj pet minut, potem bi lahko tekmo dovolj mimo odigrali, kajti nasprotnik bi padel v igri.« Komentar je dodal trener Živexa Denis Dela-mea: »Mi smo po domačem porazu verjeli, da lahko presenetimo v Rogaški Slatini. Mislim, da smo že s prvo tekmo dokazali, da smo zelo dobra ekipa, a žal nismo imeli sreče. Danes smo tekmo odprli fantastično» trikrat zadeli po treh strelih in potem je bilo vse lažje.« Odločilni obračun za polfinale bo dre-vi. MITJA KNEZ Foto; SHERPA Vsa svoje mojsif^tvo je spet prikazal Mijo Adrinfik. Ob njem je Damir Repine. Šesta zmaga v gosteK Po zmagi na Ptuju so nogometaš MIK CM Celja pet krogov pred koncem prvenstva sedmi, imajo 39 ločk, Drava S8» Primorje 56» že tudi teoretično odpisani livar pa 16. Dve točki več od Celjanov, ki bodo v sredo gostili Gorico, Ima Nafta. Na Ptuju je bil junak celjske zmage vratar Aleksander Šeliga, ki je zaustavil domaČi nalet [Horvat, Kmetec, Kelenc]> pot^ pa sta zadela Frane Pe-tričevič (prvič v celjskem dresu) po podaji Blaža Puca in Denis HalHoviČ z glavo po předložku s kota Dejana UrbanČa. V 87. minuti je zaostanek zniža) Kmetec, Celjani pa so spretno in srečno ohranili vodstvo za šesto zmago v gosteh. V zadnjih treh tekmah so osvojili sedem točk in so v manj nezavidljivem položaju kot doslej. Uvodr^ 10 minut so prevladovali, r^karso bili domači nevarni po vsakem prehodu preko polovice. Do odmora so si priigrali kar 10 strelov s kotov, Celjani pa prvega v SO. minuti in po njem tudi povedli. Nato je Halilovič imel podobno priložnost, a je malce slabše reagiral: «Najbrž je to bila najpo- membnejša tekma sezone. V prvem delu smo imeli več žogo v nogah, domaû pa so bili bolj konkretni in so imeli izrazitejše priložnosti. Potem smo tudi mi zapretíli in zadeli. Urbanč je odlično podal» skoraj bi mi uspelo tudi po Se$iarjevem předložku.« V najlepšem položaju pa je bil po Pečnikovi podaji Puc, a je osamljen brcnil žogo prav v vratarja. Pohvalo si zasluži tudi vezist Dejan Urbanč, prvi mož pa je bil Šeliga: >»Ce$tital bi svojim soigralcem- Točke smo si trdo prigarali. Po treh priložnostih Drave smo povâilj v najboljšem možnem trenutku, po odmofu pa izkoristili kar prvo priložnost. Skrajni Čas je. da prikažemo dobro igro tudi pred našimi navijači.« Jutri se bosta v celjsko moštvo vrrúla hitrono-ga Goriošek in Radulovič. DEAN ŠUSTER Foto: KATJUŠA LESTVICA 1.SNL 1-D0M2AU 9% 2.KOPn It a.lHT«KStOCK »1 «.MTdOfUCA 91 S.MAJn0Ofl 91 «.■«AFTA » 7.miccMcajE SI 9. DfUVA ti 9. PftlMOHJE 91 taUVAK 9t 17 19 4 S2:24 01 18 10 B M:4S H M « 11 41:»Z 48 ia 9 B 4a II 9 10 «9.48 4B 10 11 10 38:49 41 11 9 M 97:41 39 11 e 18 40.99 39 10 9 19 42:99 3« 4 4 23 99:90 19 Ples dveh Velenjčanov: Denis Halik za MIK CM Celje na Ptuju, Alen h Laščani še garati za ^ morajo Jadran čeprav je po predpraznić-nem, sredinem 10. krogu v ligi UPC Teleniach že Icaza-lo> da se Zlatorog vrača v Jadransko NLB ligo, še ni tako, saj je Krka s presenetlji-vo zmago na Kodeljevem ostaja v boju tako za mednarodno ligo kot tudi za poifi-nale državnega prvenstva. Zdaj ima samo zmago manj od Laščanov in možno je celo, da bo odločalo prav srečanje zadnjega kroga med tema tekmecema v Novem meslu. Zmaga in poraz Pri tem je za »pivovarje« razveseljivo vsaj, da sami odločajoč svoji usodi v zadnjih treh krogih lega dela sezone. Ključni sta naslednji dve tekmi, v škofji Loki in doma proti Elek-tri. Sicer pa so igralci Damjana NovakoviČa v torek odlično opravili delo proti neugodnemu Kopru, ki so ga na Obalo poslali z minusom 27 točk. Do le razlike je priSlo v sredini tekme, saj je po 10 minutah Zlatorog vodil samo 26:24» nato je Novakovič povzdi^ ^as, njegovi fantje so začeli igrati resneje v obrambi in razlika je hitro narasla na 20 točk, kar je pomenilo novo, zanesljivo zmago. Pri »pivovarjih« sta I^ce Harris in Nejc Stmad dosegla po 18 ločk, še trojica pa je presegla 10 točk. V nedeljskem srečanju proti Unionu ONmpiji so igralci Zlatoroga prikazali zelo Prodor Anteja M&šića, ki ga ovira RonofI Taylor. dobro igro, ki vseeno ni bila dovolj za presenečenje. Po prvi četrtini so vodili za dve točki (27:25), nato je najboljša slovenska ekipa zaklenila poli do koša in dobila prvi polčas s 46:39 ob samo 12 prejetih točkah. Po tretji četrtini in izidu 55:67 je kazalo na visok poraz laških »pi-vovarjev«, §e posebej, ko so gostje v začetku zadnjega de- la povedli z 69:55. Nato je sledilo delnih 10:0 Laščanov Ln v 35. minuti je bilo le še 65:69. V zadnjem delu so se domačini ves čas bližali, prišli nekajkrat na dve točki zaostanka, a kaj več jim ni uspelo. Pri izidu 76:78 minuto in pol pred koncem so imeli Še napad, ki so ga zapravili in zmaga s 83:76 je odšla v Tivoli. Pri Zlatoro- Obdržali vodstvo é(^Misljm, da si je Rudar bolj zaslužil zmago, saj je prikaza! veliko več. TUdi mi smo imeli nekaj priložnosti, a jih nismo znali izkoristiti. Čeprav smo se nadejali vsaj točke, se je na žalost tako izteklo. Vseeno ne bomo obupali, kajti mOžnosti za prvo ligo še obstajajo. Zelo težko bo, a gremo iz tekme v tekmo in videli bomo» kako se bo izteklo.« Zadovoljen je bil domač) trener Martian Puáoik: »Ni bilo tako lahko, kot na koncu kaže rezultat, namreč tudi TW^av je pretil v nevarnih protinapadih. Na srečo smo hitnD zadeli in dobro nadaJjevali ter prvi polčas končali z2:0. Vseeno pa sem fante opozoril, da morajo odgovorno odigrati tudi v drugem polčasu, kar so naredili. Žal je tekmo pokvaril rdeči karton našega ključnega igralca Denisa Grbiča. kito zdaj zelo obžaluje, drugače pa sem res zelo zadovoljen s svojimi igralci, za borbenost in na koncu zanesljivo zmago.« Rudar še vedno zaseda I. mesto, vendar ima pred drugou-vrščenima Boniôko in Belo kra-jino le točko prednosti, tako da bo do konca prvenstva še dramatično. V naslednjem kro-^ bodo VelenjČani gostili zad-njeuvráčeno Krko. MITJA KNEZ gu je Harris dosegel 20 točk (8 skokov) in Salih Nuha-novič ter Ante MaŠić po 16. Dva poraza Elektra, ki je vse bolj okrnjena, odkar se bliža konec sezone, je vminulem tednu dvakrat izgubila. V sredo so Šoštanjča-ni dodobra namučili ekipo Slovana, ki je do zpiage v Šoštanju prišla šele v finišu tekme. Elektra je namreč brez poškodovanega Nika Ivanoviča (ob že od-šotnih Šimuniču in Dobovični-ku) v 34. minuti povedla s 55:52, nato pa je Slovanu uspel delni izid 9:0. Zaostanka s 55:61 okrnjena domača zasedba ni bila več sposobru preobrniti. Žan Vrečko (22] in AleS Kune (16) sta bila po pričakovanju prva strelca ekipe Ivana Stanišaka, ki se Še kako muči s svojo zdaj samo še šesterico uporabnih Igralcev odigrati čim bolje do konca sezone. V soboto so Šoštanjčani gostovali v Domžalah in pri državnem prvaku Heliosu doživeli pričakovan poraz. Ob vseh težavah, ki jih imajo, so proti njim nastopili Še sodniki in jih napolnili z osebnimi napakami (v določenem delu tekme je bil izid osebnih napak 18:5 za Eiektro), tako da so se Še dobro izvlekli. 2^ostajali so od vsega začetka, najvišja razlika pa je bila prav na koncu (19). V sredo bodo gostili Luko Koper, ki je vsekakor premagljiva. To so Šoštanjčani že dokazali, saj so zmagali v Kopru v prvem sre-čanju v ligi za prvaka. JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA I^ANORAMA NOGOMET 31. krog 1. SL: Drava - MÍK CM Celje 1:2 (0:1); Kmetec (86); Petričevič (30). Halilovič (49), Koper - PrimoTje 2:1, Domžale • Nafta 2:0, Uvar - Mari-bor0:5. Goma • InterblockZ'2. Zi. krog 2. SL Riidar Vele-nje ' Ttigiav 3:1 (2:0); Cipot (2). MujanoviČ (26 - llm), Šmon (60); Resnik (90). Vrstni red: Rudar 40, Boniflka. Bela krajina 39, Aluminij 35. Triglav 34, Zagorje. Mura 30, Zavrč 27» KrSko 26, Krka 17. 22. krog 3. Si. • vzhod: Dravograd - Šmanno 6:1; Cizej [S^).ŠfnaJie-DraiHnja 2:1; Her-navs (67 • llm), Firšl (92); Ra-denkovič (32), Odranđ - šení-jnr 2:1: Tkalec (50), Jerebič (90); Magdič (89), Stojnd • Kovinar Slore 2:0. Vrstni red: Šentjur 48, Šmartno 37, Dravograd 35, Veržej 34, Šmarje. Maleč-nik 32, Črenšovci 31. Dravinja 29, Stojnci, Odrand 28, Palo-ma 26. Ko\nnar Štore 23, Roma 13, Pohorje 11. 22. krog Štajerske Lige: Op-hmka-Šoštanj 0:5'. Anáúč (13, 17.84), Bulajič (19). Redžič (65), Zreče ' Partizan 1:0: Pučnik (71 'i]Tt\)»CenřčjaiKis-SimerŠam-piofi 2:3; Naprudnik [7], Oma-novič (67). Kožar (71). Rospš-ka -Moiis Clmidius 1:4; Korez (28); Firer (57. 75). Polajžer (59), Zdovc (71). Vrstni red: Simer Šampion 54, Mons Claudius 47. Gerečja vas 44, Šoštanj 40, Om^ož 39. Zreče 35, Pod-v^nci32, Pariizan31. Bistrica 30, Peca 25, Rogaška 24, Šentiij 21, Železničar 18. Oplotnica 7 Druga (ekma četrtiinala 1. SLMN: Dobouec - Živex 2:7 (2:5); Bračun (12). Poredski (19); Adrinek (3.9), Kolar (4. 33), Kroflič (4, 14), Hren (38). KOŠARICA 10. krog 1. SL: Zlaiorvg • Ko-per97:7Q: Strnad, Harris 18, Nu-hanovič 15,.}evdžič 12, Mason 10, Mašič 8. Jelesijevič 7, And. Maček 4, Horvat 3. Anž. Ma- ček 2; Markič 12, Mučič, Drži-č 10, Bektra ■ Ceoplin Slovan 65:71 ; Vrečko 22. Kune 16. BiO)-nič. Učâ^lovski9,Jeršin5,Go^-Sek 4: Petrov. Johnson 16. 11. krog 1. SL: Zlatorog -Uîiion Olimpija 76:83; Harris 20, Mašić, Nuhanovič 16, Mason 12, Stmad S, Maček4, Jev-džič 3; Bailey, Milif 15, HeUos ■ FJ^ktra 9] :72; Mance 21, Jan-ža 15; Vrečko 16. Učariovski. Bubnlč 15, Šimunič 9, GorSek 6. Kune 5, JerSin 4, Golež 2, Vrstni red: Helios, Olimpija 20» Zlatorog. Slovan 17, Krka 16. Koper 15, Oekira, Mercator 12. 10. krog 1. SL (Ž): Merkur Celje - Kranjska Gora 80:47; Čonkova 21, Blake 16. Zdol-šek 14, Verbole 8, Jereb 7. Ba-rič, Kerin 6. Klavžar 2: Beča-novič 14, GaČner 7. Vrstni red: Merkur. Kranjska Gora 18. AJM 16, Ježica 14, Odeja 13, Nesol hke 11. ROKOMET 8. krog 1. SL» za prvaka: Celje Pivovarna Laški) • Gorenje 30:28 (16:13); Kokàarov 14, Špiler 7. Sulič 4. Terzič 3. To-skič, KozJina 1 ; Kavaš, Harman-dič 7, L Dobelšek4.J. Dobel-šek, BaSkin, Mlakar 3, Sovič U Vrstni red: Celje L^ško 51. Koper 49, Gorenje 48, Trimo 34. Gold Club 32, Ormož 24. (KM) ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 6. S. NOGOMET 1. SLMN, 3. tekma polfina-la, Celje: 2ivex • Dobovec (20). Sreda. 7, 5. NOGOMET I. SL. 32. krog: MIK CM Celje • Gorica (20). KOŠARKA 1. SL, 12. krog, Škofja Loka: Mercator - Zlatorog. Šoštanj: Elektra-Koper (obe 20). 1. SL (ž). 2. tekma polfinala, Ljubljana: Ježica • Merkur (19^ Z vrha v polfinale V zadnjem krogu drugega dela 1. slovenske lige so ko-šarkarice Merkurja gostile Kranjsko Goro in jo premagale z 80:47. Čeprav je tekma veljala za derbi kroga, se to na igriSču ni videlo, kajti Celjanke so od vsega začetka narekovale ritem in iz napada v napad povečevale razliko ter si zagotovile 1. mesto pred končnico DR Kmalu se je sicer poškodovala Milja-na Jevtukovič» vendar to ni zaustavijo njenih soi^alk, ki so po prvi četrtini vodile z 22:6, po polovici tekme 38:21, pred zadnjimi desetimi minutami pa je bila razlika že visokih 31 Xoîk, 62:31. Domači trener Željko Ciglar je zato ponudil možnost še najmlajšim igralkam, ki so odigrale prav tako dobro in ohranile visoko razliko do konca tekme. Lucija Čonkova je dosela 21 točk, za gostje pa Lidija Bečanović 14. Zana Je reb |e dejala: »Pokazale smo res pravo igro. Že v prvih minutah se nam |e poškodovala ključna igralka Jevtukovičeva. ampak smo vseeno zmogle brez nje in igrale tudi zanjo. Na koncu smo zasluženo visoko zmagale. Zdaj pričakujem, da se bomo še bolje uigrale in tako v končnici pokazale še boljšo igro.« Ko- mentar je dodala Kristina Verbole: »Kljub visoki razliki na koncu moramo priznati, da nismo šle sproščene v tekmo. Mislim, da je bila vsaka od nas pri sebi malce živčna, na srečo so se nam obrestovali zadnji treni:^, kajti taktično smo se dobro pripravile. Vse igralke smo pokazale svoj maksimum in opravile nalogo tako, kot je bilo potrebno.« Včeraj zvečer so Celjanke pričakale Ježico, druga polři-nalna tekma pa bo jutri v Ljubljani. MITJA KNEZ Foto: GREGOR KATIČ »K' i' ICL» Monique Bleka In Lucija Čonkova (v rumanih dresih) sta bili najboljši strelki Merkurja v zadnjem tfertiju. 14 FStroški časopis NOVI TEDNIK OTROSKI ČA50PI5 V Letušu dišal čaj Na Podružnični osnovni šoli Letuš, ki sodi v sklop OŠ BraslovČe, obiskuje Šolo od 1. do 5. razreda 53 učencev. Aprila so se vključili v projekt Pomladni dan v Evropi ter s projektom, navezanim na številne odmevne dogodke, s katerimi Slovenija pred-seduje EU> Po Čaju diŠi razgibali vse učence» starše in učiteljice na šoli. Projekt je vseboval spoznavanje zgodovine gojenja in uporabe čajev, raziskovanje, zdravilne učinke čajev, nahajališča in pridelovanje čajev ter čajnih mešanic, uporabo v kulinariki in zdravilstvu, vrste Čajev ter kulturo pitja čajev. Ob tem so prikazali navezave vpliva čaja na druge vsebine, dogajanja. družabnost in običaje. Projekt so prikazali na skupni javni prireditvi za starše in goste, ko je na njihovi šoli zares zadišalo po čaju. Čajanka je bila lepo sprejeta, navdušeni nad svojim skupnim delom so bili učenci, zadovoljni starši in učitelji. Ob pogostitvi, ki sodi k družabnemu klepetu, 50 se pogovorili Še o marsičem, kar zadeva sodelovanje med šolo in družinami učencev. JOŽE MIKLAVC Učene« POŠ Utuš so s pesmijo in pripovadjo pradstavili svet eajdv in zdravilnih vonjav Literarni zaidjučelc Na Srednji zdravstveni šoli Celje smo priredili tradicionalni zaključek bralnega kluba. Naš gost je bil pesnik, mladinski pisatelj in književni urednik Ivo Stropnik. Z gostom se je pogovarjal mag. Zoran Pevec. SUZANA KASTELIC, TANJA ARH Za svojo najljubšo knjigo lahko glasujete s kuponom, ki ga pošljete na Novi tednik, PreSernova 19, 3000 Celje. V akciji, kjer Novi tednik sodeluje s Knjižnico pri MiŠku Knjiž-ku. bo izžrebanec vsak teden prejel lonček z Miškom Knjižkom. Tokrami nagrajenec je 2an 2ohar, Otem-na 9a, Šmartno v Rožni dolini, Lonček bo prejela na oglasnem oddelku NT&RC. www.radioeelje.com novLlecinik 0»R60NJA KNJIŽNICA CELJE râdioi Ij r'X MOJA NÂJUUBSA KKilGA jr \mt in priimek: Naslov: 0ovoljui«n, to meji ^odariu [ovna «b|ovI|vni Na pianincali sončece sije s to pesmijo, ki je bUa tudi naša planinska hinma> smo se četrtošolci OŠ Vojnik ter POŠ Šmartno in POŠ Nova Cerkev s šestimi spremljevalci aprila odpravili na petdnevno planinsko šoJo v naravi na Celjsko kočo. V dnevih, ki smo jih preživeli na tem delu Celjskega hribovja, smo se naučili marsikaj zanimivega in koristnega in s tem zagotovo še dopolnili šolsko znanje. Cist zrak, različne rastlinske vrste, prijazne gozdne živali ter prijateljsko vzdušje so nas naredili bogatejše za veliko novih spoznanj in doživetij, ki se jih bomo tako spremljevalci kot otroci še dolgo spominjali. ALEŠ KOLŠEK Spet o Štirinajsti Na OS Dobrna so $ krajšo prisrčno slovesnostjo znova postavili na ogled staino razstavo o XIV. diviziji. Ta »legenda« divizij je z razmahom NOB na Štajerskem odigrala eno pomembnejših vlog v bojih med 2. svetovno vojno pri nas. Nekaj najhujših bojev je bOa nad Dobrno, na Paš-kem Kozjaku. Šola se je dolgo imenovala po XIV. diviziji. Razstava, ki jo je izvrstno pripravil dr. Tone Kregar iz Muzeja novejše zgodovine Ce- lje, je sicer skromna po obsegu, njena po-vednost in simbolična vrednost pa je presežna. Otvoritve so se udeležile nekatere borke in borci, med njimi nekdanji borec Šercer-jeve brigade Herman Planko, župan Občine Dobrna Martin Brecl in nekaj povabljencev. Idejni vodja obuditve in ohranitve spomina na Štirinajsto je bil AleS Črnko ob podpori ravnateljice Darinke Stagoj in učiteljice Lee Sreš. AB Veselje ob razglasitvi rezultatov Da bodo znali reševati in ceniti življenje v okviru 4. kampanje prometne varnosti evropskega Rdečega križa je bilo v četrtek v Slovenskih Konjicah regijsko preverjanje usposobljenosti osnovnošolskih ekip prve pomoči. Namen kampanje je oza-veščanje mladih in širše javnosti o varnosti v cestnem prometu in učenju osnov prve pomoči. Tekmovanje je pripravilo konjiško Območno združenje Rdečega križa. Največ teoretičnega in praktičnega znanja je pokazala ekipa OŠ Šmarje pri Jelšah, na drugo mesto se je uvrstila ekipa OŠ Ob Dra-vinji v Slovenskih Konjicah, na tretje pa ekipa 05 Pod goro, prav tako iz Konjic. Najboljši dve ekipi sta se uvrstili na državno preverjanje, ki bo 10. maja na Debelem rtiču. V sistem usposabljanja in preverjanja, ki ga je letos Rdeči križ pripravil drugič, je bilo vključenih 150 osnovnošolskih ekip (lani 88). Potrebe po znanju so velike, saj več kot 57 odstotkov vseh žrtev promemih nesreč umre v prvih minutah po nesreči, pred prihodom reševalne eidpe, do 85 odstotkov smrtnih primerov, ki bi jih lahko preprečili, pride pred prihodom reševalcev zaradi obstrukcije dihalnih poti. »Kdor se enkrat nauči, kako pomagati žrtvam prometnih nesreč, razvije potrebno občutljivost do prometne varnosti in tudi sam postane njegov preudaren udeleženec,« poudarja sekretarka konjiškega OZ RK Renata Gabro-vec. MBP NOVI TEDNIK iiWitoSKi Časopis 15 Polzelski šolarji v domu upokojencev Učenci OŠ Polzela smo obiskali oskrbovance Doma upokojencev Polzela. S kulturnim programom smo jim želeli polepšati dan in graditi med generacijski most. Starostnikom smo popestrili njihov vsakdan s kulturnim programom, jih obdarili s skromnimi papirnatimi izdelki in se tako med-generacijsko druži)!. Polzelski učenci radi navezujemo topel stik s starejšimi. V polni jedilnici doma starejših se je zbralo lepo število oskrbovancev. Vse zbrane je pozdravila ravnateljica OS Valerija Pukl. Oskrbovanci so z veseljem prisluhnili petju, plesu, igranju in recitiranju podmladka z naše šole. V kulturnem programu je sodelovalo slo učencev. Starostniki so prisluhnili petju zborčka Poižek pod vodstvom Mojce Novak, pevskemu zboru Sonček in kvartetu z mentorico Mi j o Novak. Folklorna skupina je zaplesala pod mentorstvom Helene Lah. Kulturni program sta povezovala Tajda Piki in Jan KoroSec. Svoje pesmi so recitirale Maša Krajne, fna Poteko in Lea Vasle. K prijetnem vzdušju so svoje dodali glasbeniki Neca Ožir, Katarina Slokar» Sara Strajner, Eva Podbre-gar in Rok Novak. Organizacijo in izvedbo srečanja sta koordinirali mentorici šolske organizacije RK Dragica Vidmar in Mateja Au-breht. Srečanje smo zaključili z mislimi, da prijaznost v besedah ustvarja zaupanje. prijaznost v mislih globino in prijaznost v dajanju ljubezen. Mladi člani RK OŠ Polzela Vsi plavamo Vsi smo že nestrpno pričakovali april. Vsak dan smo spraševali našo učiteljico, kdaj se bo začel plavalni tečaj. Ho^mo šele v 1. razred OS Petrovče, zato smo prvič imeli organizirano plavanje. Končno! Prvi dan so nas preskusili, da so videli» če že zna kdo plavati. Nekaj nas je bilo kar korajžnih. Vsak dan smo pridno vadili kar dve Šolski uri. Naučili smo se potopili glavo, brez da si z rokami obrišemo oči, drseti na vodi, plavati kravi, spuščali mehurčke pod vodo ter pod vodo tudi pomahati. Skakali smo kot kengurujčki» zajčki in žabe. Ker smo bili pridni, smo imeli tudi odmor za igro v vodi. Zadnji dan pa smo imeli predstavo še za naše starše. Pridno so nam ploskali in nas slikali. Strašno so bih ponosni na nas in tudi mi na sebe. Učenci in učiteljice 1, razredov Foto: SD Še mnogo zdravih tisočletij! Naš predragi Planet se je odloČil» da nas povabi na praznovanje svojega že več milijard nega rojstnega dne. Povabila smo bili zelo veseli in smo se nanj z veseljem odzvali. Ker ne vemo, kaj si naš Planet želi, smo se odloČili, da mu bomo poklonili darila, ki mu bodo omogočila nadaljnje življenje. Na OŠ Pranja Malgaja Šentjur smo mu podarili več darU, ki skupaj tvorijo največje darilo - eko dan. Najprej pa smo se podali od morja in Športnih dejavnosti, vse do gora in alpinizma. Prva triada se je tako preizkusi ia na športnem poligonu, 4. in 5. razred sta po- slušala predavanje o plavanju in varnem sončenju, ki ga je vodil Srečko Črep, predmetna stopnja pa }e predavanje Aca Pepevnika o njegovem vzponu na Mount Everest ter doživljanju Tibeta. Po končanih Športnih dejavnostih in predavanjih so se učenci predmetne stopnje odpravili v svoje razrede in pojedli zdravo malico. Po le-tej pa so začeli z izdelavo različnih pripomočkov v razredih ali delavnicah. Med vsem tem časom nas je presenetila še gasilska sirena, ki nas je opozorila na požarno vajo in po zagotovilu gasilcev bi v primeru požara vsi odnesli celo kožo. Praznovanje rojstnega dne naše Zem- lje se je počasi zaključilo s kratkim dramskim prizorom drugo šolce v, s katerim so nam predstavili pravila lepega vedenja v hribih. Sed-mošoici pa so pripravili zaključek, kjer so se izvirno potegovali za najlepšo zelenjavo. Rojstni dan naše Zemlje je bil prijeten in nam je da) misliti. Koliko let bo naš planet še laliko praznoval? Mi smo gostje, obnašajmo se temu primemo. In za konec še misel ameriškega pisatelja: »Ne govori naokrog, da ti svet dolguje življenje. Svet ti ne dolguje ničesar. Bil je tukaj pred teboj.« ANJA ANDRENSEK MIHAELA PUSNIK 0TR05KI ČA50PI5 Likovno jistvarjanje v Žalcu v žalski D. osnovni šoli so pripravili 1. srečanje likovnih ustvarjalcev šol s prilagojenim programom. Posvečeno je bilo SO-letni-ci vzgoje in izobraževanja učencev s posebnimi potrebami v stavbi il. OŠ. V Žalcu so se zbrah učenci 25 šol z vse Slovenije. Po sprejemu v glasbeni šoli so se mladi ustvarjalci razdelili v skupine. Nekateri so ostali v osnovni šoli, medtem ko so se drugj odpravili v naravo. Oboji pa so dve uri pridno risali in slikali. Nekateri prizore iz narave, drugi so raje izbrali pravljično tematiko. Ko so bili likovni izdelki končani, so se z učitelji odpravili na ogled znamenitosti v občini ^lec. KŠ, foto: TT 0801063 wmmm PROmBTMI Mismsm, Mladi likovni ustvaijalei iz vse Slovenije so upinlobili žalske mamenKosli in prizore prabuiajoča se pcHnladi. Zabava v šoli in na prostem Na OŠ Frana Roša so pripravili tradicionalno Šolsko prireditev Dan učencev. Vsak učenec si je lahko izbral tisto aktivnost» ki ga najbolj veseli. Dan se je začel z predavanjem Dušice Kunaver o bogastvu slovenske kulturne de diščine> s pesmijo in opisom ljudskih običajev. Nato so sledile različne delavnice, kjer so se otroci zabavali in učili. Izbirali so lahko med 25 različnimi dejavnostmi. Preizkusili so se lahko v šivanju gobelinov, oblikovanju iz ^ne> izdelovanju živali iz papirja, se pridružili športnim dejavnostim ali pa spoznavali različne poklice. Najmlajši so lahko pokuka- li tudi v notranjost rešilnega avtomobila, se naučili nuditi prvo pomoč, si uredili pričesko v frizerski delavnici ter si ogledali, kako deluje motor. Na koncu je na ploščadi pred šolo predstavilo svojo dejavnost Še Kinološko društvo Celje. KS Foto: KATJUŠA Nekitefi učenci so preaveli dan v konjušnici, l^r so so pogumno povzpeli ns veliko konje in so naučili osnov ježe. Bilo nam je v čast, gospod ravnatelj V življenju hodimo po različnih poteh, se ustav-[jamo na križpotjih, s sme-rokazi in brez njih» iáčemo pravo smer na brezpotjih, vsi veseli, če nam kl|ub megli. oblakom, nevihtam in nevarnostim uspe vztrajati in ne zgrešimo pomembnih ciljev. A pomembnejše od ciljev so poti, srečevanja in sodelovanje. Tako je bilo v OS Prebold več kot poltret je desetletje. Dosti Časa, dosti nalog, ogromno rezultatov. Odlično strokovno delo, lepi odnosi. šolsko barko je ves ta čas vodil po večidel mirnem in predvidljivem valovju vzgojno izobraževalnega dela rav-naielj Milan Jezeroik. Vetrov, viharjev in čeri ob hitrih spre-membah šolske zakonodaje sicer tudi pri nas ni manjkalo, vendar je z odgovornim vodenjem, velikim zaupanjem in spoštovanjem do sodelavcev naš kapitan poskrbel, da smo na tej ladji prizadevno delali in srčno vzgajali mlade rodove. Zakaj so ga spoštovale in imele rade številne generacije učenk in učencev, mu je na njegov zadnji šolski dan. preden se je upokojil, z Izbranimi besedami zaupala devetošolka Odbojkarski turnir člani in članice območnega odbora SVIZ Celje so se pred kratkim v telovadnici Šolskega centra Celje pomerili v igranju odbojke. Odbojkarskega turnirja, ki so ga pripravili dmgo leto zapored, se je udeležilo devet ekip. Prvo mesto in s tem tudi prehodni pokal si je prislužila ekipa Šolskega centra Celje, ki bo po pravilih drugo leto oi^inizirala turnir, Na 2. mestu je pristala ekipa OŠ Hruševec iz Šentjuija, 3. mesto pa je pripadlo odbojkarjem OS Primoža TVubarja Laško. Po besedah predsednice omenjenega odbora Martine Krebl, so bile vse tekme odigrane v prijetnem športnem vzduSju, da tekmovalcem in navijačem nI zmanjkalo eneigije pa je poskrbela Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, Navdušeni ljubitelji odbojke so si obljubili, da se prihodnje leto znova srečajo. MG Silvija: »Dra© gospod ravnatelj, življenje je kot predstava, ki iraja. Vedno pridemo sredi predstave in vedno odl-demo sredi nje. NI pravega časa in ni napačnega časa. Je samo čas. In čas našega skupnega bivanja pod to šolsko streho se počasi izteka. Na šolska leta nas* vse življenje vežejo lepi spomini; sošolec je prijatelj za vse življenje. V Soli spoznaš moč in uspeh timskega dela, srečaš prvo ljubezen... Kako bogata mora biti vaša knjiga spominov» gospod ravnatelj, saj ste si jih na naši šoli nabirali kar 28 let...« Naš ravnatelj je bil ravnatelj z veliko začetnico. Znal je gledati s srcem, dajati in sprejemati. V postopku izbire novega ravnatelja pa je bilo objektivnega in tudi gledanja s srcem v Preboldu zeio ma- lo. Škoda! Sicer pa naš največji poet pravi: »Dan jasni, dan oblačni v noči mine.« T\i-di negativno obarvani novinarski prispevki usahnejo» ko je cilj dosežen. Zavzeto bomo delali dalje. Spet se bo treba predati vetrovom, kajti ladja, ki nikoli ne izpluje na morje, ne izpolni svoje naloge. SILVUA PLAHUTA, MARUASMRKE fcopfufn^ 7..2..I. Start Sobota, 10. maj 2008, od 9.30 do 14. ure. Športni center Žalec Srečanje deiovniii invalidov BžMO mvmn ÍDUH prMtifti iywti prí^ditv »sportajo nogomet ameriški nogomet šola rolanja indijanske veščine rusko kegljanje frtliga konjenistvo in-line hoke) nordijska hoja test hoje na2km Cooperjevtekaski test zadeni balinčka spoznaj se z boninîml Športi Sredi aprila smo imeli člani Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje reden zbor članov v Narodnem domu Celje. Člani iz občin Celje, Vojnik, Dobrna in Štore so imeli priložnost, da se srečajo in poklepetajo. Zbralo se nas je 152 članov in gostov. Po pozdravu predsednice smo se nasmejali in ogreli srca s prizori, ki sta jih pripravila priznana zboro vodldnja Vida in Branko. Razveselili so nas harmonikar AnzekizpodSko-maija in nam priljubljena folklorna skupina Slavko Slander, ob nastopu se je v dvorani sijala pesem in aplavz, ki je vzpodbujal naše vrle plesalce. Naše seveda, saj je kar nekaj parov iz naših wst. Sledilo je izčrpno poročilo predsednice, ki je poudarila, da je bilo načrtovano delo dobro opravljeno in vsi projekti so bili odlično izpeljani. Pohvalno je delo prostovoljcev-poveiienùtov, ki so obiskali in skromno obdarili preko 500 bolnih in osam-Ijeiih Članov. Na novo smo izvedli projekt Pozdrav novim življenjem ob materinskem dnevu, ko so Zvončnice obiskale porodnišnico Celje in s svojimi izdelki obdarile mlade mamice, saj so spletle preko 70 copatkov. Projekt je bil zelo pohvalno sprejet in medijsko podprt. Posebej je poudarila pomen dela pridnih po- verjenikov, saj smo le z njihovo pomočjo lahko pomagali socialno šibkim in težko bolnim Članom. V socialne prodáme smo vložili največ pozornosti, saj se zavedamo socialne stiske in nemoči ob hudi bolezni, oviranosti ali osam-Ijenosci. Vsem poverjenikom in sodelavcem se je predsednica zahvalila za opravljeno humano delo, trud in čas, po izčrpnih poročilih razprav ru bilo, zato smo jih potrdili. Okvirni program dela je naveden v zloženki, ki smo jo letos že drugič izdali in jo prejme vsak član ob plačilu članarine. BRANKO DELČNJAK Uspeh dijakinj J ^ spoznajsezbonlnimisporti preizkusi se na plezalni steni t V ^ti^ljanje na elektronske tarče ^retnostna vožnja z mopedi minî-temslntumtrdvojic demonstracija »skejtanja«, trampolín atraktfveri nastop padalcev in tandema napihljivspretnostnî poligon za otroke spretnostna vožnja s tríkolesníkl za najmlajše ZK$TZavtK)utuHur«JportmturèNi2alKAiii«re«va9AniO talec, td.: 037121250, wvm^st-ulM.sí Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO CELJE Ekipa Poslovno komercialne Šole Celje se je udeležila 14. državnega tekmovanja iz znanja gospodarskega poslovanja Zvezda na Srednji ekonomski in trgovski Soli Nova Gorica. Uvrstila se je na odlično 3. mesto in prejela bronasto priznanje. Tekmovanja se je udeležilo 29 šol iz vse Slovenije, vsako §oIo pa so zastopali po trije dijaki, ki so dosegli najboljši rezultat na Šolskem tekmovanju. Poslovno komercialno šolo Celje so zastopale Teja Praznik, l.C - program poklicno tehniško izobraževanje, Adrijana Jerman, 3.C in Andreja Zorko, 3,A - obe program ekonomski tehnik. Teja Praznik je na vsa vprašanja odgovorila pravilno in tako dosegla stoodstoten uspeh ter zlato priznanje. Adrijana Jerman In Andreja Zorko sta dosegli 9S-odstoten uspeh ter srebrno priznanje. Pred SETŠ Nova Gorica - z Isvd: Adrijana Jerman, mefltonca Suzana Suholaznik, Teja Praznik, Andreja Zorko Med 29 šolami iz vse Slovenije so ekipno zasedle 3. mesto in tako pridobile bronasto priznanje. AB hoví tednik KULTURA 17 Prešernova ulica ja v Celju glavna povezava med Krekovim trgom in Trgom celjskih kneiov. Od Prešerna do celjskih knezov Danes pojasnjujemo poimenovanje Prešernove ulice, ki je v Celju gJavna povezovalna ulica med Krekovim trgom in Ti^om celjskih knezov. Poimenovali so jo po največjem slovenskem pesniku, Francetu Prešernu. Rodil sejev VrbiS. decembra 1800 v kmečki družini koiU'etji otrok inprvi sin mame Mine in očeta Šimna. France je moral pri osmih letih zapustiti rodno Vrbo, kamor se je vračal le Še med počitnicami. Najprej se je preselil k staremu stricu Jožefu, ki je bil župnik na Kopanju pri Grosupljem. Ta ga je prvi dve leti poučeval sam, nato ga je vpisal v realko v Ribnico. Prešeren je bil med najboljšimi učenci, vpisali so ga tudi v;^lato knjigo. Tretji razred normalke je že obiskoval v Ljubljani. Tudi tam ni imel težav z učenjem, še posebej se je izkazal pri klasičnih jezikih ter prevajanju grških in latinskih pesnikov. Pomanjkanja ni trpel, saj si je pomagal z instruiranjem manj nadarjenih sošolcev. V tistih letih je spoznal, da ni poklican za duhovnika. kar si je njegova mati najbolj želela. Po končanem liceju se je leia 1Ô21 odloČil za študij prava na Dunaju. Ab-solvlral je leta 1826 in pro-moviral dve leti kasneje. Leta 1832 je v Celovcu opravil sodniški in odvetniški izpit in do leta 1845 na javnih razpisih kar petkrat neuspešno poskušal dobiti samostojno advokaturo. Ves ta čas je kot koncipient delaJ pri ljubljanskem odvetniku in prijatelju Blažu Crobathu. Uspel je šele s šesto prošnjo, leta 1846, ko je dobil samostojno advokaturo v Kranju, kamor se je jeseni tudi preselil. V Kranju je živel vse do smrti 8. februarja 1849. France Prešeren je bil vse svoje življenje zaznamovan kot »frajgajst«. Svobodomi-slenost in neprilagojenost družbenim normam se je odražala tudi v njegovem zasebnem življenju, ki sta ga r'okom 5€ im€nuj€ zaznamovali dve ljubezni. Ljubezen do nedostopne Julije Primčeve je postala ena glavnih inspiracij za njegovo poezijo, ljubezen do hišne pomočnice Ane Jelovš-kove, s katero sta imela tri otroke, pa mu je bolj kot ne le zapletala življenjski položaj. Prvo obdobje njegovega pesništva se je začelo leta 1824, ko je bil na Dunaju. Nesrečno zaljubljenemu sošolcu je v tolažbo napisal Študentov-sko Šalo v verzih z naslovom Zaijovena ďvičica, kmalu zatem pa so nastale tudi resnejše pesmi, kot so Povodni mož, Lažnivi pratikarji in prepesnitev Lenore. Napisal je še za cel zvezek kranjskih pesmi, a jih je, potem ko jih je dal v oceno Jerneju Kopitarju. razen omenjenih treh, uničil. Prešeren se je kot pesnik prvič javno pojavil razmeroma pozno» šele leta 182?» ko je v Ilirskem listu objavil pesem Dekletam. Drugo pesnikovo obdobje je zaznamovalo prijateljevanje z Matijo Čopom, ki se je leta 1830 vrnil v Ljubljano. Prešeren je po Čopovem nasvetu začel uvajati romanske pesniške forme, pisati v ter-cinah in stancah. zložil je prve sonete. Vse več je bilo novih pesmi, zato je dozorela misel o izdaji zbornika slovenskih pesmi, ki je kot Kranjska čbelica leta 1830 in nato še štirikrat prinesel številne Prešernove objave: Slovo od mladosti, cildus Lju-beznjeni sonetje in programska satira Nova pisarija. Prešeren je postajal vse ostrejši, tako da je tudi cenzura postajala nanj vse bolj pozorna. Naslednja velika preizkušnja za Prešerna In Čopa je bila Črkarska pravda, v katero je Prešeren posegel z znamenitim sonetom o kaši. Skoraj istočasno mu je pesniška muza narekovala izdajo Sonetnega venca in v njem znamenitih magistral, posvečenih Primičevi Juliji. Leto 1835 je bilo za Prešerna eno najbolj čmih, saj ga je nesrečna smrt Matije Čopa povsem potrla. Njemu v spominje zložil bržkone najpomembnejšo pesnitev Krst pri Savici. Zgodbo o Francetu Prešernu je za objavo pripravil mag. Branko Goropev-šek. Štirideseta leta so bila za Franceta Prešerna gotovo najbolj kritična, čeprav mu je policijska karalâeristika očitala neurejeno življenje in nelepe navade, mu je pesniški dar še vedno služil. V te čase sodita Zdravljica (1844) in elegija V spomin Andreja Smoleta. Z Zdravljico je imel precej težav. Dvorni cenzor Fran Miklošič je namreč zavrnil tretjo in četrto kitico, medtem ko Prešeren tako okrnjene pesmi ni hotel objaviti. Počakal je še nekaj let in jo, po pomladi narodov, leta 1848 objavil v Bleiwei-sovih Novicah. Zadnja leta Prešernovega življenja so bila pesniško bolj plodna. Veliko energije je namenjal izdaji svojih Poezij. Izbiral in pilil je pesmi za zbirko in leta 1846 rokopis oddal v cenzuro. Fran Miklošič je bil tokrat blagohoten in na Prešernov izbor, z izjemo Zdravljice in nekega epi-grama,ni imel pripomb. Tisk Poezij so Prešernu dovolili na Dunaju 22. julija 1846, to^ rej na isti dan, ko so mu odobrili advokaturo. Blazniko-va tiskarna je Poezije izdala Se isto leto. Foto: GK Napotnikova dela na Dunaju V četrtek bodo v osrednjem razstavišču Alcademi-je upodabljajočih umetnosti na Dunaju odprli razstavo plastik slovenskega kiparja, Šoštanjčana Ivana Napotnika (1888-1960). Tako se priznani impresionistični kipar, znan predvsem po svojem ustvarjanju v lesu, po skoraj sto letih ponovno vrača naDtmaj, prav v razstavišče akademije, v kateri je na začetku 20, stoletja kot eden najbolj nadarjenih Študentov pridobival znanja in svojo akademsko izobrazbo. Razstava, ki bo obiskovalcem v enem osrednjih in najbolj elitnih dunajskih razstavišč ponudila na ogled 33 kipov iz dunajskega obdobja Ivana Napotnika, je del ve- like pregledne razstave, ki je pred dvema letoma požela v Sloveniji velik uspeh, njeni avtorici, mag. Milena Koren-Božiček iz Galerije Velenje in mag. Mojca Jenko iz Narodne galerije v Ljubljani. pa sta za avtorstvo pre jeli Valvasorjevo nagrado. Razstava na Dunaju predstavlja velik in pomemben projekt tudi za Občino Šoštanj in njen zavod za kulturo, saj dogodek ne pomeni le zgodovinske priložnosti za predstavitev stvaritev njihovega rojaka Ivana Napotnika dunajski publiki, temveč tudi promocijo same^ kraja» zato bodo med razstavo vse do 25. maja pripravljali vzporedne promocijske aktivnosti. US Eno od značilnih Napotnlkovih del Drugi koncert upokojencev Mešani pevski zbor Pevsko društvo upokojencev Celje vsako leto pripravi dva letna koncerta. Prvi, letos je bil KS. aprila, je bil namenjen vsem občanom, sponzorjem in do-natorjem. ki jih njihova pesem privlači in pevce v njihovih prizadevanjih podpirajo. Drugi konceit, ki ga bodo namenili vsem druš-tvom upokojencev in članom borčevske organizacije v celjski re^ji, pa bo v sredo, 7. maja» ob 19.30 v Narodnem domu. Tokrat bo gost Pevskega društva upokojencev odlični harmonikar, prof. Zoran Kolin, ki bo zaigral sam, pri dveh skladbah Pesem XIV. divizije in Pesem o svobodi pa bo spremljal pevce. Zbor se bo predstavil z zborovodki-njo Moniko Lojen. Sodeloval bo tudi Tomaž Lojen, ki se bo predstavil z marimbo, inštrumentom, kj izhaja iz Afrike. TV Matjaž Kovač in v kolari TjaŠa DeČman Iz Življenja podeželskih plejbojev Po dveh letih je dramska sekcija KUĐ France Prešeren iz Vojnika 26. aprila uprizorila novo premiero, komedijo Dušana Jovano-Viča Življenje podeželskih plejbojev ali IXije hočemo, svojega ne damo, ki jo je na oder režijsko postavil dramski igralec Igor Žužek. Da so se Vojničani na premiero resno pripravljali, pove podatek, da so za predstavo porabili okoli petdeset vaj, s študijem so namreč začeli že konec lanskega novembra. (gor Žužek je poleg režije poskrbei Še za dramaturgijo, scenografija pa je bila delo Matjaža Kovača. Režiserju je uspelo v pred- stavi združili tako stare, prekaljene »mačke« kot tudi nekaj odrskih novincev, kar je še posebej hvale vredno, kot je na pozdravu ob zaključku na odru poudaril tudi voj-niški župan Beno Podergajs, in vse skupaj zliti v dokaj enotno odrsko podobo. Pričujoča komedija ponuja aktualno in predvsem zelo slovensko tematiko in podobo, kjer seveda zavist ne pozna meja. In Če je zadeva začinjena še z zakonsko nezvestobo ali vsaj željo po njej, je komični zaplet neizbežen. Pod skrbnim strokovnim vodstvom Igorja Žužka smo na odru videli: Matiaža Ko- itja: vača, Natašo Aljec, Žigo Go- lubiča» Gregorja Korošca, Matijo âetina, Saro Šabjan, Klemna Guzeja, Andreja in Jako Zemeta ter Tjašo Deč-man. Naslednja ponovitev podeželskih plejbojev bo v kulturnem domu v Vojniku nedeljo, 11. maja, ob 19. uri, ko si bo predstavo ogledal tudi letošnji regijski selektor Damjan Trbovc, ki izbira program regijskega srečanja (odraslih) gledaliških skupin. Mlajša dramska skupina, ki nosi naslov BMK - Banda mladih kulturnikov, bo Part-Ijičevo Vajo zbora na oder postavila jeseni. ŽIVKO BEŠKOVNIK Foto: MATJAŽ JAMBRIŠKO m ^ 18 nformacije NOVI TEDNIK „ Restavracija m TAVERNA Carraro Opekarniška cest{B«ll: lRfo$vno9$.p. 3000 Celle, Linhartova 20 tel.: 03/548-45-n. faks: 03/544-28-70 NASVETI ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Refluks Brdikđ piše, da fi že več let ob pregledu ugotavljajo refluks ezofagitis z manjšo hiatalno hernijo. Ima tudi kronično vnetje želodčne sluznice s poUpi> ki po odstranitvi ponovno zrastejo. Boli in peče jo v grlo. Jemlje zdravilo ortanol in sprašuje, ali je možno izboljšanje? Refluks ezofagitis (Refluks oesophagitis) pomeni splet bolezni, ki se definirajo kot simptomi ali znaki okvare požiralnika, ki nastanejo zlasti zaradi vračanja želodčnega soka v spodnjo tretjino požiralnika. Želodčni sok se lahko vrača celo do ustne votline a tudi v dihalne poti. PoS- m86. Aok SneiK. univ. dipl. prav. nN0.Nin8tfeuUć, MBA Poravnava, odgovarja Vprašanje Ko sem se ponoći vračal a diskoteke, me je v bližini doma dohitel neznanec in me fizično napadel ker ph sebi nisem imel denarja. Utrpel sem zlom desne ličnice in nekaj udarcev po vsem teie$u. Alf lahko zahtevam (cakino odškodnino? K/emsn, tzoia Odgovor Tudi za take poškodbe je možno dobiti odškodnino, in sicer jo izplača Ministrstvo za pravosodje. Pogoji za pridobitev so. da je bilo storjeno nasilno naklepno dejanje« ki je bifo kot tako naznanjeno pristojnemu organu in ima za posledico telesno poškodbo« okvaro zdravja ali duševne bolečh ne. Zahteva za odškodnino mora biti viole na najkasneje v Šestih mesecih od dneva storitve dejanja, razen če upravičenec zaradi telesnih poškodb ni sposoben vložiti zahteve v tem roku. Oglasite se v naši poslovalnici, kjer vam bomo z veseljem pomagali rešiti vaš problem. V^raianla v zMri 2 «allm pitiiwwn poujte m INPOdPORAVNAVAâ «■ PO PO^ na naslov Porvnmd.«^ UuUJanaka OMt» 30r aOOO in v tni* tktth botto prajal odgovor nliov pedJCDa Ponvnm d. o. iM pa nas poidKA» na BREZPUČNO mEFOMSKO iTMKO: 0801314 NOVO, NOVO, NOVO PRVI V SLOVENIJI MOPLACEH OUSK NAŠEfiA PRAVNE6A SVETOVALCA TWI NA VAŠEM ÛÛMU PO VSEJ SLOVEHUI. POR>i^NAVA kodba, ki nastane zaradi delovanja močno kislega želodčnega soka. povzroči vnetje ali rane na požiralniku. Najbolj pogoste so okvare na prehodu sluznice iz požiralnika v želodec, ludi okvare ustne sluznice, okvare in vnetje glasilk, a tudi akutno ali kronično vnetje dihal. Skoraj vsakdo od nas je že imel refluks želodčnega soka v požiralnik. Najpogostejši znak je pekoča bolečina v spodnji tretjini za prsnico ali v predelu, kjer so rebra pripeta na manubrium stemuma. Bolečina se največkrat pojavlja med ali po uživanju hrane. Kislina se čuti tudi v ustih in je specifično pěíočega okusa, Pogosto se v ustih pojavlja kovinski okus, ki je posledica delovanja kisline na amalgam-ske plombe. Če pride kislina do gasilk, je pogosto hripa-vost edini znak bolezni. Refluks v pljuča povzroča kaSelj. hropenje ali celo astmatično» piskajoče dihanje. Vzrokzana-stanek teh težav je relaksacija ali mlahavost miSice, ki zapira prehod med požiralnikom in želodcem. Podobne težave, se pojavljajo tudi pri hiatus herniji, vendar je to že druga bolezen. Po 45 letu starosti popusti napetost te mišice, tako da se največ bolnikov s to boleznijo zdravi med 45 in 65 letom starostí. Bolezen je enako pogosta pri moških in pri ženah. Ne pozna diskriminacije. Javlja pa se tudi pri cih. Če imate vprašanje za prl-marlja Janeza TasiČa. nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,5000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bo-gastvo ali pa na elektronski naslovi tednikit-rc.si. Diagnoza se postavlja z endoskopsko preiskavo. Ob tem se pogosto najdejo ludi polip in takrat je potrebna hi-stolSka obravnava, Ce se bolezen ne pozdravi in je zdravljenj e zelo trdovratno, je endoskopija obvezna, saj se le tako lahko izključijo ali pravočasno prepoznajo nevarne spremembe sluznice. Vseeno je število komplikaciji ki so posledica refluksa v požiralnik, glede na pogostost tega pojava, relativno majhno. Hrana je tisti dejavnik, ki najpogostje sproži težave. Vendar je za to bolj kriv velik obrok hrane kot začinjena hrana, kar je pogosta obtožba. Velik obrok podaljšuje relaksacijo zapiralke in omogoča vračanje vsebine v požiralnik. Težave se pojavljajo tudi med nosečnostjo, vendar po porodu izginejo. Piâe: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog Zdravljenje je relativno enostavno le na začetku bolezni. Zahteva sodelovanje bolnika, ki mora omejiti hrano in uživali več manjših obrokov dnevno. Po obroku naj ne leži, saj to olajša vračanje želodčne vsebine v požiralnik. Ponoči se priporoča ležanje z dvignjenim zglavjem, pravzaprav je treba dvigniti celo posteljo tako, da je zgornji del dvignjen za približno 8-10 cm. V akutnih primerih je potrebno zdravljenje z zdravili, ki zmanjšujejo mozilite-to in sekrecijo želodca, ob večjih komplikacijah ali slabšanju stanja pa pomaga tudi operacija. Ker se težave ponavljajo kljub zdravilom, se posvetujte z zdravnikom ali s strokovnjakom za prehrano v zeliščni lekarni tudi o priporočljivi prehrani (sojino n^eko, sojin jogurt, tofu, priprava hrane na kokosovem olju, blage začimbe, čaj iz žajlplja, og-njiča ...). Posvetujte se Še o dodatkih v prehrani, ustni negi po dr. Karaču» a najpr^ dvignite posteljo, kot to priporočam svojim bolnikom. Za male in velike gospodinje! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR .1 iS ss m « S s JS Podpisani Kitii.irJ-. h.i!t. X-.....U Informacije: 03/4225-100 naslov: iUj n^reklitno itiroUm _ kotnpltipv tnh lni)ÍB v AKCIJSKI PftODAJI niroćii ún, ilAii tri po 2D EUR 1+ poiinioB] Bcprtkiicso nročam _ izvodov Kilunke bskve sfomsUi go^uStj pa c»i 10 EUR u izvod peštnioa]. nep^lilicno naročam .MM., iivotfov hnjig» Kuharsks bulive • vleganja. stiranjnanjí in ismriovanje iivil po m\ 7.93 tUH a izvod {* poštninal. iKjHvblicn» naronniimdov knjige Zdravilna zeliičd, bji in čajna raeiinice po tm 1Q EUR za imd {* poitninal. ROŽICE IN CAJCKI Artičoka varuje jetra Listi artičoke krepijo in varujejo jetra, spodbujajo izločanje žolča, znižujejo količino holesterola v krvi. V pomoč so pri slabosti, slabi prebavi, napenjanju, boleznih žolčnika ... Artičoka {Cynara scoly-mus) namjebolj kot iz zdravilstva, poznana iz kuJinari-ke. V prehrani mediteranskih narodov jo cenijo kot delikateso» vse bolj popularna pa postaja tudi pri nas. Egipčani so jo uporabljali že 500 let pr. n. Št. V Rimu je veljala za eno najbolj dragih zelenjavnih specialitet. V srednjem veku so si jo privoščili le tisti plemenite krvi. Veljala je tudi za aťrodiziak. www.poravnava.si \ NiroSWcopeli(»ntMrio»:WT&RCip.o,ftiJ«moy9t9,3000CBljB ^^ Í5ÍSÍ- [ Cvet, ki ga uživamo, nima posebne zdravilne moči. Slednja je rezervirana v glavnem za liste in gomoljasto korenino. Liste nabiramo malo pred cvetenjem. Artičoka spominja na bodečo nežo. Ima bodičaste liste in prekra-sne vijoličaste cvetove. V listih je velika količina gren-čin (cinarina), ki povečajo izločanje žlez slinavk in pospešijo prebavo, in naravnih varovalnih snovi - antioksi-dantov. Že v 16. stoletju so jo čislali kot sredstvo proti »zaprtju jeter in ledvic«. Danes jo priporočajo pri prebavnih težavah in motnjah jeter in žolčevodov. Primerna je v dieti za zmanjšanje vsebnosti maščob v krvi. V telesu zavira tvorbo holesterola in spodbuja pretok žolča, Ščiti tudi celice pred poškodbami zaradi prostih radikalov. Pripravki artičoke spodbudijo nastanek In izločanje žolča, zato so učinkovito pomagalo pri preprečevanju nastanka žolčnih kamnov. Vljudskem zdravilstvu jo veliko uporabljajo pri motnjah prebavil, kot so na- Piše: PAVLA KLINER penjanje in občutek napetosti v trebuhu, slabosti zaradi slabega delovanja jeter in kot pomagalo za hitrejše okrevanje. Njeno diuretično delovanje se dopolnjuje z raz-s trupi je valnim delovanjem, ki iz našega organizma učinkovito odstranjuje strupene snovi. Tako dedovanje je moč izkorlstití za prečiščevanje jeter. Artičoka je pravi tonik za jetra. Pri revmatizmu uspešno izloča iz krvi sečno id-slino in sečnino ter tako pomaga tudi obolelim za pro-tinom. Bogata je z vitamini skupine B, vitaminom C, ka-roteni, pa tudi z železom in magnezijem. Kot zdravilo se najbolje obnesejo posušeni ali tudi sveži pritlični listí in njihovi pripravki. Najbolje, da se odločimo zapoparek: artičokine liste na-sekljamo (za eno žlico) in jih prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo, pustimo stati 15 minul in precedimo. Nič pa ni nanDbe tudi s prevretkom : enako količino listov prevre-mo v čaši vode. Pijemo trikrat na dan po eno čaSo, pred jedjo. Danes se dobijo tudi Številni pripravki iz artičoke, ki so na tigu kot prehianska do-polrula. Listi artičoke so pogosto sestavina t.i. čajev za odvajanje žolča in čajev za zniževanje holesterola. Ob pravilni uporabi ni pričakovati stranskih učinkov. Zaradi vpliva na izločanje žolča se pripravki artičoke odsvetujejo pri zaprtju žolčnih poti. Bolniki z žolčnimi kamni naj jih uporabljajo samo po posvetu z zdravnikom, saj se lahko pojavijo kolike. Pripravkov iistov artičok ne uživajmo med nosečnostjo ali v času dojenja, ker Še ni ustreznih znanstvenih izsledkov. s 12 kg ffieoočno Dr. PIRNAT 3®JZ5>2iJ2 55,01/519 35!5fl wvAv.plmat.sl iščemo topel dom Miííiíiiijjav, si ma žališ? Pridi pome, le raje po nas. in ^upaj bomo preživeli veliko lepih trenutkov. MiÍNÍjavl(618) Za ljubitelje muc in kužkov Spet se vam iz zavetiSča ZoDzani oglašam miSka Zonzi, da vam povem kaj lepega o naših zaposlenih. Saj se še spomnite» da sem vam obljubila zgodbice o prav vseh, ki pridno skr* bijo za tukajšnje živali, ne? Toiaat vam bom povedala nekaj o oskrbniku Klem-nu. Ta fantje poln energije; dopoldan dela v zavetišču, kjer mu kdaj pa kdaj živčke ko-drajo poredni kužki, popoldan in zvečer se potepa okrog. Je bolj žurerske narave, ta- Vídřte. kako naju Klemen stiska k sebITTudi vi bi neju, kajne? (612) Če se lahko upřeš mojim čarom, mofim DBátn In mojemu čudovitemu pogledu, potem sj robot, pa praviidasi človek?(626| ko da punce, če ste željne plesnih ritmov, kar pokličite našega Klemčija. Ko si natakne sončna očala, se iz običajnega podeželskega fanta prelevi v mestnega šarmerja in osvajalca ženskih src. Če dodam Se njegov vedno svedeč športen avto, je slika popolna. Zato punce v akcijo, preden bo spet zaseden. Drugače pa je Klemen prav ljubezniv in prijazen z živalmi. Pogosto sem ga zaloiila. kako čohlja in se pogovarja s kužki, ko jim čisti. TXidi muce so mu pri srcu, saj pogosto vzame katero v naročje in jo malce pocrtlja. Ni lepšega prizora, kot videti moškega, kako nežno in z ljubeznijo ljubkuje žival. lii» kako le-pol Jp, takšen je naš Klemči: podnevi umirjen, ponoči div- ji, vedno nasmejan in dobre volje, prijazen do živali, skrben očka svojemu jeklenemu konjičku in šarmer po duši. Sicer pa si ga pridite pogledat, sploh punce. Jaz ga imam priložnost gledati skoraj vsak dan» tako da sem ga sedaj že pripravljena deliti tudi z vami. Vabljeni v zavetišče ZonzanI v Jarmovec pri Dramljah od ponedeljka do petka, med 12. in Í6. uro, ob sobotah pa med 9. in 15. uro, da si ogledate ne le KJem-na, pač pa tudi živali, ki so pri nas v oskrbi, www.go.to/ zonzani |e pravi naslov, če želite preveriti, kateri kužki in muce so pri nas, na telefonski številki 03/749-06-00 pa bodo odgovorili na vsa vaša vprašanja. Pa lep pozdrav! NINA ŠTARKEL PRODAM UA prid« 1.3 i prvo regtslrocijo 9/99, do^o ohronjen, 77.000 km, prodom za 900 EUR. Telefon Q31512'«6e>dreí. 2202 FORD eskonJ, korovon M ki, Molk 1995, poškodovan spfedûj, prodom v (M oli po delih. Telefon 041533-982. 2232 G0LFÍII.6 diesel, letnik 19»l,rag. do 10. 10., proiiom. Telebn 051 301-éll §227 ^RIK01£SN1K sunki 250 cc. p^odam.T^ leřon 031872495. lits TOMOS (Momatík. letnik 1996, o 3, brvhv bfrfl, plodom, (ena 10Q EUR. Telefon 5731-996. KOSlUlICO fcKS, nizbUn». ilriiH ruo 127 cm, prodom. Telefon 577U6B, 281997. 2280 TRAKTOR mr 542. kosiinko olpino in dvo-vrettnski obračalnik, piodotn. Telefan 031 782-263. GASPARDA, dvojni nz, v dobrem stonjti, prodam. Telefon (03)57384)82,031 249-934. $231 PRODAM HIDilAVll(NI (itinder zo samorakkidalko in dslemo Oeino prodom. Telefon 041 999-906. âi39 SEJAINKO 0^, dvDfttIno. zo kanjzo, puhal-nik tajfun 2 motorjem in somonoklodol-ko sip, prodam. Telefon 041 261-676. 2204 TRAJCrOR universal, 45 k.m., zodnp pogon, 1.1975, prodom. Telefon 041 207-379. 2236 PAJEK s^ 350, dobro obranjen, prodom. Telefon031629-1S8. 2234 KOSILNICO muta 10 kW, diesols pr^kliixkí, prodom. Ceno podogovorv. Telefon 041 99^63oll(03)5730-784. 2240 NAKIAOAIKO sip PliKiir 17 in pubalnik za sBno (8 mtfrov in 2 kotno), v Petrovcoh, prodom. Telefon (03) 7140086,051 319416. PRODAM VZoku prodom B81 m^ slovbnego umljis-Ć0, na zahodnem delu zozidohego nočrla.Ceno l10EU{(/ni'.TelefQnQ31 37W27. p Htm bgfl, v okotio fûéMka, prodom. Telefon 041 399-344. 220e řOSlOVNÍ pmíorvCeliu, obj^Rimlionkû. pri mestni trzniti, 1. nodstroi^, v izmeri 22,50 primeren za trgovsko oli drugo poslovno d^iovnosi, prodorno. Ceno 16.988 EUR. N^remimino v losti neprnnk'ninske dniS«. Informodje po teWanir05l 37l!U66,www.nKk«'fliilí-toasi, ÍAoksímíliían do^ Ijublionsko c 5. Celje. n PRODAM NA Sovinjďiom nobrnju v C^u prodorno nndaptirono slonovoni« v 2. nadstropju, v izmeri 121,95 m', z balkonom m kkt|o, možnost preureditve v 2 slono-vonji, poglfrd na Stari gmd in mestni park, ceno 160.000,00 EUR. Ne-prsfliKnina v losti nspremKninske družbe. Informocile po telefonu 051 370-666, wvrw.maksimilTtan.si, Maksimilijan d.0.0., Ljubljanska c 5, Ce^. n l^mEtall inimiring, d.o.e. Tegometalf Inženiring tf .0.0., Cesta Kozjanskega odreda 29,3230 Šentjur, ie det mednarodr^ega koncema podjety TeQometall International izâvicez več kot404etno tradicUo. K sodetovanju vabimo sodelavce za naslednji ptY>sti delovni mesti: I. KONSTRUKTÉR Vi {m/i) - ena oseba 0 znanje ene^a tuiega jezika (nemićlna, angtešćlna * znanja s področja sodobnega razvoja izdelkov In projektnega d^a. » Izvrstrto znanje AutoCad-a, tudi word, excei..., k natančnost, vestnost, komunikativnost, sposobnost odločanja, organtzacUska sposobnost. II. VODJA PROJEKTOV 2 im/i)-ena oseba Od kandidatov se pričakuje, da bodo imeli naslednjo Izobrazbo, znanja In veščine: > strojni inženir, strojni tehnik. » znanle enega tujega jezika (nemàtina, angleščina » znanja s področja projektriega d«la, > znar^le AutoCad-a, tud^ word, excel... » natančnost, vestnost. korr)un}katlvno5t, sposobnost odločanja, organizacijska sposobnost in spos^nost za timsko delo. Delovno razmerje pod zaporedrw I. In II. bo sklenjeno za določen čas 6 mesecev, z motnostjo zaposlitve za nedoločen čas. V kolikor vam navedeno dek) predstavlja Izziv in izpolnjujete zatitevane pogoje, v roku 8 dni po objavi v pisni oblfU posredujte svoj življenjepis 02. predstavitev na naslov: Alpos, d.d.. Cesta Leona DobrotinSka 2,3250 Šentjur, s prfpisom 'kadr^ka $lužt)a'. [SIBODiSM Unlwtova22,Celi« ■tneb^zi—fwuenwLMa D3 4924222 v&âk dsn od 8.30 do 13.00 -odkop vase nejtremicniiie . *c«nitve nepremičnin •iqiisivzenilpskoiuijiso • sestava kii|H^ajnUi pogodb in urejanje potrebne dtAunentadje ProiMt I MprentfčaiMiBl mJ bo tfareit zato aenpalte nam. Telefon 041 SOI 55S STANOVAKIE 2,5 solmo. Nova vos, Novitrg, B4 r^dstropje 2/3, leio izgrodnje 2006, zahodno (eço, pogled no Ostrožno, prodam. Ceno po dogovoru. Tolef M 041 767-745, Bo^n. 2127 KA Mirz^em Irgu v Coltu piodon^ neo-doptirono priHimo stunovonis, v íonerí 116,43 ln^ Moinosi preurdírv^ v 2 stanovanji. Cono 150.000,00 EUR. Ne-l^lœlna v lasti neproiriĆnlrKke družbe. Infornio25 EUR. I^jnica: Tea Podpe^ Veler, NaroCniiM: Majda Khnlek. Mesećna narodna }e EUR. Za lujino je letna naročnina 180 ELffL šlevillQ transakajskega računa: 06000 0026781320. Nenan3Č Rozmari Petek, Urika Seliânik. Branka StamejČiC. Simona SoHnič. Dean Suster. S^ka Teržan Ocvirk AOiNOJA Opravlja Uženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Cei)e 1er nuol ostale agencijske storitve. PomoCnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le|ič. Propaganda: Vojko Grabar. Zlalko Bobinac. Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek. Rok Založnik Tete6m: (03)42 25 190 fax: (03)54 41 032» (03)54 43 511 oglasov po dđu. pošti agencija®nt-rc.s) m V noia srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. Zdaj v grobu spiš. vsaj več ne trpiš, a vedU da z nami Še naprej žiuiš, ZAHVALA Ob boleči izgubi drâgegâ moža, očeta» dedija, brata« svaka in strica HINKA KOLARJA iz Ulice ob gozdu 2 v Celju (14.7.1937-22.4.200S) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem Steviiu pospremiJi na njegovi zadnji poti. Hvala za darovane svete maše In sosedom za denarno pomoč. Posebna zahvala družini Anderlič. Hvala hematološkemu oddelku bolnišnice Celje, pogrebni službi Raj iz Vojnika, pevcem Rogla za lepo odpete Žalostinke» čuteče odigrano Ti§ino in g. Župniku Hrenu iz cerkve svetega Duha za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči njegovi najdražji 2288 OVE breji mlekarid in njeni prâ, prodom, Ceno po dogovoru. Telefon D31288-)l4. dIKCA iHeslego, 140 kg, prodam. TeWfon 031 78M22. 2235 iïUCKÛ uméntQÍIio, stero 3 tedne, pr^ dom.Telefon (03) 5739-289. 2â4i PUJSKE, teike okro9 3S pfodcm po ugodni ceni. Možno je tudi dos!ava no doni.T6l«fon(03)5&08'1?2,03l 836-175. Š230 OSUOOl sterego 9 nKseœv. pridom. Ceno po óogovDni.T^fon (03) 5739^36ali 041806-278. 2263 PliÎANŒ órvjleqe zo nodoljnio rejo oli zakoi, pfodojamo nok dan nizen node-rte. PňrJobor45.Telefon041 6)9-372. že« BUK$K£6A kodo z rodovnikom, prodom. ?eleion{Ml 626^08. 2299 BELO in nleče vino, prodom. Telefon 5773-601 oli 031 70442B. 2279 OSTALO KUPIM WOPAH NOVfoloqpanil Kodak ec 100 in novkuhol-nikflo éve plo», ugodno prodom. Ceno po dogovoni. Telefon (03) 541^29. 2084 OSONI nmindnl (512 mbtamo^ fek 160 9b, gr. kailicû wgo 256 mb, dvd^) 2 19« kd m«iitorj«n, kompl^en, 9 v gorancîji, prodom. ínfonnaD|e 031 549-2B5, med 18. in 21. uro oli no primoLniikk@gfluiil.com. 2231 KUPÍM PRIKOUCOzb osebn ovto i otcsfom, nosilnosti 750 kg, plocevinoslo oli olu, kupim. Telefon 041533-982. 2232 SIKCEsknenlolce, tiiiado 200 k^ bipim. Tele(on041653-165. Š229 EM PRODM DOMAŒ vino po 0,6D jabolčni kis, jobo^ik in igonje, prodom. Telefon 07081^05. Š233 DOMAČE vinoljurko), pnidom. Telefon 031 260'568. 2281 m'Tfminm ZDIffHA povedovoinko Zouponje, ki je uponje v Ijubeien povrnilo ze već kot 10.000 os^m, posreduje za vsa sto-rostno obdo^, brezplačno zo mlojie ženske. Telefon (03) 5726-319. 031 505495. Leopold Oresnik s. p^ Dolenja vos85,PrBbcid. n ZAPOSLITEV 30.000 poar«dovan), 11.000 no^h poznanstev ]« b^o v praleklam l«tu »klenienih z naio pomočjo. Letos ka-^ jih bo šd več. Ž^nitna D03ređ> valnlcs za vse generacije. Zaupanje» Omenja va» 85. PreOdd. 03/S7 26 319, 031 SOS 49S, 031 836 378 RAZnSIUEMD pn»to delovno melD telefonisto^. Telefon 070 813^55, (03) 7D31801 Dorko IjukitLp., Pori^ 145 o,3314Broslov(d. n r&kreni fantje iićeio preprosta, zv^ aid đeklald. M0090 j»i*i Je. zâK> pun-câ, p02Bbhenâ razočarala 1er jih brez etroâkov »poznajte, m: 03/57 26 319, gem: 031/836 378. Uwetj Oniftk, 1 p, OsiHji t* 6S, ?«Mid SPQfiT.Cm^fBMWt Jtfitv« ^fj ÍJ. JuvBnja 1.3333 Mtibnoob Savinp zapeslj natakarja (natakarieo) Hwia ifl swiovanjev Má. Infermacil«: 041 762'1t1 PlíSXARJAín ddovto zd pomošio pleskar* sko delo, zaposlimo. Možno zopoďtev zo nedoločen cai Pleskoi^tvo ZogoriČnik Martin s.p., Zogrod 92 o, Celje. Telefon 041 626^9. 226S HOTEL&CASINO FARAON CELJE Ljubijâoskâ 39, Cefje zaposli natakaija (dve osebi) za strežbo v casinoju oz» hotelu. Prijâve do srede, 14. 5. 2008. Informacije na telefon 031/892 045 oz. €-mail: časi n o. farao n @si ol. net Solza veselja, soîza trpljenja te vse življenje ob tvojem mojijivem, skrbnem m vestnem delu sprernljalaje. TU sredi zelenih, prostranih gozdov živel si svoje skromno življenje, a prišel jedan, ko zapustiti si moral svoj ljubljeni dom. Naf Bog poplaća ti vse. kar dobrega si storilin ustvaril na tem preljubem svetu. Kakorsiživel, tako si tudi odšel • mimo, pošteno in tiho. Počivaj v mini. ZAHVALA Ob boieći izgubi dragega očeta ANTONA IRŠIČAs. iz Hud inje 96 (4.12.1923-23.4.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom» prijateljem, sosedom in znancem za ustno in pisno izražena sožalja, za darovane sveče, cvetje in svete male ter vsem. ki ste ga v tako velikem številu pospremili ca njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali In misliii nanj. Lepa hvala g. župniku Stanku Kranjcu in g. Župniku Štefanu Verežu za ganljivo opravljen cerkveni obred in obisk na domu. Iskrena hvala govornikoma ge. Mariji Črešnar za ganljive besede slovesa na domu in g. Jožetu Zupancu pri odprtem grobu. Hvala cerkvenim pevcem Skomarje in pogrebnemu zavodu 5pes iz Slovenskih Konjic za opravljene pogrebne storitve. Še enkrat iskrena hvala vsem. Id ste v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Žalujoči: sin 'Dinči z ženo Kristino» vnukinji Brigita in Vesna z Alojzem 1er ostalo sorodstvo 2254 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta FRANCA ROZMANA Iz Osredka 5 v Šentjurju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, še posebej se najlepSe zahvaljujemo Lovski družini Handil Dobje, za skrb in o^anizacijo lovskega pogreba. Hvala-tudi g. župniku Petru OreSniku za opravljen obred in pogrebni službi Zagajšek iz Šentjurja. Žaiujoči: žena ia otroci z družinami Ô226 REDNO QII hmniniozQiws^GSod^« zg tržsnje revija. Delo poteka v Celju, v f>opol<{Qr>^em čosu. Več iniof cnooj zo trefen 031 379-2BO.Presarnovodrvi-bo, Opokor^a 4 o. ljuSljono. n 12.00 do 18.00.TslefDn OSI 63D4{I7, Bor Cettski Pub, Moriborsko 1.3000 Cefe. 2270 GOSTIŠČI ŠTOR MAN ÍEMPETER Zâ mall pernati Živalski vn želirr>o najo ljubitelja malih ^ivail. ^ bi DO svoji zamdi ur^al in vodil priljubljene male živalf. Ostalo se dogovorirT>o. Veseli vas b&mo, Tel. 03/70 38 300. SimilOKI dekk zDStrežbo vcentruCeljo, updimo. Dober OD, deb od portedelj-ko do perko od 6.00 do 12.QQ oli od če šTur^e, iaAíóqzm, kwntiA^ tíven h t* Miefi cMo v diuiDiéfmn lutMrtraii, potem pokliči od ponedeljka do petka od 8.D0 do 16^0, liMon 03/42S-61-50. jabni dj.o. muiteok* c. 44.3000 uf*. KVAUTEfflO \n po ugodnih urnih izdelujemo demilfosod&TeMon 041 771-104. M36rad, d.o.o.. Gosporref^o ul. 3, 3000 Cdje. pp OVOBRAZDNI ročno obračalni plug vo«^ 12 da so ga poskušali ustaviti večkrat. To jim je uspelo šele s stingerjem. ki se uporablja za prisilno ustavljanje vozil. Samo v prvih petih urah. ko je začel veljati nov prometni zakon, so na našem območju pridržali tri vinjene voznike. Nov zakon namreč doioča obvezen odvzem prostosti oziroma pridržanje voznika, ki ima več kol 0,52 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Ta meja je nižja za voznike začetnike. Pridržanje od 6 Prostori 28 pridržanje na celjski policijski upravi. do 12-umi domek za vinjene voznike, ki se pohi^ajo na prometni zakon. do 12 ur je po novem obvezno tudi za tiste, ki odklonijo preizkus alkoholiziranosti oziroma strokoviù pregled. Policisti lahko kršitelju vozilo tudi zasežejo, če gre za voznika, ki je bil v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan m hujše cestnopro-meme prekrške, ki so bili povezani s hitrostjo, z alkoholom ali mamili 2â hujŠI prekršek se šteje tisti, za katerega je predpisano najmanj 250 evrov kazni. Tak primerek je omenjeni 26-letni Celjan, ki so ga prijeli na območju Maribora. Sicer pa so od 30. aprila do včeraj ^utraj na Celjskem kaznovali 591 kršiteljev pro- Akcija Hitrost - počasneje je varneje, ki je bila med 14. in 27 aprilom po vsej Sloveniji, je znova pokazala, da so na Celjskem resnično zaskitljujoč problem prehitri in vinjeni vozniki. Najvišja hitrost, ki so jo izmerili, je bila 166 km/h, sic^ pa so med ugotavljanjem prometnih kršitev policisti odkrili še Šest kaznivih dejanj. metnih predpisov, 165 zaradi prevelike hlat)sti, 46 zaradi alkohola. 88 voznikov/sopotnikov ni upoštevalo predpisov o varnostnem pasu. ^ Zakon omejujei da varuje Minister za promet mag. Radovan Žerjav )e pred dnevi na temo novega zakona povedal: »S tem zakorwm želimo nemudoma zmanjšati Število mrtvih na naših cestah. Zakon bo dosegel svoj namen že. Če bo na slovensJdh cestah umrla že ena oseba manj. Zato ta zakon ne vidim kot kaznovalen, vidim ga kot sredstvo, s katenm bomo voznike zelo resno opozorili in hkrati vzpodbudili k upoštevanju in spoštovanju cestnoprom£tnih predpisov. Na la način bomo zaščitili najšibkejše udeležence u prometu - pešce in kolesarje - in nenazadnje tudi tiste voznike, ki so ^ do zdaj vozili po predpisih, a so jim nestrpneži zalo »kazali osle^,« Ministrovem mnenju, da zakon ni kaznovalen, ne prikimavajo vsi. Veliko voznikov namreč meni. da bodo globoko v žep morali seči predvsem tisti, ki se bodo spozabili in stonil preki^ek, medtem ko bodo najhujši prekrškarji za policijo še vedno neulovlji\n, Ne glede na to je dejstvo, da je hitrost 70 km/h v naselju prekršek, ki pomeni smrt za pešca, ne glede na to, ali je za volanom oseba, ki se le enkrat spozabi, ali večni prekrškar... »Že 10 km/h preveč v naselju, kjer je omejitev 50 km/h, lahko pripelje do najbolj tračnih posledic. Pri takšnem trku med vozilom in pešcem bi 40 odstotkov pešcev izgubilo življenje,«;^ navedeimđg. Bojan Žiender iz svetaza preventivo in vzgojo v cestnem prometu. O višinah kazni za prekrške smo že pisali, več o novem prometnem zakonu lahko preberete na spletni strani www.zvcp2008.si. Na Radiu Celje pripravljamo tudi oddajo Odmev, in sicer v četrtek ob 12.15. Predsta-bomo najnovejše podatke o ukrepih proti kršite^ Ijem cestnih predpisov po novem zakonu, s policijsko patruljo bomo odšli tudi na teren ter objavili nekaj mnenj strokovnjakov o novem zakonu, prednost pa bodo imela mnenja poslušalcev. Na drugi strani }e javna skrivnost, da se postopki na sodišču zoper povzročitelje najhujših prometnih nesreč, ki se končajo s smrtjo, začenjajo šele več let po dogodku. Zato marsikdo med strokovnjaki opozarja, da bodo visoke kazni učinkovite le, ko bodo tudi sodni postopki v teh primerih tekli hitreje, to pomeni, da bi bili povzročitelji tudi ustrezno in hitro obsojeni (ali oproščeni). »Policisti nisnw samo tisti, ki ugotavljamo prometne kršitve, in nismo samo tisti, ki obravnavamo prometne nesreče. Smo tudi tisti, ki največkrat potrkamo na vrata in vam povemo, da vam je nekdo v prometni nesreči ubil otroka - hčer ali sina - očeta. Petek: Na tokalni cestí izven ŠešČ pri Preboldu se je huje poškodoval 55-letnl voznik osebnega avtomobila. Ta je v ostrem levem nepreglednem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom, zapeljal s ceste in trčil v drevo. Iz zvite pločevine so ga morali reševati gasilci. Sobota: V Levcu sta se hudo poškodovala 29-letni motorist in 21 -letni sopotnik. 29-letnik je prehitro pripeljal v krožno križišče. Ker ni mogel pravočasno zaviti, je trčil v betonski rejnik, nato še v robnik na dnj^ strani krožišča. Sobota: Na regionalni cesti izven Pariželj se je hudo poškodoval 26-letnl voznik osebnega avtomobila. Ta je med prehitevanjem drugega avtomobila trubil oblast nad vozilom ter tnHl v drog javne razsvetljave. Iz avtomobila so ga morali reševati gasilci. £ e o ■ O SSP o g o % m k ® « s e k JC mamOy svojce, Ko gledamo obraze teh ljudi, ni kazni, ki bi jo d ljudje privoščili povzročitelju prometne nesreče. Ihkšne kazni - v takšni me-, ň, da bi bilo oškodovaru:em zadoščeno - ne znamo zapisati v zakon. Zato upam, da bo novela tega zakona prispevala k temu, da bomo vsak pri sebi zmogli temeljit razmislek o tem, kako se sami obnašamo v prometu, kako ravnamo v prometUy kakospo-štujemo prometne predpise, vse zalo, da bomo sami vami in da bomo vami vsi skupaj na slovenskih cestah,« pravi vodja Sektorja prometne policije v Upravi uniformirane policije Robert Sušanj. SIMONA ŠOLlNlC Foto: SHERPA Bi Kamenik rad prišel domov? Kristijan Kamenik naj bi načrtoval pobeg iz pripora: diamantna pila vez s prostostjo - Kdaj mu bo uspelo? Minuli konec tedna je večina hrvaákih in slovenskih medijev poročala o poskusu pobega najbolj znanega slovenskega pripomika na Hrvaškem - Kristijana Kameníka. Kot je znano, so ga hrvaški kriminalisti marca aretirali po večmesečni preiskavi tihotapljenja mamil Kamenik ali slovenski Ar kan, kot ga Imenujejo srbski in hrvaški mediji, naj bi bil vodja tihotapcev heroina. Pred dnevi naj bi ga ujeli pri načrtovanju pobega iz zapora na Reki. Kol so prvi poročali hrvaS- nih podatkih naj bi v trenut- ki časopisi, naj bi Kamenik načrtoval pobeg iz zapora z diamantno pilo, s katero naj bi přeřezal okenske rešetke. Načrt je odkril eden od policistov, ki je pregledal Kameni-kove dokumente, ki jih je želel odnesti s seboj na pogovor s svojim odvetnikom. V njih naj bi namreč našel pismo, v katerem naj bi Kamenik znance v Sloveniji prosil, naj mu nekako dostavijo omenjeno orodje. Po še vedno neurad- ku, ko naj bi Kamenik opazil, da bodo pismo odkrili, le-to poskušal uničiti tako. da bi ga pojedel. Del pisma naj bi mu uspelo pojesti, a se je iz ostanka menda dala razbrati njegova namera, Po odkritju pisma in njegovih načrtov so ga najprej premestili v samico, naslednji dan so ga z Reke odpeljali v zagrebški zapor v Re-metincu. Kot še ugotavlja hrvaški Jutarnji list, so natančni po- Krlstijan Kameník ob aretaciji na Reki (foto: CROPIX) datki o njegovem poskusa pobega ostali skriti, zanimivo je, da naj bi si ravno z diamantno pilo pri pobegu pomagal znan in kontroverzní reški kriminalec Marijan Behčeli. Verjetno je bil Kamenik o tem zelo dobro informiran, piše časopis, ki dodaja, da je bil BehČelijev pobeg iz tamkajšnjega zapora edini, ki je uspel. Kamenik je bil na Reki v zaporniških prostorih v drugem nadstropju z okoli tremi ali štirimi zaporniki, Če je nameraval prerezati rešetke okna ceh ce, bi iz drugega nadstropja lahko skočil na dvorišče cerkve sv. Vida. Naj spomnimo, da naj bi Kamenik in ostali aretirani v akciji Brlškula na območje Reke po tako imenovali Balkanski ruti z vzhoda pretihotapili večjo količino heroina. Drogo naj bi skladiščili nekje na Reki, jo prepakiran v pakete od 10 do 50 gramov in jo pro- dajali na HrvaŠkem imenovanim »kvartovskim« dilerjem, ki pokrivajo določen del mesta. Ti drogo, ki jo nadalje pre-pakirajo v od Î- do 5-gramske vrečke, prodajajo uličrm preprodajalcem, od katerih pride mamilo k odvisnikom. SIMONA SOLINlC Kristijan Kamenik |e najbolj i^znant' po tem, da je glavni osumljenec enih najbolj brutalnih umorov v zadnjem desetletju v Slo-venijl V Tekačevem so 4. marca 1997 umrli 73-let-na Frančiška Pofaarc, 7S-letni Štefan Poharc, 17-let-na Viktorja KniŠlis in 36-letna Helena Krušlin. NOVI TEDNIK HPnZADELA 23 - Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavo* da RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve}. Vsi navedeni in manjkajoč« podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb fn uradov za de!o zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://wvwv.0ss.gov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UKMUE OSNOVNOŠOLSKA I206M2BA POKOPALliKI ÛQAVIC H • M/l' VZDfiŽEVAfili POKOPALI^ KOSNJU. m\mi SMEH. m- SlUUE Pffn. iZKOP IN ZASUTJE JAM: DQLSČf K £AS. 3 MESCd 7.8.2006: VEKIN6 INŽENIRING 2A POKOPALIŠČ IN POGREBNO DEJAVNOST, m GOVINA IN GOSTINSTVO O.OO. TlflARSKA CESTA M.30D012ÍJE M0NTA2A KNAUF SISTEMOV • WÍ POMOŽNI MONTEfl. OOIOČEN £AS. 3 MESECE. U.h,2m: ms MONT iRV)N AflČAN Í.K 06 HUOINJII. 300DCaiE NATAKAR • M/2; OEID V BISTBQJU, NEDDlDtEN ČAS. 1312600: H^OO TRANSPORT. TRGOVINA IN miHSm PETER PfŠEK SP, lOPATA 17. 3000CaiE m, POMOČNIK PEKA • MOŠKL' PEK. POMOČNIK PEKA. NEOOU)ČEN ČAS. 7.S.2008.' I^KABNA OUR KARL OUR S.P, KULTURNI^ LJUCA 2. 3000 CELJE VOZHK TAKSUA • M/t VOZNIK TAK^ 00-\SÙtH ČAS. 2 MESECA. lO.SiÛQS; TORiU IN OPREMA POZINEK TAXI BUČKO': TINA POZHEK-KO^TOMAJ S.P.. lO^PANOVA liUU3.3000 (EJE MONTER PVC STAVBIKGA POHIŠTVA • Wh MONTER PVC STAVBNEGA PW1ŠTVA, OCLOÍEN ČAS. 2 MESECA. n.SJil06: ZAKLIUCnA GRADBENA 01\A DEJAN JO^ S.P, MALÍ DOLE 56. 3212 VOJNIK VtiZNIK TAK^A • M/l VOZNIK ÎAKSUA. DOLOČEN ČAS. 15.&.2006; AMAAI, TTtGOVlNA. GOSTINSTVO IN Wfíl^ O.O.O., POO GABRI B. mnmji DELAVEC 6AEZ POKUCA DELAVEC ZA PREPROSTA OEU. m I MOTORNO 2AG0 • U/l DELO PRI t\èiim VE6ETAQJE NA TRASAH ENEAGfTSKHi VODOV. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. m.im: LfSEMBAL (VAN MUKAR SK &L£ZAH9(A CESTA 3.3220 ME âSHLEC M/t ÚŠČEliJE PflOSTIjROV V CELJU. OOIDČEN ČAS. S MESECEV. 15i.2(H)6; FIN * KOM. STORm^ IN SVETUVAIU. 0J3.0. EFENKOVA CE5TA5^ 3320 VELENJE VDďlK AVTOeiiSA • Hfí VOtMJA IN SKRB ZA AVmS. OOiJJČEN ČAS. 12 MESECEV. mm: IZLHNtK CEUE 0.0. PROMETNO IN TTIRISnČNO PODJETJI AŠKERČEVA OUCA 20. 3QD0CE1^ PUA£ALEC TEUKOMUNIKAOJSnH KAStOV • U/l VlAČENJE IN POLAGANJE KABLOV. OOia ČEN ČAS. 12 MESECEV. UiMÍ: KATE IGOR KHAJNCS.P. SLANCE 4.322^ TEHARJE NLŽJA POKUCNAI20BRA2SA (00 aini OELO V KOVINSKI IN LESNI PRtHZVOOUl. OELJ) TUDI NA TERENU • WÍ OELO V KOVIN»! IN LfSNI PflOIZVDONJL OEU) TUDI NA TERENU; mO^EN ČAS, 3 MESECE. lO.SiOlS: 'IGRALA IN OPREMA POZINEK TAXt BUČKO'. TINA POZMEK KOâTOMU ÎK KRPANOVA ULJCA 3.300Û CEUE AVTOMEHANIK MEHANIK M/2: AVTOMEHANIČNA DELA. NEDD> LOCfN £AS. 7.SJD08: AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE 0.0. CEUE. IPAVCEVA UL 21. IPAVČEVA LJUCA 21. 3DOO CEUE ZIDAR VZDRŽEVAUCZSRADB. PfiSTROJEU IN NAPAAV III. ÏHA OPftAVUAUE VSEK ZIDARSKIH DEL VKUUCM) S PRIPUVO OELDVI^ČA IN DOSTAVO MATERIALA NA OEiOVlifE: NEDOLOČEN ČAS, nm: SPLO^A 60UÍIŠN1CA liU E, OBLAKIH VA UUCA $.3000 CEUE STROJNI MEKANIK VZDF;2FVALa: postrojem in Ní^V {| • mA VZDR^ALEC VSEK SKUIPOV PARNIH IN VROG* VODNIH POSmiENJ. OOPRAVUAUE OKVAR. OPRAVLJANJE ZAHTEV)£J$(H OPRAVIL IN VZDRŽEVANJ POD NADZOROM VIŠJE; NEOOLÍt ČEN ČAS. 7.52808: SPLOŠNA OOLAI^ItA CEUE DBtAKOVAUUCAS,3000CaiE EliKTAOIN^AUTER VZDR2EVA1ÍCELEKTR0SMERI HM/1 TEHNIČNO VZDfl2EVAUE MEDICINSKIH NAPRAV VKUUČNO S PLANIRANIM PREVENTIVNIM VZDR^EVAUEM: NEODLOČEN ČAS, rSiDOS; SPLOŠNA BOLNiSNt CA CEUE. OOIAKOVA UUCA 8.3000 CEUE SflIONJA POKUCNA IZOBRAZBA VARNOSTNIK/VAfiNtSTNICA • M/t' VAJ^OVAMJi PREMOŽENJA IN OSEB. NAOZOR: DOLOČEN ČAS, 3 MESCE. 1 UiOOB; VARNOST MARIBOR VARD> VANJE PREMOŽENJA. TRGOVINA. STMITVE IN I^OIZVOONJA 0.0, KRAUEVIČA MARKA UUCA S. 208D MARIBOR VULKANIZER 8T1 IN TTH • M/2; IZOELOVMJE Bi^ MENIH IZOaKOV. SPAJAKIE IN hfiWTAŽA TRA> KOV NA TERENU.' NEODLOČEN ČAS, 10.52006: VULKANIZACUA PROIZVODNJA IN PROOiUA BUMEMH PRDTZVOraV. D.O.O, KOSOVA UUCA 11.3000 CEUE fREZER mm DELO v mZERSKEM SALONU. NEODLOČEN CAS. 9.5ÍQD9: KOZUO D.O.DJ SALÛN SIMPa OPEKARH^ CESTA 3.3000 CEUE FRIZER V TTt& CENTHU PLANET lUS - M/2: VSA FRIZERSKA DELA: STTUŽOUE. BARVANJE PRAMENI POQALJâEVAUE US, LKAUE. SPE* UANJE ^ OOLOĎN ČAS. 2U2Û08: MITJA mm IN TRGOVINA D.aO. CESTA V MESTNI U1QB4. ÎOOOUUBUAKA NATAKAR STREŽBA HRANE IN PUAČE • M/t' STBEŽBA MAUC. KOSIL AlACARTA ..; 00LÍ3ČEN ČAS. 3 ME^E. 25.B.20QB: GOSTILNA KOfiEN JOLANOA POGORAJŠEKIP.. PRISTOVA n. 3204 00^NA KUHM KUHAR • M/t'KLMANJE NA ALACARTl). MAUCE. KOSILA; DOL0ÎÎN ČAS. 3 NOSEČE. 2S.UOOe; mm KOREN JOLANOA PODCRUSEK tf^ PRISMA 11.3204 DOBRNA MIZAfl MIZAR MONTER POHIŠTVA N^ MIZAR MONTER POHI^A KA TERENU. NEDOLOČEN ČAS. 7.6.200B; MA6LES KOVINSKA IN LESNA GAUN-TERUA TEODOR BRANCE S.P. M^IN 33. 3211 Skofjavas PRODAJALEC TRDOVSKI POTNIK • M/Ž; TRŽEUE BLAGA NA TERENU, OOLOČEN ČAS. G MESCEV, 7.6.2(H)B; MARTIN O.QJ}.; PE VEL^DJSTER CEUE. MARI-DDRSKA CESTA B6,3000 CEUE THGOVEC PRODiUALK M/t PRDELUA ZAVES IN KARNIS. OOLOČO ČAS. 6 MfSECEV. 7.SJOOB.' EnOTEKS TEKSTlMGAlANTiRUA. POZAMEN-TARUA. PLfnUSTVO IN KONFEKOiA ZAVQ* Of^N JMEZ S?. PO0UPO6IAV 33.1261 UU-BUANAKBflUMJE PBOOAJAIE - M/t PRODAJALEC. ODLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 7.UOOB; PEKMíNA STARA PEKA KRUHA IN PEKOVSKEGA PECIVA D.aO., MIHLi)^ ČEVA UUCA 2.3000 CEUE SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBfUZOA RAČUNOVODJA M/Ž: RAČUNOVODJA V TRGO VSKO SERVISI DEJAVNOST). DOLOl^N ČAS. 12 ME^. 14.520D8; KM ŠKDUANEC S.P; AVTD ^KOfUANEC, PRDOAiA HEZERVMIH DELOV IN AVTOMDBU) V. ALÍU2 â(0(UANEtS.pH MARt BORSKACSTAUS. 3000 CEUE EKONOMSKI TEHNIK KOMERDJ^ REFERENTM/t VNOSO^AVNIt. IZDELAVA FAKTW. STOKOVNO ADMINISTIIATTV NA DEIA' OOlilČEN ČAS. S MESECEV. Uim. TCC TRANSeOMMERCE PODJETJE 2A NOTUNJO IN ZimiO TTIGOVINQ IN STORfTVE. m. CEUE. KOSOVELOVA UUCA 1& 3000 CELJE PDSOVDÍUA V• M/t ORGANIZACIJA DELA V Pi VODENJE CELOTNEGA POSLOVANJA V PE {NABAVA IN PRODMA); NEDOLOČEN ČAS, H52m ms PODJETJE ZA PREDELAVO IN PflODUO MESNIH IZDELKOV. D.O.D. CEUE. lAVA 7 F. 3000 CEUE ZmVSTVENl ADMINISTRATOR - M/t OBVLADA* UE SLEPEGA PtSAKlA NA RAČUNALNIK. PiSALM STAQJ. VODENJE ZDRAVSTVENE ADIMNISTRAO-JE. EVIOaC. PCSAUEPOOIKTATV. ITD; DOLO^N ČA^ 8 MESECIV, 14.S.200B; SPiÛ^ BOJtiSNI-CA CELJE. OBLAKOVA ULICA 5,3000 CEUE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK NABAVNO PRODAJNI REFEREm-KOMERQAUST • M/t NABAVNO PRODAJNI mm • KOMEB-ClALKT.n£(OELi)l(ATlRENU: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 105iB08: IGRALA IN OPREMA P& ZINEK -TAXI BUČKO'. TTNA P0ZINEK4(0^HAJ SP. KRPANOVA UUCA 3.3000 CEUE LASORATOflUSKI TEHNIK LABORATURUSKI TEHNIK i M/t OOVZEMMiJE ZBIRAilE. SC^RANJE, EVIDENTIRANJE. KOI^ ZERVIRANJE. SHRANJEVANJE IN DDPOŠIUANJE RAZUČNIH BIOœ^lH MATEftlAlJlV. PRIPRE VUANJEBIOUïâUH MATERIAUJVIN VZORCEV ZA RAZUČNEPREiaCAVE IN ANAUZi ITU; OClOČEN ČAS. 6 MESECfV:i4.i2D88: SPLOSNA BOLNIŠNICA CSJE. OBLAKOVA ULICA S. VM CEUE POSU)VNI SEKRETAR POSUIVNI SEKRETAR • M/t' OPRAVUMJE Al^ MINISTRAT1VNIH Oa SPRLBI. VPISOVANJE IN OOPOŠlUANJE TIPKANJE. HAZMNOŽEVJ^ UE IN UREJANJE 6flAJXVA ZA PO^DVODSTVD PODJETJA. VOOnUE KADROVSKE EVIDENCE. VODENJE DELOVNEGA KOLEDABJA ZA DIREKTORJA. SPREMLJANJE REAUZ/U:LlE PUWOV. IZDELAVA PORDČILININFORMACUTER EVIDENC PO NALOGU DIRDOOAJA TER t^m NALOGE PO NAVODIUH IN OOUIČITVAH OIREKTOUA: NEOOLilČEN ČAS. 10.UOOO: KBS GRADUJ GRADBENO POTUETJE. DJ].0. KfOflIČEVA ULJCA 25.30DD CELJE HZIOTERAPEVT RZI0T5UPEVT M/t ORGANISRjUUE IN IZVAJALE FIZIOTERAPUE V PROCESU ZDRAVSTVENE NEK OSKRBOVANCEV. UGOTAVUAKJE POTREB PO FTIN f^PRAVA PAEOU3GOV ZA FT PROGRAME. SODELOVANJE Z ZDRAVNIKOM: DOU}tol ČA2,1 MESEC. 10ÍJ006; CQNTTUCD - ŠPESOV DOM VOJNIK STDRnVENA DRUŽBA. O.OX. S* STAVTDMAZS A. 3212 VOJNIK DIPtMlIRANI EKONOMIST (VSj SAMOSTOJNI KOMERCIALIST fl. M/t SAMO- STOJNI KOMERCIAUST V SALONU, DOUX» ČAS. 12 ME^. t3ii008; MIK MEMARDONO TS6OVSK0 IN PROIZVODNO RAIETJE. DilD, CEUSKACCSTA5S. 3212 VOJNIK Đ1PU)MLRANI mŽENIR UBORATO-RUSKE BI0MEDICINE(VSJ IN^IR lABORATORUSKE MEOlCifi m PRAVNIK • M/t' SPOOAV/UiJE POOROČU DaA KUNIČNE BIOKEMUE, SPREJEM IN PfUPRAVA BIOLOŠKEGA MATERIALA ZA PREISKAVI ANALIZE URINA. BIATA. SPUTUMA. UKVOMA. HEMATOLOŠKE PREISKAVE ENCIMOV. PROTEINOV. LJPIOOV; DOLOČEN ČAS. 9 MESESV. 7.5JOOB.' ^NA BOLNifNICA CEUl D8LAK0VA UJCA 5.3000CEUE INŽENIR LABORATTXIUSKE MEDICINE S SPECIAL NIMI ZNANJI I • WÍ SPOZNAVANJE POOROČU DEU KUNIČNE BIOKEMUE. SPREJEM IN PR^ PRAVA BIOU:i§KEGA MATEMAU ZA PFSSKAVl ANALiZE URINA. ^TA. SPI/TUMA. UKVORJA. HEMATDU^SKE; NSOÍIČEN ČAS, 7.52608; spidSna bouiišnk:a ceue. oblakova uuca 13080 CEL^ UNIVERZnnNA IZOBRAZBA KOMERCIAUST ELfiCIH) ODDELKA - M/t PRODAJA IN NABAVA. NEDOLOČEN ČAS. ISiiOOS: INPOS. TEHMČNA TRGOVINA NA DEBElIl IN DRUND. 0.0.0, CEUE. OPEKMNISKA CISTA 2. 3000 CEUE KOMERCIAUST CHMKA ZA GRAOOENI MATE* RIAL. M/t' PfflXMA M NABAVA. NEDOUlČEN ČAS. 18 jiODB: INPOS. TEHNIČKA TRGOVINA NA OE^ IN oRoeNa D.OJ). CEUE. OPEKARNISKA CESTA 13000 laiE KOMEROALiST OODEU(A ŠIROKE POÏÏtOSNJE •hVt PRODAJA IN NABAVA. NEDOLOČEN ČAS. I8Í2008; HPOS. TBHHČNA TRGOVINA NA DE-m IN DROBNO. 0.0.0. CEUE. mmň)fÁ QSTA13DOOCEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK PRIPRAVNUC OmŽNO OflŽAVNO TOŽASTVO V CEUU • M/t USPOSABUAKJE ZA OPRAVLJALE FUNKCUE POMOČNIKA DRŽAVNEGA TOŽtlCA. DDU3ČEN ČAi 24 MESCEV. 95^008.' VRHOVNO DRŽAVNOTOŽILSTVDREf^aUKE SLDVENUE. TRG DSVOBDOaEFRONTEUJOODUUBUAAA LINIVERZfTFTIII DIPLOMIRANI INŽE NIR KRAJINSKE AHff ITEKURE PROOUKTNI VODJA IN VODJA KUPCEV M/t SIHATEŠKO TRENJE PROGRAMOV OTROSÚK IGRAL [mÚtj IN URBANE OI^E WSOKE* GA KAKOVOSTUEBA RA^lEOA. TRŽEKJE TEH PROSRAMOV KA NOJEKTIH V 2A^EM IN JAVNEM SEKF^ {PRI ARHITEKTIH. PRt^ JEKTiUniH. INVESTÏÏDfUIH, SOIAH. OBČINA)! ..j; VODENJE KUPNE PLATHlfiME NAVEDENIH PROGRAMOV V SLDVENUI, &RAF^ PRIRUVA PROSPEKTOV. OGLASOV IN RISANJE POSTAVITVE IGRiSČ OZ. URBANE OPREME: NEDOUII^ ČAS. 7.6.2D0B; RAVAGO. PODJETJE ZA TRGOVINO. (^AOBENI^ IN STORITVE O.aO. OB DRAGI 1.3220^RE DOKTOR MEDKINE ZDRAVNIK SPEQAUST INFEKÍ0L09UE - 1^: SPECIAUSDČNO AMBULANTNO IN SOUII^IČ-NO ZORAVUEUE. NEOOLfiČEN ČAS. 7ÍJ008: SPIO^ BOLNIŠNICA CEUE. OBIAKOVA ULiCA E. SODO CEUE DOKTOR MEDICINE SreaUIST NEVROUttUE ZDRAVNIK SPEOALJST NEVR0LO6UE • M/t SPEClAUSnČNO AMBULANTNO IN BOLNIŠNIČNO ZDRAVLSLIE. NEDOU)&N ČAS. lUm. SPLOŠNA SXi^ŠNICA (SJE, OBLAKOVA UUCA B.3ĐD0CaiE DOKTOR DENTALNE MEDICINE SPECk AUST MAKSIlOFACIALNE KfRURGUE ZDRAVNIK AU Z030S)RAVNIK SI^ST MA KSIUJfAOANE AH ORAUE KIRUMIE SPEOAUSnČNO AMBULANTNO IN 801NIŠNI ZDRAVUEUl NEDOLOČEN ČAS, 7ÍÍ008: 9L0ŠNA BOLNIŠNICA CEUE. OBUlKOVA UUCA 5.3000CEUE DOKTOR MEDICINE SPECIAUST KIRDR6UE. ZDRA^IK ?EQWST OITTOPED - SPEQA [srĚm jMBULANTND IN HÛS^AUO ZĐHA- vuaui NEDDUH^ ČAS. 7.52Q08; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CEUE. OBLAKOVA UUCA S. 3000 caiE DOKTOR MEDICINE SPECIAUST INTERNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIAUST GASTWTERDUÏGLIE NVt SPEOAUSTIČHD AMBULWNO IN HOSPt TAIW WVUEWE. NEODLOČEN ČAS, 7Í2008: SPUlŠNA BOlIHŠNICA OLJE. OBLAKOVA UUCA 5. 3000CaiE ZDRAVNIK S>EQAUSr UfTHNIST ZA DEUI NA PODROČJU ENOOKRINOUKiUt AN6tOU£UE. OlABETISlDaiE. REVMAT0U)6UE IN NEFROU^ &IE • M/t SPEOAUSTIČNO AKBUlAimiO IN »)SPfTALM ZORAVUeill NEDOU3Č0Í ČAS. 7.SJD06: SPUlŠNA BOLNIŠNICA CEUE. OBLAKOVA UUCA 5,3000 CELJE DOlCTOfi MEDICINE SPEaAUST PEDIATBUE ZDRAVNIK SPEDAUST PEDIATER liVt SPECIA-USnČNO AMBULATITNO IN BOLNIŠNIČNO ZDRA-VUENJE. NOK^ČEN ČAS. 7.S.2006; SPLOŠNA BOLJIIŠNICA SUE. OBLAKOVA L;UCA S. SODO CEUE DOKTOR MEDICINE SPECLAUST ANE-STEZKILOeUE Z REANIMATOLOSUO ZDRAVNIK SRCIAUST ANESTQ10U)6UE IN REA-NIMACUE - M/t SPECUUS7IČN0 AMBULANTNO IN eOUlIŠNČNOZDRAVUENJa NEODUJČENČAS. 7.SÍOQ8: SPLO^ 80UIIŠNICA CEUE. OBUW* VAUUCAS.3DOOCEUE DOKTOR MEDICINE SPECIAUST NUKifARNE MEDICINE ZDRAVNIK SPEOAUST NUKLEARNE MEDICINE • M/t SPECIAUSDČNO AMOULANTTiO IN BOL NI^NIĎID ZORAVUENJl NEDOUČEN ČAS. 7.5Í0Ú8: SPLOSNA BOU^lSNICA QUE. OBLAKO VAUUCA6.3000CEUE DOKTOR MEOIDNE SPECIAUST RENTÛENÛL06UE ZORAM SKQAUST RADíOLÍlCi - M/t SPEOA ISltm AMBULANTNO IN BOLNIŠHČNO mh VUENJE. NEDOUJČIN ČAS. 7.5J008.' SPIŮŠKA BOLNIŠNICA CEUl OBLAKOVA UUCA 5. 3000 KUE_ MBLAÍKO VOZNIK VOZNIK IN STROJNIK GRADDENE MEHANIZA-CUE • M/t' VOZNIK IN STROJNIK GRADBENE MEHANEZAOIE. VOZNIK V CESTNEM PROMETU; NEDOLOČEN ČAS, 15.5Í008.' MSV ŽOHAR. STOfl^ TVE IN TRGOVINA. OHO. TBOBNI DOL 34,3271 ŠENTRUPERT KULIĆAVNI&AR imVUAUC STROJEV V PROIZVOOILH PANE-mV IN KABELSKIH POUC • M/t PROIZVODNO m V PflOfZVOOlU FMOOV in kabelskih POUC. NEDOLÍIČEN ČAS, J.SJOOB: EHO ELEKTRIKA. KlADimiŠTVa OGREVAHJE O.OJ). BREZNO 7 A. 3270 LAŠKO NATAKAR STREŽBA HRANEIN niAČliVtSTREŽBANRAflE IN PUA& NEODLOČEN ČAS. 1B.U0D8: PIZZERU A ŠPICA JOŽE SADAi^. S.P. TRS SVOBODE 7.3270 LAŠKO KUHAR KUHAR • Wh PEKA PiZZ. PRIPRAVA HRANE. NE* DOLOČEN ČAS, 1B.&JQI»; PIZZERUA ŠPICA JOŽE SAÛAR. S.P. TRG SVOBODE 7.3270 LAŠKO GOSTINSKI nUNIK NATAKAR M/t STREŽBA miî IN njA^ Himtin ČAS. 9.5^ ZOflAViUŠČE IASKO MEDICHA IN TLN^l^M DJ). ZDRAVlUŠKA CESTA ♦.32T01ASK0_ UB MOaB PRIZER FRIZER • M/t VSA FRIZERSKA DELA: STRIŽSUE. BARVAKJE. PODAUSEVAMJE \ÁS, UKANJE. SPEUAkJE LASOOLDČEN ČAS. 12 MESECEV. 21.^.2008; MITJA STORÍTVEINTRGOVINA O.OJ). LSTA V MESTNI L0684.1DM UUBUANA UB SLOVBMSICfi _KOWJICB_ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNI ELIKTR0INŠ7ALATER M/t P0M9Č PRI IZDEUVIINŠTALACU V POOJETJIH • DELU SE OPRAVLJA V NOIČU; DOLOČEN ČAS. 2 MESECA. 10Í.200B: ELEKTRO STORITVI ROMEO UPNIK. S.P,MAU BREG 2.3216 LOČE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA PAOQAJAUC - VZDRŽEVALEC • MOŠKI; PfK»AJA NAF^IIH OERIVATDV. TBOflVSKEGA BLAGA. POMOČ V PRALNICI NA BENCINSKEM SERVISU OUV SUlVENSKE KDNJH^E: ODLOČEN ČAS. fi MESECEV. B.S.2D08: JUNID MARKETING. KOOPERADJA DO.O. U5T0VSKA UUCA 45. 3210 ^OVENSKE KOliJICE EL£KT1U)IN§TALATER ELÍKTROINŠTAUTIRSKA DELA - liVt IZOEIAVA INŠTAIUU V PODJETJIH • OELO SE mMUk V NEMČUl DOLOČEN ČAS. 2 MESECA. 10.5.200% ELiKTRD STDROVl ROMEO UPNIK. Si. MAU BRE52.321SU]£E PRODAJ AUC PRODAJALEC - M/t PRODAJA DARIUIEGA, ŠOL* SKEGA IN PJSARNIŠKE&A MATERIALA. NEDOLO ČEN ČAS. 7.5 JDÛB; ^CO ZUNANJA TRBOViliA IN POSLOVNE STDRfTVE aO.D. STARI TR8 3210 SLOVENSKE KOfLIlCE KUHAR KUHAR N^ SAMOSTOJNA PRHAVA m^ KOV. OOUltEN ČAS. 12 MESECEV, 9.52008; JEUN GOSTINSKO PODJETJE. O.D... MESTNI TRB 1321DSUWENSKE KONJICE_ UB i&itMH PIU CEUU OSNOVNO^LSKA BC^RAZSA STRtíBA PUAČ M/t' POMOČ PRI STREŽBI PUAČ. DOLO^ ČAS. 12 MESfCEV. nsim. GOSTINSTVO IRENA ZDOL^K S.P. SVETEU(A 10 A3222DRAMUE OSKRBNIK IN NEGOVAIEC NA OOMU • M/t DRUŽINSKI POMOČNIK. NEDOLOČEN ČAS. U.BiOOB; DRAME TEREZUA - GOSPODIt/STVO. DOSI^INA 18.3223 LOKA PRI ŽLSMU VOZNIK VOZNIK TBVORNEGA VOZILA - M/t UPRAVLJANJE TDVORNEGA VOZILA NDSILMOSTl 10 TON NA OBHODU SUlVBUE. HmStSši ČAS. 11.6Í0SB: AVTOPREVDZN^TVO IN KAVA BAR FRANC RATAJ SP. CESTA LEONA ONflUTINŠKA 11.3»0ŠBaJUR SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA VOZNKTOVORKJAKA- M/t VOZNIK TOVORNJAKA. NEDOLOČEN ČAS. 6.5.2088; AVTOPREVÛZNI-ŠTVO MIRKO TOVORNIK SJ*.. KD^ICA 2. 3262 racmiE UPRAVLJALEC MANJ ZAHTEVNIH S^tOJEV ll-M/ t UPFIAVLJMJE MAfLI ZAHTEVNIH STROJEV V PROIZVODNJI FURNIRJA DGU)ČEN ČAS. 2 MESE* CA. 28 JÍDS6: ADR FURNffiNCA, SPAJJUfCA HJRNIRJA iN TRGOVINA D.OJX. CESTA lEONA OOBROTINŠKA i 3230 ŠENTJUR U60RAT0RUSKIT1HNIK LAfiOHATDRUSKI TEHNIK - M^ LABORANT V U^TORUU m. NEDOU)CíN ČAS. 15iiD0fi: ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR. CESTA LIDNA 00-^NŠKA3 8.3230 ŠENTJUR PROMETNI TEHNIK DISPONENT M/t RAZPOREJANJE VOŽNJE IN KAMIONOV. PISARNIŠKA KLA: ODLOČEN ČAS. B MESECEV. 25ÍÍ006; M^TRANS ČATER TRMSPORT. STDRTTVE DJ3.Q. CESTA LiONA DOBROTRIŠKA 9 A.3230SEirTJUR EKONOMIST U KOMERCIALNO DEJAVNOST KDMEROAUST RffERBiï- M/t KOMEROALfiT REfïRENT. NEOOUlČEN ČAS. 7â2t08; ADHEZIV TRGOVINSKA IN ZUNAUTTRBOVINSCA Of^ DAO. ŠENTJUR. PRIMOŽ PRI ŠENTJURJU 24 C. 3230 ŠENTJUR ADMINISTRATOR • M/t SPREJEM STRANK. TTPKAfUE IN ORIAA ADMINISTRATIVNA IN KN^ GOVDO^ DEUl UPRAVUAHJE TEL^ONSKE CENTRALE. VOOEUE ARHIVA IN PREDPISANIH EVIDENC; ODUlČEN ČAS. 3 MESEa I4.5Í006: HANI DRUŽBA ZA 1R6OVIN0 IN STORITVE DAO. UUOiNSKA CESTA 31.3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDKINE ZmVNIK SHOŠNE MEOnNE AU DRUŽINSKE MEDKME Z ZAKUUČENIM SEWJNOARUEM V ZTffiAVSTVENI POSTAJI PLANINA PRI SEVNO • liVt ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANTI. NEODLOČEN ČAS, 215^008.' ZDRAVSTVENI OM ŠaiTJI^ OSTA LKINA DOBR0TlNà(A a B. 32311 SWTJOR_ UB ŠMAB JB PRI MiiS OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOČ V VUlXANtZERSXI DELA^ID • M/t P0M02NA DEU V VUUOUilZEASKI DELAVKO, OOUlČEN ČAS. 12 MESECEV, 216.200B; VUU(0 (KJŠAN ORAČA S.P.. LEVSTIKOVA UUCA 3 A. m ROGAŠKA SLATINA VOZNIHTAKSUA. M/t VOZNIK TAKSUA V ROGA-ŠKISLAT1NL NED0U3ČEN ČAS. 15.5Í60B: AMARL TRGOVINA. GOSTINSTVO IN STOR^ DO D, PDaGJ^I9.30D0[aiE PDftIOtiil DEU^VEC POMIVAUAM/t POMIVANJE POSODEINPOMOČ V KUHDLIL OOLDČEN ČAS. S MESESV. 7.52808; GOSTIŠČE JELiNOV GRE8» BORIH JEŽOVNIK S.P.OUIUE90.3Z54 PODČETRTEK ŽMLSKIDEUVEC V PEKARSTVU POMOŽNA DELA V PEKARNI - M/t POMOŽNA DELA V PEKARH. NEO^OČ» ČAS. 10.5200B; S0TIA KMETIJSTVO IN TRl^NA. O.DJ}. POOČE-TRnK.IMENO 75.325A PODČETRTEK PLESKAR POMOŽNA PLISKARSKA DELA • M/t PLESKAR SKD FASADERSKA m. OaOČEN ČAS. 3 MESECI 13.12008; (AADSOlIŠTVO 'MŠKA' FRANC KOJZEK Sf, SPODNJA PONKVKIA 22 A. 323! GROBOIKi ZDRAVSTVENI TiNNIK ZDRAVSTVENI TEHNIK • M/t STROKOVNA OEIA VOKVIRU ZDRAVSTVENE ttS. NEDOUČEN ČAS, 7.52008.' CDMETT DOMOVI OJI.Oc POOflU&IICA PE6AZ0V DOM, CEUSKA CESTA 11.3260 ROGA-ŠKA SLATINA UBW.EÍIJB OSNOVNOiOlSKA IZOBRAZBA PROIZVODNI DELAVEC M/t RAZNA PRDIZV& ONAČILA NASnSKAlNa NA TEKOČEM TRAKU. NA UKiflNICI IN EMAJURNICI. VUAČENJE. SE* STAVLJANJE M DSfAlA DELA V I^H^Z^lill; DOUâN ČAS. 1 MESEC. S^iOBB; KJm H.R. KADROVSKO SVFTDVARJE. O.OJ). PODRUŽNICA CEUE. ULJCA XIV. DIVIZUE 6.3000 CEL^ POfUOŽNI DEUW OElAVEi: V PROZVDDNJI M/t ENOSTAVNA PROIZVODNA BEU • BRUŠEME. PlIENJl PREO BUKOVAIDE. K9VAM£ IN SPAJANE KOVIN trT); DOU)ČEN ČAS. 8 MESECEV. 16.5^: TEHNOCO MERC ABENOJA ZA ZAPOSUlVANJE. TRGOVINa GOSTINSTVO. GRADBENIŠTVO. PROIZVODNJO, ?f\mm IN DRUGE STORITVE 041.0. DRAVSKA UUCA 8.200(1 MARIBOR GRADBENI DELAVEC M/t ^IMOČ PRI ZlOAUU, OMETAVAHJU. BETOKIIWUU. IZDEU^V) (^AŽEV, POSTAVUMJU ODROV. UBEJANJU GRADBIŠČA,' DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. IBiiOlB; TB^NOCO MERC ACENCUA ZA ZAPDSUIVAIUE. TRGOVINa GOSTINSTVO. GRADBEN5TV0. PROtZ^Xm PR^VO IN Vm STOflTT^ OJlil DRA* VSXAUUa9.20e0MA»e0R NIŽJA nWUCNA IZOBRAZBA (D0 2L£n ELEXTROMDKTER • M/t BĐORO MtRTTAŽA. WlDfáH ČAS. 2 MESECA. 7.5Í608: ATM SLAV-TOMATIZACUA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV. D.aO. PREŠERNOVA ŒSTA 9 B. 3320 VELiKlE STROJNIK STROJNIK. M/t RAZREZDVAfUE POL PAPIRJA IN OBREZOVANJE GOTOVIH IZDELXOV. DOLOČEN ČA2.3 MESECE. 7.5.2008,' GORENJE litC. INVA UOSKO POUETNIŠKICENTTR. DJ).0, PARTIZANSKA CÎSTA12.3503 GtffiENJEVELEKJE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA POMOŽNA DEU V STREŽBI - M/t STREŽBA. ČlŠČENJl-OOLOČ» ČAS. 8 MESECEV. 8.52D08: BAR ROKY. MAaJANA NOVAK SJi, KOROŠKA STA 161 3325 ŠOŠTANJ TAPETNIK TAf^lK - M/t IZDELOVANJE. POPRAVUAfLIt IN OBNAVUAUE DBU^NJENEGA POliIŠTVA, IZDELOVANJE TEKSTIUIIH DEKORACU; DOLOČEN ČAS. § MESEI^. 18.6.2006: OQTA • IN. AGENCE JA ZA ZAPOSUIVAIÍIE. TRSOVm GOSTINSTVO, GRADBENIŠTVO. PROIZVODNJO. PREDEUVO IN DRUGE STDflTTVE ODO. UŠKA UUCA 10.2000 UÁSm PRODAJAUC PROOAJALÍC - liVt PRODAJA TEKSTILA. ČIŠČENJE TRGOVINI D0U3ČEN ČAS. 1 MESEC. UÍ2Q08; FA OA USk FA DA. KIDRIČEVA CESTA 2 B. 3320 VELFfLIE KUHAR KUHAR • M/t KUHANJE CMEVNIN MALX A lA CAHTl NEODLOČEN ČAS, 7.S2DQB; ANTON ZV& NE ŠTORMAN S.P. • GOSTILNE* HDTEU ŠTORMAN. RIMSKA CESTA 10.3311 ŠEMPETER V SAVlUSKI UBZALBC OSNOVNOiOUKA tZÛBAAOA POMOČNIK PRI OaU • M^ POMOČ PRI KRO- VSKO KLEPARJIH STORÍTVM. DOUlČEN ČAS. 2 MES^ \\5m: STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO. JANKO OEŽBAK SP, RAKOVUE 33. 33UDRASUIVČE POMOŽNI DEUVCC POMOČNIK V MONTAŽI. - M/t POMOČ PRI MONTAŽI STROJNIH INŠTALACU NA RAZUČttIK OBJEKTIH.. NEODLOČEN ČAS. 2SÍ.20QB; GOZNI* m MONTAŽA. TRGOVINA IN INŽENIRING O.Q.O. NOVI DOM 26. U2DTRB0VUE GRADBENI OEIAVEC GRADBENI KiAVK - M/t ENOSTAVNA DELA V SKUPINI NEDOLOČEN ČAS. T.S JOU; GRADIKOM GRADBENO POOJHJE D.O.D, UUCA IVANKE URA- MJEK1,33lDŽAtEC VO»IK VOZNIK TWWNEBA VOZ&A M/t PREVOZ IN RAZVOZ imX PO GRADBIŠČIH. NEOaOČEN ČAS. IfiiOOB; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE 0 JIJI. UUCA IVANKE URANJEK1.3310 ŽAIEC ZIDAR ZIDAR. M/t 20ARSKA DELA. NEDOLOČEN ČAS. 7.5.2008,' GRADIKOM GRADBENO PODJETJE 0X1.0.. UUCA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽALEC TUAR TESi^ • M/t ^SKA DELA. NEDOUlČEN ČAS, 7.&ÍMB; GRADIKOM GRADBENO PIMTJE m. LlUCA IVANKE URAIUEK 33tOŽALIC UPRAVUAlfC UAHKE GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK LAHKE GRADBENE MEHANIZACUE • M/t'lAŽJAVZDRŽEVAUU DELA I^DOLDČEN ČAS. nm^ GRADIKOM 6ÍA08EN0 PODJETJE UUCA IVANKE URAKJEK1.3310 tUEC STBOJNJK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE • IZKOPI. ZASIPI. NAKlADAfiiE NA ODPRTEM TERENU; NEDOLOI^N ČAS, 7.S.200B: (^IKOM GRADBENO PODJETJE aO.O, UUCA IVANKE URA K^EXI. 3310 ŽALEC NATAKAR NATAKAR ŠANKIST • M/t' ISIAJA PUAČ IN POSmEŽBA. NEKllOftN ČAS. 7ÍÍÚD8; AN-T(W ZVONE ŠTOflMAN Sf. • GOSTILJIE* HOTEU ŠTDRMAN. RIMSKA CESTA ID. 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOUNI GRADBENI TEHNIK GRADBENI DELOVODJA • M/t VOOEUE SKUPNE NA (MSIŠČU, RAZPOREJANJE DELOVNE SILE: NEDOLOČEN tÀ. Uim, GRADiKDM GRADBENO PODJETJE aO.D. UUCA IVANKE URANJEK 1. 3310 ŽALEC OBRAČUNOVALEC GRADBENIH DEL • Nl^ ÍQM PLHNI OBRAČUN OBJEKTA. BRANJE PROJEK TOV; NEDt^OČEN ČAS. 7.5Ít)OB; ^KOM GRADBENO PODJETJE D.DXh UUCA (VANKE URANJEK 1.3310 ŽALEC STROJNI TEHNIK OPERATER IN PROGRAMER »C STRUŽWC • K/ t PRDGRAURAKJE IN STRUŽENJE, NED0U3&N ČAS. BiŽOOS; KOVINOPASARSTVD REHAR. PROI-ZVDOHIA IN TRGOVINA. DAD. ZALOŠKA GORICA R3301PETRaVČE INŽENIR GRADBENIŠTVA VOUA GRADBIŠČA • M/t' VODENJE IN IZVAJA KIE oa GRADBIŠČA. NEDOUlČEN ČAS. 7Í.2D08; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE aO.O, UUCA (VANKE URANJEK 1.3310 ŽALEC www.radioceije.com Di)âkj 4.e razredđ Srednje zdravstvene ^le Celje so imeli maturantski ples 14. marca. Prva vrsla, spredaj, z leve: Miha Kepa. Mario Urana, Jure Doberšek, Simon Klokočovnik, Goran Djuranović, Gaáper Aniloga, Anže Gračner, Marko Drakšič: druga vrsta: Katja Hrustel, Nerdivane Fazliu, Jasmina Rušnik, Aleksandra Hri-bernik, Martina Javornik, Iva Mladenovič, razredničarka prof. Simona Križanec» Veronika Petz, Tamara Breznik, Lidija Gobec, Tade)a Kuglai. Vanja Žohart» Melisa Smajlović, Barbi Grabek; tretja vrsta: Sara Fijavž, Mojca Lajhar, Tea Krajner, Mojca Šoba, Ines Skok, Maja Kračim, Valerija Dimec; četrta vrsta: Žiga Zrimšek, Iris Šklander, Osvald Šverc; manjka: Anamanja HorvatiČ. Lastnik Alojz Cugmajster s hellkoptenem Cugmajster ima vzletišče AC športnemu letališču Senožet v konjiški občini se je pred kratkim pridružilo še helikoptersko vzletišče AC uspešnega podjetnika in pilota Alojza Cugmajstra v Lečah. Na slovesnosti ob odprtju vzletišča so predstavili helikopter let Ranger 3. lb je najpopularnejši in najbolj zanesljiv helikopter ameriškega podjetja Bell. Z njim družinsko podjetje Žaga Cugmajster omogoča polete za osebne, poslovne in druge namene. Možno je leteti na krajših ter daljših, 60- in večminutnih relacijah, helikopter z izkušenimi piloti pa je mogoče najeli tudi za dlje časa. Vsi piloti imajo licenco za poklicnega pilota helikopterja in večletne letalske izkušnje. Pomembno pridobitev konjiške občine in Loč sta ob odprtju vzletišča AC pozdravila župan občine Miran Gorin-Šek in predsednik KS Loče Janko Čakš. Oba sta podjetniku. lastniku vzletišča ter helikopterja, čestitala za pogumno potezo in njemu ter ostalim pilotom zaželela varno vožnjo. Zbrano množico, ki se je ta dan zbrala na slovesnosti, je nagovoril tudi Alojz Cugmajster, loški župnik Pepi 01-der pa je blagoslovil vzletišče in helikopter. Nato so v zrak poleteli baloni in na nekatere so bile pripete nagradne vstopnice. Najditelji, kjerkoli v Sloveniji, bodo lahko zastonj poleteli s helikopterjem. Tokrat so prve poletele štiri učenke Osnovne šole Loče skupaj z namestnico ravnatelja Vesno Celcer. Poletje bil nagrada za njihove spise. Za njimi so prišli na vrsto drugi obiskovalci odprtja in poleti so se vrstili vse do večera. EV P Namesto mišic modna revija Soboma noč naj bi bila v sobotni noči v celjsld diskoteki Escape v znamenju izbora za mis Balkana. Nima smisla, da se sprašujete> kako so si organizatorji zamislili definidjo >»balkan5tvd«. tudi nas je sicer sprva zanimalo, ali bo izbor kandidatk v znamenju teritorialnih kriterijev ali zahteva ^Ij pravšnje fizične atribute. Izkazalo se je, da bo izkupiček dosti bolj skromen; na oder je priskakljalo nekaj deklet, vendar so bfle večinoma »uvožene« iz bivše bratske republike, vse skupaj pa je izpadlo kot modna re\ija, sestavljena pretežno iz neke vnte spodnjega perila in kostumov, In 30 zagretih obiskovalcev dogodka je lahko mične gospodične občudovalo celih 15 minut... O kakšni komisiji in izboru najbolj atraktivne pa v zgodnjih jutranjih urah ni bilo niti govora. Nekaj utrinkov smo vendarle zabeležili. Foto: SHERPA m m- m