I Mil l I ivci postali delničarji vdike banke. tanka železniških delav-»v, Brotherhood of Loco-re Engineers National Jima glavni sedež v ^^ M, je kupila velik iteres v ogromni newyorški inki, The Empire Trust Co. lsedtiik delavske organise, Warren B. Stone, bo >1 v istem direktor!ju kot lani magnati Charles Schwalb, Du Pont in drugi, te Empire Trust Co. v New 'brku ima $4.000.000 in pre? loženja nad $60.000.000. De-ivska železničarska banka v Clevelandu je že dolgo časa iskala prilike, da začne s poslovanjem tudi v New Yorku, oziroma, da dobi močne zveze s kako banko v New Yorku, in to se je zgodilo sedaj, ko je-železničarska banka v Clevelandu kupila interes v Empire Trust Co. V finančnih krogih so mnenja, da skupno poslovanje med delavci in finančnimi krogi bo jako dobro upljivalo na ves delavski položaj in na delavski sporazum. Železničarska banka v Clevelandu, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma, je . v tem .času jako hitro napredovala, in ima danes premoženja skoro $20. t Urad banke ae nana St. Clair ave. in Ontario St. objednem pa ima podružnico na Euclid ave. --o- i —- Mestna zbornica je v pondeljek odobrila proračun L mesta Cleveland za tekoče ^ leto. Vsi stroški mesta za levies znašajo $13.540.570.42. Finančni odbor mestne zbornice, ki mora dovoliti .denar, je častital finančnemu direktorju Gesselu, .za njegovo vzorno delo. Letos bo imelo mesto 103 policiste več kot lansko leto, kar bo-zneslo nad, $200.000weč stroškov. Vsa pekcija velja Cleveland na leto $2.618.612. x — Državna postavodaja v Columbusu sprejela novo postavo, glasom katere se smatra umor, katerega izvrši zakrinkana oseba, kot umor prve vrste brez vsakih olajševalnih Okoliščin. /Ta postava je posebno naperjena proti Ku Kluxom. — Naše slovenske žene in dekleta prav uljudno opozar- o na državljansko šolo, katero je odprl The Citizens bureau nalašč za nje. Pouk bo vršil vsak pefek ob 2. >ldne. Mi posebno pripo-imo našim dekretom in tkam, da obiskujejo to )Io, kjer bo učila Miss Ireen, jako prijazna in izobražena Učiteljica, h kateri boste gotovo z veseljem hodile v šolo. Pouk se vrši, kot rečeno, vsak petek popoldne ob 2. uri v- prostorih javne knjižnice na St. Clair ave iff 55. cesti. Kot veste, morajo ženske po novi pqstavi same )biti državljanstvo, in če postane državljan, to ne i, da je njegova žena Ijanka, pač pa mora janstvo sama iskati. Nasprotno pa, dekle, ki postale državljanka, An pozneje lA kakega državljana, ne ibi svojega državljanstva, se je to godilo doslej. U-da naše Slovenke pri-v obilem Številu k pou- Mesto Cleveland-' dobi leto 6 novih mest-:ov, ker so sedajni z delom. Premogarškega štrajka spomladi ne bo v Zjed. državah. New Y(irk ■ 23. jan. Pre- j medsebojno pogodbo, da bi mogarskega štrajka 1. aprila * tako umetno .držali cene kvi-v Zjedinjenih državahsjie šku, kar je prepovedano po Unijski voditelji trdijo, da Sherman anti-trustni posta-bo "v kratkem" podpisana vi. Vlada že sedaj toži pre-pogodba, ki določa novo pla- mogarsko unijo kot lastnike čilno lestvico premogarjem.' premogovnikov, da so kršili Toda lastniki premogovni- dotično postavo. Pogajanja med operatorji (Ki p kov iz Ohio, Indiana in Illinois niso istega mnenja. Lastniki trdijo, da pride mogoče do sporazuma jutri ali v par dnevih, toda če bo po- in premogarji se vršijo v miru, in pričakovati je skoro z gotovostjo, da se bo pogodba v miru podpisala ter godba podpi&ana od lastni- da se letos ni treba bati pre-kov je druga stvar, ki se zna mogarskega štrajka. Deloma zavleči cele tedne in mfrgoče pri premogarjih samih ni pravdo 1. aprila, dan, ko po- pravega razpoloženja za teče sWa pogodba. štrajk, ker čutijo posledice Edino uradno poročilo, ki še od lanskega leta in se boje je prišlo od odbora premogar- vladnega nastopa. Ravno ta-jev in lastnikov premogovni- ko je pri operatorjih, ki so kov glede razprave, s£ glasi: lansko leto zgubili mnogp Odbor, ki deia novo pogod- milijonov ,in pričakujejo le-bo, je napredoval v svojem tos, ako ne bo štrajka ,dobi^r delu tako, da je pogodba zaf- in obilnih naročil za premog. dovoljiva obema strankoma, -— in da bo ta odbor jutri že lah- — V naselbini Noble, blizu ko uspešno poročal." Toda Clevelanda deluje dobrodel-odbor ne poroča, v katerih no društvo pod imenom Com-točkah so se premogarji in munity Club. To društvo je operatorji zjedinili, «kaj so naredilo že dosti dobrega za zahteve premogarjev, in kak- Slovence, posebno za otroke Sne proti-predloge so opera- v Soli. Omenjeno društvo torji stavili.-Toliko je goto- ^bira denar in kupuje otro-vo, da se bo nova pogodba kom revnih starišev vse, kar glasili samo za eno leto, na- potrebujejo, pa tudi mleko, mesto za dve leti, kakor 80 obleko, treba je večkrat pre-premogarji zahtevali. In ka-, skrbeti zdravnika glede oči, ko so premogarski lastniki j zob in dr. To društvo pripo-pregovprili premogarje, da so ročamo našim rojakom, da odnehali z zahtevo, da se po- 8a podpira/o. godba podpiše za dve leti, se tudi ne poroča. Da pogodba med premogarji in lastniki premogovnikov ni bila že prej podpisana, je krivo to, ker se lastniki rudnikov kot premlogar-ji bojijo podpisati, ne da bi imeli zagotovilo od vlade, da iih ne bo sodniško preganjala. Premogarske kompanije kot premogarska unija so toženi od vlade, da so naredili — Jutri zvečer se vrši seja Slov. Nar. čitalnice v Clevelandu. Ukrepati je treba radi čajnega večera, ki se ima vršiti prihodnji mesec. Prosi se vse člane in članice, da se udelčže v polnem Številu. Jos. Podbevšek, tajnik. — Prihodnja seja direktorica S. N. Doma se vrši v torek, 30. jan. pričetek ob 7.30 zvečer. Bodite pravočasno navzoči vsi. Slika predstavlja Miss Loretta DeLone, igralka na harfo iz Cleveland Symphony orchestra. Gospodična DeLone bo ena glasnih točk na velikem in izvanrednem koncertu, ki ga priredi župnija sv. Lovrenca v dvorani Slov. Nar. Doma, 3563 E. 80th St. v New-burgu prvo nedeljo februarja, to je 4. febr. Poleg zgodaj omenjene, bodo na programu tudi drugi strokovnjaki, kakor Mr. Ivan Zorman na piano; prve vrste igralec iz mesta na violino; isto-tako igralka na Čello, kvarteti iz društev: Lira, Zvon in Slovenija. Koncert bo "high class"', ki se prireja v pokritje velikanske ikode, katero nam je naredila nesreča pri boilerju v Soli. Koncert take vrste se le nikoli ni vršil med Slovenci v Ameriki. Zato bo to redka in morebiti edina prilika slišati v resnici strokovnjažko godbo na inštrumente, kakoršnih še marsikdo izmed nas niti videl ni poprej. Zato vabimo občinstvo sploh, da se takoj potrudi, da dobi sedeže pravočasno, ker bomo prodajali vstopnice tudi med drugimi narodnostmi in je samo šeststo sedežev na razpolago. Reservirani stoli spredaj se prodajajo po $2.00, srednji po $1.50 in zadaj* najceneje, po $ t. 00 To so edine cene, za vse enako, odrastle kakor za otroke. Koncert se prične točno ob pol 8 zvečer in po koncertu je potem še nekaj za one, kateri gredo radi čevljarjem na roke. Vstopnice se dobijo na St. Clair ave. v trgovinah: A. Grdiria, John Gornika, Prank Suhadolnika in Frank černeta. V Collinwoodu pa v trgovini Mr, John To-maiiča, na 16901 Grovewood. V Newburgu dobite vstopnice v vseh trgovinah in gostilnah. Vabimo vse Slovence, Hrvate in sploh vse Slovane v Clevelandu na to izvanredno prireditev in garantiramo sadovoijnost Že vnaprej se zahvaljujemo vsem onim, ki so nam tako blagodušno priskočili na ponloč, bodisi da so na programu, ali pa da so sprejeli vstopnice in jih prodajali Slovenci v Clevelandu imamo velikansko moč samo da se zdruiimo v eno maso. Naša velikanska škoda s tem koncertom še ne bo poravnana, toda upamo, da nam vsaj malo sape da na- zaj, katero nam je ta šmentani boiler vzel, ko je ves popokal in nas pustil na mrazu v Očeinsinpredsodnijo s radi umora. Memphis^ Tenn., 28. jan. J. M. Hudson starejši; je danes priznal pred sodnijo, da je on morilec Mrs. Hattie Ferguson, dočim je sodnija prej njegovega sin$ obdolžila, da je žensko umpril. Sin je bil že pred porotniki in je pričakoval smrtne obsodbe na električnem stolu. Dočim se je vršila obravnava je mlajši Hudson neprestano trdil, da on ni morije, pač pa njegov oče. Oče je bil navzoč pri sodnji obravnav^ kot priča. Mahoma se je )>a oglasil in povedal strmečeipu sodniku in porotnikom da je on pravi morilec in np sin njegov. Sodnija*je na |te besede sina oprostila vsalte nadaljne obtožbe. Oče je izjavil sledeče: "Moj sin je imel intimno razmerje z Mrs. Ferguson. Jaz tega nisem mogel* nikdar mirno gledati. Nekega dne sta se peljala z Mrs. Ferguson po poti. Jaz sem sledil. Mahoma je pa sin obrnil z vozom v gozd, in gozdu sta sin in Mrs. Ferguson stopila z voza ter se ljubimkovala. Prišel sem do njiju in jima grenko očital njih razmerje. Rekel sem. da če bi pri rokah imel puško, da bi oba ustrelil. Po teh besedah pa je Mrs. Ferguson potegniUa z žepa revolver ta ga iulMfu ifienH rekoč: "Tu maš. ata. revolver, pa naju oba ustreli. Začudil sem se radi njenega obnašanja. toda brez vprašanja mi je pomolila revolver tako, da je konec cevi gledal proti meni. Hitro sem zgrabil za revolver, ker nisem vedel, kaj bo naredila. V tem hipu se je pa revolver sprožil. Kroglja ni nikogar zadela. Nato sta pa oba, moj sin in Mrs Ferguson zgrabila za revolver. Vsakdo ,ga je hotel imeti. V tem je počil drugf strel, in Mrs. Ferguson se je zgrudila na tla, zadeta v čelo. Mislim pa, da sem sprožil potem še en strel." Sin je pripovedoval na sodni j i, kako sta se z očetom prepirala, kdo bo vzel krivdo za smrt Mrs. Ferguson. Konečno je sin izjavil pred očetom, da bo on prevzel odgovornost, in se je naznanil sodniji kot morilec. Sin je rekel očetu: "Pes sem bil. pasje življenje sem vodil, sram me je. Zato pa sedaj prevzamem krivdo za umor. "Oče sprva ni odgovoril ničesar, toda ko je prišlo do obravnave in je videl, da gre sinu za glavo, tedaj se oče ni mogel več vzdrževati ter se je oglasil, da je on morilec. Sodnija je polna poslušalcev, ki vsi čutijo starejšim in mlajšim Hudsonom. Nemci štrajkajo kot v protest proti franc, okupaciji. Duesseldorf, Nemčija, 22. jan. Francozi ne poročajo resnice o položaju v zasedenem Ruhrskem okraju. Voditelji nemških premogar-skih unij so izdali povelje za štrajk vsem premogarjem v zasedenem ozemlju, in Francozi poročajo, da se premogarji niso zmenili za to povelje, pač pa delajo naprej. Toda resnica je druga. Premogarji v nemških premogovnikih počivajo, in Francozi ne dobivajo premoga kot so pričakovali. Nekaj premoga pride sicer še na dan iz te ali one jame, toda produkcija je globoko po4 normalo, in gotovo je, da imajo Francozi vsak dan ogromno več stroškov z okupacijo, kot pa je vreden premog, katerega zaplenijo. Sicer je pa ves položaj v zasedenem kraju zmešan in nejasen. Poročila si očividno nasprotujejo. Dočim hočejo Francozi prepričati svet z napačnimi poročili, da so Nemci v zasedenem kraju celo zadovoljni z okupacijo, prihajajo popolnoma druga poročila iz Nemčije. Poroča se, iz francoskih virov, da so imele nemške delavske unije v Essepu zborovanje, prj katerem zborovanju se je sklenilo, da vsi delavci v Rubr- tiče več njega, ker pride Thyssen pred vojno sodnijo. In pristavil je, da nihče ne zadržhje delavcev, da za-štraikajo kadar hočejo. Francozi nadalje izganjajo nemške uradnike, ki se ne pokorijo francoskim poveljem. V Kocin u so zapovedali Francozi, dsf mora oditi iz mesta pokrajinski blagajnik Von Roeder. Toda,zbrala se je pred njegovim poslopjem taka množica ljudi, da se angleški vojaki, ki stražijo v Koelnu, niso drznili iti v hišo, in so raje prezrli francosko povelje, kot da bi se spopadli z Nemci. Pisali so francoskemu poveljniku v jako prijaznem tonu, naj pride sam in izžene Von Roederja, toda angleški vojaki ga ne bodo izganjali. Washington, 22. jan. V ameriških vladnih krogih se giblje radi francoskega nastopa v Ruhrskem okraju. Stališče predsednika Har-dinga in državnega tajnika .Charles Hughesa je, da se Amerika drži proč od meša nice v Evropi, dočim so razni senatorji začeli glasno zahtevati, da Amerika jasno izrazi svoje stališče napram Francozom. Senator Borah, ki ima navadno vedno rad prepir v senatu, je včeraj pozval — Opozarjamo na veliko prireditev v nedeljo, 28. jan. v Knausovi dvorani, katero priredijo skupna dr. Orel in Lira ter šolska mladina. Na programu je mnogo govorov in deklamacij šolskih otrok, lepe slovenske pesmi, dve zanimivi šaloigri, poleg tega a bo moderni čarovnik Mr. ohn J. Grdina zabaval občinstvo s čudovito coprnijo. Vsa prireditev je uprizorjena v korist mladinskih domov v stari domovini, torej ima zelo blag namen fn priporočamo vsem našim Slovencem, da se udeleže v obilem številu, prvič ker je tako blag namen te prireditve, drugič pa ker bo vsa zabava izvanredno dobro izpeljana. f em okraju zaštrajkajo. To^if8 P^k*"* da nemški unijski voditelji ^ okupaciji Ruhr, okraja zanikajo, da bi bilo oddano Senator Borah je imenoval tako povelje. I fr*n«*ko bref" (obziren militarizem in da Včeraj je delegacija ogro-, Francozi direktno kršijo mi-mne Thyssen tovarne bila v rovno pogodbo, katero so avdijenci pri francoskem ge- podpisali v Versailles. Zjedi-neralu Simon. V Thyssen to- njene države ne morajo mol-varnah dela 45.000 delavcev.1 čati na ta francoski zločin, je Francoska vlada je dala are- rekel senator, ne da bi ohra-tirati direktorja tovarne,1 nile svojo čast. Ameriški po-Fritz Thyssena. Delavci so 'slanik v Londonu, George povedali francoskemu gene- Harvey, je na potu v Lon-ralu, da bodo zaštrajkali, ako odn, da predloži angleški vla-ne spustijo direktorja Thys- di natančno mnenje ameri-sena. Francosjci general je ške vlade o francoski ekspe-ocfeovoril, da se ta zadeva ne diciji. ospodična Berton, morilka, je mlada, šele 20 let stara. Sinoči so po Parizu korakali monarhisti in so kričali maščevanje proti boljševikom in anarhistom. V Parizu vladb velika mrnžja enega dela naroda proti drugemu. Vlada se boji, da pride do hujših it* posledic. Ustreljeni urednik omenjenega časopisa je služil ves čas tekom svetovne vojne in je bil za hrabrost večkrat odlikovan. Anarhisti so ga imeli na piki, rekoč, da je on povzročil, da so francoski vojaki sedaj ponovno zasedli del Nemčije ter tako pripravili tla za novo vojno. O "■'■ — Rojak Frank Normali, ki je imel prej svojo groceri-jona St. Clair ave. in 45. cesti je odprl sedaj novo gro-cerijsko trgovino na 1403 Norwood Rd. in ga priporočamo rojakom. — Zadnjič enkrat smo videli Mr. Jos. Kozelly-a iz West Parka nabaši slovenski banki. Bil je ves zasopel in je rekel, da ne more priti prav do "štime", odkar so Westpark-Čanje "premufali" kakih 14 square milj v Cleveland na Silvestrov večer, kar seveda ni nobena igrača. Mr. Kcfeel-ly pravi, da se Westparkča-nje dobro počutijo v Clevelandu. — Na svatbi Charles Pečjak na 63. cesti sta nabrala Fr. Vi rant in Louis Somrak svoto $14.00, in na godovanju pri Neži Truden na 63. cesti pa sta nabrala Louis Somrak in Mary Trebeč svoto $4.35 za S. N. Dom. Hvala vsem darovalcem in vnetim nabiralcem I — .Policija je aretirala štiri može, ki so osumljeni, da so na božični večer napadli Charles Winga v njegovem stanovanju, ga izropali in ta- nenadoma spregovoril in povedal policiji imena napadalcev. Zdravniki upajo, da bo W(ng ozdravel. — V hišo na 5000 Prosser ave. je dospel pred kratkim tat v stanovanje. Bil je črne. Pobral je skupaj vrednosti do $200 in se hotel zmuzniti iz hiše, pa je še prej pogledal v front sobo, če je kdojioma, pa ga je dekle opazilo, ki je zakfičalo, tako da so se zbudili, in je ropar pobegnil, ne da bi nabrano blago s seboj vzel. — Po daljši bolezni je mirno zaspal v Gospodu mladenič star 30 let, povsod znani Joseph Hrovat, p. d. Ober-man, edini sin družine Hrovat, ki je v naši naselbini povsod dobro znana in priljubljena. Edini sin matere se je preselil za svojim bla-gopokojnim očetom, ki je umrl pred,osmimi leti. Družina Hrovat jp poznana že nfnogo let po gostilniški obrti v naselbini, katero imenuje mo Žužemberk, kjer imajo mnogo prijateljev kot tudi po ostalem Gevelandu. Ranjki Joseph je bil član dveh društev, d?. Žužemberk in Maccabees, ki mu priredijo v soboto pogreb ob 0. uri dopoldne, iz hiše žalosti na 3936 St. Clair ave. Umrl je v torek zjutraj ob 1. uri. Ranjki* ko neusmiljeno pretepli, da {zapušča tukaj mater in 2 se-Wing ni mogel govoriti 25 stre! Počivaj v miru I dni. Wing stanuje na 5445 — Policija v Lakewoodu je Stannard ave. V torek je pa zaplenila neki avtomobil, v katerem je bilo za $2000 žganja. — Pismo ima pri nas Andrej Snajdar. Strah Francozov. Anarhisti pretijo s klanjem v Pariza Pariz. 22. jan. Pariz se boji. to je, francoske oblasti se bojijo in so preplašene. Včeraj je bil ustreljen urednik časopisa "L'Action Fran-caise" po nekem anarhističnem dekletu. Raditega se je vlada zbala I in je dala zavarovati s policijskim varstvom ves bolj ugledne in upljivne osebe. Govori se. da nameravajo anarhisti, komunisti 111 drugi radikalci splošno morijo upljivnih oseb kot v protest. ker je vlada dala aretirati Cahina. voditelja anarhistov in komunistov ter kot v protest proti francoski okupaciji nemškega ozemlja. A-narhistinjo, ki je ustrelila urednika, so takoj zaprli. Izjavil se je: "Prepričan sem, da nosi največjo odgovornost za vojno Leon Daudet, (ro-jalist), poleg tega sem pa tudi hotela maščevati Jean Jau-resa. (Jaures je bil tekom vojne ustreljen, ker je nasprotoval vojni kot socialist) Go — Silno peče našega župana Kohlerja dejstvo, ker mora biti doma hi mu je nemogoče priti v City„Hall, da bi se kregal s councilmani in drugimi. Naš župan ima rev-matizem in hripo. Prehladil se je močno, in ko se je nekoliko1 popravil, ga je pa rev-matizem prejel. Odpeljali so ga v City bolnišnico, da so'ga preiskali, potem pa zopet na njegov 4om. Njegova vročina je znašala 101. Župana Že ni bilo v mestni hiši od zadnjega pondeljka, ko se je prepiral s councilmani glede plina. — Pred sodnikom Silber-tom je bilo v torek pet moft-kih, ki so bili obtoženi, da so v pijanem stanjuHvozili avtomobil. Vsak je imel drug izgovor. Eden je rekel, da je seveda malo pil. toda je pijanost sprejel. "Najbrž ste prezgodaj vstali/1 je rekel sodnik. Drugi je zopet dejal, da je policija morala duhati alkohol, katerega je nalil v radiator avtomobila, on sam pa ni nič pil. "Mogoče ste pa malo tudi po grlu zlili, se je oglasil sodnik in obsodil vseh pet vsakega na $25 kazni in 10 dni zapora. ^ — Kdor pretepa svoje otroke je slab oče, kdor pa udari svojo ženo, ta je pa lopov. — Nemška marka vedno bolj pada. Tekom enega tedna je padla za sto procentov. Danes je $1.00 23.000 nemških mark. Zbolel je rojak Hajdnik. — Anton Novak, 6818 ave. je bil odpeljan v šnico. Želimo in okrevanja. Pismo ima pri nas ja Basej. ii i« i & šl Hk, i <~; - -jtZaaat i«; . J;i'L - ■ s ® SUSP) 11..h DOMOVINA Sa Ameriko Evropo $5.50 ' •lit Vm piama, Mil la tetf m| m peflllfa m "Amartika SL CUlr Ar.. NA CMiai OkU. Tal. Prircton lit L JAMES DBBEVBC, LOUI8 j. PIIIC, Bdi ter Raad by U.m Adrar tišini ralaa m tai tka City of Cloralaad aad______ tai spirit Ferelge im lufiuf« nij Entered as second Cleveland, Ohio under daas niMr Janaary Ach, 1906,' it tbr poet sffios at r the A* of Mart* M, 1879. 83 No. 10. Wed. Jan. 24th 1023 1 t —J_1L Francoska lakomnost. Pravilo gentlemanstva je, da kadar leži kdo na tleh, se ga ne more napasti ali udariti. Kdor to naredi, je lopov. Lo-povsko delo opravlja danes Francija, ki se je vrgla na uničeno Nemčijo ter ji pušča zadnjo kri. Uredništvo tega lista nikdar ni imelo kakih simpatij do nemške vlade ali do Nemcev kot naroda samega. In ves čas, ko je trajala svetpvna vojna ter dokler sa ni sklenil mir, je bil časopis odločen nasprotnik Nemcev in nemške vlade. Tudi danes nikakor ne simpatizira z Nemci, toda početje Francozov zadnje dneve ni samo početje lakomnika, pač pa tudi počele lopova. Glasovi protesta proti Francozom, se množijo vsak dan. Saj ne daje Francija s svojim nastopom smrtnega udarca Nemcem kot narodu, pač pa koplje sama sebi jamo ter ogroža svetovni mir. Lakomnost je povzročila že marsiktena krvavo vojno, i iT ne bo dolgo, ko bo radi Francozov in njih lakom nosti tuintam poboj. Zakaj je Francija mobilizirala stotisoč vojakov ter jih poslala v Nemčijo. Narodu se pove, da je Francija šla iskat odškodnino, katero Nemci ne plačujejo, kakor so se zave-zli. To je prazna trditev. Francoska vlada dobro ve, da se vojna odškodnina ne pobira od hiše do hiše, ali pa z zaplembami javnega Imetja. To so Francozom odločno povedali tudi Angleži, ki se drže proč od francoske pustolovščine v Ruhrskem okraju. To je dal jasno namigniti tudi predsednik Zjed. držav Harding, ko je odpoklical domov zadnjega ameriškega vojaka, ki se je še nahajal na nemških tleh. Zmešnjavo so storili Francozi, in oni naj nosijo vso odgo vornost. Francozi trdijo, da Nemci ne plačujejo svojih obveznosti. Nemci trdijo, da bi plačali, če se jim da čas in nekoliko milejše pogoje. Francija o tem slišati neče. Z znano francosko vihravostjo, samopašnostjo in brezobzirnostjo, ki ne upošteva nikogar druzega kot sebe, so . Šli. in mobiliziral oele armade, da jih vržejo nad Nemce. Nemci so protestira li, in to je vse, kar morejo narediti. Armade nimajo, da bi se uprli, denarja ne, da bi upor financirali. Naredili so torej, kar se je dalo: pasivna resistenca, to je, Nemci neče jo sodelovati 8 Francozi v zasedenih krajih.*' Naj Francozi sam pokažejo, če znajo delati. ; Medtem ko Francija kar v javnosti nastopa in pravi, da ne bo mogla nikdar plačati svojega dolga Ameriki, pa pritiska nad Nemce, da točno plačujejo svote, ki so neza- nik!" Kar »povedala Je. ,T Prestrašen je krivil: "Ne, sim?" Sklonila it glavioo mu pogledala globoko v oči. Sever Je svoje povesil in molčal. "MoJo ljubezen izigrava, zlorablja. O zvljačnl-cai" se mu je utrnilo podzavestno. Da, pravtako je naša pra-koketa zapeljevala prvega očanca v raju. Vida ga je preprosila. "No dobro, prinesem ga," se je udal ves zmeden. "Ker tako želite; toda iz rok ga ne dam. Kvečjemu da bom sam in na glas seveda, bral, kar se bo zdelo meni." "Torej, častna beseda! *— Vse, kakor je zapisano, '-p, pa, t< laseh. >, po i. M< Slišane. Kal bi Francija naredila, ako bi ameriška vlada po slala en milijon vojakov v Francijo in rekla : Dokler ne plačate* bodemo zasedli vašo deželo. To bi bil krik in razžalje fcie do smrth Iti vendar dela Fraftcija cfrries isto napram Nemcem. Konečno Francija sami ni mnogo do tega denarja, pač pa se skriva za drugo potezo. Francija bi rada popolnoma zagospodovala nad Reno in renskimi okraji. Rada bi tako oslabila Nemčijo, jo razkosakala na posamezne dele, da bi francoski kapital neovirano lahko izkoriščal nemški položaj. Dvomimo, da se bodo te nakane Francozom posrečile. Francozi so vihrav n*rod, ki v naglici naredi ogromno napako. Francozi so narod, ki zaostaja, ki ne napreduje. Ste vilo rojstev čimdalje bolj zaostaja, ker je francoski narod deloma tudi moralno propal. Na drugi strani pa je nemški narod previden, jako delaven ter moralno čvrst, kar je vsekakor velikega pomena. Francija izkorišča priliko sedaj, ko leži Nemčija na tleh. Kar more narediti, naredi sedaj, ker . || - ogromnega na fotem, ko mčii la Vstane — in vstala bo gotovo, ker tako _ ink* se ne more niti v par stoletjih uničiti, potem za Francijo ne bo več prilike. Poleg tega odganja Francija s svojo vihravo in lakom-no politiko Ruse od zaveznikov ter jih goni Nemcem v na ročje. S tem Svetovne vojne, zopet voha kri. Francoska lakomnost kaže drugim narodom pot. Kadar ni tako, kakor želite, oblecite vojaško suknjo, prlmite za puško in bajonet in hajd, ropat svojega soseda! To je morala Francozov, ki ima skrajno poguben upljiv na vso javnost. Tudi Francija bo nekega dne se zavedla, da je storila napačno. In ne želimo Franciji, da bi bilo prepozno. Lakomnost je že marsikoga treščila v propad, in tak propad grozi Franciji, če ne bo odnehala. In vse posledice, ki nastanejo iz okupacije Ruhrskega okraja, bo morala nositi Francija. MED DVEMA STOLOMA. Ant. Adamič: Bila je vonjiva in vitka kot lilija. Rdeči, mali ustni, fin orlovski, prozoren nosek kot iz voska, velike plahe oči in rjavi kodri nad belim in gladkim čelom. Požirala je romane, igrala je klavir in san-' jarila o vitezu, ki mora vsak. trenotek prihrumeti na spe-njenem belcu. študent Sever se je bil za-j gledal v poštarjevo in gostil-1 ničarjevo hči Vido. Njena j sanjarska narava je bila zanj ideal. Njej na last je zlagal pesmi in pisal dnevnik. Vsako njeno kretnjo, vsako be-! sedo in njen nasmešek Je opeval; tedaj je pisal počasi! in kaligrafično, lepo: pero mu je drselo po belem papirju previdno In nežno, kot bi s prsti božal njene drobne in mehke dlani. Vida je imela svojega pa-ža. . . Kamorkoli je šla, Sever je bil za njo kot senca, ali se ji je pa pridružil. Z očmi jo je poljubljal, v lase ji je pletel vence sonettov in se opajal ob šumu njenih kril. Njeni roditelji so jo karar li, svarili, a ona se je branila: "Mladenič, tako mlad in idealen! Angelov se ne bojim." Ko je sedel nekoč nem in žarečih oči poleg nje, ga je prijela za roko: "Pesmic imam dovolj. Jaz bi pa rada videla vaš dnev- sebno še o zadnji nedelji zanima." Domenila sta se, da prinese svoj dnevnik takoj drug dan popoldne v vrtni salon, kjer bodeta sama in nemotena. Sklanjala se je v svoje vezenje in je pazljivo sledila stavkom. Sever, zardel do ušes, je bral: - 5. oktobra, nedelja zvečer —. "Da vas prekinem," se je oglasila Vida. "Kajne, da ste bili tedaj užaljjeni, ker nisem sedela poleg vas? Je bila pač taka družba in nisem mogla drugače." "I, kaj. Dolgočasil sem se in zato'sem odšel domov." "In ste napisali svoje doj-me kajne? Prosim berite". — 5. oktobra, nedelja zvečer. Kakor običajno, sem "Na pošti" naročil brizganec in prižgal cigareto. V kolobarjih dima sem ugledal njen obraz,... (Sever je pomolčal in očividno preskočil nekaj vrstic.) Med došlimi gosti sem opazil korenjaško osebo, adjunkta Gorjupa, ki že več tednov nadomestuje menda obolelega adjunkta KreČa. Gorjup irifi je skrajno nesimpatičen. Priznati pa moram, da je lep človek, le da je preveč divje nature. Moja krizantema — "Kako to: divje nature?" je hlastno vprašala Vida. Kako pa, kot divji!" se je čudil. "Tak je kot Simson z grivo, še smejati se ne zna. Napije se in rogovili kot __ »i nor. Vida je stisnila ustni in zavzdihnila. Sever je gledal v dnevnik in potem nadaljeval: Moja krizantema se boji Vida ga je zopet prekini la: "Kakšna krizantema? Me nite morda mene. Kakšno čudno ime — ah!" Nič ne rečem," je dvignil Sever desnico in je bral daje: — se ga boji, da! — se boji njegovih oči. Vabil jo je, da bi sedla poleg njega, toda ona tega ni hotela in je sedla njemu nasproti. Krizantema se je vsa žareča v obraz ozr a večkrat k mizi, kjer sem sedel jaz. Bog jo blagoslovi! Rad bi prisedel k oni mizi, toda... — Ta trenotek je vstopil ad-unkt Gorjup. Vida je kakor obstolknela: potem je položila vezenje na mizo in se je naglo dvignila. Gorjup se je srdito ozrl na Severja in je trenil nazaj; Vida za njim. Sever je zaprl dnevnik, odšel brez pozdrava pri vrtnih vratih in domov. Še isti večer se je vrnil, toda brez dnevnika. Sedel je v >rvi sobi ža mizo v kotu, kjer e toliko večerov že preždel v pogovoru ž njo. Srebal je brizganec in se dolgočasil. Za vsak korak po hiši, za vsak šum je obračal glavo oroti kuhinjskim vratom. Zakaj je tako dolgo ni danes? « Prihajali so gostje, drug za drugim. Samo uradništvo. V drugi, večji sbbi je bila pripravljena dolga, belo pogrnjena miza in vsi gostje so sedali za to mizo. Prišel Je tudi adlunkt Gorjup v žake-tu, z belim nagelnom v gumb-nici. Sever je vprašal natakarico, kaj vse to pomeni in " se je Izvilo Sever- e tudi Vida, vsa _ jleda in z vrtnico _______ Pozdravila je oživljenega Severja in potem zopet odšla. V sosednji sobi so se 2e vrstili običajni govori, slavo-spevi, fraze in venomer so trkali s kozarci. Ko je bil ofi~ cijelni del končan, se je pojavila zopet Vida; šla je leaf h gostom. Vzklikali so veselo in so jo posadili za mizo. Sever se ni mogel načudi-ti, da je sedla Vida — poleg Gorjupa. še bolj se je pa prestrašil, ko je opazil, da je segel Gorjup v njene lase in se polastil njene rože. Zdaj In zdaj jo bode zahtevala naza Ali ne? - Ne... Gorjup ji je podaril svoj nagelj in ona — o gorje! — ona si ga je vtaknila v lase. Sever je skri* obraz v dlani. Gotovo po mukotrpne ure se ni niti ozr več v ono sobo. > Kot dehteč oblaček neslišno se je nagnila Vida k njemu. Zjasnilo se mu je lice, kot bi zagledal rožni dan. Toda odpustil ji še ni. Kam pa odhaja ta Gor jup?" Daleč — v Zagreb. Jutr zjutraj se že odpelje." ''Kaj sta se zmenila, da sta se olepo tičila s cveticami ?"' "Tiho bodite, 'prosim; saj vfcste, da imam rada rože." "Toda v tem času so že od-cvetele! Naročila sta jih iz mesta, kajpada," je vrtal Sever nekako že oblastno. Vbadal je užaljen pogled nagelj in najrajši bi ga iztrgal iz las. "Vi me ne umejete " se je nasmehnila Vida otožno in e odšla v kuhinjo. Za dolgih deset minut se je povrnila — brez nageljna. Kje ie bila ta. čas? — Ne Ba je magelj v svojo sobo, napolnila je vazo z vodo, po-jubila je beli nagelj in ga vteknihrv vazo, ki jo je postavila na omarico poleg postelje —i Vidi danes ni bilo obstanka. V veliko, vedno glasnejšo sobo ni šla več, pa tudi k Severju se ni upala prisesti; !)ala se je njegovih očitaj, (ar nepričakovano pa mu je podala roko v slovo. Pridrža-valo jo je: "Še malo," je prosil. l"Ne pusti mati! Ah, tako sem nesrečna," je zavzdihnila in mu še enkrat pomigala z roko. Tudi Sever je odšel, prepričan, da ga ima Vida rada. .. Gorjup je obhajal svojo odhodnico. Prešerno se je smejal; porogljivo se je zahvaljeval za poslovilnico, veliko je pil sin potem obmolknil. O polnoči je bil vinjen. Priplazil se je v prvo nadstropje pred Vidino spaln co in je potrkal. "Srček, ali spi, ali pa noče odpreti," je momljal in se spotikaje se tipal nazaj. Pri-šedši med prijatelje, je zvrnil poln kozarec in ga zagnal v kot soW. Tudi več drugih kozarcev je pometal v kot. Mirili so ga, se mu smejali, on pa je divjal. Naposled je zarfnil steklenico v okno, da je prebil šipe na gladko, kot bi ustrelil z granato. Pri Vidi je vso noč gorela luč... * Ko se je bila Vida zaklenila v svojo sobo, se je vrgla na oosteijo in bridko razjokala. Vstala je. si otrla solze, odprla je mlžnico in položila na mizo zvezek — svoj dnevnik. Prinesla je črnilo in pero, parkrat je še zavzdihnila sedla je in pisala: — 9. oktobra ob 10. zvečer. Silno sem nesrečna. Sever-ček ljubi mene, jaz Gorjupa. "Stara isfrorijar pravi Heine. "Tudi .meni bode počilo sree." Priznati moram, da je Gorjup podoben zasanjanemu idealu — prav malo. Toda kaj ml je? Ah, tisti poljub zadnJIC! Vinjen je bil nekoliko, toda njegovi ukradeni poljubi me še danes žgo kot pekoč ogenj. Nikdar mu vsaj za Hfi^v^n naj priznam, da ga spodobi Ali mu Y ljubim? Ne, to se ne spodobi —. Nik dar! On odhaja in nikdar se ne bova videla več. Srce me ne vara. —» Vida je odložila pero. Naravnala je budilko na pol sed mih in se je odpravila v posteljo. Toda zaspati ni mogla. Jokala se je. \ Kar začuje narahlo trkanje. Potegnila je odejo preko glave in se tresla.kot šiba na vodi. Ali naj odpre? "Vida, Vida!" - Da, to je njegov dih. Ali se bo pregrešila, če odpre, Odgrnila je odejo in se zravnala. Levico je tiščala na burno utripajoče srce; hitro odločena je zdrsnila s postelje. .. Toda že je vse utihnilo. Oprezno je odprla vrata. Sijaj svetlobe je kot sulica šinil na temni hodnik: kot goreč meč je razgnal zl^ kobne mrakove. Vihar v njeni duši se je polegaval. Smehljaje je legla nazaj in prav nič ji ni bile žal. Pozneje se je še enkrat ustrašila: ko je zaslišala žvenket šip. "Nihče drugi, kot on! Zaradi mene!" Nemiren sen ji je zatisnil oči. Budilka jo je zdramila. Hitro je ugasnila še vedno gorečo luč, se opravila, vzela nagelj iz vaze in stopila k oknu. Ni dolgo čakala; videla je, kako je odhajal Gorjup na vlak. — In, ali je to mogoče, da se niti ozrl ni v njeno okno? Vsega je konec! Nagelj si je vtaknila v lase. Zvečer ga je dala Severju besedo: "Ga poznate? Dam ga vam in to je moje vse!" Sever je vrgel nagelj na tla in ga pohodil. Mrena mu e padla raz oči. Bil je ozdravljen. IZ DOMOVINE. | Značilen dogodek se je od-gral v pondeljek pred ljub-jansko poroto. Bosanec Sljivič se je moral zagovarjati radi uboja. Izpovedoval je srbohrvaščini, ravnotako dve priči. Tudi več sodnijskih protokolov iz Bosne je bilo ustavljenih v srbohrvaščini. adejo namreč besede: na letni delničarski seji. Clen V., točka 1.: O tej točki se razvije precejšna de bata, toda se konečno preide do sporazuma, da se spremeni pristop društev k Slov. Nar. Domu, to je, da se mora vpla Sati 20 delnic kot članarino. Pri novih društvih pa direk torij po svoji najboljši previdnosti lahko zdaljša ta rok. -To priporočilo je bilo sprejeto.- . Clen XII, druga točka, zadnji odptavek se črta, ter nadomesti s sledečim: Uradno naj se naznani društvoip, da izvolijo zastopnika za klub dr. S. N. D., izmed kateri se na prvi skupni seji izvoli odbor. — Nadomestilo sprejeto. Zapisnikarjem se določi plača. Stavljen je predlog, da dobista $10.00 za sestavo zapisnika, to je vsak po $5.00. Isto velja za sestavo zapisnkia na zadnji izredni delniški seji. Predlog sprejet. Vpraša se predsednika Fr. Somraka, koliko bi zahteval za zamudo Časa, ki ga je imel ob času, ko je izvrševal dela za S. N. D. On zaprosi za besedo, ter govori nekako takole: Bratje fo sestre, jaz sem vam že povedal, da ne položim nobenega računa, če ravno so mi v direktoriju narekovali, da naj položim račun. Mislil sem, da ga položim pred konferenco, toda tudi tega ne maram napravljati, kajti gotovo bi se potem govorilo po naselbini, da vlečem plačo, in bogsegaveqi kaj. Jaz mislim, da bo že konferenca sama do- ločila 7n pripoznala to, kar nji ugaja. Sami veste, da sem jaz sam zaposljen, in poiegtega sem še v kompaniji z dru-im, kar pač ni tako lahko. Ce bi jaz računal vsako zamu-no uro, razumete, vem da bi prišlo do izgube, ki bi štela T 700.00 v preteklem letu. To je bilo več dela, ko pa ga imajo nekateri bančni predsedniki. Povem vam, treba je bilo za-muditi marsikatero uro. Jaz ne rečem nič, ampak konferenca naj sama določi. Ce mi kaj da, zadovoljen bom, če mi ne, pa zopet istotako. Direktor Truger stavi predlog, da se mu nakaže $250. 00. Direktor Satkovič stavi proti predlog za $350.00. Sledijo priporočila, m ko sta oba premogi pctfpirana, predeta na m Govori se, če se bo nastavilo stalnega tajnika. Direk ŽfridarŠič prcrvi, da bo vtHko dela, ko se bo ztdato. Di-tor Anžlovar ogovarja navajanju prevelikega dela, kaj* po njegovem mnenju pač tajnik ne bo zidal Doma. Predsednik Doma priporoča, da se ostane pri starem, riporočilo se upošteva^ erdan stavi predlog, da o tem določa direktorska Sprejeto. Obenem priporoča del. Perdan, da naj se posameznih strank pri delu za S. N. D. pozab-nanade v bodoče ooušfia r **viru -i . • Ijeni so Podpredsednikom: John Marn, ......ohn Centa. in nominacijo ^ ^ uk, J. Levstek, Louis Trugei Fr. Virant, Jos. Terbižan, Jer. Braniselj, Frank Stopar, Aijt. , in John Breščak. Glasovanje je izpadlo, kakor sledi: Jos. Skuk 97 glasov, Levstik 97, Satkovič 85, Žnidaršič, 82 Fr. Virant 80, J.! Zupane 79, J. Terbižan 72 Truger 69, And. Tekavec 69, Kol lar 52, Prvih pet je izvoljenih za dve leti, drpgih pet za j eno leto. Ostali so dobili: Frank Mak 51 Ed. Braniselj 50, Fr. Stopar 43, John Breščak 38 in K. Stokelj 32 gi. Predsednik zaključi sejo ob 11:30 zvečer. Jankq N. Rogelj, Erazem Gorshe zapisnikarji, Josip Skuk predsednik. SLOVENSKA DOBRODELNA ZVEZA, . Cleveland, Ohio. Ust 1. Januarja, 1921. MLADINSKI ODDELEK« (JUVENILE DEPT.) TAJNIŠKA POROČILA ZA MESEC DECEMBER. X—24. 1922. Društvo Slovenec, it i. Prvi mesec suspendirana: Annie Smrekar, John A. Smrekar. Društvo sv. Ana, Št 4. Nova članica: 602 Vera Laurich. Društvo Kras, it. 8. Prvi mesec suspendirana: Fannie Valenčič, Josephine Valenčič. Nova Člana: 603 Joe Gtavich, 604 Albert Tomle. Društvo Glas Clev. Delavcev, št. 9. Izobčena: 222 Mary Briniek. (Prestopila k odraslemu oddelku). Društvo Danica, St. 11. Nova članica: 605 Vida Radina. Društvo Clevelandski Slovenci, št 14. Novi člani: 606 Ferdinand Lunder, 607 Edward Lunder, 608 Joseph Under, 609 Hary Lunder, 610 Louis Radina. Druitvo Bled, št ao. Novi član: 611 Stanislav Karinftek. FRANK H U DOVER NI K, tajnik. -* ZAHVALA. Na tem mestu si Štejem v dolžnost, da se zahvalim vsem tistim, ki so ka) darovali za pogorelca John Miftica iz Metulje vasi, ki je pogorel 28. nov. 1922. Pri dr. Glas Clev. Delavčev, it. 9. SDZ se je nabralo $10.25. po $2.00 so* darovali: Fr. Matjašič, Mary Ma-rolt, po $1 so darovali: Jos. Fabjan, Mary Zakrajftek, Jos. Arko, Mary Pa-kiž, Angela Hiti, Neža Modic, Geo Turk, John Zgonec, Karol Otoničar, Uršula Zrimiek, Anton Babič, Fr. De-bevec In Karolina Hiti, po 75c: J. Urbanič, po 50c: Jack Tomažin, Fr. Modic, Geo Turk, Ivana Somrak, Ana LavrlČ, Val. Turek in Antonija Bra-nisel, po 40c: Fr. Hiti, po 35c: Mary Laurič, Mrs. Skul, po 25c: Ivana Čampa, Mrs. Klun, neimenovani $9.70, vsega skupaj nabranega $42.80. Najtskrenejfta hvala vaem, ki so kaj rlpomogll do te vsote, in se priporo-a nadaljne darove. Joiaf In Mary Brodnik, 6023 Glass av. Cleveland, O.__| DEKLE ALI PA ŽENSKA z 1 otro-kom dobi delo za hiina opravila. 6112 Glasi ave. (12) Najboljše Cigarete ■li' ' NAPRODAJ JE dobra, .Čista grocerlja, skupaj z orodjem in blagom. 697 E. 152nd St. (H) NAPRODAJ JE GROCEMJA ki Confectionary prodajalna. Se proda za Eolovifino ceno, ako se proda tako), er gre lastnik v Evropo. 4921 St. Clair ave. (II) FARME NAPRODAJ. Naprodaj imam raznovrstne farme, leteče ob tlakanl cesti, z vsem orod jem, v lepem kraju, iaks rodovitna zemlja, in zmotna cena. Za se obrnite podrobnosti MIKE UDOVICH, R. D. 6, Box 46, Painswille, Ohio. (10) NAZNANILO. Tem potom se naz teljem In znancem ra JOHN GRDI ki imajo drultvene kr za katere so rsnjki p! ne prispevke, da prid bijo svoje knjige, ker niso plačane več in voren od sedsj napi stane s plačevanjem opozarjam one, ki imajo morebiti kak račup ali dolg, da ae tgltsijo pci ni in pred lotijo svoj račon, da se poplača. Ravno tako pa epocailam tudi tisto, kf ranjkemu kaj dolgujejo, da ae zglasijo pri meni In poravnajo sin. 1 St. Clair (10) a vaem prija-st. pri njem, li drultve takoj in do-Novega leta nihče odgo-ako kdo za-Obenem tudi i - \ T'- M" 7" ' W' (>"""''• ■ i ijl >. JOHN, brat, MARY ČERČEK, ALOJZIJA, PENGAL CECILIJA 2NIDARSIC 1 M — MMUlUKilHUli—iaHlIUMmKl hm M MiimiiiiHiiiimtmtutn ......u............. Frank J. Lausche s od-OeiniK Ce* dati te oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING .večer fB 6t2i ST. CLAIR AVENUE Randolph 7510 Ob pondeljkih, sredah in petkih od 6:30 do B. se ogluite na iiiiiiiiiniHiniiimiiiiiiMiiiMiwwwwwwmigw^BwiwwMw D ESET LET v naselbini in vedno priljubljen pri vseh slovenskih društvih' in posameznikih za izdelovanje najbolj* iih fotografij. Se priporočam- za izdelavo finih slik po nizkih cenah. J.S.JABL0NSK1, 6iaz St Clair ave. / " Anton Bašca, • 1016 EL 61st St. Se priporočam za fino doma presušeno meso, inike in klobase, imam vedno t zalogi po najnižjih cenah. <* ZDRAVNIK SIROMAkOV. TISOČI SO OZDRAVELI Iz vseh krajev sveta dobivam pisma od ljudi, ki so bili bolni in ki pi-ftejo, kako jim je Bolgarski Krvni čaj pomagal- To je zdravnik siromakov, ker j« jako prlprosto pripraviti, ga In ker prav malo velja. Olajla zaprtje, želodčne, jetrne in druge bolesti. Ako vzamete vročega, pomiga pregna-" Influen- ga vzamete vročega, p __ ti prehlad In vaa varuje pred .— co. pljučnico ler drugimi bolezni. pijuunivu icf aiu(iuu BVIUIII. Bolgarski zelilčni čaj se orodaja v lekarnah povsod, ali po poitl ena tkati ja $1.25, ali tri sa $3.15, lest ta $525 Naslovite H. H. Von Schlick, predsednik, Marvel Products Compa- ........ Pittabureh, Pa. v. f Tan 31.) ny, S3 Marvel Bldg. Motor & m, 9206 SUPERIOR AVE. PRVA SLOVENSKA PLUMBER J A Pokličite naa, ake počete dobre in poceni delo Naznanilo! POZOR! Naznanilo! Cenjenim rojakom uljudno naznanjam, da sem pravkar odpri myo grocerijsko trgovino na 1403 Norwood Rd.vogal wade park ave. Prej sem imel grocerijo na St. Clair Ave. in 4$. cesti in je znana rojakom moja dobra postrežba. Tako se priporočam tudi sedaj za obilen obisk. FRANK NORMALI, 1403 Norwood Rd. NAPRODAJ 2ivina in farmarsko 01 vse pohiitvo. Radi sm st. sem primorana apada na farme. Tudi farme SIII St. Clair ave. Cleveland, O. (II) rodje. kakor tudi irtl John Grdina prodati SADA BI ZVKDKLA za Princ. Nahaja se nekje kuidv. Imam ji starega kraja. Prosim, da se ori Mrs. A. L. Baodl, « St. za v rent, po nizki ceni. Maria Grdina Cfail 3371 Hemlock 47ST-R nmmnn^J^ DOBRA PKHCA ■ -..- ■ ^. t a t uzdo pri te ee na " iuino od OBČA dobi takoj c St. Qalr ave. h . A;-:. v, , •/.. li takoj dobro kohinfo in Oglasi hiia Colli (10) znani v 1 POVEST Spisal dr. Fr. DeteU. Tončku se je olajšalo srce, ko je odšla hudobna dekla. Janez pa ga je še pisano gledal, dasi ni črhnil besede ,ln deček se ga je bal, ker je bil spoznal, da nedolžnost ne obvaruje vselej nesreče. Tako ni mogel spati neko noč. Vstal je iz postelje, naslonil se na omreženo okno in zrl v nočno nebo, koder so plavali raztrgani oblački in zakrivali in odkrivali svetli krajec bežeče lune. Premišljeval je, kaj bi se bilo zgodilo, ako bi bila gospodinja zopet njega obdolžila tatvine. Morebiti bi ga bila zapodila od hiše ali celo ovadila žandarjem, kakor je zagrozil gospodar dekli, in on bi bil zaprt v grozni ječi, o kakršnih pripovedujejo pravljice. Bridko čustvi zapuščeno-sti mu je zopet napolnilo dušo in misli so mu splavale za materjo tam doli na pokopališču. "In še križa nima na grobu in črez leto še sam ne bom vedel več, kje da počiva." Ko tako premišljuje, se mu zazdi kakor če bi se nekaj gibalo po dvorišču. Radovednost ga zdrami in bistro oko mu pokaže temno senco, ki se je ločila od hleva in oprezno šla črez dvorišče proti hiši. Tonček je pritisnil glavo na mrežo, da bi sjfidil prikazni, ki se je kmalu skrila za hišo. Hkrati je popraskalo po zidu , kakor z žrebjjem in Tončku so šinile v*felavo pripovedke o roparjih, da so se mu zježili lasje. Zdelo se mu da leze razbojnik v hišo, Stanku. III. g bo pomoril gospodarja in spoainjo, otroke pa odgna-v skalno duplino. Začel je klicati Stanka, Lenčiko, od začetka bolj tiho, potem glasneje. Oglasil se je iž hrama go spodar, kaj "Razbojnik da je. nas bo.' ojnik leze v hišo in Prišla je jesen in otroci so začeli hoditi v šolo v Šmarje-to. Tonček je dobil novih tovarišev in novih prijateljev. Poleg njega je sedel Čurnov Jože, ki je imel čudovito lepo leseno sabljo z železnim ročajem, ki mu ga ie bil pritrdil starejši brat ključavničar, poleg tega Frtinov Martin, ki je skakal najdelj in znal pse tako oponašati, da so se mu zvečer oglašali po vse vasi, potem Jurjevčo^ Lojze ki je imel piščalko na tri luk nje, da se je izpreriiinjal glas neizrečeno lepo, in potem dobrodušni Žgurjev Blaž, k ni znal ne plavati ne plezati ki si ni znal narediti niti vrhove piščalke, niti bezgove Euške, ki mu ni šlo v glavo ne ranje ne pisanje in Števan ka samo s petimi in desetimi Učitelj Kragulj je ime tega Blaža za lenuha in po redneža; kajti si ni moge misliti, da bi njegov pouk ne zbistril glave največjemu butcu, ki bi imel količkaj dobre volje. Saj je vendar tako va žno poudarjal, da je duše slovje temelj vzgoji, da mora učitelj poznati duše učencev k čemur treba bistrega očeša in bogate izkušnje, dveh vrlin, s katerima se je tolikan ponašal. Ker je torej Kragulj natanko poznal srca svojih učencev, mu ni bilo treba, kadar se je kaj zagrešilo v šoli, nobenega preiskovanja. Z bistrim očesom in bogato izkušnjo je takoj zasledil krivca Žgurjevega Blaža; kajti med tem, ko so mu vsi drugi mirno in moško zrli v obraz, bodisi v svesti si svoje nedolžnosti, bodisi iz predrznosti je Blaž, kriv ali nekriv, vselej pobesil oči pod bistrim pogledom in za rde val, čuteč kako izdajalsko se ozirata GrOTT Koliko je dem?" T Polzve IZ MEST* m jpo zmerni listi m v upravi lista. NE PROPADE nikdar vai denar, ako «a vložite v svoto hišo. Za hiti po vaii volil m oglasite pri A. F. LIT ~ 1174 STANOVANJ* SE ODDA, 4 sobe, le- Ea prilika za novo I. 55th St. In 85th upravi lista. JU/V, h SWJDC, I«' oporočence, mod St. poizve se v (11) NA HRANO IN STANOVANJE sprejme neka) fantov. 1401 E. 55th St. (10) I 'a t. $ i iti 4 FANTE SE SPREJME na hrano in atanovanje. 5601 Carry ave. zadet. (H) DRUŠTVA. "Le lezi zopet, ..Tonček, in vanj Kramarjeva sinova, A- zaspi! Tebi se je sanjalo, miril je gospodar in dejal tiho žeriir "O razbojnikih se mu sanja, ker si ga ti tako pretepla. — Le zaspi zopet!" "Meni se ni sanjalo," trdil je Tonček. "Z očmi sem videl, kako je prišel ropar pro«, ti hiši, in slišal, kako je lezel po zidu." Gospodar je trdil, da so to sanje, Tonček, da ne, toliko časa, da se je napravil Vrban, da gre pogledat, Če se ni morebiti kaj zgodilo prt živini. Tonček se je stisnil k njemu in Šla sta na dvorišče. "Tod je šel," pokazal je Tonček proti kleti in Vrban je zapazil pod oknom v klet klepalni stolček,.kar se mu ni še zdelo sumno; kajti je bil v okno vdelan močan železen iriž. A ko stopi bliže, zagleda da je križ zasukan tako, da pušča dve odprtini. Vrban je videl zadosti. Brž zasuče nazaj v okno železni križ, prisloni k oknu težko trugo za gramoz in pošlje Tončka spat, češ, da je ropar ujet in ostane on na straži. Koga da ima ujetega, to je vedel; saj so bila vrata v hlev odprta in Janezovo ležišče prazno. Sedeč na trugi se je tiho muzal, ko je poskušal ujetnik najprej lahno odriniti, potem s silo odvali težko trugo. Ko pa še je zdanilo in so začeli ljudje hoditi mimo, je poslal po žandarja v šmar-jeto. Kmalu je izvlekel ta izza soda Janeza, ki je bil prilezel v klet z veliko prepleteno steklenico, da se preskrbi za en teden ali dva s hruševcem. 'Tonček, ti si priden; kaj naj ti kupim na semnju?" vprašal je Vrban. "Križ za na grob moji ma* mi," je dejal Tonček in takoj je naročil pri mizarju go-kupil mu,pa tudi le-konjička, kakršnega dolf in Albin, in plah se umikal v klop pred učiteljem, k je kričal: "Že zopet ta poredni Blaž!" Tončku se je smilil ubožec; in če si v šoli ni upal potegniti se zanj, branil g^ je zunaj šole proti razposajenim sošolcem, zlasti Kramarjevima dvema, katerima jfe rastel greben, ker sta Čutila, da Se ravna ž njima v šoli in zunaj Sole drugače obzirneje nego z drugo mladino. ."Zakaj se ne zagovarjaš v šoli, Blaž" očital mu je nekoč Tonček, ko 4 ga je spremljal domov, "in zakaj pustiš, da te C3 šol itako sujejo in pehajo! ej, ti si močnejši od vseh teh, ki se norca delajo iz tebe. Zakaj se ne braniš?" "Beži, beži, Tonček," je dejal Blaž. "Pusti norce, ki bodo norci ostali. Kadar se naveličajo, bo pa mir. Toda v šoli je res čudno. Kolikrat sem že sklenil, da danes iz-pregovorim, naj se zgodi, kar hoče. A mc pogleda učitelj tako strupeno in Adolf se mi zareži taka grdo, da takoj spoznam da ne zmorem, in srce mi upade. Toda naj bo, kakor hoče v božjem imenu. Tri leta in pol že hodim v Dovoljeno po jufoslovanaki vladi, da 6.426 Jugoslovanov hko pride v Ameriko itfenšl prlh. ju a. Cuntrd proga je najhitrejša za lahko "i - še rojake, da pridejo sem. 'skoro vsak dan pride kak parobrod iz Evrope. Cunard proga Je uredila izvrstno prevozno službo za izseljence iz Ju-I®*1«*'!«. »odi Jih kompanije zastopnik, Jugoslovan, torej ni neprllik. Ml »e računamo do^K*) u ». Za druge nasvete se obrnite na zastopnika v tem me*tu. (») Hotel Cleveland Bldg. Cleveland, O. DR. SLOVENEC, iT. Preds. Anton Oitir, 1158 E. 61st St. podpreds. John Jalovec, 1105 E. 71st St; tajnik Joa. Medvešek, II " wood Rd; zaplanikar in blaga Zupančič, 1364 E. 36th St; Nadzorni ki Ignac Smuk, Louis Truger, James Debevec. Društveni zdijavnik dr. J. M. SeliSkar. Društvo zboruje vsako rvo nedeljo v mesecu v sobi St. 3, S. Rrvo r I. D. D It. SV0B. SLOVENKE, ftl. 2. Predsednica Agnes Kalan, 1007 E. 74th St; podpredsednica Al. Flajšman, 6400 St. Clair Ave; tajnica Antonija Ivnik, 1051 E. 72nd St; zapisnikarca Fannie Stolfa, 6712 Bonna Ave; bla-gajničarka Fannie Stefančič, 1064 E. 04th St. Nadzornice: Ivana Pavlin, Mary Kogoj in Veroplka Pečjak. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern, 6223 St. Clair Ave. Seje vssk drugi četrtek v mesecu v sobi it. 3. S. N. D . Novak, 1266 E. fifth St; podprede. Joa. Perpar, 6805 Pros-, ser av«; tajnik Damjan Tomailn, 1103 E. 61at St: xapisnikar Frank Rointk, 8216 St. Clair Ave; blagajnik Frank žnidarilč, 1204 Norwood Rd. Nadzor nlkl: Joseph Perpar, Anton Smolič, Adolf MaČerol. Društveni zdravnik dr. J. M. Se tiskar, 6127 at. Clair ave. Seje v novi Soli ob pol dveh pop. k DR. FRANCE PKEiEREN, tT. 17. Preds. Anion Kolar, 1037 Addiaon Rd; podprede. Anton Anilovar, 6202 St. Clair Ave; tajnik John Centa, 6105 St. Clair ave; zapisnikar Stanielav Dolenc, 1103 E. 67th St; blagajnik Andrew Kralnz, 1103 E. 67th St; Nadzorniki: Andrew Kralnz, mi. Jack Mausar in Anton 2nidarSič. Dr. zdravnik dr. J. F. Kern, seje vsako\2. nedeljo v mesecu v sobi St. 1. S. N. D. DR. SV. C. in M., iT. 18. Preds. Anton SterniSs, 6505 Glaaa ave; podpreds. John Trček, 1075 E. 64th St; tajnik John Widervol. 1153 E. 61st St; zapisnikar Frank Merhar, 1153 E. 61st St; blagajnik Jos. Za-krajšek, st. 1144 E. 63rd St. Nadzor-niki: Anton Bašca, Alois TomSe, Joseph Zakrajšek. ml. DruStveni zdravnik dr. J. M. SeliSkar. Seje vsako 3. nedeljo v mesecu v Knausovi mali dvorani. DR. BLED, &Ti 20. Preds. Jakob Resnik, 3590 E. 8lst Anton Pelko, 3684 E. 7720 St; podpreds. 78th St; tajnik O: Louis Erjavec. Usage ave; zapisnikar Anton Gorenc, 3748 E. 77th Sti blagajnik Anton DR. SLOVAN, iT. 8. Preds. John Zaletel, 6402 Orten Ct; podpreds. Jakob Javornik, 1020 E. BOth St; tajnik Ludvik Medvešek. 1140 Norwood Rd; zapisnikar Fr. Hudo-vernik, 1262 E. 187th St; blagajnik Fr. Hudovernik. Nadzorniki: Frank R. Staut, Fred Cankar, Jos. Urbančič. DruStveni zdravnik dr. F. J. Kern. Seje vsako drugo sredo v mesecu v dvorani St. 4. S. N. D. ^^ DrTsV~ ANA, iT. 4~ Predsednica Julija /Irezovar, 1173 E. 60th St; podpredsednica Rose L. ErSte, 4027 St. Clair ave; tajnica Mary Bradač, 1202 Norwood Rd; zapis-nlkarca Genovefa Supan, 1051 Addison Rd; blagajničarka Helena Mally, 1105 E. 63rd St. Nadzornice: Anna Erbeinik, Frances De! Skulj. Društveni zdravnik dr. J Erjavec, 3711 E. 77th St. Nadzorniki: John Sulen, Jac. ČeSek, John Lipo-alavšek. DruStveni zdravnik dr. 1 Ruta, 7326 Broadway. Seje vssko 3. nedeljo v mesecu v S. N. Domu, dvorana St. 2. ■i.— i ■■ .i. — . ■ .......n i DR. JUGOSLOVAN, iT. 21. Preds. William Vuich, 2328 Globe ave; podpreds. Frank Debevc, 1733 E.. 32nd St; tajnik John Ivančič, 1732 E. 30th St; zapisnikar John Bucher, 1668 E. 33rd St; blagajnik John Ivančič, 1732 E. 30th St. Nadzorniki: Louis Balant, John KumSe, Frank Ivančič. DruStveni zdravnik dr. Wm. A. Pitze-le, 2816 Pearl ave. Seje vssko prvo nedeljo v meeecu ob 0. url dopoldne v A. Virantovl dvorani, Lorain, O. DR. COUNWOODSKE SLOVENKE, bevec, Mar^ SeliSkar, 6L27 St. Clair ave. Seje vsa drugo sredo v mesecu ob 8. ko zvečer 2. Sever-Kra^vec dvorani, uri St. DR. NAPREDNI SLOVENCI, iT. Preds. Andrej Tekauc, 1023 E Frank Lenče, 14236 Syl IT. 5. . 72n< od Pl; podpreds. via ave; tajnik Geo. Turek, 1264 E. 60th St; zapisnikar Fr. Mozgec, 1123 E./71st St; bt*g*lnik Ignac Slapnik, 1064 E. 6lsi St. Nadzorniki: Jos. Te-kavčlč. Val. Šinkovec in Ant. Simon-čič. DruStveni zdravnik dr. F. J. Kern. Seje vsako 3. nedeljo ob 3. pop. S. N. Domu. ; DR. SLOVENSKI DOM. flT. 6. Preds., Lvuis Recher, 21207 E. 207. ; podpreds. foseph Baltt, 20031 St; tajnik John korenčič, St; podpreds. foseph Bitltt, 20031 Vine v : ; : : , 20927 e. Miller aVe; zapisnikar Ferd. Kobler 20100 Golar St; blagajnik John Fabec, 076 E. 200th St. Nadzorniki: Dragotln Maasokato, Anton Darovec, John Gerl. DruStveni zdravnik dr. Bolton, 17226 St. Cl^ir, Ave. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Jugoel. Nar. Domu Euclid, O. DR. NOVI DOM. iT. 7. Preds. Ifcnaclj Prelogar, 14210 Thames ave; podpreds. lack Fortune, 1204 E. 167th St; tajnik John Markel, 16001 Arcade !ave; zapisnik ionn mancei, iouui ikar Louis Intlhar, 1188 E. 61st St; blagajnik F/ank Sin kovec, 1213 E. 173rd St. Nadzorniki: Louis Safran, Frank Kerže, Jos. Cer- ak. Društveni zdravnik dr. 1. M. SeliSkar. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Rud. Božeglavovi dvorani ob 10. uri dop. 22. 9DZ. Predsednica Jennie Zorko, 15617 Holmes ave; podpredsednica Mary Roje, 722 E. 155th St; tajnica Frances Boldin, 15525 Saranac Rd; zapisni-karca Rosie PlaninSek, 728 E. 155th St; blagAJnica Fannie Bachar, 665 E. 160th St. Nadzornice: Anna Baraga, Jennie Koželj, Mary ČrnlgOl. DruStveni zdravnik dr. J. M. SeliSkar. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Slovenskem Domu na Holmi ave. DR. ZDRUŽENE SLOVENKE, •L 23. SDZ. ^ Predsednica Elizabeth Matkk, 14815 Hale ave; podpredsednica Mary Stra-ŽiSar, 14222 •Weetroop ave : tajnic a Josephine Poach, 045 E. 63rd St; bis gajničarka Angela Markič, 477 E. 142 St. Nadzornice: Jennie Dolenc, Jennie Velikonja, Mary Marn. DruStveni zdravnik dr. J. M. SeliSkar. Seje Vsak tretji četrtek v mesecu v Kunčl-čevi dvorani v Collinwoodu. DR. KRALJICA MIRU, St. 24. SDZ. Predsednica Agnes Vrček, 3680 E. 78th St; podpredsednica Mary Hrovat, 5128 Stanley, Bedford, O. tajnica Mary Vrček, 7720 Osage ave; zapisnikarca Antonija Jordan, 5000 Stanley, Bedford. Blagajničarka Mary Vrček, 7720 Osage ave. Nadzornice: Frances čehovin, Anna Strgar, Angela Vidic. DruStveni zdravnik dr. J. M. oeliškar, Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 2. S. N. Dom, ob 3. pop v Newburgu. Opomba: Kadar se preseli kdo druStvenlh uradnikov, naj naznani v urad gl. tajnika, dm se naslov spremeni. Uradne ure zdravnikov za preiskavo so od 7. do 8. zvečer, razven ob nedeljah. - ,4' \ ISP aH; m ki ž^ijo spremeniti šolo in bi se rade naučile pravilnega šivanja ter izdelovanja vzorcev, prav dobro store-ako obiščejo našo šolo s svojimi stariši. Mi sprejemamo dekleta od 13 let naproj. Naša šola je edina pripoznana šola te vrste v vsem mesto. USTANOVLJENA JE BULA LETA 1910. Mi garantiramo ves naš pouk in preskrbimo službe onim, ki izvršijo šole. Pouk vsak dim in ob pondeljkih četrtkih tudi zvečer. Darvas Professional Schoql za šivilje, izdelavo vzorcev in^' < MILLINERY 6520 HOUGH AVENUE. Wade park kara. E. 66th St vogal Hough ave. Ustanovljeno 1910. Fabian, John Mole. Bolniški nadzornik Fr. Perme, 1133 Norwo6d Rd. Dru Stvo zboruje vsako 3. nedeljo v me secu v Šolski dvorani sv. Vida ob 1:30 pop. Podpora znaia $7.00 in $14.00 na teden. K. K. POD. DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA. Predsednik John Levstik, 1121 E. 66th St; podpredsednik Anton Skulj, __ 1009 E. 71st St; nrvi tajnik Frank Zu- DR KRAS ŠT 8 panfiifi, 1364 E. 36th St; drug^ tajnik Preda. Anton Rupnik,' 18306 Hunt- *oie Novak, J«® E. «6th St; blagaj- merc Ave; podpreds. John Ivančtf, nlk',Fr"nk ^'J03? 61D1 K - -- lohn r.lflJl^ I veni zdravnik dr. J. M. Seliftkar Red- 307 E. 15e Lozar, 1058 Addison Rd; podpreds. Louis Wirant, tajnik Frank Wirant, 1161 Norwood Rd; pomotni tajnik Frank Kuhar. Rač. nadzorniki: Frank Kuhar, Louis Wirant, Peter Cerar. DruŠt. zdravnik dr. F. J. Kern. člani ae sprejemsjo od 18. do 45. leta; podpora je $8.00 na teden; 1 dolar mesečnine. DR SV. JANEZA USTNIKA it 17. J&KJ. Preds. Frank Zorich, podprede. ohn Zalar, tajnik in organizator Fr. Cačar, 1231 Addison Rd; blsgajnlk In zapisnikar James Debevec, vratar J. Subic Nadzorniki: Anton Kushlan, C. Jarc in Lowrenc Bandi. zdravnik dr. F. J. Kern, seje vsako tretjo nedeljo v S. N. Dom«, soba št. 3. if Imperial $I50/}Q Nad pol milijona rabljenih. KTAJVEČJI dokaz vrednosti Sonora grafofona je njega popularnost toda za to priljubljenostjo se nahaja Sonora glas, ki je napravil po-polen preobrat v zgodovini Conografov. Tako izvanredna čistost in ljubkost proizvajanja je takoj pridobila priznanje ljubiteljev glasbe. Potem pa so prihajali eden za drugim, dokler ni nastala ogromna množica, ki je hotela imeti "najfinejši grafofon na svetu". Med Sonora modelom, ki je popolnoma prilagoden vfe&ini potrebam in med slabejšim strojem, mogoče ni nobene razlike v ceni. Toda razlika je v zadovoljstvu, v ponosu, da imate ta krasni stroj, v jasnosti in finosti glasu, je Sonora brez primere. Lojalnbst Sonore idealu je pridobila javno lojalnost Sonori. Izplačale vam, da slišite nove Sonora modele. $60 do $3000 PRODAJALCI VSEPOVSOD ffiiarik Cerrte. sti JEWELER aHO MUSIC STORE Kupite vaš Sonora grafofon samo od prodajalca, ki la uradno dovoljenje izdano od kompanije. NAJFINEJŠI GOVORILNI STROJ NA SVETU. t Šš&iži jri