32. štev,
V Kranju, dne 7. avgusta 1914.
XV. leto.
Političen in gospodaralq list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši Itev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvo naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo
E\rropa gori F
Doživeli smo strašne vojske« kakršnih še ni videl svet. Vsa Evropa, razen Španije, je v orožju. Proti Avstro-Ogrski in Nemčiji se vojskujejo ozir. so pripravljene udariti i Srbija s Črno Goro, Rusija. Belgija. Francoska in Angleška. Druge države so še nevtralne- Na bojno polje utegne stopiti do 20 milijonov mož. Boj bo na suhem, na morju in v zraku.
Bog. pomagaj nami
Vojska med Avstro-Ogrsko in Srbijo.
Boj pod Belgradom.
. Dne 4. avgusta ob 9. uri dopoldne je odplul monitor Koros na ogled. Naenkrat so začeli iz belgrajske trdnjave vsipati topovi nanj hud ogenj. Nekatere krogle so ga zadele, pa niso napravile posebne škode. Zdaj je posegla v boj naša arti-lerija, ki je stala na suhem, in je začela bombardirati belgrajsko trdnjavo. Topovi v Belgradu so morali umolkniti. Monitor se je nato vrnil na svoje mesto. Popoldne ob 4. uri je šlo več avstrijskih ladij in tudi K5ros nad Belgrad. Zgornjo trdnjavo so naši zelo poškodovali. Streljali so tudi na poslopja na bregu, v katerih je našla srbska pehota dobro obrambo. Ob 6. uri so se vrnile ladje, ne da bi bile imele izgube aH poškodbe, na svoje mesto.
Ob Črnogorski meji se boji še niso pri čeli. Zastopnik Črne Gore še ni zapusti! Dunaja, Vesti o napadu na Lovčen niso bile resnične. Pač so Črnogorci postavili na strmem Lovčenu, ki gospodari nad Kotorom, 38 novih ruskih brzostrelnih topov z malim kalibrom, a rabili jih še niso. V Črni Gori vlada pomanjkanje živil in vode.
Vojska med Avstro-Ogrsko in Rusijo.
Ruskemu poslaniku Šebeku na Dunaju je naša vlada poslala potne listine dne 6. t. m. in ukazala avstro-ogrskemu poslaniku v Petrogradu, da naj precej zapusti Rusijo.
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je bil imenovan za glavnega poveljnika vse ruske oborožene sile. Carski ukaz sklicuje na dan 8. t. m. dumo in državni svet k izrednemu zasedanju. Car je došel s svojo družino dne 3 t. m. v Petrograd. V zimski palači je imel nagovor. Pred palačo se je zbralo veliko ljudstva.
Japonska z nami? Japonski zunanji minister je izjavil, da nima Japonska z Rusijo nobenih dogovorov in da ima sedaj prosto roko. Poroča se, da hoče Japonska izkoristiti sedanjo evropsko vojsko, napasti Rusijo in tako rešiti mongolsko vprašanje v svojo korist. Ministrski svet je imel v Tokiju sejo pod vodstvom cesarja. Cborožuje se Japonska z velikansko naglico.
Nemško-ruska vojska.
Nemški poslanik v Petrogradu je dne 30. julija naznanil svoji vladi, da je na Ruskem ukazana splošna mobilizacija vse armade in mornarice. Nemški cesar Viljem se je nemudoma vrnil v Berlin in je dal razglasiti, da se vsled tega začne v Nemčiji stanje grozeče vojne nevarnosti. Izšle so vojaške odredbe za varstvo meje, za obrambo železniških prog in za omejitev poštnega in brzojavnega prometa v korist vojaške potrebe.
Že prejšnji dan so pa Švigale zanimive brzojavke med nemškim cesarjem in ruskim carjem. Cesar Viljem je omenil v brzojavki, da zaslužijo biti strogo kaznovani vsi, ki so pomagali povzročiti umor Franca Ferdinanda in da bi se Avstro-Ogrska rada sporazumela z Rusijo. Car je odgovoril : ,V tem resnem trenutku te lepo prosim, da mi pomagaš. Sramotna vojska je bila napovedana slabotni deželi. Rusija je grozno vznemirjena. Ne bom se mogel dolgo ustavljati. Da se odvrne nesreča in prepreči evropska vojska, te prosim v imenu najinega starega prijateljstva, stori vse, kar je mogoče, da svojega zaveznika zadržuješ, da ne bi šel predaleč." Cesar Viljem je odgovoril carju, da Srbiji napovedana vojska pač ni sramotna, kajti drugače ne more Avstrija dobiti garancije, da bi obljube Srbije kaj držale. Avstrija nima namena, prisvojiti si kaj srbske dežele. Rusija bi torej lahko igrala ulogo gledalca, da ne bode Evropa pahnjena v najstrašnejšo vojno. Seveda se Rusija ne sme oborože-vati, drugače bi bilo posredovanje pokopano. Car je odgovoril. Oboroževanje, ki se sedaj vrši je bilo sklenjeno že pred petimi dnevi kot bramba proti pripravam Avstro-Ogrske. Iz srca želim, da bi to naše oborožavanje ne imelo nikakega vpiiva na tvoje posredovanje, katero visoko cenim. Potrebujemo tvojega močnega pritiska na Avstro-Ogrsko, da pride do sporazumijenja z nami."
Med tem je prišlo naznanilo, da Rusija mobilizira vso armado in mornarico. Cesar Viljem je poslal carju telegram, v katerem je naglasil, da je šel v svojih prizadevanjih za ohranitev svetovnega miru do skrajne meje in da ne nosi odgovornosti za gorje, ki grozi vsemu svetu. Evropski mir je še mogoče vzdržati, toda le, ako Rusija neha z oboroževanjem. Za Nemčijo je tedaj prišel trenutek, da pokliče na dan svojo brambno silo. Zadnjo noč je še došel nov angleški Grevev predlog, s katerim se je nekoliko upalo doseči uspeh. Onemogočil je pa to ukaz ruskega carja za splošno mobilizacijo.
Ker na ultimatum nemškega cesarja tekom dvanajstih ur ni prišel od ruskega carja noben odgovor, je Nemčija ukazala splošno mobilizacijo svoje armade. Ko je cesar Viljem prišel v Berlin, ga je ljudstvo navdušeno pozdravilo. Cesar je ljudstvo ogovoril tako-le: .Danes je napočila za Nemčijo težavna ura. Nevoščljiva z vseh strani nas silijo k upravičeni samoobrambi. Potiskajo nam meč v roko. Upam pa, če se v zadnji uri mojim prizadevanjem ne posreči, da se mir ohrani, bomo meč s pomočjo Boga tako vodili, da ga bomo lahko s častjo vtaknili v nožnico. Ogromne žrtve na premoženju in krvi
bi zahtevala vojna od nemškega naroda. Sovražnikom pokažemo, kaj se pravi napasti Nemčijo. Zdaj vas izročam Bogu. Pojdite v cerkev. Pokleknite pred Bogom in prosite ga pomoči za našo pridno armado."
Dne 1. avgusta zvečer, sta bila nemški in italijanski poslanik na Dunaju dlje časa na posvetovanju pri avstro-ogrskem zunanjem ministru grofu Berchtoldu. Bil je pri Berchtoldu tričetrt ure tudi še ruski poslanik.
Ruski konzuli so pa kmalu morali zapustiti nemško državo.
Prvi spopadi.
Začele so se sovražnosti. Ru3i so razstrelili železniški most pri obmejni postaji Granica-Ča-kova, kakor se potrjuje iz Krakova. Priprave za izprazuenje Granice so Rusi napravili že nekoliko dni poprej. Ko so jo izpraznili in se je most razletel, so se Rusi umaknili dva km daleč in zapustili mejo blizu Krakova. Razdrli so Rusi tudi železniški most pri Volčiski in poskusili razstreliti onega čez reko Kriničsnko.
Nemška armada je prekoračila rusko mejo v smeri proti ruski Poljski in zasedla mesti Čenstohov in Kališ. Mesto Čenstohov leži 18 kilometrov od pruske meje ob železniški progi Dunaj—Varšava in šteje 46.000 prebivalcev. Ondi je velik samostan in znamenita božja pot. Mesto Kaiiš je blizu nemške meje in šteje 25,000 prebivalcev.
Mesto Kibartv so zavzele nemške čete v naskoku; ruske čete so se umaknile. Izgube Nemcev so majhne.
Pri Saarbrucknu v Nemčiji so Nemci zasegli dva avtomobila, ki sta bila ruskega generalnega štaba. Prej sta v njih sedela dva (ruski veliki knez Nikolaj?), ki sta se z železnico iz Frankobroda ob Meni odpeljala v Pariz. Oba šoferja so zaprli.
V Berlinu je nemška vlada zaplenila Rusiji dovoljene kredite kot last sovražne države.
Car je ukazal, da se uvede na Finskem in v Finskem morju vojno stanje, ker car Fincem ne zaupa.
Memel je najbolj severno mesto Nemčije, blizu ruske meje ob morju. Mesto šteje 20.000 prebivalcev in ima razvito trgovino z lesom in Žitom iz Litavije. Dne 4. t. m. je ruska obmejna straža napadla Memel, a je bila odbita.
Nemški državni zbor.
Dne 4. avgusta ob 1. uri popoldne se je sešel nemški državni zbor. Cesar Viljem je prebral z močnim glasom prestolni govor, v katerem je povdaril, da bode Nemčija proti Avstriji kot zaveznica izpolnila svojo dolžnost. Nato je cesar zaprisegel načelnike strank in izrekel besede: .Ne poznam nič več strank, poznam le Nemce, ki so z menoj pripravljeni iti v bedo in smrti"
Potem je razložil državni kancelar razmere Nemčije do posameznih držav, rekel je med drugim, da pojde Nemčija z Avstro-Ogrsko v vojsko mož ob možu in da Nemčija, dokler bode Angleška ostala nevtralna, ne bode napravila nobene škode francoskim trgovskim ladjam. Končal je z besedami: .Vse ljudstvo je edino. Poznate, gospodje, svojo veliko dolžnost." Sledilo je navdušenje. Tudi socijalni demokratje so bili velo vneti za vojsko.
Nemško-francoska vojska.
Francozi niso Nemcem napovedali vojske, ampak so kar poslali v Nemčijo veliko areopla-nov, iz katerih so metali bombe po Badenskem in Bavarskem. Francoske stotnije 10 zavzele nekatere nemške kraje in so poizkusile razdreti nemške železnice. Francozi sq tedaj pričeli s sovražnostmi in s tem je izbruhnila francesko-nem-Ška vojska. Dne 4. t. m. popoldne je francoski poslanik Cambon zapustil Berlin in zvečer ob 10. uri je baron Schdn zapustil Pariz.
Tudi Avstro-Ogrska je pretrgala diplomatične zveze z Francosko. Ministrski svet v Parizu je sklenil, da naj se pomiloste politični zločinci in da se razveljavijo odredbe o razpustu kongre-gacij. Francoska vlada je s tem pokazala, kako koristni člani človeške družbe so ob času vojne menihi in nune, ki znajo bolje in ceneje streči ranjencem, kakor kdorkoli. V Alžiru je francoska vlada ukazala obsedno stanje.
V Metzu je neki francoski rdravnik poizkusi! s pomočjo dveh preoblečenih francoskih Častnikov zastrupiti neki vodnjak s kolera bacili. Zdravnika so Nemci vjeli in po nagli sodbi ustrelili. Nadalje so ondi baje ustrelili 60 preoblečenih francoskih vohunov. Nekaj jih je bilo celo preoblečenih v nune. Z druge strani se pa poroča, da je vest o zastrupljenju vodnjakov bajka.
Pri St. Privatu so Nemci konfiscirali eno francosko lokomotivo.
Nemčija in Belgija.
Nemčija bi bila rada udarila proti Francoski skozi Belgijo. Zato je nemška vlada prosila belgijsko vlado, naj ji dovoli, da bodo nemški vojaki marširali proti Francoski skozi Belgijo, drugače se smatra Belgija za nasprotnico. Belgijska vlada je odklonila ta ultimatum nemške vlade in nato je precej odpotoval nemški poslanik iz Bruslja. Belgija bo postavila na bojišče 100.000 mož. Dvor in vlada se preselita v Antverpen, kjer je jako močna trdnjava. Sedaj bode najbrže Francoska poskusila svoje čete poslati skozi Belgijo, da ji ne bo treba napadati zelo utrjene črte ob Renu.
Luksemburg je Nemčija zasedla zaradi tega, ker ima ondi Nemčija svojo železnico. Velika kneževina luksemburška je sosedinja Belgije.
Nemško-angleška vojska.
Dolgo časa se je mislilo, da bode Angleška ostala nevtralna. Toda tudi ta država, ki ima najmočnejše brodovje, se je spustila z Nemčijo v boj. Dne 4. t. m. je angleški poslanik v Berlinu v imenu svoje viade napovedal Nemčiji vojsko. Zahteval je svoje listine in precej odpotoval na Angleško. Povod za vojsko so pa Angleži dobili v tem, da jih je Belgija prosila varuštva, da pa Nemčija ni hotela dati angleškemu poslaniku zagotovila, da ne bo napadla Belgije, ako bodo ali Francozi skozi belgijsko ozemlje. Poudarjal je pa že dan poprej v angleški zbornici državni tajnik Sir Grey, da bi bila Angleška jako slab zaveznik Francoske, ako bi samo zaradi lega ostala nevtralna, da bi Nemčija ne napadla francoske severne obali. Rekel je tudi nekaj novega, da namreč Angleška noče biti mešetarica in da bi angleški trgovini več škodovala nevtralnost, kakor vojna.
Angleška banka je zvišala obrestno mero od 4°/0 na 10%. Po napovedi vojne je naenkrat nastalo po Londonu veliko vrvenje.
Bolgarija.
Ni verjetno, da bi Bolgarija ostala nevtralna, ker je mobilizirala 100.000 mož.
Romunija. Vkljub sladkanju Rusije si prizadeva Romunija, da bi ostala zvesta Avstriji. Rusija zbira ob romunski meji velike čete in ima ondi tudi že pripravljen materijal za zgradbo mostov. Govori se, da hoče Rusija zasesti Moldavo.
Zjedinjene države. Predsednik Zjedinjenih držav je proglasil nevtralnost. Z denarjem pa hočejo ameriški bankirji podpirati Angleže.
Nizozemska.
Kraljica je v enem delu dežele odredila vojno stanje in ukazala mobilizacijo. Tuji zrakoplovi ne smejo čez Nizozemsko.
Danska vlada je sklenila, da ohrani za časa vojne popolno nevtralnost.
Turška vlada je ukazala zapreti Bospor in Dardanele za tuje vojne ladje, ker hoče ostati nevtralna.
Na n^ftano stran. Švicarska zvezna zbornica je te dni soglasno sprejela predlog, da Švica sicer ostane nevtralna, da pa more to svojo nevtralnost obdržati le tedaj, ako se dobro oboroži. Dne 10. t. m. bo sklican švicarski zvezni svet, ki bo sklepal o neodvisnosti in nevtralnosti Švice. Isto je sklenila tudi nizozemska zbornica in švedska vlada.
Japonci na Dunaju. V dunajskem Pratru so člani japonskega poslanstva obhajali neko narodno proslavo. Zbrali so se okolo njih Du-najčant in so jih prijazno pozdravljali. Japonci so odgovorili .Živela pogumna Avstrija I"
V nemškem državnem zboru bo po posebnem zakonu dovoljen državnemu kanclerju kredit za izredne izdatke v znesku 5 miljard.
NOVIČAR.
Avstrijski prestolonaslednik v Budimpešti. Prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Jožef je s svojo soprogo Cito dne 1.1, m. obiskal Budimpešto. Mesto je bilo v zastavah in ljudstvo je svojega gosta pozdravilo z velikim navdušenjem.
Splošna mobilizacija Avstro-Ogrske. Beli lepaki so zadnjo soboto zvečer naznanili, ča je odrejena splošna mobilizacija avstro ogrske armade in mornarice. Na Dunaju in po vsi državi se je ta korak navdušeno pozdravil.
Moratorij v Avstriji. S prvim avgustom je bil proglašen 14 dnevni moratorij, vsled katerega se nihče ne more siliti k plačevanju dolgov. V moratorij ne spada, če kdo zahteva, da naj se mu plača do 200 K iz vlog pri kaki hranilnici, tudi ne terjatve iz tekočega računa, potem terjatve iz službenih, plačilnih in najemninskih pogodb, nadalje rentne terjatve in zahteve za tirjatev vzdrževanja in slednjič zahteve na povračilo glavnice iz državnih dc'gov in državno garantiranih obveznosti. Tovarnam in podjetjem pa morajo kreditni zavodi toliko izplačevati, da bodo mogli plačevati delavce.
Borze. Na Dunaju je do preklica zaprta blagovna borza in se ne smejo sklepati kupčije. Borza za efekte je pa omejena na gotove dni. Zaprli so berze na Francoskem in Angleškem. Avstrijska razredna loterija pa vsled vojne ne bo imela nobene izpremembe.
Državna podpora za družine vpoklicanih vojakov. Kdor želi dobiti državno podporo, naj se nemudoma zglasi pri županu one občine, v kateri prebiva. Njegova prošnja se zapiše v poseben zapisek. Prav je, če se prinese a seboj od župnega urada izpisek o starosti otrok in o poroki staršev. Posebne komisije bodo po posameznih okrajnih glavarstvih določevale, kdo bo dobil podporo. Župani pa smejo potrebnim in vrednim družinam nekoliko podpore dajati že naprej na roko. Sicer se bodo pa prispevki izplačevali pri davkarijah oz. po poštni nakaznici dne 1. in 16. vsakega meseca. Del podpore je določen kot pieživnina. drugi del pa kot Stanarina, če kdo nima svoje hiše. Kolka za te spise ni treba. Deležne bodo podpore ne-le družine delavcev in obrtnikov, ampak tudi tistih kmetov, ki obdelujejo zemljo same brez tuje pomoči, namreč brez poslov. Pravično bi bilo, da bi dobile podporo tudi take kmečke družine, ki imajo slučajno kakega posla, pa so poslale v vojsko gospodarja aH pa več fantov. Zakon pa o takem slučaju nima določb. Deležne bodo podpore le družine tistih, ki so s svojim osebnim delom preživljali svojce. Določeno je pri nas za osebo nad 8 let staro po 70 vinarjev na dan, za otroke pod osmim letom pa po 35 v na dan; vsa podpora pa ne more znašati za nobeno družino več, kakor je bil poprečni srednji zaslužek vpoklicanca, ki je družino vzdrževal. — Kdor je nujno podpore potreben, mu sme c. kr. okrajno glavarstvo dati nekoliko podpore iz nabranih darov in se je treba ondi zglasiti. Kdor dobi to podporo, naj je lahkomiselno ne potrati. Pri davkariji naj pa pove, kdor hoče dovoljeno redno podporo na dom dobivati. Gg župani so prošeni, da naglo dostavijo strankam naznanila o dovoljenih podporah. Pri okrajnih glavarstvih so vsak dan seje za razdelitev podpor in so zato postavljene posebne komisije.
Razglas c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju opozarja industrijska podjetja, da naj ne omeja-vajo in ne ustavljajo svojih obratov, ne da bi bila prav za prav k temu po sedanjih vojaških odredbah primorana. Tudi odklanjajo nekatere tvrdke prevzetje in odpošiljatev naročenega blaga. Zdi se, kakor bi se to godilo v domnevi, da sedanji dogodki popolnoma oproščajo trgovskih obveznosti. Tako postopanje zamore provzročiti v sedanjih razmerah nikakor ne utemeljeno vznemirjenje in motenje gospodarskega življenja. Na
zakonskih določilih se ni ničesar spremenilo in je vsakdo popolnoma odgovoren za izpolnitev prevzetih dolžnosti.
Razglas kranjske deželne vlade dne 1. avgusta t. 1. ukazuje za čas izvanrednih razmer, piovzročenih po vojnem stanju, določila za preskrbo prebivalstva z neobhodnopotrebnimi potrebščinami. Proizvajalci in rgovci so dolžni v teku 48 ur, ko jim dojde ta razglas, naznaniti politični oblasti zaloge žita, riža, moke in premoga. Kazen zadene tistega, ki bi tega ukaza ne izpolnil. Politična oblast sme te zaloge tudi vsaki čas pregledati.
Razglas. Povodom mobilizacije določa deželna vlada za celo deželo Kranjsko, izvzemši stolno mesto Ljubljano, glede katerega so bile izdane posebne odredbe za prodajo blaga, imenovanega v naslednjem zaznamku, iz zaznamka samega razvidne najvišje cene. V kolikor se vrši prodaja tega blaga v prostorih ali na sejmskih stojnicah, morajo imeti obrtniki n?bite najvišje cene v svojih prostorih, oziroma na svojih stojnicah. Kdor bi se ne držal teh predpisov, se bo kaznoval najstrožje po določilih obrtnega reda za vsak posamezni slučaj z denarno globo do 1000 kron ali z zaporom do treh mesecev. Najvišje cene stopijo v veljavo z dnevom razglasitve in veljajo do preklica v detajlnem in trgovinskem prometu. — Pšenična moka št. 0 stot 55 K, kg 60 v; št. 2 stot 54 K, kg 59 v; št. 3 stot 53K, kg 58 v. Ržena moka stot 40 K, kg 44 v; koruzna moka stot 28 K, kg 30 v. Ajdova moka stot 56 K, kg 60 v. Pšenični kruh kg 58 v. Rrženi kruh kg 46 v. Mešani kruh kg 42 v. R(* kg 64 v. Ješprenj kg 38 v. Pšeno kg 50 v. Fižol kg 44 v. Krompir kg 8 v. Kava kg 3 K 60 v. Čaj kg 7 K. Sladkor kg 88 v. Sol kg 24 v. Vino liter 1 K 12 v. Pivo liter 48 v. Jesih liter 24 v. Namizno olje liter 1K 60 v. Goveje meso I. vrste kg 1 K 68 v. Goveje meso II. vrste kg 1 K 44 v. Ovčje meso kg 1 K 48 v. Svinjsko meso kg
I K 84 v. Telečje meso kg 1 K 80 v. Preka-jeno meso kg 2 K. Slanina kg 2 K. Svinjska mast kg 2 K 50. Surovo maslo kg 3 K 60 v. Sir kg 2 K 20 v. Mleko liter 24 v. Jajce 10 v. Les trdi m8 8 K. Les mehki m8 6 K. Premog stot 3 K. Petrolej liter 36 v.
Omejitev nedeljskega počitka. Vsled cesarske odredbe se je v obrtnem obratu začasno omejil počitek v nedeljah in praznikih.
Sveti oče je izdal na katoličane celega sveta okrožnico, s katero spodbuja k molitvi, da bi Bog čimpreje oddaljil od nas žalostne bakle vojne in navdihnil vladarje narodov z mislimi miru.
Avtomobilna vožnja iz Kranja v LJubljano. Loški avtomobil je začel voziti med Kranjem in Ljubljano. Odhaja iz Kranja z glavnega trga vsak dan ob 7. uri zjutraj in popoldne ob */a 2. uri; vračal se bo iz Ljubljane z dvorišča gostilne .pri Figovcu" ob 11. uri dopoldne in ob 6. uri zvečer. — Ta avtomobilna vožnja se je uvedla radi tega, ker vozi te dni z Gorenjskega v Ljubljano in nazaj za civilni promet samo po en vlak na dan. Cena vožnji tja in nazaj 4 K.
Velikodušen dar. G.veletržecVinko Majdič v Kranju je izročil pri glavarstvu kot dar 3000 K za .Rdeči križ" in 3000 K v podporo družinam vojaških vpoklicancev.
Zlato mašo bode obhajal v nedeljo dne 9. avgusta g. Matevž Jereb, vpokojeni župnik na Spodnjem Brniku pri Cerkljah na Gorenjskem. Na mnogo leti
V Škofji Loki je umrl dne 4. i. m. bivši soriški župnik č. g. Jurij Karlin. Bil je vrl duhovnik. N. p. v m.!
V Smledniku je neki ponočnjak udaril posestnika Žavbija, ki je šel odganjat ponoči tatove od hiše, s sabljo po glavi.
Kako je v vojski? Pravi sovražniki v vojski so pravzaprav le vojaki. Ako sovražnik vdere v tujo deželo, ne sme delati škode osebam, ki se vojske dejansko ne udeležujejo, in. tudi ne zasebni lastnini nasprotnikov. Posebno z ranjenci in bolniki se mora človekoljubno postopati. Tako se dela v kulturnih in krščanskih drŽavah. Po mednarodnem pravu se smejo trdnjave bombardirati šele tedaj, če se na poziv niso hotele udati. Ako je sovražnik kako ozemlje zasedel, se sme polastiti državnih posestev in državne imovine ter vojnih ladij, pa tudi zasebnih ladij, ako so bile kaj v vojni službi. Ne sme pa pokončavati javnih naprav, ki služijo v splošno korist, kakor so svetilniki, muzeji, knjižnice, bolnišnice i. t. d. Sovražnik sme nastaviti v zasedenem ozemlju tudi svoja oblastva za politično upravo, davkarije in sodnije. Tudi hiše zasebnikov sme zasesti in se jih posluževati, sme posameznike poklicati v svojo službo in jim nalagati davke. Kot vojni plen vzame sovražnik orožje in tiste predmete, ki so služili v vojne namene. Že pred vojno pa sme država podanike one države, s katero se bojujejo, poslati črez mejo.
Koliko vojakov bo na bojiščih. Rusija lahko postavi, kakor je zračunal nemški general Biume, 6,665.000 mož. Armada je razdeljena v 37 vojnih korov, ki imajo 59 infanterijskih divizij,
II strelnih divizij, 11 samostojnih strelnih brigad
in 34 kavalerijskih divizij, med katerimi je 10 ka~ zaških. Deželna bramba ima 40 divizij: 20 prvega in 20 drugega vpoklica. — Francoska ima 5*/a milijonov vojakov in obsega v Evropi 20 armadnih zborov in 10 kavalerijskih divizij. — Nemčija ima 4,510.000 mož. Prava armada šteje 70.000 častnikov, 2,300.000 mož, 770000 konj in 140.000 voz. Rezerva šteje 1,740,000 mož in deželna bramba 1,790 000 mož Poleg tega 600.000 črnovojnikov. Armada se razdeli v 25 armadnih zborov z 50 divizijami in 11 kava-lerijskimi divizijami. Nemčija ima izvrstno izvežba-no vojaštvo. — Po novejših podatkih ima pa Rusija v Evropi 32 zborov, Nemčija 25, Francoska 20, Italija 14. Rumunija bi dala 200000 mož in Švedska pol milijona, V evropski vojski bo stalo na obeh straneh po 10 milijonov oboroženih mož.
Učiteljska imenovanja v kranjskem šolskem okraju: Alojzij Koprivec, učitelj na Robu, pride kot nadučitelj m trirazrednico v Selca; Franja Slapar, učiteljica v Št. Gothardu, pride v Olševek; Franc Čuk. učitelj v Qor. Logatcu, pride na enorazrednico na Zalem Logu; Alojzij Sežun, učitelj v Mavčičah, je imenovan za nadučitelja na novoustanovljeni dvorazrednici istotam; Franja Pogačar, učiteljica na Bukovici, pride v Mavčiče in Hedviga Seh Wickert, učiteljica v Tržiču, pride k Sv. Ani pri Tržiču.
Razglas. Vnovič se prebivalstvo opozarja najostrejše paziti na vse tuje osebe, ki pridejo v občino, zlasti pa na one, ki se sumljivo klatijo okolu javnih poslopij, brzojavov, Železnic in drugih, v vojaškem oziru važnih naprav. — Vsako tako osebo naj se ustavi in cd nje zahteva, da se legitimira. Pri najmanjšem sumu, da zamore biti dotičnik nevaren javni in zasebni lastnini ter vojaškim interesom, naj se ga takoj prime in odvede na najbližjo oražniško postajo, slučajno ga je internirati na varnem kraju toliko časa, dokler orožniki ne pridejo. Pazite tudi na zrakoplove!
ZADNJE VESTI.
Nemci so zasedli Briey, ki leži severozahodno od Metza.
Nemške čete so zasedle St. Martin in so pr|šle blizu trdnjave Luneville.
Nemške čete so vdrle čez francosko mejo prqtj ^dnjavi Longwya.
Varšavo je gubernator izročil 200 oieščanom v varstvo. Nato je z generalnim štabor>, zapustil mesto. Zakladnico so že prej spravili v notranjost dežele. V Črnem morju so ugasnjeni vsi ''fielfjlfijlp^^ xl Bfntov Bnlidoroozv«
Rusi so hoteli prodreti prj Schwidernu nemško vojno črto, pa so bili odbiti in so izgubili eno brigado. Tudi ruska kavalerija je imela izgube.
Avstrijski cesar je izdal krasen poziv na armado in mornarico.
Avstrijci so izgnani iz Črne Gore.
Na Lovčenu pomaga srbska artilerija.
Arnavti so pri Dibri vdrli v Srbijo.
Vse angleške luke so minirane. Angleško brodovje je v kanalu La Manche, en del pa križa ri v Severnem morju.
Angleški minister Asquith bo dobil kredita 500 milijonov funtov šterlingov.
Egipet ostane nevtralen.
Oklic.
Vojna se je pričela.
Naši sinovi, rnplje, očetje in bratje—vs» so sledili z velikim navdušenjem klicu našega nad vse ljubljenega cesarja in so se zbrali okrog slavo-venčanih zastav Avstrije, da žrtvujejo svoje premoženje |n življenje za našo ljubljeno, drago, čestitljivo domovino.
Kakor prinaša križ krščanstva visoko postavljen nad svetom, obsevan od solnca ljubezni, človeštvu le srečo in blagoslov, tako naj daje naš «Rdeči križ* visoko postavljen nad s krvjo namočenimi bojišči, obsevan od krščanske ljubezni (jo bljžnjega, našjm hrabrim, ranjenim in bolnim vojakom tolažbo, lajšanje bolečin in zdravje.
Zatorej smo rn> vsi dolžni, da se zberemo okrog podružnice deželnega moškega in ženskega pomožnega društva « Rdečega križa* za Kranjsko v Kranju in da v udejstvovanju patrijotičnega čuvstvo-vanja z denarnimi in drugimi darili krepimo naš pomožni zaklad, da se bodemo mogli z združenimi močmi, kakor hitro bodemo k temu klicani, vredno pridružiti veliki pomožni akciji avstrijskega osrednjega društva «Rdecega križa*.
Vse čislane dame in gospode, vse prebivalstvo političnega okraja Kranj se vabi, da pristopi z gotovo neznatnim letnim prispevkom 2 K kot član.
Nobeno društvo, nobena korporacija naj odslej ne bo izven naše organizacije.
Za vpis imena, poklica in stanovališča nanovo pristopajočih članov je določena oklicu priložena pola I, v polo II pa naj se zabeležijo posebna denarna darila in naklonitve pod geslom «Vsak po svoji moči* ter naj se darila izročijo podpisanemu okrajnemu glavarstvu ozir. podružnici • Rdečega križa* v Kranju.
Kranj, dne 3. avgusta 1914.
C. kr. okrajni glavar in predsednik podružnice .Rdečega krila" v Kranju:
SCHITNIK L r.
PISARITA
ift urejevanje splošnih gospodarskih sadev
J, Rozman, Kranj.
Vizitnice, kuverte, pisemske papirje, računske zaključke ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje najličneje in ceno TISKARNA „TISK, DRUŠTVA" V KRANJU
Pazite na otroke! Požar! se pojavljajo! Vzemite otroke seboj!
Jabolčno vino
naravno pristno iz jabolk-mošapjčkarjev, 100 litrov 20 K, razpošilja proti povzetju Josip Rosenkranz, Marlbor ob Dravi, Štajersko.
I. Denarni promet: Izposlovanje po-
sojil v vseh pblikah. — Prevzem kapi-talij in njih pupilarnovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II, Informaciisk^ zadeve: Izdala
trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
Hi. Izterjevanje terjatev: izterja.
vanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic.
IV. Promet z nepremičninami:
Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komerc. zadeve:
Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah.
Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na 09 M razpolago. 9* ecm * i »nr »vred ""lfrai-CT*'
Razširjajte »Gorenjca"!
Priporoča se trgovina delikates, špecerije in de deželnih pridelkov, kavarna in restavracija
Zdravko Rrajnc, Kranj
Kupuje se tudi po najvišjih dnevnih cenah
suho gob« In fižol
nadalje oves, ječmen, rž, pšenica, ajda, proso, ječa, čebula, česen, krompir, ptnelile in storže,
ob času dobave teh predmetov.
Umetni žabic!
Ne da bi se izruvale zobne korenine, te ustavljajo
anetibansfet umetni iob$f!
posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi
ptomblrjtlo z*Mf if
zvečer v kome. zobotehničnera ateljeju Stritarjeva ulica it. 7.
• • Najbolje in najceneje se kupi I t j|   :? ?:        pri tvrdki        || || ji
i RUDOLF RUS
S  I urar v KrfstfJu g j
i I pfppi Bat jjgggjgw- Hi j I
• • • i
• j   Prva in največja zaloga ur, zlat-   | j
• •   nine in srebrnine. strogo solidna in po-
i   I     stena postrežba. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.     Z I
• • I 1
»................••••......••••••••••••••••••••••??
tU SI
v*Mm dvorec       ^Kl   Ifbsd S&spasUf n!l*a.
HHHHHHHH0E00HIŠ1HH *fTR* MraMPPflSVHiB
Sprejema, hranilne vloge jn jih obrestuje po 4t Iti pol Qrt«s|Qtlco,
vloge v tekočem računu od dneva vloge do dneva dvig«. Zalaga va-dije in kavcije za podjetnike in obrtnike. Daje ppsojila pppfi vknjižbi in na amortizacijo. — Priporoča v nakijp svo|e pupUarno-varne
zastavne list? in komunalne za dolinice, kosi po 100, 200, 1000, 3000 in 10.000 kroni — Za vse posle Kranjske deželne banke in za njene 151 Vrednostne papirje jamči dežela Kranjska.
s _
[A 0(
Pozor!
Trgovina
Pozor!
Ivanka Čolnar : Kranj ||
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega porcelana, stekla, ogledal, križev brez in s pokrivalom, emajlirane in železne kuhinjske posode, kakor tudi, veliko zalogo špecerijskega blaga. — Izdelovanje vsakovrstnih šip in okvirjev. Vse potrebščine za neveste po najnižjih cenah.
Nizke cene! Nizke cene!
fra«»»»e«aw
O———————##
Zoboztiraunlihl In zobotehntlhl atellč
Dr. Edv. GloboČnlk, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in FV- Holzhacker,
konc. zobotehnik
V KRANJU
v Hiebševi hiši, nasproti rotovža.
ZobozdravniSka ordinacija
do preklica samo od 9.—10. ure dopoldne
Dr. Olobočnik nI k vojakom poklican In zdravi nadalje. 16 52—25
mm
Hiigiisf Hgnola
LJubljana, Dnnaisha cesta St. 11 (poleg Figouca)
priporoča svojo veliko zalogo
stebla, porcelana, suetllh, ohuirou, ogledal, Sip I. t. d.
kakor tudi vse druge v to stroko  spadajoče predmete.
Preuzema zastehl]en]e no-ulh stavb, sllhanie na steblo In umetno steblarstuo.
Ivan Levičnik 1
ID
vsake vrste
po zelo nizkih cenah.
o o
= 1
•I
■ »
s«
urar in trgovec v Kranju,
v g. dr. Štempiharjevi hiši.
največja zaloga ur, zlatnine in srebrnlne
Najnižje utsiis brez konkorence. :: Solidna postrežba,
pokrivalec streh, klepar ter vpeijevalec vodovodov
tjubtjana, poljanska cesta 8
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih del in i>«>-krivanje streli z angleškim, francoskim in tuzemskim skril jem, z azbest cementnim škriljem «Eternit», dalje z izbočeno in ploščnato opeko, lesnocementno in strešno lepenko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Popravila točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
Podružnica v Trsta, Via Miramare št 71,
ki jo vodi poslovodja g. Franjo Jenko.
Priložil
Ravnokar je dospela velika množina dobrih, trpežnih in elegantnih
moških, ženskih in otročjih čevljev.
IVAN SAVNIK, Kranj, j
Lastništvo in tisk .Tiskovnega društva" v Kranju.