MartoorsM
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 103
Maribor, sreda 7. maja 1930
»JUTRA«
ja r«zun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri
I^sii^pHrpoiln*i^6^.'zBv.'vjlijubljani št. 11.409 ^^Jme^flO/pr^jemjjn : v upravi ali po pošti 10*Din, dostavljen 'na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn.2440 Uprava 2455
U redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta žt.fS
Oglasi po larifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernov* ulic&|St44
Sezona tujskega prometa
je zopet v svojem razvoju in iz naših Primorskih krajev že prihajajo poročila, da imajo zaznamovati že doslej precej obiska s strani tujih gostov. Naša tujsko-Prometna politika je tekom zadnjih let doživela znatne spremembe, dobila je j1Qvih impulzov in zdi se, da bo letošnje leto posvečeno fiksiranju definitivnih smernic službene turistične politike. Na neštetih konferencah, občnih zborih turističnih organizacij in v časopisju so se ze leta sem obravnavala vprašanja ho-e ov, ureditve cest, organizacije avto-usnega prometai elektrifikacije itd. Iz-° eda, da se je vlada na podlagi rezulta-,0v Vseh teh konferenc in njihovih pred-v°gov odločila, da bo pričela vsa vpra-j*ai,ja povzdige tujskega prometa, turisti-*e, reševati zakonitim potem, kar bo nedvomno dalo zopet novo pobudo za privatno inicijativo.
Med najvažnejše probleme turistike spada nedvomno ureditev avtobusnega Prometa v državi. Danes stoji v tem po-Eledu na prvem mestu savska banovina z 2779 km in 58 avtobusnimi progami, Ha drugem mestu dunavska z 2655 km in progami, na tretjem dravska z 2268 km in 112 progami itd. Kakor vidimo, je dravska banovina glede številnosti prog, torej glede popolnosti omrežja na prvem mestu v celi državi. Zavsem imamo v državi danes 370 avtobusnih prog s 13.040 km dolžine, poleg tega pa še 45 Poštnih avtobusnih prog. Vočigled dej-^vu, da je avtobusni promet v naši državi ‘šele v prvih početkih razvoja, je to gotovo prav lepo število.
Nekoliko slabše stoji še vedno vprašanje naših cest. Tudi to vprašanje se je razpravljalo, že na neštetih konferencah. Tudi dne 1. tm. se je v ministrstvu trgovine vršila konferenca, na kateri se je v zvezi z vprašanjem o ureditvi avtobusnega prometa razpravljalo tudi vPrašanie ureditve . avtobusnega prometa. Sklenjeno je bilo tudi, 'zdelati načrt glede sistematskega pojavljanja starih in gradnje novih cest, z'asM onih, ki so važne za turistični promet.
Posamezne banske uprave kažejo ve-smisla za pospeševanje tujskega ^tometa. Tako je n. pr. savska banovina ^tanovila poseben turistični svet, ki je koj prve dni svojega obstanka pozval ^se zainteresirane organizacije k sodelovanju pri reševanju vseh važnih turističnih problemov. Enaki pokreti se pojav-jajo tudi po drugih banovinah, dočfrn jmatno v dravski banovini itak dve agil-1,5 zvezi za pospeševanje tujskega pro-meta, ki imata v banski upravi močno °Pora
Razveseljivo je, da so državne oblasti ačele uvidevati potrebo, da tudi država ama investira _v Uirizem, v propagando m Pospeševanje tujskega prometa, v za-esti, da bodo takšne investicije že v naj-®“zji bodočnosti nosile lepe dobičke. Za vzgled naj nam služi Francija, koje vla-ve^i lanskoletni turistični krizi voavzela odločne korake za ozdravljenje
Izstradanle Bombara
DELAVSTVO MLINSKE INDUSTRIJE USTAVILO DELO. - POTRES NOV ZAVEZNIK INDOV V BOJU PROTI ANGLEŽEM.
BOMBAJ, 7. maja. V mestu vlada splošna zmešnjava. Po cestah in ulicah ni videti civilnega prebivalstva in nudijo sliko velikega vojaškega taborišča. Močni oddelki indskih nacionalističnih do-brovoljcev so prisilili 70.000 delavcev mlinske industrije, da so ustavili delo. Radi tega grozi mestu velika nevarnost, da zmanjka moke. Indski nacijonalisti so vrh tega odrezali vsak dovoz živil iz okolice v mesto. Trdno so namreč odločeni, da z izstradanjem prisilijo najmočnejšo trdnjavo Angležev v Indiji h kapitulaciji.
RANGOON, 7. maja. Katastrofalni potres, ki je zadel ne samo Rangoon, temveč tudi velike dele Birme, je bil po svojih učinkih mnogo hujši kakor se je prvotno domnevalo. Potres v Indiji pa ima
za Angleže še mnogo bolj neprijetne posledice, ki se učinkujejo ravno v sedanjem trenutku velike poliiične napetosti. Hindi so namreč sedaj trdno prepričani, da vihti sam Bog svojo šibo nad zločinskimi Angleži, ki samolastno gospodarijo nad Indijo in so v svoji okupatorski nadutosti vrgli v ječo Mahatma Gandhi-ja. Protiangleška propaganda v Indiji jc dobila s sedanjim usodnim potresom še novo netivo, ki zaleže več kakor vsi dosedanji napori indskih nacijonalistov. Prebivalstvo je vznemirjeno do skrajnosti Angleške oblasti so v največji skrbeh, ker jim za obvladanje vsak dan bolj naraščajočih pouličnih izgredov že primanjkuje tako policijskih čet kakor tudi vojaških oddelkov.
Beograjski proces
BEOGRAD, 7. maja. Danes je bil zaslišan 19 letni trgovski pomočnik Albin G a š p a r a c, ki je obtožen, da je sestavil več peklenskih strojev. Obtoženec nastopa zelo objestno in zanika vsako krivdo. Predsednik ga je moral ponovno pozvati k redu. Visokošolec Ivan P r p ič, ki ga obtožnica poleg Bernardina in Hadžije obtožuje največ deliktov, zlasti, da je financiral priprave zarotnikov, je danes preklical vse svoje izjave pred policijo in preiskovalnim sodnikom. Sestanki so se vršili ie radi demonstracije proti poklonitveni deputaciji. Do zanimivega incidenta je prišlo, ko je branitelj dr. Hrvoj nekaj časopisnih izrezkov in papirjev, ki so obtožencu neopaženo padli iz žepa, naglo pobral in spravil. Šlo je
za stvari, ki jih je izročil obtožencu v zaporu. Ko je predsednik to opazil in izjavil, da je to nedopustno, so branitelji energično protestirali proti tetnu, češ da je to nedovoljeno oviranje stikov med ob toženci in branitelji. Nato je sledilo čita-nje Prpičevih izpovedb na policiji in pred preiskovalnim sodnikom.
Komunistični izgredi u praškem senatu
PRAGA, 7. maja. Na včerajšnjo sejo senata so komunistični senatorji privedli v dvorano slaboumnega 201etncga mladeniča in ga postavili pred predsedstve-110 estardo z izjavo, da je postal žrtev policijskega nasilja, ki ga je po nedolžnem aretirala in držala toliko časa v zaporu, dokler ni postal slaboumen. Ko je
HUMANIK
O9
v *
Ch
RtllAVA«
ČRNA 2/S
PLATNENA JI INVENDAR CENENI
mssm
tujsko-prometnih prilik. Pri tem treba pripomniti, da je francoska turistika vseh prvih deset let po prevratu bila v polnem cvetu, in da je lani prišla v krizo na eni strani radi nemške konkurence, na drugi strani pa radi zloma na njujor-ški borzi. Tako je prišlo, da je dohodek rrancije iz tujskega prometa padel od 15 milijard frankov v l 1928 na 12 milijard frankov v 1. 1929. Francoska vlada, v zvezi z vsemi službenimi, polsluž-benimi in privatnimi organizacijami, je zato na eni strani dala za letos 30 milijonov frankov na razpolago za turistično propagando. Izdala je stroga navodila
glede solidnosti cen po hotelih. Tudi ie za hotele, ki služijo tujskemu prometu, sklenjeno znižanje davščin in taks. Ustanovili so se tudi turistični uradi Francije v Angliji, na Portugalskem in Nizozemskem, povečali pa se bodo oni v Berlinu in ostali v Nemčiji in Newyorku. Vlada bo tudi organizirala propagandne izlete novinarjev in zdravnikov. Vse to kaže, kako veliko važnost polagajo Francozi na tujski promet. Razveseljivo bo, ako bo tudi naša vlada vse potrebno ukrenila za povzdigo turizma in tujskega Prometa. Dotok milijard pomeni stalno jačanje našega narodnega gospodarstva.
predsednik odredil, da naj mladeniča odstranijo, so vprizorili komunisti tako velike izgrede, da je bil predsednik končno primoran, da je sejo prekinil in zaključil.
Važen sestanek gostilničarjev.
Za 12. maja sklicujeta mariborska in ljubljanska zveza gostilničarjev važen sestanek v Celju, kjer se bodo obravnavale vse zadeve, ki so važne za to obrt Poudarjati moramo, da se zadnje čase pogosto množe sestanki in konference naših gostilničarjev in pridobiva ta po-kret posebno važnost vsled tega, ker se pojavlja, naenkrat gostilničarski stan naše banovine in sploh vse države v jako kompaktni obliki. To je zdrav pojav, ker vidimo, da so naši gostilničarji popolnoma pravilno razumeli duh časa in pa tež-koče, ki so se pojavile po največ vsled splošne gospodarske krize. Pridružujemo se z veseljem temu pokretu, ker pričakujemo, da bo v mnogem pripomogel k ozdravitvi naših gospodarskih neprilik, ki so posebno občutne v našem mesiu. Skrajni čas je, da se začnejo zanimati malo intenzivneje naše oblasti in predvsem občinska zastopstva, ker morajo uviditi, da ne bo mogoče izhajati brez njihovega sodelovanja pri občinskem gospodarstvu. Pri tem naj takoj omenimo, 4a je potrebno, da postopa naša občinska uprava v bodoče jako pazljivo na-pram tej obrti, ako je noče popolnoma ugonobiti. Sicer pa ni to zadeva samo države, banovine, mestnih zastopstev, temveč tudi javnosti, ki je pri tem najbolj tangirana. Kakor rečeno, z veseljem pozdravljamo to gibanje in pričakujemo, da bo našlo tudi ono razumevanje pri vseh krogih, kakor ga zasluži. K poteku konference pa se še povrnemo.
Nenavadno velikega planinskega orla v smeri nad Radvanjem je bilo videti včeraj popoldne. Sprva so številni gledalci mislili, da je bil aeroplan, a ker ni bilo čuti brnenja in se je kralj zračnih višav toliko »ponižal«, da so ga mogli do-linci prav dobro videti, je postala stvar jasna. Verjetno je, da je prišel iz Avstrije, saj se naši čitatelji še gotovo spominjajo, da so lani približno v istem času ustrelili blizu Apač pri Gornji Radgoni nenavadno velikega orla-ovčarja, katerega je potem nagačil mariborski prepa--rator Zieringer. Gledalci so se vpraševali: Kaj bi bilo, ako bi se kralj zračnih višav srečal — s kakim našim aeropla-nom:
Jurievanje
je malodane izginilo v naših krajih. Najbolj se je še ohranilo v Prekmurju. Želeti bi bilo, da se ta lepi narodni običaj na novo poživi, osobito med našo mladino. Adamičevo kolo Jurjevanje je zelo priprost a učinkovit in ritmično živahen napev. Obnesel bi se povsod na naših izletih in prinesel mladini mnogo veselja in zabave. V Narodnem domu se bo Jurjevanje vršilo po Adamičevi kompoziciji.
Kavarna »Astoria«.
V sredo, 7. t. m, velik specijalni kon* cert umetniškega tria Giildjebjerga. Virtuoz na harmoniko Pillich kot gost! Izbran spored s solo-vložki na harmoniko!
Cirkuška dijeta.
V cirkusu B. je lahno obolel požiralec mečev. Ravnatelj cirkusa je Pred njegovim nastopom to najavi! občinstvu s sledečim nagovorom' »Dame, in gospodje, požiralec nožev Alvara Gimpelli je mdisponiran in, more danes, svoje točke odpravit kakor običajno. Zdravnik mu je prepovedal požirati meče in mu naroči' najstrožjo dijeto. Zato požiralec mečev danes ne bo požiral mečev, ampal samo maniše kuhinjske in sadne nože. čepovlake in podobno . . .«
>U&il <4-
:tuii.„in3ni V c C U N ! K ,inira
»»na Ai—miMn—HUM u «111 i»nuMtTg’7~iw,ir,fiii*^ninyiTfiim,l*ii hiih iimmniTmi'
Mariborski promet
ZVEZA ALEKSANDROVE CESTE Z GLAVNIM TRGOM. — VPRAŠANJE NOVIH MOSTOV ČEZ DRAVO. — PROMET NA GLAVNEM TRGU.
Najvažnejše in najnujnejše vprašanje, Nci obstoja v našem mestu, je brez dvoma vprašanje prometa. Pred njim se umikajo v ozadje vsi drugi problemi, ki se dajo šc odgoditi. Nastal pa je vsled prirode položaja Maribora kot takega, ki je v svojem starem središču stisnjen v nezadostno odprte ulice, po sredini pa presekan po globoki in široki strugi reke Drave. Vse to nas je privedlo tako daleč, da se v prometnem oziru že danes dušimo in se bomo s še večjim porastom še bolj, če poprej ne poskrbimo za vsaj nekakšno provizorično rešitev, kajti na definitivno vsled pomanjkanja kapitala danes absolutno še ni mogoče mis’iti.
Najtežji problem pri vsem prometnem kompleksu našega mesta obstoja pač v tem, da glavni kolodvor z Aleksandrovo cesto kot glavno arterijo nima nobene prave zveze z državnim mostom, ki oskrbuje zaenkrat še ves promet med desnim in levim bregom. Nobena sedanjih ulic med Aleksandrovo cesto in Tattenba-1 chovo ulico, odnosno Glavnim trgom ni dovolj široka in tako naravnost izpeljana, da bi sama mogla prevzeti vsaj glavni promet. Tako se je morala izvršiti nekaka diferencijacija, nekatere ulice, kakor n. pr. Gosposka, so se pa morale sploh izločiti in dovoliti samo pešcem. Kakor pa izgleda ta rešitev na videz dobra, povzroča v resnici veliko zmedo. Naposled pa se ves promet vendarle tudi pri taki dekoncentraciji mora stekati na eno samo nevarno in ozko mesto ob ustju Vetrinjske in Tattenbachove ulice na novem Glavnem trgu.
Drugi problem pa nastaja na Glavnem trgu in državnem mostu, ki je od leta do leta bolj obremenjen in bo kmalu preobremenjen. To se pravi, da sedanji edini most za vozove kmalu ne bo več zadostoval in bo nujno treba misliti na razbremenitev. Taka razbremenitev se bo pa lahko dosegla samo z izgradnjo no-
vega, drugega mostu. V prvi vrsti prihaja tu v poštev prostor v Melju, in o zgraditvi novega mostu tam, kjer je sedaj brod, se je faktično tudi že razmišljalo in razpravljalo. Ta most v Melju, katerega bi bilo treba čitnprej zgraditi, bo sicer velike važnosti, posebno za Melje samo in njegovo industrijo, za Pobrežje in njegovo okolico, pa naposled tudi za vse Dravsko polje, a za trajno razbremenitev državnega mostu kljub temu ne bo zadostoval.
Prej ali slej se,bo tedaj pojavila potreba po zgraditvi še drugega velikega mosta sredi mesta samega, in sicer iz Kopališke ulice na Tržaško cesto, kakor je bilo že pred zgraditvijo sedanjega državnega mosta projektirano, pa iz na-rodno-šovinističnih razlogov prejšnjih nemških mestnih gospodarjev opuščeno, ali pa iz Sodne ulice na Pobrežko cesto. Zgraditev takega mostu bi pa sedaj zahtevala tako visoke vsote denarja, da na to absolutno ni mogoče misliti. Na vsak način pa je nujno potrebno, da se že v sedanjem regulacijskem načrtu zariše tudi ta most iz ene ali druge ulice in da se zanj obrani nezazidan prostor.
Prav /tako pereče je naposled tudi vprašanje ureditve prometa med državnim mostom in Koroško cesto, z vsemi ž njo zvezanimi ulicami, preko starega dela Glavnega trga. Ker je trg tu zastavljen s stojnicami, se vrši promet sedaj brez sistema kar po sredini, kar je v veliko oviro enotni usmerjenosti in v škodo tudi živilskemu trgu, ki je tako neprestano izpostavljen oblakom prahu. Najidealnejša bi tu bila brez dvoma ureditev po načrtu gradbenega nadsvetnika inž. Černeta in bi bilo samo škoda, če bi se opustila ali odgodila. Ne glede na to, bo pa treba sploh ves problem našega mariborskega prometa nujno in resno vzeti v pretres in najti neko rešitev.
Mariborski in dne®ni dr Mi
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 7. maja ob 20. uri »Adieu Mimi«, ab. B. Kuponi.
Četrtek, 8. maja ob 20. uri sCaričine Amazonke«, ab. C. Kuponi.
Petek, 9. maja. Zaprto.
Sobota, 10. maja ob 20. uri »Rigoletto«. Gostovanje ge Tinke Wesel-Polla. Navadne operne cene. Kuponi. Zadnjič. Nedelja, tl. maja ob 16. uri »Materinski dan«. Prireditev slovenskega ženskega društva. — Zvečer ob 20. uri »Cariči-ne Amazonke« pri znižanih cenah. Kuponi.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 12. maja ob 20. uri Caričine Amazonke«. Gostovanje Mariborčanov.
Poslednje gostovanje ge Tinke Wesel-Polla v »Rigolettu«. V soboto, 10. tm. gostuje slavna koloraturna primadona ga Finka Wesel-Polla kot Gilda v »Rigolettu«, ki bo obenem tudi poslednja predstava te Verdijeve opere. Pri tej predstavi veljajo navadne operne cene, nadalje kuponi. Razen ge Tinke Wcsel-Polla gostujeta še bivša člana marib. opere ga Vida Zamejič-Kovičeva in g. F. Neralič. Predstava se bo vršila le, če bo vladalo zanjo zadostno zanimanje.
Drugi uinarski kongres u Ljutomeru
in občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino se bo vršil dne 28-, 29. in 30. maja v Ljutomeru. V sredo 28. maja ob 15. uri seja glavnega odbora Vinarskega društva in delegatov podružnic v dvorani hotela Zavratnik v Ljutomeru.
V	četrtek 29. maja (praznik) vinarski kongres in občni zbor Vinarskega društva v Sokolskem domu v Ljutomeru. Začetek ob 8.30. uri. — Dnevni red: 1. Otvoritev kongresa in občnega zbora; 2. Imenovanje dveh zapisnikarjev in dveh skrutinatorjev; 3. Referat o pridelovanju kvalitetnih vin. (Inž. Ivo Zupanič, referent za vinogradništvo pri banski upravi v Ljubljani.) 4. Referat o aktualnih po-težkočah in zadevah vinogradnika (Joško Glaser. UDravnik banovinske trsnicc
in drevesnice v Kapeli); 5. Referat o I. vsedržavnem vinarskem kongresu v Beogradu (Lovro Pctovar, veleposestnik itd. v Ivanjkovcih); 6. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov računov; 7. Poročilo urednika in upravnika društvenega glasila Naših goric; 8. Odobritev odborovih predlogov za dobo do sledečega občnega zbora: višina članarine in kraj prihodnjega občnega zbora; 9. Spremembe pravil; 10- Volitev: a) predsednika, dveh podpredsednikov in 12 odbornikov, b) dveh preglednikov računov za dobo enega leta; 11. Obravnava predlogov in morebitnih pritožb s strani podružnic in društvenih članov; 12. Slučajnosti. — 30. maja, petek: Izleti- !. Ogledovanje vinogradov. Ob pol 9. uri iz Ljutomera čez Presiko, Strmec, Kalvarijo in Mrzlo polje v Jeruzalem, tam obed; popoldan pa čez Svetinje v Ivanj-kovce, tam na vlak odnosno čez Rado-merje (Miklošičev dom) v Ljutomer i.a vlak; 2. Ogledovanje banovinske trsnice in drevesnice v Kapeli, šampanjskih in vinskih kleti Clotarja Bouvierja v Gornji Radgoni. Ob pol 9. uri z vlakom iz Ljutomera do Slatine Radenci, odtod v Kapelo in potem v Gornjo Radgono, tam na vlak.
Prijave za prenočišča 28 in 29. maja in izlet v Jeruzalem sprejema Vinarska podružnica v Ljutomeru, za izlet v Kapelo in Gornjo Radgono pa Vinarska podružnica v Gornji Radgoni. Izletov se morejo udeležiti samo tisti, ki so se do 25. maja pri Vinarski podružnici v Ljutomeru oziroma Gornji Radgoni prijavili. Za izlet v Kapelo in Gornjo Radgono bodo na postaji Slatina Radenci vozila po zmerni ceni na razpolago.
Dne 29. maja po kongresu in občnem zboru se bo vršila ob 14. uri na Cvenu pri Ljutomeru tradicijonalna spomladanska konjska dirka, na katero so vsi udeleženci Vinarskega kongresa ■ vabljeni. Po dirki je sestanek kongresistov v gostilni Rajh na Moti, ob 21. uri pa v gostilni »Triglav« v Ljutomeru.
Koncert
s spremljavo harfe bo v sredo (Sne 7» maja v
kavarni ‘Park*
Iz seje mestnega sveta.
V včerajšnji seji je bila izdana cela vrsta gradbenih dovoljenj. Rudolf Kift-mann je dobil dovoljenje za zgradbo pritličnih stanovanjskih hiš v Jelačičevi ulici 5 in 7; Ivan Dežman za prizidavo skladišča na hiši Vrbanova 2; Adolf Jurca za preureditev dvoriščnega poslopja pri hiši v Kopitarjevi 11; dr- Rudolf Ravnik za povečanje garaže pri hiši v Trubarjevi 4; Ivan Lorber za preureditev drvarnice in prizidavo verande pri hiši v Vetrinjski 5; Lavra Scheidbach za preureditev drvarnice pri hiši v Gregorčičeva 8 v av-togaražo; Marija Mustek in Ciril Žimnic za zgradbo pritlične stanovanjske hiše v Koseskega ul. 26; Al. Fajdiga za zgradbo delavnice pri hiši na Pobrežki cesti 13; Franc Korman za prizidavo skladišča pri hiši v Gosposki ul. 3; Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev za zgradbo avto-garaže in odprte lope v Cvetlični ul. 19 kot provizorij; uporabno dovoljenje je dobil Ivan Volker za preurejeno in prezidano garažo v Kersnikovi ulici 1. Dovoljeno je bilo dalje Mariji Stepančič prodajanje brezalkoholnih pijač na stojnici na Glavnem trgu, Štajerski sadjarski zadrugi pa prodaja sadja istotam.
Vrbovec — Felberinsel.
Ako je tudi res, da je dravski otok pri Kamnici dobil naziv »Felberinsel« po svojem lastniku, nemškem priseljencu Felberju, še to ni noben vzrok, da se tudi danes mora tako nazivati. Ali niso bile v Mariboru nekatere ulice poimenovane po slavnih možeh kakor so n. pr. Goethe, Schiller, Tegethoff itd. in vendar se danes nobena ulica več po njih ne na-zivlje. Ali mogoče ni bi! slučaj, da so na dravskem otoku rasle vrbe — Felber — in da se je lastnik otoka tudi imenoval Felber, kar bi vse dalo povod za naziv »Felberinsel«. Ako se to iz tega stališča presoja, je upravičena poslovenitev naziva »Felberinsel« ravno tako kakor poslovenitev uličnega naziva »Herrengas-se«. Kakor jc »Herrengasse« danes »Gosposka ulica«, tako naj se glasi »Felberinsel« danes slovenski »Vrbovec«. — Pa tudi praktični razlogi govore bolje za naziv »Vrbovec« nego za naziv »Felber-jev otok«. Primerjaj: Vrbovec, (3 zlogi),
—	Felber.iev otok, (5 zlogov); Vrbovca. (3 zlogi), — Felberjevega otoka, (8 zlogov).	Dr.	F.	H.
Smrtna bosa.
V splošni bolnici je včeraj umrl 271et-ni posestniški sin Avgust Hojnik iz Planice pri Framu. Pogreb bo jutri ob 15. na pobreškem pokopališču. — V Košakih 162 je umrl včeraj -opoldne viničar Juri Hausmeister, star 67 let. Blag jima spomin, žalujočim naše sožalje!
Naša vojna literatura.
Naša literatura o največji vojni vseh časov je še zelo siromašna. Pač pa imamo že zanimiva dela o osvobodilnih bojih na srbskih bojiščih, ki so prinesli končno osvoboditev tudi Slovencem in Hrvatom. Med drugimi je sedanji komandant mesta Maribora, generalštabni bri-gadni general, g. Živko Stanisavljevič, priznan vojaški pisatelj, izdal že več zanimivih knjig, kakor: Cerska bitka od 16—19. avgusta 1914 (izšlo 1. 1927 v Beogradu, str. 94), Gonjenje nakon cer-ske bitke (Beograd 1928, str. 80), Šuma-dijska divizija pri proboju solunskog fronta (Beograd 1928, str. 30) in O borčevoj psihi (Beograd 1922 str. 32). Opozarjamo na la zanimiva dela iz zgodovine bojev za našo svobodo in ujedinjenje. Knjige se dobe v Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova cesta 13.
Lajleršperk.
Naša državna cesta je kot glavna do-vodnica izredno prometna. Ta znana resnica je bila že večkrat podčrtana. Ravno zato jc ob njej pešpot, namenjena seveda le pešcem. Kot pa kaže in se tudi lahko vsakdo prepriča, je ravno naopak: pešci se morajo umikati kolesarjem na cesto. Ti so že tako predrzni, da vozijo le po pešpoti, ki jc bolj uglajena. Zato pa so nezgode na dnevnem redu. Nedavno je občutila drznost kolesarjevo uboga stara ženica, drugič mlekarica, ki ji je zdrčal raz glavo jerbas, v nedeljo pa druga ženska. Drzni kolesar ji je pokvaril obleko. In tako se kronika nadaljuje. Našega potrpljenja je konec. Poklicani naj poskrbe, da ta drznost preneha. Mislimo, da bi za to zadostovalo par eksemplaričnih kazni.
Za pogorelce v Zaluki
je izročil upravi »Večernika« Neimenovan zavoj obleke. Iskrena hvala!
Smrtna kosa.
V Sv. Juriju v Slovenskih goricah j« včeraj po dolgi bolezni preminul 65letni veleposestnik in gostilničar Franjo Kranjc. Pokojni je bil daleč naokrog ze-
lo	priljubljen. Blag mu spomin. Žalu;0-čim naše sožalje.
Prijateljem planinstva in meje.
Da pomnqži število svojih članov ji' da bo mogel uspešno vršiti svojo misijo, poziva klub »Meja« vse prijatelje planinstva in obmejnega dela. da prijavijo svo! pristop pismeno ali ustmeno v pisarni »Putnik« na Aleksandrovi cesti- Prvo po osvobojenju pričenjamo, s sistematično planinsko in narodno akcijo na meji, zato ne sme manjkati nihče, ki mu je pii srcu usoda naše zemlje.
Klub »Meja« pri otvoritvi koče pri Pankraciju.
V nedeljo 11. tm. otvori SPD, podružnica v Mariboru, na slovesen način svojo novo planinsko kočo pri Sv. Pankraciju na Kozjaku. Poleg članov SPD in drugega občinstva, se udeleže otvoritve tudi člani .kluba »Meja«. Odhod iz Maribora z vlakom ob 5-25 zjutraj do postaje Brezno-Ribnica in od tam peš do cilja-Vsi člani se vabijo, da se izleta polnoštevilno udeležijo in da pripeljejo s se* boj tudi svoje prijatelje in znance.
Uradni list
dravske banovine objavlja v št. 58 ;; dn* 3. maja rodbinski pravilnik za člane kra-Ijevskega doma kraljevine Jugoslavije, zakon o ureditvi selitve oseb, ki izgube zaščito po dosedanjem zakonu o staiio* vanjih ter pravilnik o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine,
Upokojenci bivše južne železnice, njib vdove in sirote,
ki so bili upokojeni pred 1. julijem 1922» naj do 15. maja pošljejo na spodnji naslov sledeče podatke: 1. kdaj je bil upo* kojen; 2. vdove in sirote, kdaj je umrl mož, oziroma mati: 3- koliko znaša pokojnina v kronah, koliko draginjska doklada; 4. kak čin je imel upokojenec ob upokojitvi (uradnik, zvaničnik, služiteli) in svoj naslov. — Ivan Kejžar, viš. revi-dent v pok., Maribor, Aleksandrova cesta 35.
Sreda 7.
Danci
kompletni kabaretni spored
V VELIKI KAVARNI
Danes
Sreda 7»
Svinjski sejem v Mariboru.
Na zadnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 362, prodanih pa 262 svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 125—150 Din, 7—9 tednov 185—200, 3—
4	mesece 250—400, 5—7 mesecev 500— 650, 8—10 mesecev 700—900, 1 leto 1000 —1200, 1 kg žive teže 12—13.50, 1 kg mrtve teže 17—18.50 Din, ovce po 100 Din.
Licitacija za nabavo gramoza.
Okrajni cestni odbor v Mariboru javlja, da se bo v sejni dvorani okrajnega cestnega odbora, Kamniška cesta 26, II. nadstr. dne 15. maja ob 9. uri vršila ponovna ustmena licitacija za nabavo gramoza za banovinske in okrajne (občinske ceste) v območju cestnega odbora mariborskega za proračunsko leto 1930. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasa na uradni deski mestnega magistrata mariborskega.
Pri odebelelostl vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstv^, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	1
Na Pankracij!
Na Kozjaku je meja, Pankracij mejnik na straži je zvesta slovenska trdnjava Pankraciju postavili smo spomenik: mu Dom bo otvorjen, ovenčana glava, Planinc, na Pankracij, on praznik obhaja prihodnjo nedeljo ednajstega majal
VMariboru, dne 7. V. 1930.
Al»rihnr*lrt V F c F P N I K Jutra
Stran 3.
Zgodovinski podatki o solati!
SEZONSKO-AKTUALNE ZANIMIVOSTI. _ CESAR, KI MEŠA SOLATO, — KRALJI IN PESNIKI- — PLUTARHOV ROKOPIS. — PAPEŽ SIKST V. IN NJEGOVA SOLATA- — DVOBOJ IN MTJČENIŠKA SMRT RADI SOLATE...
Živimo v visoki sezoni solate. Izbera ie tako bogata raznih vrst, da so razvadili gurmani in njih boljše polovice včasih v nemali nepriliki radi primerne kombinacije. Dobro bo, da načnemo ta predmet; kajti ventiliranje zanimivega vprašanja zgodovine , te nesporno najstarejše in najbolj popularne jedi ne bo zanimalo samo naše gospodinje in kuharice, temveč tudi priprostega uradflika in delavca, kateremu je solata večkrat edina dnevna hrana.
Veliki pesniki in kralji so proslavljali solato v mogočnih slavospevih in zgodovina nam poroča, da so bili med kralji celo taki, ki so si solato »lastnoročno« pripravljali...
Slavni nemški pesnik Goethe piše v svojem pismu iz Palerma 12. aprila 1787 ves navdušen: »Solata je v teh krajih bajno krasna; po nežnosti in okusu je kakor okrepčujoče sveže mleko in sedaj še-le razumem, zakaj so jo stari imenovali »lactula«...«
Slavnemu italijanskemu pesniku Mol-t.i pa je bila solata predmet za navdušeno odo. V prekipevajočih superlativih jo opeva, meneč, da jo je Adam na migljaj božjega angelja našel in okusil, še predno je segel po prepovedanem sadu na »drevesu spoznanja« ... Molža prihaja v svoji pretirani tiradi do zaključka, da mora spričo solate otemniti mistična glorijola mirte in — lovorja.. .« In Molža je postal s svojo »himno na solato« mahoma tako slaven, da so celo branjevke kupo-vale njegove pesmi.
V »Življenju Friederika Viljema I.« piše avtor Fassmann v slogu takratne do-1)0 dobesedno: »Na oficirskih pojedinah '' Potsdamu je običavalo Veličanstvo *astnorcčno pred očmi vseh gostov pripravljati solato, kar se je zgodilo s tako ^eščino, da je vse prisotne zadivilo... ' eličanstvo si je med delikatnim delom opralo roke po štirikrat prav temeljito ir. vsakokrat porabilo po eno svežo svileno servijeto •.. Priprava solate nam je vsem sproti vzbujala diven apetit, ki se da le z daleka primerjati s čustvom naj-udanejšega patriotizma... «
Stari Plutarh je tudi pisal o solati. Ža-libog je ohranjen samo odlomek tozadevne'razprave z napisom: »Zakaj ženske ne smejo jesti srca solate?« Četudi je znano, da so že prastari gurmani zelo obrajtali nežno osrčje solate, vendar ie velika škoda za ves svet in »solatologe«, da se je Plutarhova razprava izgubila.
V Italiji je postala slovita solata papeža Siksta V. naravnost legendarna. Cerkvena zgodovina, ki do potankosti preišče vse detajle iz življenja velikih cerkvenih očetov in svetnikov, je sledeče zabeležila: Nekdanji menih, znan le po imenu brat Feliks — poznejši poglavar rimske cerkve (Sikst V.) je živel z nekim odvetnikom v iskrenem prijateljstvu. Ko pa je menih napredoval v cerkvenih činih, je naenkrat prišel »iz evidence« — nekje se je zgubil, kakor sc pač zgubijo prijatelji.
V	toku let je odvetnik obubožal in nazadnje vsled revščine težko obolel. V svoji stiski se je obrnil na papeževega ■osebnega zdravnika, leta pa na svetega °četa samega. Cerkveni poglavar se je spomnil svojega prijatelja iz 'revnih in skromnih let samostanskega življenja ter sklenil, da obupanemu in bolnemu prijatelju radikalno pomaga. Poslal mu je veliko košaro svoje takrat izredno slovite solate s pozdravom in priporočilom, da
-ie pošiljka najsigurnejši lek za njegovo
-	telesno in duševno bolezen ... Svoj ukrep je sporočil tudi svojemu telesnemu zdravniku, ki pa je neverno zmajal z glavo, dasi ga je sveti oče prepričal, da bo
lek sigurno rešil njegovemu prijatelju
življenje-
Papežev telesni zdravnik je kasneje v skrbi obiskal bolnega odvetnika in ga Povprašal, kako deluje papeževo zdra-yilo, in kako se počuti... — Ves pomla-[en, žareč v licu in zadovoljen v dno duše je odvetnik odgovoril: »Čudovito ie zdravilo svetega očeta; popolnoma sem ozdravil: čutim se zopet čilega, mladega 'n zdravega!« In dal ie prinesti čudotvolno košaro, dar svojega mladostnega pri-
jatelja in tedanjega cerkvenega poglavarja: V njej je bilo več vrst solate, prav skrbno vzgojeni eksemplari, a pod njimi je bila »ta prava« solata papeža Siksta V.: velika mošnja svetlih, zlatih cekinov ...
Od takrat pravijo v Italiji vsakemu, posebno pa odvetnikom, ki pridejo v denarne stiske, konkurze in podobne luže: »Manjka mu solata papeža Siksta V.«
Solata ima tudi svojega — mučenika. Postal je to radi prevelike ljubezni do te zelenjave hrabri kapetan Desbois, vodja glavne oficirske obednice v — Parizu.
V	svoji maniji je običaval, da izvrši zadnja dela pri pripravi solate — sam. Neki njegov tovariš, znan kot zbadljivec, se je ob priliki neke pojedine izrazil: »Solata je nezdrava jed!« To je Desboisa tako razburilo, da so mu od besnosti izstopile oči; začel je zmerjati po vseh registrih tako, da so psovke dale povod za neizbežen — dvoboj z ostrimi sabljami, kajpak! Desbois je bil mnenja, da je sloves solate zaslužil vitežki obračun ... Dogovorjenega jutra sta se nasprotnika spoprijela. Desbois je zadal nasprotniku lahko rano na desni roki. »To je samo kapljica olja!« je zaklical za solato navdušeni, Desbois. Zopet so se križali meči. Desbois je zadel nasprotnika naravnost v prsa. Hkrati je vzkliknil: »To je samo malo oeta!« Iz dveh ran je tekla kri in Desboisov nasprotnik, ves jezen radi takega fanatičnega izzivanja, je besen porinil ostrino noža v trebuh svoie-ga nasprotnika in kriknil: »To je bil pa
— česen ... Zdaj pa dobiš še — popra m soli!« Po teh besedah se je razjarjen zakadil v Desboisa ter ga zadel naravnost v srce... Smrtno zadet se je Desbois zgrudil na tla in v pretrganih besedah, umirajoč dejal tovarišem, ki so ga drža-
li	v rokah: »Ni — ni — — bolj — — zdravega jedila — kakor — — kakor je solata — — .ali ali vsakdo je
— na — — .razume pripraviti...« Po teh besedah je fanatični oboževalec solate izdihnil svojo dušo.
Iz predstoječega pač vidimo, kako veliko poslanstvo vršijo vrtnarji, ki stro-i kovnjaško vzgajajo to svetovnoznano -• -lenjavo, ki uživa enak sloves v razkošnih obednicah kronanih in nekronanih kraljev, kakor v bajti delavčevi... Vsa mogoča imena ima:	»Majska kraljica,
carski cvet, berivka, endivija, radič, !e-denka, regrat, motovilec, poljska kneginja. brazjljska itd. — Naše gospodinje, ki hodijo po trgu in izbirajo »najcenejše in najboljše«, da servirajo svojim »najdražjim« solato za obed in večerjo, bodo prav gotovo vesele teh razkritij.
HUMANIK
4
'J \
dF
PLATNENE
NAjBolm IN VENDAR
GENIN’
5mrti zapisana
Čudna usoda je zasledovala stockholmskega športnika inž- Karla Piyma in njegovega brata Gustava. Že meseca aprila, ko sta neko nedeljo napravila z motornim čolnom izlet po morju, bi bila skoro oba prišla ob življenje. Motor je eksplodiral in le s težavo sta se brata rešila. Drugo nedeljo sta napravila z nekaterimi prijatelji izlet k neki vili ob morju. Tam je Gustav prišel preblizu na rob skale in padel precej globoko skoro ravno v morje. Le s težavo so ga rešili, imel je pa težke notranje poškodbe. Brat Karl je takoj naročil letalo, da ga zapelje v bolnico. Pa kakor da se je smrt zagrizla v oba brata: na povratku v Stockholm se je letalo zrušilo — najbrže vsled preob-teženosti — v vodo- Karla Plyma so do-tegnili iz vode mrtvega, Gustavovo stanje pa se je tako poslabšalo, da je tudi kmalu umrl.
O pesnikih in pisateljih
Slavni francoski pisatelj Victor Hugo je bil silno radoveden, kako se kaj prodaja njegova najnovejša knjiga. Toda založnik je molčal. Zato mu je poslal Hugo dopisnico, na kateri je bilo le •>?« Založnik je nato odgovoril? »!«, nakar se je Hugo popolnoma pomiril.
* •*
Na neki mali postaji se je Tristan Bernard prepiral s postajenačelnikom radi svoje prtljage. Njegovi kovčegi so namreč nekje zaostali. Postajenačelnik ni mogel nič ukreniti. Toda Bernard ni odnehal, nakar je uradnik nanj zavpil: »Dragi gospod, ali me imate za bedaka?«
»Nikakor,« je odgovoril Bernard, -toda ni izključeno, da se motim.«
* *
Francoski pesnik in dramatik Freydan je sedel ob treh zjutraj utrujen in s!"" ' ■ razpoložen v neki restavraciji. Ne r .-ima je stopila k njemu nepoznana mu ni j munska gledališka igralka in ga je na-| govorila: »Kako srečna sem, gosood i Freydati, da se morem seznaniti z Vami. Povsod v Rumuniji sem že igra i a Vaše komade: v Bukareštu, Jašu, Čer-novicah, Braili itd.!«
Ne da bi kaj pomišljal in se sploh zme-nii za igralko, je Freydau nato odgovoril: »Jaz Vam tega tudi čisto nič ne zamerim.
* *
Lirik Moreas je bil nekoč skupno z Verlainom v kavarni. »Trije pesniki so«, je rekel: Baudelaire, Verlaine in jaz-.. Baudelaire, ker je mrtev in Verlaine, ker je navzoč.«
V	Leningradu je 3500 praznih lokalov.
Vsled likvidacije zasebne trgovine v Sovjetski Rusiji je danes samo v Leningradu praznih nad 3500 lokalov. Stanovanjski uradi bodo te lokale nakazali deloma raznim društvom in ustanovam, ki so sedaj v zasebnih stanovanjih, deloma pa delavcem za stanovanja.
Tudi u Pragi atelje za zuočne filme
Filmska družba AB v Pragi je preuredila svoj atelje tudi za sniinanje zvočnih filmov v češkem jeziku. Dozdaj so v Evropi ateljeji za zvočne filme: v Londonu, Parizu (4), Berlinu (9), Miinchenu in v Pragi. Pripravljajo ga t'udi v Rimu, ker je Mussolini prepovedal igranje zvočnih filmov v tujih jezikih. Med prvini zvočnimi filmi praškega ateljeja bode »Slovanske melodije«, v katerem bo igral glavno vlogo slavni češki vijolinski virtuoz Jaroslav Kocian- Drugi film bo »Avstrijski feldmaršal« s slavnim češkim komikom Vlastom Burianom, potem »Filozofska zgodba« po povesti nedavne umrlega češkega pisatelja Alojza Jiras-ka. Zadnja dva filma bota v češkem iri nemškem jeziku.
Še dve sccijalistični mesti — v bližini Leningrada.
V	bližini Leningrada grade sedaj dvoje novih mest po socialističnih načelih, eno na postaji Ivanka, drugo na postaji Du-rovka- Za prvi čas bo v vsakem teh mest v hišah - komunali nastanjenih po 3000 delavcev.
Šport
Davis Cup.
Po senzacijonalni zmagi našega moštva nad Švedi 5:0 v Beogradu igra Jugoslavija proti Španiji, ki je porazila Belgijo 4:1.
Našo državo bodo zastopali isti igralci, ki so igrali proti Švedom in sicer gg. Schaffer, Friedrich, Kukuljevič in Radovič.
Dosedaj so se odigrale sledeče tekme: Anglija:Nemčija 3:2, Španija:Belgija 4:1, Japonska:Madžarska 5:0, Poljska:Rumu-nija 3:2, Indija:Grčija 3:2, Jugoslavija: Švedska-5:0, Avstralija:Švica 5:0.
Pritožba proti glavni skupščini LNP odbita.
I Na včerajšnji seji upravnega odbora ; .INS v Beogradu je bila zavrnjena pritožba proti letni skupščini ljubljanskega nogometnega podsaveza ter je bil potek skupščine odobren v celoti.
Jugoslavija :Češkoslo vaška.
Na Vidov dan sc bo odigrala v Zagrebu meddržavna tekma Jugoslavija :Če-škoslovaška in je savezni kapetan g. Simonovič nominiral sledeče igralce: Mihelčič, Ivkovič, Beleslin, Arsenijevič, Premeri, Djokič, Marjanovič, Hitrec, Šim-šir, Bonačič, Babič II-
Lahkoatletski meeting v Mariboru
Sestanek delegatov mariborskih klu* bov se bo vršil v Četrtek, dne 8. tm. ob 118.30 v kavarni Bristol. Savezni delegat inž- Kottdelka.
Zanimiua prauča o očetoustuu
se je vršila in končala nedavno pri švicarskih sodiščih. Nekemu mlademu zakonskemu možu v Luzernu je njegova ljubezniva boljša polovica že po 7 mesecih zakona poklonila dečka. Mož je zanikal očetovstvo otroka, češ da je ženn pred 9 meseci imela odnošajc z nekim Japoncem in da je fantek živa slika te mednarodne ljubezni. Mlada žena ni tajila, da je imela odnošaje z Japoncem, u-porno pa je trdila, da je oče otroku njen mož. Nastal je konflikt, ki ga je reševalo sodišče potom moderne znanosti. Sodišče v Luzernu je namreč, da se izogne krivi sodbi, naprosila antropološki zavod v Curihu za njegovo mnenje o plemenskih znakih malega črvička. In tako je fantek prišel pod stroge učenjaške oči in očale curiških antropologov, ki so dognali, da dečko nosi vse znake mongolskega plemena in da mora oče otroka gotovo biti Japonec. Zvezno sodišče je seveda moralo upoštevati mnenje učenjakov in jc priznalo možu pravico, da odklanja očetovstvo. Zelo poučna zgodbica za žene, ki so tik pred vstopom v sveti zakon !!
Več nese.
— Zakaj ne nosiš svojih kokoši več iit. trg prodajat?
— Se ne izplača, raje jih dam od avtov povozili, dobim dvakrat toliko za nje kakor na trgu.
Stran 1
Mariborski V 1! £ V. R N T V %lfs
V	M arifinr n, Sne 7. V. 1930.
BHa5aHffitiu2jn52r,: .w nmmw?1 "-scresa JKszai
Mlchel Zčvaco
£ukecciju
je zgrudila na klop nazaj, skoraj nezavestna od čarobnih občutkov tega prvega poljuba ljubezni, dočim je Ragastens bežal po parku, ves brez uma in grizoč si ustnice do krvi, da ne bi do zvezd zakričal svoje sreče.
Zgodovinski roman
87
»To sem vam hotel povedati, milostljiva- Oprostite moji neomikani odkritosrčnosti, da ne zna po spodobnosti in po spoštovanju, ki ga dolgujem kneginji Manlredi, krotiti čuvstev, ki so mi dušila srce... Da, to me^ je dušilo, razjedalo mi je srce in dušo ... res, preveč^ kruto bi bilo, če bi mi bila odrečena celo bridka sreča, da vam razodenem svoje gorje .. •«
»Vaše gorje!« je dejala ona zamolklo.
»Veliko je to gorje!« je povzel on z glasom, ki je shsno drhtel. »Glejte, milostljiva, ali ni čudna moja usoda ?... Naj bi se bil, jaz revež, zaljubil v kako dekle, ki bi bilo revno kakor sem jaz... In kot sin svobodnih cest bi bil tudi lahko ha vse veke ljubil samo svojo neodvisnost... Ne! Moral sem srečati vas. In takrat sem začutil, da je vse končano zame... Kako sem mogel upati, da se enkrat zapre prepad, ki naju loči? •.. In kako prav sem imel, da sem obupaval, ko ste mi vi sami dokazali mojo brezumnost s tem, da ste postali žena kneza Manfredi!...«
Beatrice je iztegnila roko, kakor da ga hoče ustaliti. Nekaj trenotkov se je zdelo, da se vrši v njenih prsih silen boj. Nato so se njene oči uprle v Ragasten-sove. In kratko in resno je izpregovorila:
»Knez Manfredi ni moj soprog...«
Vitezu se je zavrtelo v glavi. Zbal se je. da se mu lemara le sanja, ali da je ni prav razumel.
»Kaj hočete reči, milostljiva?« je zajecljal.
»Vitez,« je nadaljevala ona, »samo skrajna odkritosrčnost me more varovati pregreška- Ponavljam vam torej, da je knez Manfredi v svoji junaški — lahko rečem — vzvišeni velikodušnosti privolil v to, da vidi v meni samo svojo zaročenko...«
Ragastens je sklenil roke. Zdelo se mu je, da se odpirajo nebesa.
»Poročila sem se s knezom,« je govorila Primavera, »ker nisem hotela vzeti nobenega izmed gospodov, ki so mi dajali razumevati svoja čuvstva... Za tri mesece sem Manfredijeva zaročenka... In če knez čez tri mesece prekine svojo velikodušnost, ako v . njegovem srcu soprog premaga očeta, kakršen mi je bil doslej vse dni...«
Prekinila se je. ne preplašena, pač pa burno prevzeta od priznanja, ki ji je plavalo na ustnicah...
»Ah,« je zamrmral Ragastens, pijan ljubezni in veselja, »govorite!...«	,
»Torej, vitez — potem naj združi smrt. kar ie ločilo življenje!...«
Ragastens ie tiho vzkliknil in padel na kolena, po-krivaje ročico, ki se mu je iztegnila naproti, s solzami in strastnimi poljubi...
»In zdaj,« je povzela ona z mirnejšim glasom, »idi-te, vitez... Ako podležete, jutri ali v kaki drugi bitki, recite si in zavedajte se, da sta vaša misel in moja misel odslej le še ena sama ... Idite ... Dajte mi, da premišljam o dogodku, ki se je nocoj izvršil v mojem življenju •..«
Ragastens je vstal.
»Odhajam,« je dejal z vročim glasom, »toda ne prei, preden vam povem, da se odslej ne bojim niti smrti same. in da bom nodrl ves svet. če te ne bi mogel pridobiti drugače kakor na njegovih razvalinah!...«
Obenem,, preden se je mogla braniti, so njegove roke objele njen vitki stas, in njegove ustnice so se v žarkem poljubu prižele k ustnicam Primaverc. Ona se
Uro kasneje se je Primavera vrnila v svoje stanovanje.
Rekli smo, da se je granitna klop s svojim hrbtom naslanjala ob temelj neke mramorne skupine. Na levi strani tega temelja, nekoliko zadaj za klopjo, se je dvigalo staro deblo vrbe žalujke; njene gibčne veje so se spuščale od vseh strani,, pokrivaje mramor in klopico s svojo senco. Deblo pa je bilo do polovice votlo, kajti vrba je bila stara-
Nekaj minut po odhodu Primavere se je navidezno ;el goditi čudež: senca debla se je kakor podvojila, ali bolje rečeno druga senca se je tiho ločila od nje... Bila je ženska..
Z mračnim pogledom je sledila beli postavi Primavere, ki se je daleč tam izgubljala v noči. Nato je s porogljivim smehom stopila nazaj.
»Ganljiv sestanek! Idila se razvija...O, brezumni-ka. da ne slutita mrkle tragedije, ki vama sledi za petami! ...«
Nato se ie ta ženska postava naglo oddaljila proti ozadju parka. Tam so bila vrata. Poleg teh vrat je čakal moški, eden izmed služabnikov palače. Ženska mu je pomolila mošnjo, ki jo je lakai lakomno pobasal v žep.
»Ali naj čakam signoro tudi jutri zvečer?« je vpra-• šal, odpiraje ji vrata.
»Da, jutri in vsak naslednji večer, kakor včeraj in kakor nocoj!...«
Nato ie ženska prožno prestopila prag ter se izgubila v črnih ulicah montefortških.
XLIX.
Po bitki.
Drugo jutro se je vršil na Pianosi spopad med vojsko Cezarja Borgia in četami zaveznikov...
Uspeh bitke je bil neodločen.
Najvažnejše za Cezarja je bilo to. da svobodno prodre v sotesko, ki je vodila pred vrata Monteforta — edina cesta, ki je mogla služiti vojaškim namenom. Ves trud zaveznikov je veljal torej obrambi dohoda v Peklensko sotesko.
In dasi se Cezar ob tem prvem spopadu ni mogel polastiti soteske, vendar je bilo očividno. da kmalu doseže ta cili. Proti njegovim dvajsetim tisočem vojakov so jih mogli zaveznik: postaviti na bojišče le dvanajst tisoč. Vrhu tega je bilo znano, da papežev sin še pričakuje znatnih cjačenj.
Ob rani zori, v trcnotku, ko je dal knez Manfredi znamenje za naskok, se je pojavila mlada ženska v beli obleki, ki je na iskrenem konju pridrvela mimo fronte zavezniških čet. Bila je Primavera.
S	koncem svojega korobača je kazala na armado Ce zarja, ki se ie razvijala v dolgih valovitih črtah. In neizmeren krik je pozdravil mlado ženo. Skoraj v istem hipu so se pognale boine vrste naprej.
In kmalu se je široka plan nanolnila z bučnim teptanjem korakajočih polkov in s tisočkrat ponavljanimi klici poveljnikov. Nato sta se z divjim rjovenjem in z donebesnim rožljanjem železa, ki so ga glušili kriki groze in bolečine, zagrabili sovražni armadi.
Od kraja so se branili v popolnem redu. In ko je bila ura štiri, se Cezarjeva armada niti ni bila umaknila, niti ni napredovala. Polagoma pa je ponehal prvotni red: bitka se je bila razbila v deset ali dvajset posameznih manjših bitk.
Cezar, ki je že od jutra dirjal po bojišču semintja. sedeč ves bled na vrancu, ki je bil okrvavljen gori do
vratu, in vihteč širok meč. oškrlaten do ročaja, je okrog četrte ure sklenil napraviti konec. Zbral je svoj švicarski polk in svoja dva piemonteška polka ter poslal pred seboj oblak jezdecev, ki so pometli prostor s silo orkana. Nato je pričel korakati naravnost proti soteski.
Takoj se je zopet osredotočil napor vseh čet, razkropljenih po planoti. Knez Manfredi je šel Cezarju naproti na čelu cveh ali treh polkov, ki so se bili in trpeli že hude izgube.
Na Cezarjev migljaj je sledil strahovit spopad-Skoraj celo uro je žarel zrak v svetlikanju neštetih bliskov: -vsak blisk ie bila sulica, meč ali rapir. Zamolkli n udarcem je sledilo hropenje, psovkam besni kriki... Nenadoma pa je nastal hujši krik. Manfredi.ieve čete so se umikale.
V	tem trenotku pa je Borgia zaslišal nekaj kakor grom, od katerega se je majala zemlja. Kakih sto jezdecev se je z naperjenimi kopji v blaznem diru dreviio nad njegove polke. Na čelu pa, za ve.č sulic pred ostalimi, je divje besnel človek, ki ni imel na sebi železja. nego navaden oklep iz žoltega usnja. In v roki je vihtel dolg rapir — svoje edino orožje. Ta jezdec je bi! Ragastens.
Dospevši do Švicarjev, sredi katerih je jehal Cezar, je začel Ragastens še huje izpodbadati svojega Kapitana: taka je bila njegova bojna navada.
Kapitan, kakor blazen od besa. je skakal, vzpenjal se, pognal se preko glav in delil s kopiti strašne udarce na vse strani. Široka praznota se je delala pred vitezom, kriki groze so spremljali njegovo pot; on pa je divjal naravnost proti Cezarju.
Švicarji so se trumoma branili škadrona, ki ga je bil Ragastens potegnil za seboj, da je treščil s svojini železnini kiinom v njihovo sredo. Ragastens je začutil, da se v tem hipu odločuje usoda bitke. Nevzdržema je drevil naprej in dospel nazadnje do Cezarja.
»Zdaj se pomeniva. Svetlost!« mu je kriknil.
»Izdajalec!« je odgovoril Cezar. »Umri!«
Dvignil je svoj široki meč. S tem gibom pa je obenem pokazal nasprotniku tisto mesto, kjer je bila njegova rama brez oklepa; Ragastensov rapir se je zabliskal, njegova ost se je zakopala v ramo Cezarja, ki je izpustil vajeti in se zrušil laz konja...
Tolpa Švicarjev se je umikala na vsej črti.
Ragastens se je dvignii v stremenih ter zmagoslavno zavriskal.
Ta hip pa se je zapodil nadenj jezdec orjaška postave. vihteč dojgo, težko sulico. Naglo se ie Ragastens še ozrl za Švicarji, ki so bežali, odnašaje Cezarja in preganjani od konjenikov, s katerimi jih ie on naskoči!- Nato se ie obrnil oroti orjaku: bila sta takore-koč sama na širokem, okrvavljenem prostoru, pokritem z umirajočimi in z mrliči.
Ragastens, ki mu je vsled manjkajočega mu oklepa ostajala vsa njegova gibčnost, se je umaknil naskoku jezdeca, ki je prihajal prot' njemu, tako da je lastni pogon odnesel orjaka mimo. Zdai pa se ie Ragastens zapodii nadeni. V nar skokih je bil pri njem. in ko se je hotel orjak obrniti, ie strašno zakričal: Ragastensov meč mu je bil prebodel grlo.
Jezdec ie te^bnil na zemljo, njegov prestrašeni koni pa je zbežal. Med padcem se ie odpela iezdečeva .čelada: prikazal se je njegov bledi, spačeni obraz.
»Glej no. to ie ubogi Astorra!« je deial Ragastens.
»Da.« je odgovoril Astorra in se brezupno nasmehnil. »Kakor vidite, sem prišel .iskat vaš osmi sunek ...«
»Žal mi je, baron.« je deial Ragastens, ganjen od sočutia.
»Eh, kaj!... S d j je... poslednji!...«
(Nadaljevanje sledi.)
Vse vrste pletenin po meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvršuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2. 364	Mizarstvo Ciril Razboršek, Taborska ulica 22 izdeluje najsolidneje pohištvo vseh vrst in notranje opreme ter renoviranja. Cene nizke! XV
	Hiša s trgovskim lokalom, lepa enonadstropna z mansardo, brez popravil, dvoriščno poslopje in velik vrt, na prodaj pod ugodnimi pogoji. Maribor, Magdalensko predmestje. Dopisi pod 400.000 na upravo »Večerni-ka. 134S
Uboga služkinja je zgubila v nedeljo zvečer ročno torbico s precejšnjo vsoto in drugimi malenkostmi. Poštenega najditelja se prosi, da jo odda proti nagradi na policiji. 1330	
Zelo poceni prodam fine koncertne citre. Vetrinjska ulica 9. 1325	Sobo- in črkoslikanie izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231
Predtiskanje najmodernejših vzorcev,
kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	833
Gramofone
popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14.	602
Kuharica,
katera pozna tudi primorsko kuhinjo, lahko prevzame kuhinjo na svoj račun pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi lista.	1353
Štedilnik
skoro nov, v obliki mize 70X75X52 cm se proda. Aleksandrova cesta št. 16, v trgovini.	1291
Spalna soba,
trdi les, dobro ohranjena in čista :ia prodaj. Vrazova ul. 2, levo. 1332
Elektroinštalacije,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII
Cenjenemu občinstvu vljudno sporočani, da sem prevzel s 1. majem	1351
trgovino z lesom in premogom
na Meljski cesti 41
Zagotavljajoč točne In solidne postrežbe, se priporoča
____________________________ I.	CIZEJ.
Sivi lasje
dobivajo naravno barvo in mladostno svežost brez barvanja. Že 20 let izkušeno: Natančnejša pojasnila brezplačno. — A. ZORKO — MARIBOR. Poštni predal 80.	1352
NajholjSe
vino
dobite v vinotoču
Melfski hrib št. 4
kjer se shaja dnevno vesela družba.	1347
Umetna svila,
foulard svila,
1313 pralni delein
v veliki izbiri
Srečko Pihlar
Maribor, Gasposka ul, 5.
Potrti globoke žalosti, naznanjamo, da je naš predragi sin in brat, gospod
Avgust Hojnik
sin posestnika na Planici,
danes v bolnici v Mariboru v 27. letu starosti, po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, nenadoma preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 8. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Planica, dne 6. maja 1930.
ŽALUJOČA RODBINA HOJNIK
in ostali sorodniki.
Izdala Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: FRAN BRO ZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
v Mariboru,