Knjiga Slovenska XIX. veku. Z g o d o v i n a slovonskega n aroda. Spisal .lanez Terdina. Izdala in založila Matica slovenska. V Ljubljani 1866. 8. VI. 144. Ta zgodovina je bila v rokopisu dovršena že 1. 1850 za ^Slovensko društvo". Ker so pa njegov natis ovirale razno okoliščine, izrocil ga je društveni predsednik dr. J. Bleiweis ,,Matici Slovenski", češ, naj ona dožene, kar je pricelo omenjeno društvo. Po odsekovem nasvetu se je rokopis, nekako zastarel že zlasti v obliki, poslal v Zagreb profesorju Franju Bradaški, naj ga presodi in popravi, kolikor jc neobhodno potreba. Tako popravljen T r <1 i n o v r o k o p i s z nekterimi opazkanii B r a d a š k o v i m i je Matica izdala dmžnikom svojiin za 1. 1865 s čvrstim predgovorom tedanjoga predsednika dr. L. Tomana. Kolikor je povzeti iz naslednjega slovstva, vstreglo se je s to knjižico prav dobro slovenskemu ljudstvu, na hvalo pisatelju, kateri je še dijak in pripravnik na učiteljstvo I. 1849— 51 že tako na lanko poznal svojega naroda povestnico. To potrjuje tudi jodnak znaiistveni spis v Novicah 1. 1866 str. 344—410 pod naslovom ,,S e d e m 1 e t n a v o j s k a s Prusi'', katerega priobe.uje vredništvo z opazko: ,,Ze od 1. 1850 leži ta rokopis med rokopisi našega lista. Al kdo se je pred letošnjim letoin brigal za Prusa? Ni bilo tedaj poprej času primerno, da bi bili natisnili ta rokopis učenega na.šega zgo- dovinarja .1. T r d i n e. Dandanes, žalibog, pa Prusa po nosnvni sodomdncvni vojski le prevoč puznamu! Kaj j<> porenjal že prod 100 leti, to nam kažcjo prirujore zgodovinske črtice". Kaj in koliko je pisal in kako doloval v teh letih profesor J. Trdina na Roki, ne vem. Kar vem, je še to-le: L. 1881 jel je v ,,L j ublj an skem Zvonu" priobčevati nVerske bajke na Dolenjskem" (str. 164-542), in 1. 1882 ,,Bajke'in povesti o Gorjancih", katere je snoval do 1. 1888 ter jih vseh skupaj nasnoval XL (str. 712). L. 1884 in 1885 je priobril v IV. in V. letniku nekatere ^Posnetke" pod naslovom ,,Vinska niodrost" in ,,Uganke''. L. 1884 jel je sodelovati v ,,Slovanu", kjer je 1. str. 107 do 214 zelo dovtipno opisal ,,Dolenj cn". L. 1885—87 pa je v II—IV priobčeval svoje lastne opazke in sknšnje pod nadpisom: ^Hrvaški sponi ini". J. Trdina je dijak iniel slovenščino žo v oblasti ter pisal v lahki, narodni besedi; popolnoma vzoma in dovršena nni je v ,,Zvonu" in ,,Slovanu". Ker pa je stvar sama bila tu in tani prepodla, prckosnmta in mladini sploh pohujšljiva, peklo je to dobre roditelje in skrbne rcditelje slovenske ndadine, in — ko je na pritožbo bridko užaljene niatere v S1 ov e n c u 1. 1887 v posebni ,,Poslanici" (ABC) Resnicki opozoril na to tudi gospojo Hribarjevo in nevestico Tavčarjevo, ustavila sta izdajatelja takoj ,,Hr\raške spomine" in koncem leta eelo ,,SI()vaiia" v dotedanji sineri. Živo, preživo so mi pribajale takrat v spoinin bosodo, katore scm zapisal v IV. .1 czi ("• n i k u 1. 1866 o pisanju slovenskem na pr.: ,,Straši mo, kar pravi sv. pisnio, da duli je, ki oživlja, eerka pa raori. Kaj pa, ee tudi duh niori — duh, — kaj pa tedaj ? Različni so duhovi, različni pisatelji, različne so tudi pisanja. So taki, kteri sami blazcga dulia dobro in lepo pišejo; drugi so sicer dobre volje, pa imajo slabo besedo ali pisavo; spet drugi pišejo niirno in krasno, pa od slabih reči; in so tudi taki, kateri napačno pisarijo napačne reči ... — Gerda reč v gerdi besedi je ka(v:a, ki očitno preži, kdo se je ne boji? Ostudna sama na sebi se prikupiti labko no more, ker se ji upira že samo oloveško le nekoliko olikano čutilo. — Gerda re<v: v lopi besedi je kača, ki skrita tiči — kako novarna zlasti neskušeni inladini! Hud duh v niieni podobi, gad v krasnom svitku, strup v sladki pijači, ki niika in pika, mori in umori! — L e p a reč v gerdi besedi je dobro jedilo v nerednem uniazanem torilu, in kteri nalašč tako ravnajo, grešijo z zamudo dobrih del! — L e p a reč v 1 e p i besedi je pa dobra, slastna jed v lepi, čedni skledi, ki di.ši in tekne, krepi in oživljujo. Taka pisava je prava, in v taki oživlja i duh i čerka (str. 2)a. Franjo Bradaška r. 3. dec. 1829 v Kranju, ginmazijo zvršil 1. 1850 v Ljubl.jani, proskušnjo iz zemljepisja in zgodovine 1. 1854 na Dunaju, postal učitelj in naposled ravnatelj na kr. gimnaziji v Zagrobu, živi od 1. 1883 umirovljen v Gradcu na Štajarskem. V slovenski knjigi se prikaže najprej v Beeli 1. 1851 na pr. Eskimec. — L. 1852: Slovenci po popisu nekega Nemca. Pcter Veliki. Znajdbe. Ljubezen ,je (v'lovpku vrojena. Novice 1. 1856: ,,Kratek pregled staroga slovstva liervaškega". Po Ant. Mažuraniru poslovenil F r. Bradaska. Na primer bodi: „ S1 o v a n s k a 1 i t e r a t u r a Hervatov j« dvoverstna: glagolska ali oerkvcno-slovanska, in pa j)opolnonia narodna ali prav za prav bervaška. Začeti>k g 1 a g o 1 s k e literatura ni popolnoma ziian ; po vsem pa je verjotno, da je, ako ne pred, vsaj že v pervem zaoetku keršanstva v našem narodu nast.ala . . Uzporod z glagolico je že od davnih časov tudi prav narodna hervaška literatura, in sicer ali z glagolskitni ali cirilskimi pismenkami . . \r hervaško književnost spada nekako ludi litoratura tistoga plcincna našega naroda, ki na današnjem civilncm Hervaškom starmj«, namreč v županii zagrebški, varaždinski in nekdanji križevski, in to ne samo zastran politične zvezo in naravne bližinf narečja, ampak še bolj zat.o, ker je to pleme že od poslednjib sto h>t svoje izvirno slovensko irae, ki se izključljivo nahaja pri vseh njegovih starih pisavcib (kakor so: Pergosic, Vrainec, Habdelir, Belosteneo itd.) s bervaskim inicnom zamenilo . . . Kakor so pisavci tega pleniena dvakrat že skazali se ljudje praktični, ker so berž v pervem začetku nainesto pesem in verzov začeli pisati v prozi, in pa zopet kasneje, ko so svoje ne dosti po zakonih zavarovano slovensko ime premenili na hervaško, v kterem so vidili, da bodo dovoljno brambo našli zoper napadanje ogersko, tako so zopet v poslednjib časih dali velik izgled modrosti, ko so posebno spodbujeni po dr. Ljudevitu G a j u, zapustivši svoje prirojono kajkavsko narečje, voljno še čisti hervaški jezik za svojo književno rabo sprejeli itd. (str. 289—301)". — Tenm vendar ngovarjajo mnogi na pr. Kopitar itd. (Vrid. Jezičnik XVIII. 1880 str. 15-21; cf. Jezič. XX[. 1883 str. 51—58). V o d n i k o v S p o m e n i k 1. 1859: ,,Kaj je Slovane overalo, da niso do svojemu nmožtvu primerjene nioči dospcli (str. 75—78)?" —¦ Naštevši nekatere razloge — pravi: /Vsi ti vzroki pa, ki so gotovo mnogo škode Slovanstvu vzrooili, nebi bili njegovih sil toliko oniajali in jhkI- jedli, ako bi jih Slovan sam z nekimi gerdimi napakami podpiral ne bil. Kakor se iraa c.lovek naj bolj sovražnika bati, ki se je v njegovih lastnih persib zaplodil; tako kvari narod naj bolj to, kar je med njim napčncga ali protivnega zrastlo . . . Latinec je imel pregovor: concordia parvae res crescunt, discordia maximae dilabuntur t. j. po slogi rastejo uiajhne stvari, jal inzlob vse pokvari, ali bolj kratko pa jedereasto: Sloga jači, nesklad (nesloga) tlači. . Nahaja se sicer nesloga povsod; ali tako pogosto, ko pri Slovanih, se malokje pojavljuje, toliko ncsreč, kot med Slovani, je redkokje rodila. Ozrirno se na sever ali na jvig, tukaj in tara bomo vidili, kako rojak rojaka tlači, kako se brat z bratoin bojuje . . In kar je bilo nekdaj, je tudi dandanašnji tako, da bi človrek rekel, da je Slovami razpertija prirojena itd. (str. 78)!" Glasnik Slovenski 1. 1859 zv. IV: ,,Zagreb". Spisal F. B. — ,,Malo se šteje mest, da jih svet tako pičlo in poveršno pozna, kakor Zagreb. Skor vsako je našlo prijateljev, ki so ga hvalili in povzdigovali, pogosto čez mero; skor vsako je našlo t.udi neprijateljev, kt-erim se iz j)osebnih vzrokov to ali uno ni dopadalo, bodi si še tako lepo in bvale vredno; le o Zagrebu se je še celo inalo pisalo, in vendar je Zagreb glavno mesto hervaške in slavonske zemlje, ter mnoghn nova donianja. Zaderževala je morda marsikoga misol: kaj bi pisaril, saj se vse prenareja, vse se še le razvija; ob casu važnega prelioda pa je težko pisati o kaki reei. To je res; pa vendar sem se namenil, nekaj o Zagrebu povedati, da se Slovenci, ki ga šo niso vidili, vsaj nekoliko soznanijo z nicstoiii, ki j<; avstrijskemu jugoslavensivu središče, pa, kakor se ini zdi, le v tem, da mu je skor vsaka veja posodila nekoliko odrastlik, ktere so pa toliko celo zdravo deblo, kolikor posamezne korpp cela lepa obleka itd. (str. 116—147)". Letopis Matice Slovenske 1. 1870: „0 naj stareji slovenski zgodovini". Spisal Franjo Bradaška. I. Slovenci se pokazujejo v sedanji Slovpniji. a. Kedaj so se Slovenci pokazali v zgodovini. b. Zakaj so se Slovenci začeli gibati in širiti? c. Narodnost starih Noričanov, Panoncev itd. d. Prva doba slovenske zgodovine. — II. Sosedi Slovenccv. a. Obri (Avari). b. Nemci (Bavarci). c. Longobardi. d. Grki. Razmere med njimi in Slovenci (str. 260—292). Kakor drugi učitelji Slovenci na Hrvaškeni — jel je tudi Bradaška pisati knjige bratom Hrvatoin, na pr.: ,,Sravnjivajuči zemljepis za više razrede srednjih učionah". Napisao Franjo Bradaška, profesor na velikoj gimnaziji u Zagrebu 1867. — ,,Na blizo 32 polah nam predstavlja ta knjiga ves svet, kolikor mogoče na kratko, a vendar tako obširno, da citatelj ne pogreša ničesa, kar mu treba, da more reei: zdaj poznam svet. Voditolj učenemu našemu pisatelju, kterega ponosno svojega rojaka zovemo, pravijo N ovice 1. 1868 str. 126, bil je posebao občecenjeni \V. Piitzov primerjajoči zemljepis; ali ninogo bilo je treba predelati, da je knjiga pravična vsaki zemlji, to je, da pn>obširno ne popisuje ene, a ne krči druge  zemlje .. Profesor Bradaška je sam čutil  težavo, toliko gradiva nadvladati v malo polah; al rešil je svojo nalogo mojstersko in tako svetu podal knjigo, ki ni le primerna šolski rabi, temuč tudi vsa pripravna za berilo doniače vsaceniu, kdor bočo poznavati svet". — Kar je še poleg tega spisal Hrvatom, pove naj knjiga Hrvatska!