Štev. 12. Letnik LXVII. (Šol. 1.1926/27.). V LJubljani, 28. oktobra 1926. Poitnina plačana v gotovini. a. a h o V»e spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska uL 6/1. Vse po-Kljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-itnine. Rokopisov ne vra-itmo. Telefon uredn. 312. UCUEU5KI101 inru^ Izhaja vsak četrtek. Na* ročn;" ■M neorga-za inozem. ¡zna štev. 1058 \\ ' ¿rž- Kimn" ' naročni- ___ ogiase in reklamne notice vseh vrst j« plačati po Din 2*50 od petit Stanovsko politiško glasilo UJU. • Poverieništvo Ljubljana SiTlt?« Za enotno organizacijo, Vseučiliški Drofesor dr. Jovanovič nas ie v Beogradu na koneresu UJU oDomnil. da nacionalni. nolitični. verski in kulturni boii izeubliaio na veliavi in se razviia v vsei ¡akosti ored nami socialni boi za katerega sp moramo uspo-sobiti Zdi se mi da so šle besede profesorja Jovanoviča orecei mimo nas kot konštataciia brez vsakega nomena. In vendar mora biti človek sleo. akn ne ODa/i takoi da so te besede elobcke in resnične od začetka do konca. Kdo se danes zmeni za vsekakor že Dritaiene vzdihe SLS. da ie vera v nevarnosti, kdo se še briga za obuDnp klice SDS. ki ooziva na boi zoner klerikalnega zma-ia? Socialna VDrašania siliio na dan in oretresaio stranke s starimi kulturnimi Droerami. Odkod drugod izvira naenkrat nesloga v mogočni radikalni stranki odkod demokratska zaiednica? In kai ie nazadnie Radičev nokret, ki ga tudi np smemo smatrati za neka i neznatnega čp np socialno eibanie? Ne oomaen vse nič boi stanov za orostcr na «olncu ie tu in mi ca ne bomo snravili s «sveta naimanS Di n? ta maJčin riii riiemo 7 t»Iavo v oesek. Cp. io bilo scloii kdai ie notrebno rlanes, Ha s» str-neio maše vrste in da stcoimo edini in močni v bcrbo. Sam« enotno učiteljska oreanizaciia onrto ni Udruženie vseh državnih nameščencev nas more rešiti. da na« Hrupi ne nohodiio. In ravno sedai vlada taka razdraDa-nost. Največja nesreča ie. čp na"dein veliki časj maihnc liudf. to velia v malem tudi za nas. Narodno edinstvo! — Ali nai nas res loči to? Nai bi se vendar oglasil enkrat kak tovariš ki mu narodno edinstvo vzki-peva iz srca na bi nam leDO iasno in trezno razložil da se to ne izrablia le kot strankarsko geslo temveč da vse-buie ta Doim veličastno ideio ki 10 državno edinstvo. katerega zdrave teme-lie ustvaria deklaraciia — ne doseza. Razloži nai nam tudi. zakai mora to nriti v Droeram oreanizaciip ravno osnovnošolskih učiteliev ko meščansko-šolski učitelii in sredniešolski Drofesorii lahko izhaiaio tudi brez teh dveh besedi v svoiem stanovskem Droeramu. LeDO iasno nai nam razloži na nas bo mogoče prepričal. Če Da tega vsi skupaj ne zmoreio. nai na že enkrat opuste to žon-vliranie z internacionalci itd., se nam pridružim in nomagaio graditi. Agilni so, to se iim mora Driznati. Da bi le hoteli to svoio aeitnost porabiti v svoio in korist organizaeiie. Naj navedem samo ^2 = 8 Vsak letnik po eno uro; 4X1 = 4 Prva dva letnika po eno uro; 2X1 = 2 ViSja dva letnika po eno uro; 2X1=2 Na ženskih zavodih odpade 16 Resna beseda v resnem času. Kdorkoli ima danes še zanimanje, da gleda in motri razmere in življenje tudi preko plota, ki mu obdaia lastno dvorišče, mora Driznati. da živimo v ia-ko resnih da celo v kritičnih časih. Na katerokoli polie iavneea udeistvovanja sp ozremo povsod vidimo íako malo razveseliivega in vzpodbuiajočeea, pač pa nrav mnoeo naravnost odbiiaiočega in trpkega tako da mora biti posameznik silno kremenit značai. da np omaga v svoii trdni veri na boljšo in lepšo bodočnost posameznih stanov in celokupnega naroda. Politično strankarskih in vladnih kriz smo že tako navaieni da se že malokdo izmed širše iavnosti zmeni 7anie. 'Gospodarske krize se pojavljajo kakor eobe po dežiu ter nam režeio eloboko v meso. Do kulturnih kriz pa sploh ne Dridemo. ker smo preveč zaposleni z drugimi vitalneišimi. Da ob takih prilikah ne izostaneio stanovske krize, ie samo' ob sebi umevno in naravno Sai so posamezni stanovi le del celokupnosti le kolesje, ali oa celo samo zobci ustroia 'ki zovemo narod država. In čim tesneiši ie kak stan spoien s celoto, tem boli in tem prei bode tudi občutil sam na sebi in v sebi takozvano krizo. Zatr. Sp do moiem mnenju ne sme iemati takih tKiiavov v oosameznih stanovih otetraeično. Sai so vendar docela naravna posledica prilik in razmer v katerih živimo. To ie prinesel tok časa in razvoi razmer. Tragično, naravnost cbuDnn in tudi nenaravno bi bilo. akn hi n. or. učiteli-stvo v času ko išč^ vs^ izhoda in novih notov iz sološneea ka^sa sedaniosti v bolišo bodočnost stalo nrekrižanih rok s Doe-Iedom nnrtim v preteklost. Zakai ravno v tei burni in težki sedanjosti si kuiemo bodočnost. Sedai živeča eenera-ciia utira in oripravlia pot lenše bodočnosti ne sebi amoak onim 'ki nrideio. In to ie niena sveta dolžnost, pa nrav nič drugeea. Življenje ie boi in boi ie življenje. Resničnost teh besed čutimo vsak dan boli in iaz sem vsai za svoio osebo uverien, da bodo prišli nad nas vse — in seveda naš stan eotovo ne bo izvzet — še vse hujši časi v moralnem in gmotnem oziru. Le motrite razvoi razmer in Drilik zadniih let obiektivno 7 nekoliko širšeea vidika in pritrdili boste sami. da še. niste videli konca trpljenja da ni ni-kier nobene uStalienosti ampak še vedno vse vre kipi se koleba in visi v zraku. To ie novoina doba, sicer kruta in težka, a vendarle naravna. Ko ustvariamo bodočnost, oa nikdar in nikakor np smemo zapustiti tal sedanie realnosti. Zakai bodočnost te-melii na sedanjosti. Zato ni oosebnn modro nečati oreveč s croblemi. kateri niso aktualni in katerih končna rešitev ip šf» daleč v bodočnosti mprt tem Da več ali mani zanemariati naravnost vitalna vorašanio sedanjosti. ' Pa da eovorim konkretno. Naše vrste razburia in razdvaia narodno edinstvo. To ie problem, katerega bode rešila bodočnost in radi tega VDrašania nimamo niti drobtinice mani kruha in nac trenutno nrav nič ne Deče. Vrhu vseea ie Da ta Droblem tako zamotan, da se ?a naši naivečii učeniaki in Drve avtoritete skoro niti ne dotaknejo Mi Da na dolgo in široko razpravljamo o tem. med tem. ko ie vse polno vprašani ki nam naravnost režeio v meso in kri n. or. novi šolski zakon novi učni načrti, oovlšanip službene dobe. zmanišanie nreiemkov izobrazba učiteli-stva. niesrovo kulturno delo. sooiitev vse^o riržavnePo »slnžbenstva v enotno odpclrnosti zmožno falango, itd., da ne omeniam eospodalrskeea vnrašania. Hic Rhodus hic salta, Driiatelii v in izven ODOzicije! Pa še besedo o naši nainoveiši odo-ziciii. Ponovno sem že Dišal o tem in tudi drusri. da ip vsaka stvarna ODOzi-ciia ki se legalno udeistvuie zdrava in naravnost notrebna v vsaki organizaciji. Kadar pa zaide opoziciia v strokovni orgauizaciii na osebno ali pa politično polie- takrat pa ubiia ne načel in idei in tudi np večine, ampak sama sebe. Ko se ie začel in vršil oreokret v naši organizaciji često v preostrih oblikah ni sedanii večini niti na misel nrišlo. da bi izstopila iz oreanizaciie. na čeorav Dro-oade s svoiimi idejami. Nam ie bila in zvezi izdatno redueiranie števila odmer-lenih učnih ur. V orvem. enotno zasnovanem učnem načrtu ki ie bil izdelan z dne 22. iuniia 1925. P. br. 7825, ie padlo število učnih ur iz glasbe takoi od 16 na 9. kar kaže naslednia razpredelnica: Glede celokupneea števila učnih ur ne naidemo torei nrav nobenih razlik v ooedinih učnih načrtih. Pač oa se javljajo bistvene oosebnosti eledp organizacije. V S r bil i n or. ne naidemo Douka v orglaniu (in klavirju) ker mravoslavna litur,gija ne uporablja tega instrumenta. Pač pa se spet v večii meri eoii cerkveno zborovo oetie in to iz navedenega vzroka. Na Hrvatskem ie močno spojena z učiteljsko službo orelarska. kier naide svoi izraz v ondotnem učnem načrtu. V Sloveniji ne naidemo več mnogo učite-liev-oreanistov: vsled te?a ie postal ta predmet neobvezen. Dosedanii učni načrti so torei vzrastli na podlagi podanih prilik ter so vsled tega povsem odgovar-mli deianskim potrebam. In kako ie sedai z glasbo v reformiranem .skupnem učnem načrtu? Pričakovali bi. da bi se bilp obdržale vodilne misli ki so ustvarjale bivše učne načrte; a temu ni tako. 2e od vseea Dočetka moremo ugotoviti neko smotreno zaDOStav-lianie glasbenih predmetov in s tem v P etje in sviranj (na vijolini) e I. II. m. IV. Skupaj 3 3 3 0 9 »Nastavni plan in program« je zauka-zal. da ie smatrati Detip in sviranip (na viiolini) kot en nredmet koieea ie obravnavati v treh urah nedelieno. (V tem učnem času nai bi sp obravnavala nevska tvarina, t. i. gojilo nai bi se mraktično petie obravnavala nai hi se teoretiška snov. vršile muzikalno-diktatne vaie ki so za izobrazbo muzikalitete toli važne, izpraševalo nai bi se in se eoiilo tudi sviranie na viiolini) Za vse to skupai ie določiti pn sam red v napredku. Tukaj stoii pač naiboliši praktik nred zagonet-ko. Načrt, ki ie vzbudil nemalo začudenja. ie degradiral ipredmet umetniškega značaja na nivo faktičnih veščin in vse reforme, ki so se tekom 19. stoletia izvedle v nrid našim predmetom, so bile kratkomalo uničene. Razveseljivo ie bilo. ko ie ministrski odlok z dne 23. decembra 1925 (P. br. 16.507) navedeno naredbo razveljavil. Motiviral se ie Dostop s tem da se pri sestavi omenienega učnega načrta n i oziralo na mnenie in izkušnie strokovnjakov. To se nai z?odi pri sestavi novega učneca načrta. Predstavniki ooedinih učnih Dredmetov nai bodo zaslišani in domače uičiteliske konference nai obravnavalo skuDno to zadevo. To se ie zgodlo. Zgodilo pa se ni. da bi se bili ti p t e d 1 o g i tudi upoštevali. Izvestno so bili oredloei prav različni, a eotovo ie da ni predlagal noben strokovni nastavnik v celi državi redukciip štpvila učnih ur za svoi predmet. Bili so oa tam tudi predlogi organizaciip glasbenih učiteliev. Novi nastavni plan z dne 5. oktobra 1926 O. N. br. 32.130 ie prinesel torei novo. še huiše presenečenje. Iz razpredelnice Petje in sv r a n j e (na vijolini) I. II. III. IV. Skupaj 2 2 2 2 8 ie razvidno, da se ie celokupno število vlasbenih ur znižalo kar za polovico (16 :8). Ker so se v drugih predmetih učne ure zvišale in so se uvedli tudi ie oreanizaciia več od oseb. Kadarkoli smo bili v manišini smo razumeli toliko discipline da smo resoektirali večino, dasi nismo zataievali svoiih idei in načel. Sedai Da ie zašel ravno med tiste, ki so se nekdai naiveč sklicevali na di-sciDlino. oovsem drugačen duh. Zahte- vajo narodno edinstvo a rušiio stanovsko edinstvo. Kako se to strima ne vem. • Vem na, da so ravno sedai velevažni časi in da Drideio še huiši ko bomo morali vsi na krov do zadnjega moža v obrambo naših stanovskih moralnih in emotnih pridobitev Hren. Splošne vesti. NAŠEMU TOVARIŠTVU! Med učitelistvom se pojavlja giba-nie za izstoD iz -ooverieništva UJU Ljubljana zbog tega. ker letošnia delegacija v Celiu ni sprejela v naš stanovski vzoored (program) izraza »Narodnega in državnega edinstva«. Prepričan sem. da tega ni storila iz svoiega globokega Dreoričania temveč le v svoiem razbur-lenem im strastnem razpoloženju »do »iustament-zmagi«. V tem boinem razpoloženju se ie klic do »Narodnem in državnem edinstvu« preglušil. Zmagi naj sledi iztreznenie. 'Med učitelistvom se bode sedai začel razviiati in bistriti oojem »Narodnega in državnega edinstva«, ki bode razčiščen stoDil ored naše oči kot veličastna alegoriia rngoslo-venstva in sicer v SDisih in razpravah niegovih naiboliših poznavalcev v »Učiteljskem Tovarišu« in v »Učit. Jedin-stvu«. Takšen sois oriobčim tudi iaz na Dodlagi narodnosti lugoslovenskega narodovega iezika. pedagogike loeike. modroslovia in zgodovine Vabim Vas vse naisrčneiše, odložite sklenanie o izstopu do 1. marca 1927. Do tega-časa se mora naše nespo-razumljeme razčistiti. Ne vračaite niti »Učit. Tovariša« niti »Učit. Jedinstva«. »Da se resnica Drav SDOzna treba ie čuti oba zvona.« Prepričan sem do si bodemo ob količkaj dobri volii vsi proglasaši (dekla-raši) in orotioroglasaši (antideklaraši) v novem spoznaniu segli tovariško v roke. Članek zavednega hrvatskega tovariša Pavle Saršona v 11. broiu »Učit. Tovariša« koiesra nai vsakdo čita 7 nai-večio Dažnio. nam kaže nravo oot, do koii nai hodimo da prestopimo i7 nevarnega pota orepiraiočih se Svatoolu-kovih sinov na not sloge slavnih mož ilirske dobe- ki so delali složno ood geslom : »Bog p o m o z i k našo i si oz i!« Kdor dvomi nad tem geslom, nai se SDomni da še tudi do 1. marcu 1927 ni prepozno izstopiti, ako se dotlej ne doseže soorazumlienie. Maribor, dne 24. Oktobra 1926. Radoslav Knailič. Opomba- Predali »Učiteliskega Tovariša « so vedno odorti vsakomur za stvarne načelne razprave bodisi katerekoli struie. seveda ie treba iz niih izločiti vse osebnosti ter osebna in strankarska ozadia — na bo šlo. V stanovski arganizaciii smo v orvi vrsti učitelii in se družimo s svojimi stanovskimi tovariši edino kot z učitelii in stanovskimi tovariši ker se borimo /a skupne stanovske interese Liub nam mora biti vsak stanovsko zaveden tovariš. Glejmo oredvsem na skupne stanovske smotre. na nevarnosti ki ogrožaio nas vse in naš celokupen stan. ter da odstranimo vse Doiave. ki škodiio vsemu stanu — pa se bomo hitro našli in SDoznali nuino potrebo, da se združimo vsi učitelii v eni organizaciji. — Novi učni načrti. Predvsem naj mi bo dovolien odgovor onemu goso. tovarišu, ki pod tem naslovom v oosled-nii številki »Učit. Tov.« vprašuje, kako nai poučuie na trirazrednici. da mu ta ne postane šestrazrednica in da mu ne bo treba Doučevati 52 tedenskih ur. Odgovor se naide sam do sebi v Doznanju organizaciie DOuka na šolah z oddelki: tam se tudi vidi, da nrj oddelkih noben učitelj ne bo ooučeval tedensko 26 + 26, tedaj 52 ur. nego le 26. Natančnejša razlaga k temu računu se naide lahko v vsakem navodilu za ooučevanie v oddelkih. Važneiše ie drugo vorašanie s katerim se obračalo tovariši name- Da-li veha razdelitev učnih ur kakor sta in do sklepu nadzorniških konferenc v Ljubljani in Mariboru obiavila učitelistvu oba Drosvetna oddelka v Sloveniii ali na se ie treba ravnati v smislu končne DriDombe v novem učnem načrtu no Sosedami razdelitvi učnih ur. Razdelitev učnih ur kakor sta io določili obe nad-zorniški konferenci., ie 1 od ministrstva D.rosvete odobrena (o čemer ie uči-telistvo itak obveščeno) in ker ie ta odobritev novejšega datuma kakor ie končna priDomba v učnem načrtu velia za šole v Liublianski oblasti (razen v brežiškem in laškem srezu) razdelitev, kakor io ie sklenila nadzor-niška konferenca v Liublianir za šole Mariborske oblasti in za sreza Laško in Brežice ona. ki io ie sklenila nadzorni-ška konferenca v Mariboru. Ne ta ne ona razdelitev učnih ur ne oomeni za učitelistvo nove obremenitve napram Dreišniim uradno Dredoisanim razdelitvam. kar razvidi lahko vsakdo ako uri-meria tozadevne DredDise. In še tretie vorašanie ie: Ali nai se Doučuieio deška ročna dela tudi v 5.—8. šolskem letu ali le v prvih 4 šolskih letih? Tozadevno ne obstoia noben nredois: sklena ^a lahko vsakdo da ne more noučevati deških ročnih del v šolskih letih za katere ni izdan noben učni načrt. V razdelitev učnih ur .za ta leta ie Dredmet Dač orišel radi enotnega izgleda celotne razdelitve. Nihče pa tudi ne bo branil uči-teliu ki hoče in zna ter ve kai lahko poučuie. ako se loti predmeta tudi na tei učni stoonii: mnogo prilike mu da kmetiiski pouk in delo v šolskem vrtu. Treba ie samo da ie učiteh praktičen in uvideven za narodove potrebe in za otroške zmožnosti. Ob koncu oa le to: Razni dopisi ki iih priobčnie učitelistvo o novih učnih načrtih v listih kažeio da ima tov. L. Pibrovec prav s svoio ori-Dombo v Dosledniem »Tov.«, Pa ie škoda. da ima prav. P. Flere. — Odobravanje postopka delegatov na Dokrajinskj skuoščini v Celju. Krško učitelisko društvo ie imelo v soboto- dne 23. t. m. svoie iesensko zborovanie v Boštaniu. Vkljub slabemu vremenu: ie bilo navzočih 85 članov. O Doteku pokra-iinske skupščine ie poročal v na višku stoječem referatu tov. Tone. Seliškar ki ie naoravil Drimero med SDlošno socialno borbo v naši in drugih državah ter našim stanovskih -¡ribanjem in oreokre-tom. Začrtal ie glavne ooteze in Drimere med splošnim in našim stanovskim gibanjem Sprejet ie bil z vsemi glasovi Dredlog. da se Dotrdi ukreDe delegaciie kot enodušen izraz vseh. Podrobneje poročilo prinesen^ v prihodnii številki. — Vodnikova družba in učitelistvo. Vodnikova družba ie izdala štiri lepe knjige. Bogato »Veliko pratiko« za leto 1927.. Levstikovo »Pravico kladiva«, Kozakovo »Beli mecesen« in zbirko PQ= liudno-znanstvenih črtic »Iz tainosti ori-rode«. Te dni smo čitali seznam poverjenikov Vodnikove družbe in ODazili med niim ogromno število učiteljstva. Ako Da pogledamo tisk vseh Dublikacii, vidimo da ni naklonila družba tiska niti ene knjige Učiteljski tiskarni. Stanovska zavest učitelistva ie že DriŠla tako daleč, da bo učitelistvo DodDiralo onega, ki daie tudi podooro učitelistvu. To moramo enkrat iasno povedati. Nai se ne oozna učitelistva samo za delo! V rokah katere struie je sedai slučaino Učiteljska tiskarna, ne igra nobene vloge ker stoiimo na stališču, da Dri naših gospodarskih vDrašaniih ne smeio stanovske načelne in ne osebne zadeve igrati nobene vloge in bo učitelistvo Dri tem na-stoDalo enotno Nai se ne pozna učiteljstva samo' za delo ker se Dride. z delom učitelistva še naiceneie skozi temveč nai se ga nožna tudi pri nodniraniu v tei ali oni smeri. To ie naša stanovska Darola! — Eden od kronskih upokojencev ie srečno dobil razliko iz leta 1919. Prejeli smo vest da ie tov. I. Zemliič. naduči-teli v pok. iz Maribora srečno dobil od leta 1919. dolžno razliko od prevoda na dinarsko oenzijo. Prosil ie 7 let vse slovenske ooslance in ministre, oa vsi niso mogli nič opraviti. Sedai se mu ie posrečilo potom mariborskega velikega žuoana in s Drizadevaniem istega dobiti iz partije 55 srečno svoio Dravico in »stare državne dolgove« memu On Diše: »Nai mu Vsegamogočni to delo tisočero DODlača.« — Vsega ie z enakim slučajem prizadetih okrog 54 uookoien-cev, a od teh iih ie že 4—5 umrlo. Ostali uookoienci ki še niso prejeli razlik nam Dišeio: »O. da bi se tudi za nas našel kak veliki župan dr Pirkmaier ki bi se zavzel za našo stvar!« — V resnici so dolgovi države ki iih ima državno urad-ništvo oreieti iz partiie 55 proračuna ne samo neka i nečuvenega temveč tudi nekai zagonetnega, neka i bolnega v državnem aparatu. — Ob priliki upokoiitve tovarišev Andoliška iz Litije in Debelaka iz Šmart-na ie litiisko okraino učitelisko društvo izvolilo oba svoia dolgoletna člana častnim članom v ^riznanie zaslug, ki sta si iih pridobila za organizaciio in stan. Ob priliki odborove seie. ki se ie vršila v Litiii 12. pr. m., iima ie deputaciia izročila. krasno izdelani diplomi, delo to-varišice gdč. Prestorieve Popoldne pa sta prišla oba med tovariše in tovariši-ce ki so se udeležili sestanka pri Laio-vicu zlasti iz bližnje okolice v lepem številu. Tam smo preživeli med oetiem. govori in razgovori nekai animiranih uric. Na zadniem zborovanju se ie spomnil obeh tovarišev v lenem tovoru tov. Kolenc in se zahvalil tov. Prestorievi za trud — Upamo, da ohranita častna čla- novi predmeti sklepamo da so se tam upoštevali strokovni predloei oziroma da so bili dotični predmeti zastopani oo članih komisiie. Ne tako za glasbene predmete. Tukai ni bilo zastopnika in tako se ie moglo zgoditi- da se ni ohranilo niti tO kar so vsebovali dosedanii načrti. Ker ie bilo število učnih ur za ooedine glasbene predmete itak že maihno (2). ie izguba tem boli občutna. Predmet ki ie imel n. or. doslei 4 tedenske ure in ki ie dobil sedai odmerienih 5 ur ie pridobil 20%, medtem ko ie izgubilo oetie. ki ie imelo doslei le 2 uri in se ie to število reduciralo še na eno uro, kar 50% učnega časa. Ali bo pridobitev tam odtehtala izgubo tukai. ie pač vorašanie na katero ne bo posebno težko odgovoriti. Faktum le da pri taki odmeri m" govora o uspešnem pouku in oba muzikalna predmeta (petie in viiolina) sta obsojena na životarenie in hiranje. In vendar bi bili pričakovali da se uprav v današnii. materialistično navdahnieni dobi v večii meri npoštevaio umetniški predmeti kot nekak protiutež orevladaioči intelektualni vzgoji Zdi se. da se ni niti mislilo na to da zavzemata petie in glasba v n a -c i o n a I n i in moralni v z g o i i priznano mesto, kar se osobito še v današnii dobi oovdaria. Vse nacionalno opredeljene države neguieio uorav radi tega že od nekdai prav intenzivno glasbene predmete v vseh šolskih kategorijah. Zaveda io se namreč da ie umetnost ona sila ki združuie in v veliki meri vzgaia čut za vzajemnost. Torei že iz nacionalnih in državnih interesov bi se bili morali pospeševati oni predmeti ki služilo kakim vzvišenim interesom. Upoštevale se niti niso narodne posebnosti V naši narodni glasbi in v našem razooloženin za petie- leže še zakriti zakladi. Treba bi bilo te dvigati in jjh upo-rabliati v svrho krepitve moralnih sil. In zgodilo se ie ravno nasprotno! Obširno bi se lahko razoravlialo o tem a za danes zadostuje ugotovitev, da tnovi učni načrt glede -glasbenih predmetov niti ne o d g o v a r i a duhu u s t a-v e. Ta-le pravi namreč v svojem 16. členu (12. odstavek) da »država podpira delo z a narodno orosveto«. Posredno mora torei tudi bi.ti glasbeni oouk na učiteljiščih v službi narodnega prosvetnega dela. In ni li tudi srčna kultura faktor v splošni kulturi narodovi? In ni-li ista uorav v današnii dobi boli krvavo potrebna kot kdai ooorei? Je-lj imamo sedai iamstvo da bo bodoča generaciia učiteliev mogla to camo ohraniti, kar ie dosedanja v muzikalnem oziru vzpostavila? Torei tudi novodobnim strem-11 i e n i e m glede učitelj s k e izobrazbe ne o d gtovtar i a naš načrt. Naši moderni pedagogi so si namreč edini v tem da se hoče danes takih učiteliev. ki bodo na eni strani vzgoiitelii mladih generacij na drugi strani pa kulturni voditelii mas. In ni-li glasbeno oolie isto torišče kier posega delovanie učitelievo v prav široke plasti? In 'če se hoče učiteli tukai uveliav-liati ie treba temeljite strokovne izobraz-eb. Namesto da bi se te sedai poglobile so se skraišale na način. ki nam ne daie prav nobenega upanja, vzgojiti še pripravne voditelje pevskih zborov in instrumentalnih ansamblov Zraven že obstoieče pevske kulture smo hoteli oo-laeati še temeb samolastni instrumentalni kulturi ki ima pač svoie zadnie korenine spet v viiolinskem pouku na učiteljiščih. Novi učni načrt za učiteljišča torei vzpostavfia glede glasbenih predmetov položai ki ie s k r a i n o u s o d e o o l n. da »e rečemo katastrofalen !z a našo m u z i k a 1 n o kulturo. S tem vorašaniem se bodo morale ba-viti sedai vse naše pevske in strokovne organizacije. H. Druzovič. na inaše društvo tovariše in tovarišice v leoem spominu in jima kličemo- Še mnoga leta! s. — Še enkrat — brez zamere! Dne 13. oktobra t. 1. ie nekdo odgovoril v »Slovencu« na članek »Brez zamere«, ki ea ie napisal ravnatelj Laiovic iz Tržiča v 8. številki »Učit. Tov.« Odgovor je dober in Doučen, a zdi se mi da Disec ni Dravi še mani Da list. v katerem ie odgovor izšel. Naibolie ie da učitelistvo samo^ v svoiih listih rešuie svoja soorna VDrašania. ki se prav nič ne tičeio iav-nosti. Me učiteljice ki smo torei nekate-I'."1 Y hudo snodtiko radi oohaiania v Liubliano v našem prostem času, bi morale same odgovoriti. A pred nami Se ie oglasil tovariš Šegula m sicer kot neprizadet brez vsega razburienia stvarno in obiektivno. S tem nam ie koristil več. kakor če bi od-govariale same ne vem kako ogorčeno in pikro. Dvomliiva na ie usluga — ako ne mislimo samo nase in na to pravzaprav malenkostno zadevico — ki io stori učitelistvu. kdor spravlja naše sporne zadeve v dnevno časopisje in to niti ne s stališča stroge stvarnosti, temveč, kakršen imam vtis iz osebne naoerienosti sebi v zabavo in zadošče-nie. Za tako naklonienost se v bodoče zahvaljujemo Politični listi so nas itak že preveč in na tak način liubili da ie bilo naivečkrat sla1-- malo častno za naš stan. Naše notranie šolske in stanovske zadeve niso kosti za iavno glodanje, niti prilike za ohlaianie napetosti. En» szmerf prizadetih. Posmrtnina UčiteLjsue Samopomoči bo dosegla, ko se prijavi še en član 10.000 Din. Hitite in plačajte redno! — Novi zakon o narodnih šolah. G. Caikovac. oreišnii načelnik za osnovno nastavo. ki mu ie g. Radič kot minister orosvete noveril izdelavo projekta zakona o osnovnih šolah, ie izdelal istega popolnoma in ga predal ministru orosvete. G. minister bo sestavil strokovno komisiio za oroiekt in istega kot ie nrei obljubil takoi oddal Narodni sHuDŠčlni morda še ta mesec. — Organizacija Učiteljskega Udlru-ženia v Bosni in Hercegovini. 20 t. m. odideta predsednik Izvršnega odbora g. Petrovič in urednik »Učitelja« g. Stano-ievič v Bosno in Hercegovino radi organizaciie Učiteljskega udruženia. Na uči-teliskih zborovaniih. ki bodo v ta namen sklicana, bo predaval g Stanoievič o novih ookretih ^"croie in pouka Odposlanca bodeta 20. t. m. v Bihaču v Banii Luki 22. t m. v Travniku 25.' v Sarajevu 26. in v Mostariu 28. t. m. Želeti bi bilo da bi dosegla ta misiia dober uspeh in izvedla utrditev sreskih društev in organizacije, ki ie v Bosni in Hercegovini orecei slaba in nepopolna. — Likvidacija »Slomškove zveze«. To notico prinaša po »Učit. Tovarišu« tudi »Narodna Prosveta «, ki pa poroča oogrešno da bode članstvo pristopalo v Oblastna učiteljska društva namesto v Okrajna (sreska) učiteljska društva. K notici »Učit. Tovariša« oa dostavlja »Narodna Prosveta« še sledeče: Mi se te vesti raduiemo in milo nam ie da ie Slomškova rveza ki ie bila do sedai separatno organizirana, likvidirala in stopila v naše. udružeme UJU. Nai bi ta lep primer privedel tudi ostale naše tovariše ki so- do sedai oklevali v naše skupne vrste. — Poročilo o oredstoieči likvidaciji Slomškove zveze ie prinesla tudi beoeraiska »Pravda«. — Tovariš-oenzionist nam Diše: V Dredzadniem »Učit. Tov.« ste pisali, da imaio državni uradniki Dravico do brez-Dlačnega zdravlienia v bolnicah. Tudi iaz. sem se zdravil mesec dni v bolnici v K. A ko sem prosil za povrnitev stroškov se mi ie reklo da se daie ta Dred-nost le bolnikom do državnih bolnicah. Milostnim potom sem ori inšpektoratu narodnega zdravia dosegel, da so mi dali nekai kronic odškodnine. Kmalu nato sem zopet obolel za isto boleznijo, a se nisem več niti uoal nadlegovati za odškodnino. Tako se godi nam oenzioni-stom s kronsko ookoinino! — Ocena učitelistva. Z ozirom na neiasnost glede redov za ocenievanie učnih oseb in učencev osnovnih šol odločam da velia za ocenjevanje učnih oseb naredba ooverieništva za uk in bogočastie z dne 23. aprila 1920 »Ur. 1.« II. št. 52. t. 194 (Fink I. št. 49). za učence osnovnih in meščanskih šol pa odlok min. prosvete S N. br 16.400 z dne 24. avgusta 1925. (Fink V. št. 124). Po tej odločbi nai ce točno ravnalo ocenievalne komisiie. Ta odlok ie izdal prosvetni inšpektor mariborske oblasti ood P. br. 5873/1 od 4. oktobra 1926. Roč. zemljevid Uc. Doma ljubljanske in mariborske oblasti je izšel. Naročite! Cena znižana! Poziv! Ponavlia se leto za letom, da ostajajo učna mesta po mesece nezasedena, vkljub temu da čakajo absolventi učiteljišč in učiteljstvo na službe. Zato je poverjeništvo trdno odločeno storili vse korake, da se urede te za šolstvo skrajno kvarne razmere. Pozivamo v ta namen predsednike društev, da nam poskrbe do 15. novembra zanesljivo sledeče podatke: 1. Katera mesta so še nezasedena in od kdaj? 2. Kdaj so se letos izprazniena mesta popolnila? 3. Ali so na kateri šoli nadštevilne učne osebe, koliko in od kdaj? 4. Pozivamo predsednike, da se zglase takoj pri svojem sreskem šol. referentu, kjer naj skupno to uredita. 5. Naš poziv izdajemo na članstvo zato, da do ženemo vzroke glede zakasnelega nameščanja in nevzdržnih razmer. Poverjeništvo UJU — Ljubljana. — Za sreskeea šolskega nadzornika i* liubliansko okolico ie imenovan tov. Fran Skuli ki ie svoiečasno že vodil te Dosle v istem okrožiu. — Novo Šolsko Poslooie na Laverci. 7. oktobra t. 1 ie bila bla^oslovliena in otvoriena nova šola na Laverci. Je to lična enouadstroDna zgradba v bližini železniške oostaie in ie lahko nonos požrtvovalnemu prebivalstvu novega šolskega okoliša. Po običaini službi božji se ie zbrala šolska mladina z učiteljstvom v pritlični učilnici s troboinicami in slavolokom okrašene no*— šole. Navzoča ip bila velika množica občanov, med temi g. Ivan Ogrin načelnik stavbenega odbora in predsednik krai-neera šolskeea sveta ki ie s svoio vztrai-no delavnostio naiven pripomogel da se ie lepa stavba tako hitro dovršila ter izročila določenemu vzvišenemu namenu. Po končanem prepisanem liturgič-nem obredu ie na zbrano šolsko mladino in prisotno občinstvo imel v imenu sreske šolske oblasti ganljiv' natovor sreski šolski nadzornik v. Mihael Kosec. Opozarjal ie v poljudnih besedah šolsko mladino, nai sp s pridnim učeniem oddolži staršem za njihove ogromne materialne žrtve. Zahvaljeval se ie tudi graditeljem šole. ker so v teh težkih pod gospodarsko krizo iečečih časih postavili tako lepo svetišče ljubezni vzgo-ie in omike, ki ie v ponos šolski občini, a v blagor mladini. Ko ie tudi gospod župnik bodril navzočp nai v neskaljeni harmoniji deluieio za šolo, cerkev in dom tudi v vzgoinem ozira, ie bila slav-nost zakliučena s netiem državne himne. Po tem oficielnem delu otvoritvene slovesnosti so bili vsi šolski otroci v prostorih g. I v a n a O gi r i n a primerno pogoščeni, da iim ta veleoomembni praznični dan ostane neizbrisno v spominu. — Šolske razstave v Beli Kraiini. Zanimivi podlistek o šolskih razstavah v črnomaljskem okrain smo morali v današmi številki prekiniti zaradi nuinosti in aktualnosti današniega listka o glasbenem pouku na učiteljiščih. — t Beno Serajnik. Umrl ie v ljubljanski okolici tov. Beno Serakiik. ,rav-nateli meščanske šole v Celiu. — Naše sožalie! — lugoslovenski diiaški dom^ »Narodna Prosveta« štev. 80. prinaša poziv Izvršnpga odbora na vse odbore okrajnih učiteliskih društev da isti nabirajo med svoiim članstvom darove za »Jugo-slovenski diiaški dom v Beogradu« Ker bode zgradba služila tudi za prenočišča učiteljstvu. ki bo Drihaialo v Beograd, moramo doprinesti t'udi mi svoie darove. Poverjeništvo UJU v Ljubljani ie že razposlalo bloke na vsa okraina' učiteli-ska društva, ki nai iste razprodajo. Tovariši! Po nekai dinarjev vsakdo lahko žrtvuie. a končni uspeh bo lep. Pokažimo tudi v tem slučaiu da imamo raz-umevanie za našo skupno stvar! — Za novega načelnika za osnovno nastavo ministrstva orovete ie postavljen g. Gliša Elezovič. profesor iz Skop-lja. a g. Al. Maric, prejšnji načelnik za osn. nastavo se vrača v službo referenta za učiteljišče. — Zemljepisni atlas Kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev za IV. razred osnovnih šol Mat. P. Ljuiiča ie izšel v drugi izdaji stane le 25 Din in ima bogato metodično vsebino, obilo slik ter 13 zemljepisnih kart Dobiva se v knjigarni Gece Kona v Beogradu Knez Mi-hailova 1. Priporočali bi tudi vsem tovarišem in tovarišicam da se sezna-niaio s srbskimi metodičnimi knjigami, ker nas to zbližuie in utriuie naše duhovno edinstvo in sooznavanie. — Iz Tržiča. Kakor vsako leto tako. priredi tudi letos 29 oktobra deška in dekliška meščanska šola proslavo osvo-boienia izpod avstriiskega iarma na ta način da bo šolska mladina pobirala po svoipm okolišu to ip v sodnem okraiu Tržič orostovoline nnsnevkp /a nabavo knii> revnim učencem in darove za šo-larsko kuhin.io. — Učiteljski dom v MaVjt>oru prav vliudno prosi da Sp poravna zaostale zneske na članarini, zemlievidih. knjižicah in erbu. Pismeno iztiriavame ip nadležno in vzame mnoco časa Kdor ip položnico založil nai zahteva d,rugo. — Domoznanstvo za osnovne šole. sestavil Josip Brinar. Cena vez. izvodu 20 Din. Brinarjevo »Domoznanstvo« prinaša vso tisto domoznansko snov. ki io ored-pisuie novi »nastavni plan« za 4. razred osnovnih šol (glej prilogo k »Osnovni Nastavi« br. 1.) Prvi del kniige obravnava Slove-niio in nato vso našo kralievino no zaokroženih kulturno - zemljepisnih slikah. Drugi del »Domoznanstva« Pa podaja v 44 vzorno sestavljenih slikah vse važne' dogodke iz zgodovine troimenega našega naroda. V zgodovinskih slikah ie posebno nafdašena ptična stran ter izzve-nevaio zgodovinski orisi v akorde do-molmbia bratskp sloge in sličnih vzorov »Domoznanstvo« se odlikuie po jedrnatem slogu in preglednosti ter kaže v vsem da ie praktično delo izkušenega šolnika. ' V istem založništvu (G o r i č a r & Leskošek v Celju) ip dobiti učno knjigo J. Brinar. »Slovenska vadnica« za višip razredp osnovnih šol in za meščanske šole. Vaie iz slovnice pravopisa in spisia. Cena vez. izvodu 24 Din. Brinarjeva »Slovenska vadnica« ni morebiti suhoparen slovniški učbenik, marveč ie bogata zakladnica narodnih pregovorov, skrbno izbranih pesniških citatov in odlomkov iz naših oisateliev-klasikov. Iz mnogobroinih zgledov in vai se slovniški nauki tako izlahka izva-laio kakor se izlušči kleno zrnje iz dozorelega klasia. Obe kniigj »Domoznanstvo« in »Slovensko vadnico«, ie šolska oblast uradno odobrila, a praktična uporaba v šoli bo dala knjigama najboljše priporočilo. — Srce srcu govori. S tem naslovom ie izšla v Učiteliski tiskarni lična zbirka prav primernih deklamacii za razne prilike. Ze iz praktičnega ozira nam bo zbirka prav dobro došla. — Iz srca so prišli tovarišici Severievi ti mehki verzi in v srce bodo sedali tistim katerim so namenieni ko iih bodo dekla-mirali naši mali. Zbirka ie taka da ie ne odložiš dokler ip np orečitaš vse. Zami- slil sem sp v svoio mladost, zamislil se v mlade duše naših malih in toolo mi ie Dostalo pri srcu. Iz globokočutečega srca so privreli verzi izraženi z besedami ki naideio zopet pot do srca. Želel bi, da bi nam tovarišica podala še deklamacii za /razne naše narodne praznike za katere nimamo skorai nobenega gradiva. Zbirko ki ie vsled svoiih vrlin Drav oriporočhiva v nabavo za šolske kniižnice kakor tudi posameznikom, ie dobiti v Učiteliski tiskarni ter v samozaložbi ' učiteljice Miinke Severieve v Ljutomeru in sicer vezana a 15 Din nevezana a 10 Din. Nobena šola nai bi ne bila brez nie. T. — Denarno poslovanje do čeku. Okrajna učiteljska društva, ki vrše svoie denarno ooslovanie po čeku obveščamo, da lahko nakažpio z enim čekom do 20.000 Din. s poštno nakaznico pa- samo do 1000 Din. Toliko v vednost, da ne bodete no nepotrebnem izpolnjevali po več čekovnih nakaznic. — Članstvu kočevskega društva. Ker se nekateri člani ne zmenilo za opomine ustmene ori zborovanjih in pismene glede rednega iplačevania članarine in zaostankov še iz leta 1924 in 1925., kakor tudi za tekoče leto, in ip društvo moralo plačati tudi deleže nenlaČnikov Doverieništvu za »Učit. Tov.« in »Popotnika« ter ip vsled tega dolžan vsak poravnati članarino do izstopa iz. društva, katerega Pa mora naznaniti odboru —< glasom pravil — ie sklenil odbor na svoji seii sledeče: član ki ne poravna vse zaostale članarine do 31. decembra t.i I. bo na podlagi pravil izkliučen iz društva a zaostalo članarino se bo iz-tirialo potom odvetnika in imena dotič-nih obiavila v stanovskem glasilu. — Franc Ločniškar. predsednik. — Lulik Avgust, tainik. — Anonimni dopisi na »Učiteljskega Tovariša«. Iz Novega mesta smo prejeli anonimni dopis glede višie pedagoške šole v katerem dopisnik napada vlada-ioče stranke g. ministra Puclia in gosp. Radiča češ. da ničesar ne store za višio pedagoško šolo v Ljubljani. Dopis bi bil morda dober če bi bil stvarno argumentiran, brez osebnih in strankarskih napadov in osti. predvsem pa ako bi bil dopisnik toliko pogumen 'da bi vsai uredništvu oriiavil svoie ime. Tako pa moramo le iavno obsoditi anonimnega dopisnika in vreči dopis v koš. kamor ro-maio vsi anonimni dopisi — Prepovedano zbiranie darov v šolah. Radi nesoglasji in prepirov, ki so se v zadniem časn čedalie boli večali radi nabiranja darov ob raznih prilikah do šolah- ip izdalo ministrstvo orosvete v Beogradu naslednii odlok: Večkrat se humanp in kulturne ustanove obračaio na ministrstvo orosvete s prošnio da se šolam dovoli zbiranip orostovolmih prispevkov med šolsko mladino v to ali ono s vrh o. Uvažuie okolščine ie ministrstvo doslei vse te orošnie reševalo ugodno. V novejšem času oa prejema ministrstvo pritožbe in nrošnie. nai se vsako oobiranip v šolah zabrani ker nikakor ne odgovaria današnjemu težkemu gospodarskemu ooložaiu ter povzroča samo neievolio ter proteste roditeljev. Dokazano ie. da so otroci ponekod celo izvrševali tatvine, samo da so se lahko postavili in prinesli dar ob tei ali oni priliki. Ministrstvo smatra da ip tako oostooanip škodliivo in zabra-niuie vsako zbiranie darov. Izjemna dovolila bo daialo samo ministrstvo orosvete ki Pa bo ravnalo skraino previd-110 — Tako Doročaio listi kako bo v oraksi bomo videli. Skrajni čac bi bil da se res odpravi to beraoenip po šolah, kar ie učitelistvo že ponovno zahtevalo. — Tov. blagajnike, oziroma tajnike, ki še niso Poslali seznamov članstva in mesečnih prijav za tekoče upravno leto, vljudno naprošam, da to čim Prej store, ker je stvar nujna z ozirom na uposta-vitev reda v upravi. Še enkrat, lepo prosim! — Zvončkove posamezne številke stanejo Din 3.—, letnik pa Din 30.—. Nova napredovanja, imenovanja itd. —i Imenovanja po čl. 52. in 71. Pri Svetem Lenartu v Slovenskih Goricah za stalnega str. učitelja in zač. upr. mešč. šole Janko Korže; v Vratah za šolskega upravitelja Karel Hribernik; na Muti za šolskega upravitelja Josip Šerbec; v Hrastniku za stalno učiteljico deš. osnovne šole Marija Lebar; za stalno učiteljico ženske osnovne šole Ema Zamejc. —i Dodelitve na meščanske šole: Na meščansko šolo v Trbovljah: Rudolf Pleskovič. —d Napredovanja. V 3. grupo II. kategorije: Edvard Burger, Zora Pianecki, Zofija Vivoda, Llja Ahčin, Slava Lunaček-Benedičič, Berta Uršič, Pavla Bek-Feštajn, Marija Petkovšek. Cirila An-tolovič-Pečnik, Julijan Šinigoj, Marjeta Vodovšek; v 4. grupo II. kategorije: Edo Hribernik. Adolf Zajec, Albin Petelin, Zlata Albert, Marija Pirje-vec-Nagode, Bogdan Dokler. —i Napredovanja po čl. 33., 52. in 57. čin. zak.: V 1. grupo II. kategorije: Milan Tomšič, Karolina Gomilšek, Fran Bratuš; v 2. grupo II. kategorije: Leopold Kopač, Katarina Sorčič, Ruperf Smolik, Ljuba Lendovšek, Marija Lavrič, Fran Kogelnik; v 1. grupo III. kategorije: Ana Ladiha; v 3. grupo II. kategorije: Marija Šala* mun, Stanislav Žagar; v 4. grupo II. kategorije: Antonija Vera Kutin, Mira Demšar, Fran Čuk, Mara Židanik, Rudolf Stevančec, Henrik Fer= jančič. Naša gospodarska organizacija. —g Članom Učit. Samopomoči sporočam, da v oktobru t. 1. (najbrže) ne dobe položnice, ker društveni upravi do danes —• 25. okt. — ni znan noben smrtni slučaj. Pač pa dobe člani-zamud-niki z večjimi zaostanki (okrog 40) položnice z opominom, da poravnajo svoj dolg. Ti zaostanki znašajo okroglo 3000 Din. Prosim vse prizadete, da se v prvih dneh novembra t. 1. prav gotovo odzovejo^ker bi jih sicer društvo moralo izključiti. Tudi ostali člani, ki imajo zadnje položnice še doma, naj jih v teh dneh s potrebnimi zneski oddajo na pošti. — Učit. Samopomoč ima danes 1994 članov. Vsak čas bo doseženo število 2000 članov (kdo bo tisti?), posmrtnina pa 10.000 Din. Učiteljski pevski zbor. —pev. Pevski zbor slov učitelfetva. Prihodnji pevski tečai se bo vršil 6. in 7. novembra. Začetek 6. novembra ob 9. uri v »Glasbeni Matici«. Udeležite se tečaia vsi, ker smo nrimorani po tem tečaju črtati vse tiste ki neredno obiskujejo tečai e. Tailnik. Vestnik upokojencev. —up Iz Maribora. Rednega mesečnega sestanka učitelislkih državnih uooko-lencev in upokojenk dne 7. t. m. se je udeležilo 23 upokojenih irn 2 aktivna tovariša. Najstarejši navzočih upokojencev ie star 80. najmlajši 48 let. Tovariš Podobnik pozdravi navzoče iih spodbuja, nai se polnoštevilno udeleže odkritia dr. Medvedovega spomenika in Einspieler-ievega večera. Akt. tovariš Hren pozdra" vi UDokoienp. tovariše- Podobnika Žemljica in Gajšeka; prvega ker le bil vsled bolezni vezan celo leto na svoio sobo in ie danes prvič zopet prišel v našo sredino drugega, ker se ?a ie država vendar enkrat spomnila ter ga črtala iz seznama svoiih upnikov in tretjega oa ker se ie danes prvič udeležil našega sestanka. — Tovariš K. opozarja navzočp na informativen sestanek O. *Z društev državnih uslužbencev in upokoiencev. ki se vrši v Mariboru. Končno šaliivo Drimerja upokojenca z lovskim psom tpr dokaže da prometno ministrstvo višie ceni lovskega osa nego v državni službi osivelega udo-koienca: temu dovoli namreč vsako leto trikrat polovično vožniio po železnicah. psu in lovcu pa iki znabiti le po imenu pozna bedo 194-krat. (Glei »Jutro« z dne 1. avgusta t. 1. Kam olovemo?) — Prihodu ii sestanek sp vrsi v četrtek 7. okt. t. 1. Na svidenie kličemo osobito tistim v Mariboru bivaiočim tovarišem, kj redno izostaiaio mmmmmmmmmmn\mmmn\n\n\mmmmm Soiske zvezke 10 Hni ni, iz najboina papirja s pivnikom izdeluje iT Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ui. 6. Učitelistvo opozarjamo, da naj uvede te zvezke v šole in nai zahteva v trgovinah —== zvezke Učiteljske tiskarne. ===== Zvezki se prodajajo v korist „UČITELJSKEGA KONVIKTA" v Ljubljani in „UČITELJSKEGA DOMA" v Mariboru. Naša društvena zborovanja. Sreska društva in novi pravec organizacije. — Večina je že odobrila delo delegacije pokrajinske skupščine. — Kongres v Beogradu v luči poročevalcev pri sreskih društvih. — Direktive društev glede kulturnih in karitativnih društev. — Večina se je že izrekla za pristop k Osrednji Zvezi. — Članarina Osrednje Zveze se mora znižati! Vabila: — »Društvo učiteljic, učiteljic žen. roč. del in otroških vrtnaric« ima svoj občni zbor v Mariboru dne 6. nov. t. 1. ob pol 15. uri popoldan na šoli v Cankarjevi ulici. Dnevni red: 1. Poročilo predsednice, tajnice in blagajnice. 2. O Kongresu Ženskega Saveza na Bledu poroča delegatinja Jela Levstikova. 3. Volitve. 4. Slučajnosti in pr_ed!ogi. — Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šolski okraj zboruje dne 6. novembra t. 1. ob 10. uri v Mladiki s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Ženska ročna dela kot domača obrt (poroča tov. Božo Račič). 4. Učni načrt (poročevalca določi pedagoški odsek. 5. Slučajnosti, želje in predlogi. Obenem priredi državni osrednji zavod za ženski obrt v Ljubljani — razstavo ročnih del. Z ozirom na zanimiv in važen dnevni red pričakujemo polnoštevilne udeležbe. — Ob 9. uri ima odbor učiteljskega društva v I. razredu osn. šole v Mladiki redno sejo z običajnim dnevnim redom. To obvestilo velja obenem kot vabilo vsem odbornikom. — Novomeško učiteljsko društvo bo imelo izredni občni zbor dne 6. novembra t. 1. ob pol 10. uri dop. v Novem mestu. Podrobni spored objavimo prihodnjič, oziroma ga razpošljemo na šole. — Zborovanje Učit. društva za liubliansko okolico se je moralo preložiti zaradi ovir glede zborovalnega lok-ala in drugih ovir. Dan zborovanja določi odbor na seji. — Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj ne zboruje v soboto 6. nov., ker se mi še ni posrečilo dobiti primeren lokal. Ponovno vabilo in dnevni red v prihodnji štev. Učit. Tovariša. Predsednik. = Konjiško učiteljsko društvo zboruje dne 11. novembra 1926 ob 10. uri v deški šoli v Konjicah. Dnevni red: 1. Dopisi. 2. Sestava podrobnih učnih načrtov — poroča tov. nadz. Bož. Gselman. 3. Naše stališče napram deklaraciji. 4. Slučajnosti. Radi važnosti udeležba obvezna.« Poročila: '+ Kamniško učiteljsko društvo ie zborovalo v ponedeljek dne 11. oktobra 1926 ob 10. uri v šolskem poslopju v Kamniku. Navzočih je bilo od 83 članov 50 članov in članic. Tovariš predsednik Tomo Petrovec je otvo-ril zborovanje, pozdravil navzoče, posebej g. šre-skega referenta Pretnarja, zastopnika društva pri UJU tovariša Lapajneta in vse na novo vstopivše člane in članice. Izza zadnjega zborovanja je pred vsem omeniti to, da je bil odličen član našega društva g. sreski referent v pokoju Matko Kante odlikovan z redom sv. Save IV. r. obenem je praznoval v tem času tudi svojo sedemdesetletnico, k čemur mu je tovariš predsednik v imenu društva čestital. Glede blagajne je naročila tovarišica blagaj-ničarka, da naj vsak član sigurno poravna članarino do 1. novembra 1926. Nato je podal tovariš Arrigler poročilo o pokrajinski skupščini v Celju, tovariš Rakovec pa poročilo o državni skupščini v Beogradu. Obe poročili sta se vzeli brez ugovora na znanje. Pri slučajnostih so se izvolili trije člani v svrho agitacije za vstop k »Učiteljski tiskarni«. Glede sklepa državnih nameščencev, naj se izstopi iz vseh kulturnih in karitativnih društev, sklene društvo sledeče: Kamniško učiteljsko društvo ne soglaša s sklepom Osrednje zveze državnih nameščencev in upokojencev, glede izstopa iz kulturnih in karitativnih društev in se temu sklepu ne pridruži. Pozdravlja pa pristop članstva k Osrednji zvezi in skupen nastop za svoje pravice. Društvo sklene, da pristopijo vsi včlanjeni tovariši in tovarišice k osrednji zvezi državnih nameščencev in upokojencev v Ljubliani. Kot poročevalec v stanovsko glasilo se je izvolil tovariš Arrigler. Nato je podal tovariš Lapajne nekai pojasnil glede šolske uprave, o stanju poverieništva UJU in je povdarjal, naj se članstvo v vseh zadevah obrača nanj. Glede šolskega zakona in učnega načrta je predlagalo društvo sledeče: Kamniško učiteljsko društvo zahteva, da se v projekt šolskega zakona vnesejo vse zahteve učiteljskih društev. Glede učnega načrta naj se izposluje na merodajnem mestu, da se šolsko-pedagoška vprašanja rešujejo v sporazumu z našimi organizacijami. Soglasno je bil sprejet predlog tov. predsednika, da se imenuje g. sreski šolski referent v p. Matko Kante prvim častnim članom našega društva. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, se je tovariš predsednik zahvalil vsem in zaključil zborovanje. 4- Zborovanje učiteljskega društva za laški okraj se je vršilo dne 16. oktobra t. 1. v Zidanem mostu. Po običajnem pozdravu navaja predsednik, da so se od časa zadnjega zborovanja izvršili važni dogodki, med temi pokrajinska skupščina v Celju in učiteljski kongres v Beogradu. Rešitve pa čaka naše najvažnejše vprašanje, namreč novi šolski zakon, kojega namerava vlada v najkrajšem času predložiti narodni skupščini. Osnutek šolskega zakona pa je tako pomanjkljiv, da bi ga . učiteljstvo ne moglo sprejeti z zadovoljstvom in to vsled tega, ker pri sestavi Istega učiteljske organizacije niso v toliki meri sodelovale, v kolikor bi to bilo potrebno. Da se vsaj v zadnjem trenutku v predv.idnem šolskem zakonu popravi najvažnejše, je neobhodno potrebno, da se sklopi vse učiteljstvo brez ozira na politično pripadnost v mcčno strokovno organizacijo, koje zahtevo bode v tem in v vsakem drugem slučaju morala upoštevati tudi vlada. Ostanimo borbeni in stanovsko zavedni predvsem pa odločni v stremljenju za dobrobit šole in učiteljskega stanu. Ostati pa hočemo tudi še v nadalje zvesti sodelavci v prospeh naše mogočne države in našega troime-nega naroda. Končno želi predsednik, da bi bila debata, kakor vedno pri nas, tudi to pot živahna, a resna in stvarna. Nato se je prečital zadnji zapisnik, ki se je brez ugovora odobril. Sledilo je čitanje došlih dopisov, ki so se vzeli na znanje. O novih učnih načrtih je poročal sreski referent tov. Potočnik stvarno in pregledno ter ra-devolje obljubil šolskim upraviteljem, da jim da tozadevna natančnejša navodila v sredo 20. t. m. popoldne v Laškem. Tovariš Pleskovič je poda! obširno poročilo o pokrajinski skupščini v Celju in kratek pregled učiteljskega kongresa v Beogradu. Glede celjske skupščine je pojasnil objektivno potek debate o deklaraciji. Slednjo je sestavil najprvo tov. Men-cin in podal z njo nove smeri naši stanovski organizaciji. Pri nekaterih tovariših je naletela na liud odpor. S sodelovanjem vseh naših učit. društev pa je dobila deklaracija končno tako obliko in vsebino, da so z njo soglašali prav vsi delegati in tudi tov. Šmajdek. V zadnjem trenutku pa ie slednji zahteval, da se vnese v deklaracijo še točka o državnem in narodnem edinstvu. Slednji predlog je bil odklonjen in deklaracija sprejeta v obliki, kakor je bila po odseku predlagana. Poročilo tov. Pleskoviča se je vzelo soglasno na znanje. Poročilo tov. Kislingerja glede pristopa k Osrednji Zvezi državnih nameščencev se je vzelo soglasno na znanje z željo, da se njegovo izvajanje v celoti priobči v Učit. Tovarišu. Nadaljni sklepi: I. UJU poverieništvo Ljubljana se pozove, da izvede pristop naše celotne strokovne organizacije k OZ. II. Dokler se to ne izvede, se prepušča vsakemu našemu članu prosta volja glede izstopa iz raznih društev. III. UJU se pozove, da prepreči krivice, ki jih trpe učitelji-vojaki. MALI OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek Din 5 —. ZGODOVINSKO UČNO SNOV, ki jo predpisuje novi učni načrt, dobite v J. Nerat: „Zgodovinski čitanki", ki jo je založila Učit. tiskarna v Ljubljani. Cena je 15 Din. SKOBELNIKI za obdelovanje lesa, v najboljšem stanju, pripravni za rokotvorni pouk, so po nizki ceni na prodaj. Oglase na upravo UJU Ljubljana. MIZARSKO ORODJE, kompletno po 40 komadov ali posamezno, je na prodaj. Je neobhodno po- trebno za rokotvorni pouk. Poizve se v upravi UJU Ljubljana. UPRAVA ZVONČKA ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boljše vezane a 60.— Din, navadno vezane a 45.— Din in nevezane a 30.— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseh letnikov a 3.— Din komad na razpolago. NAPRODAJ so dobro ohranjeni na-gačeni ptiči in sicer: Sraka, postolka (razpeta), močvirna uharica (razpeta). kukavice, kobilar, kos. veliki srakoper, sivi srakoper, mala srako-perja, rjavi srakoper, veliki detal, bergleza, dolgoprsti plezalec, divja grlica, belorepec, rdečo-repki, muhavček, cipa, vijoglavka, čopasti škr-janec, prusnik, divji golob (grfvar). Komad 20 Din. Poizve se v upravi »Učit. Tovariša«. NOVI UČNI NAČRT ZA OSNOVNE ŠOLE zahteva, da se vrši domoznanski in zemljepisni pouk po sreskih okrožjih. JV. Pri domačem učiteljskem društvu naj se ustanovi pedagoški odsek. Preddela nai izvedejo do prihodnjega zborovanja tov. Lebar, Vidmar in Jenkova. V. Akcijo glede nabiranja novih članov Učiteljske tiskarne prevzameta tov Bučar in Groznik. VI. Tovariši Lapornikova, Kuhar Moli in predsednik Plavšak zastopajo laško 'učiteljsko društvo pri odkritju spomenika padlih vojakov v Trbovljah. VII. UJU naj posreduje na pristojnih mestih da se pošiljajo odloki, ki se tičejo le poedinih oseb — tem samim, ne pa celokupnemu učiteljstvu, ker taki odloki kvarijo ugled vsega stanu. Zborovanje je bilo skoraj polnoštevilno obiskano — od 106 članov je bilo navzočih 97. Opozarjajo se vsi tovariši in tovarišice, da so pouka oproščeni na dan zborovanja le oni, ki se zborovanja udeležijo, kjer pa morajo vztrajati do ofici-jelnega zaključka. + Litijsko okr. učiteljsko društvo je zborovalo 9. oktobra v risalnici na ljubljanskem učiteljišču. Najprej je gospod nadzornik Bezeljak re-feriral o novem učnem načrtu in podal potrebna pojasnila. — Poročilo o skupščinah se ni podalo, ker imajo taka poročila navadno samo to posledico, da se po nepotrebnem razburijo duhovi. Zato je podal predsednik „le nekaj misli k današnjemu stanju naše organizacije in potem se je razvila še zadosti mirna in stvarna debata. Pokazala se je na obeh straneh želja, da se spori med učitelj-stvom odstranijo in da dobi organizacija čilost in moč, ki ji je potrebna. Predsednik je dobil naročilo, da napravi tudi pri vodstvu v tem smislu primerne korake. Lansko leto je bilo sklenjeno, da plača vsak član našega društva 100 Din za »Učiteljski konvikt«. Ker pa je napravilo menda samo še eno drugo društvo enak sklep, plačamo za enkrat samo polovico. Sklenjeno je bilo tudi, da pristopimo k organizaciji vseh državnih nameščencev. Obisk bi bil lahko boljši. Tokrat je bilo pač krivo, da smo dobili vabila malo pozno. Stori naj vsak svojo dolžnost napram blagajniku in tajniku, da bosta mogla v redu poslovati. — S. + Učiteljsko društvo za srez Murska Sobota je zborovalo dne 25. sept. t. 1. v Murski Soboti. Navzočih je bilo 78 članov ozir. članic, t. j. 80%. Uvodoma je društveni predsednik tov. A. Požegar omenil v vznešenih besedah rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Zborovalci so stoje poslušali njegova izvajanja ter zaklicali ob koncu mlademu nasledniku Prestola krepki: »Živijo!« — Bivši sreski šolski nadzornik, tov. Fran Cvetko je odšel na svoje novo službeno mesto —• v Krčevino pri Mariboru — v teku počitnic. Zato je poslal društvenemu tajniku poslovilno pismo, ki je bilo na zborovanju prečitano. Kar želi tov. Cvetko nam, želimo i mi njemu: zadovoljnosti in zdravja ter uspešnega delovanja! Hvala Ti tov. Cvetko za kolegijalnost in naklonjenost! Hvala Ti za strokovnjaške nasvete in v obče za očetovsko ravnanje s podrejenim Ti učiteljstvom! Živi Te Bog! — Zapisnik zborovanja je bil soglasno odobren. Tov. blagajnik, Štubel, je podal poročilo o stanju blagajne, ki ni nikakor razveseljivo. 12 čla-nov-ic, ki se kljub opominom niso odzvali s pla-čanjem članarine, je moral opominjati potom odvetnika. Kdor ne poravna članarine do 15. okt. t. 1. se mu brezpogojno ustavijo listi, članarino pa bo izterjal odvetnik. Nereda mora biti že enkrat konec!! — Dopis »Učit. tiskarne« se prečita in vzame na znanje. Obširen komentar k dopisu je podal tov. C. Hočevar. Sklene se, da pristopi društvo k »U. T-« z deležem, čim uredi svojo blagajno. — Izčrpno poročilo o pokr. skupščini v Celju je podal tov. C. Hočevar. — »O naravi in kulturi starih Slovanov« predaval tov. Duj.c. — O proračunih in kreditih za drž. osn. šole v Prekmurju, kakor tudi o uvedbi nerazdeljenega pouka je poročal tov. C. Hočevar. Podal je tovarišem šolskim upraviteljem smernice, po kate- Novosti za jesen In zimo Vsakovrstno sukno za obleke in suknje v veliki izbiri. Najnovejši vzorci za damske plašče. Ugodni plačilni pogoji. Na željo se pošljejo vzorci. Opozarjamo zato na zemljevid, ki obsega kamniški okraj, nekai kranjskega okraja in ljubljanske okolice. Tovariši in tovarišice! Segajte pridno po njem. S tem koristite tudi Učiteljskemu konviktu, ki je zemljevid založil. NOV ROČNI ZEMLJEVID SLOVENIJE izide v založbi Učit. doma začetkom oktobra, ker je Pirc-Dimnikova izdaja docela_pošla. Cena mu bode precej nižja od sedanje. Prednaročila sprejema že sedaj U. D. v Mariboru. A. & E. SKABERNE, «w- LJUBLJANA rih naj se ravnajo za dosego kreditov kakor za dosego nerazdeljenega dopoldanskega pouka, ker edino ta jamči za napredek v prekmurskih šolah. Predlogi: Tov. Franjo Zupančič je stavil tri samostojne predloge, katere je društvo usvojilo Ker pa se tiče vsebina predlogov le prekmurskega uciteljstva, jih tu ne objavljamo, temveč odpošljemo naravnost poverjeništvu UJU v Ljubljani. V bodočih dneh prejme sleherni član učiteljskega društva Murska Sobota pristopno izjavo, ki jo naj takoj izpolni in pošlje tajništvu društva v Mursko Soboto. — Tajnik. + Slovenjgraško učiteljsko društvo je zborovalo 2. in 6. oktobra y Slovenjgradcu. Od 32 članov je bilo navzočih 23 (24). Po obtéájnem pozdravu tov. preds. — pri katerem se spominja zlasti novo vstopivših članov, novih upokojencev ter našega zvestega in zaslužnega tov. Kaffou-ja, ki je nenadoma zapustil s premestitvijo v Vitanje naše društvo — Se prečita zapisnik zadnjega zborovanja in odborove seje. Se odobri. —'Nato je sledilo predavanje sresk. nadzornika tov. M. Gr-movška »O novih učnih načrtih« ter so se podala nekatera navodila administrativnega značaja _ V imenu navzočega učiteljstva se mu tov. predsednik zahvali. — Kot odbornik je bil radi odhoda dosedanjega odb., tov. Kaffou-ja v Vitanie soglasno izvoljen tov. Križman. — Tov. predsednik poroča nato o izidu pokrajinske skupščine v Beogradu. Društvo ne pristopi k zadrugi »Učiteljske tiskarne v Ljubljani« in to radi slabega stanja blagajne. Tov. predsednik priporoča pristop posameznim članom. Radi pristopa k Osrednji zvezi drž. nameščencev in upokojencev — sekcija Ljubljana se je sklenilo sledeče: »Učiteljsko društvo za okraj Slovenjgradec pristopi s 1. jan. 1927. korporativno k Osrednji zvezi državnih nameščencev in upokojencev — sekcija Ljubljana, zahteva pa od zveze, da ščiti in se energično zavzame za naše pravice, zlasti da prepreči po časopisnih vesteh nameravano redukcijo draginjskih doklad in zvišanje službene dobe vobče in dobe za pridobitev pokojnine.« Predavanje »O rokotvornem pouku na ljudskih šolah« (o gnetenju, modeliranju in izrezovanju) po tov. Kavčiču se je dne 2. okt. teoretično, 6. pa praktično vršilo. Navzoče učiteljstvo je bilo predavatelju radi pridobljenih smernic v tem predmetu zelo hvaležno. Določi se proračun za 2. polovico tega šolskega leta. Do omenjenega roka ostane pri dosedanji članarini, kakor je bilo v začetku leta določeno. Tov. predsednik priporoča pristop (za prih. leto) k »Učit. domu v Mariboru«, ker tega društvo kot tako radi slabega stanja blagajne ne more. Prihodnje zborovanje se določi na 4. december v Slovenjgradcu. Purkart, preds. J. Verčovnik, tajnik. Listnica uredništva. — Tov. Mrovlje: Prosimo zglasite se ob priliki v uredništvu. —lu V zadevi nekroloeov za umrlimi tovariši smatramo v orvi vrsti poklicano dotično okraino učitelisko društvo, katereva član ie bil nokoinik da se ara spomni s primerno črtico. ARGUS 1° naž najboljši Informacijski zavod_ ARGUS lma v vseh mestih svoje poverjenike ARGUS dale Informacije o vsem, zlasti pa o flnan-čnem stanju denarnih zavodov, trgovsko- Industrijskih podjetij In privatnikov_ ARfIIIS.ove Informacije so vglkdar točne Izčrpne In hitre L= ARGUS ARGUS- »e nahaja v Vuka Karadžlča ul. II. Beograd ov telefon je 6-26, a brzojavni naslov Argus Krojno učilišče, Stari trg 19. Ravnateljstvo F. Potočnik, izvedenec Inter-nationalne Rimske razstave diplomiran z zlato medalijo in naslovom profesorja krojne umetnosti Otvoritev tečaja 3. novembra. Specialen damski poduk krojenja za g. učiteljice iz cele Slovenije z znižanim honorarjem. Vsaka g. učiteljica ima priliko naučiti se popolnoma samostojno skrojiti si vsak plašč, jopico, obleko, bluzo itd. v popoldanskih ali večernih urah. Kroji po meri. G. učiteljice ki ne morejo obiskovati tečaja v Ljubljani, se lahko učijo potom {lošte s slovenskimi učnimi zvezki. Seiifiari ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK povsod na zalogi — tiskovine na zahtevo GÜNTHER WAGNER, WIEN X./l. A. Novak: RISANJE s podrobnim učnim načrtom in na-za prvih osem šolskih let. Delo obsega v posebnih ovitkih predloge za I.—II., posebej za III., za IV., V., za VI.—VIII., posebej perspektivo za VI.—VIII. in naposled geometrijsko risanje za VI.—VIII. šolsko leto. Na čelu predlogam je drobna 52 strani broječa knjižica s potrebnimi navodili in podrobnim učnim načrtom za vsa leta osnovne šole. — Cena v močni lepenki opremljeni zbirki z okusnim zunanjim napisom znaša Din 500-— Novakovo .Risanje" je odobreno*od prosv. odd. za Slovenijo ter je neobhodno potrebno učilo za vsako osnovno in meščansko šolo. Da se omogoči nakup znamenitega dela, je založništvo pripravljeno dovoliti učiteljstvu plačevanje v 2—4 zaporednih mesečnih obrokih. i Naročila sprejema KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE V LJUBIH, Frančiškanska ul. 6. (