MartDOMtl Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 247 Maribor, sreda 29. oktobra 1930 » JUTRA« izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 ^elja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarlfu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Ob zori češkoslovaške samostojnosti (Prispevek k obletnici osvobojenja Čehoslovakov). Prvo stvarno obliko je dobila češkoslovaška samostojnost z ustanovitvijo in mednarodnim priznanjem češkoslovaške armade. Njeni voditelji so v svojih spominih opisali nje nastoj, boje in Povrnitev v domovino, prezreti pa je tudi ni mogel noben pisec zloma carske Rusije kot P. Miljukov itd. Ko so se boljševiki 7. novembra 1917 Polastili iz Petrograda državne oblasti v Rusiji, so morali vsled nastopajočega °dpora leningradske garnizije in opozi-c|ie delavstva, predvsem pa vsled bližnje nevarnosti nemške invazije prenesti ^dež oblasti v Moskvo. _ V tej dooi je antanta poizkušala ustvariti novo vzhodno fronto na Uralu, ki naj veže vojaško kar mogoče veliko Nemcev; ko se pa to ni posrečilo, pa je netila v 'l/Ioskvi in okolici upore, katere hi podp7le preko Arhangelska antanti-ne črte, strle s tem boljševizem in obenem ustanovile v sredi Rusije novo protLiemško bojno črto. Vsi ti poizkusi in '/pori pa so ostali malenkostni in ne-re' ni. Nastop proti boljševikom je po-S-al resen šele, ko so nastopili proti njim •-ehoslovaki. češkoslovaška armada se je razvila iz češkoslovaških prebegov, katere je Stiala v organizirani boj proti centralnim državam visoka misel narodne in Politične osamosvojitve Čehoslovakov. Ta narodno revolucijonarna armada je Predstavljala resno, 50.000 mož broječo vojaško silo, ki je ostala nedotaknjena tudi od boljševiške propagande, kateri je Podlegla carska ruska armada. 1 Po miru v Brest-Litovskem je Masa-fVk sklenil pogodbo z boljševiki, glasom katere so Čehoslovaki v Rusiji sestavni del češkoslovaške armade v Franciji, |n kateri dovolijo boljševiki prost izhod ‘z Rusije. Ko so pa nastopili Čehoslovaki iz Ukrajine pot v Sibirijo, da se tako umaknejo nemškemu pohodu v južno Rusijo, takrat je dosegla Nemčija ob holjševikov, da ne bodo ti trpeli v Ru-s>ii nobene druge oborožene sile razen Jdeče armade; vsled te pogodbe so hoteli boljševiki Čehoslovake razorožiti, k’ar se jim je deloma tudi posrečilo. V ,stem času pa so nastopili v Moskvi Proti Čehoslovakom in njihovemu odhodu skozi Sibirijo lokalni sibirski sovjeti, se niso čutili proti Čehoslovakom do-X°lj močne in so zahtevali, da zapuste čehoslovaki Rusijo preko Arhangelska. . V tem času pa so začeli 5. aprila 1919 aP°nci z intervencijo in so izkrcali čete Vladivostoku. Proti Japoncem, ki bi ai otvorili »vzhodno« fronto proti Nem-em, so hoteli Nemci, da preprečijo na-j °J te fronte, oborožiti in uporabiti nem ji e in avstro-ogrske ujetnike v Sibiri-u'Nadi transportov teh ujetnikov je bilo javljeno vsako prevažanje Čehoslova-S()v Pp sibirski železnici in Čehoslovaki v. hilj s tem razbiti. Prva skupina je a že v osrednji Sibijjtfl blizu Jeniseja, druga na Uralu okoli Čeljabinska, tretja pa še ob Volgi okoli Penze. Francozi so sedaj nasvetovali Čehoslovakom, da naj okrenejo svoje zadnje čete proti Arhangelsku, kar so pa ti odklonili iz bojazni, da se jih hoče s tem razdeliti in ločeno uničiti. Razburjenje med Čehoslovaki, ki je nastalo vsled tega, pa je doseglo svoj vrhunec v Čeljabinsku 14. maja 1919. Iz vlaka z avstro-ogrskimi vojnimi ujetniki je bil vržen kos železa, ki je rani! na kolodvoru se nahajajočega češko slovaškega legijonarja. Čehoslovaki so nato vlak ustavili in krivca ustrelili. Po tem dogodku so Čehoslovaki takoj razorožili rdečo gardo v Čeljabinsku in se polastili tamošnjih zalog orožja. Medtem pa je vojni koimsar Trocki ukazal ustaviti vse Čehoslovake od Penze do Irkutska, jih razorožiti ter razpustiti in uvrstiti v rdečo armado oziroma v delavske komande; vsak oborožen Čeh ob sibirski železnici se mora takoj ustreliti in vsak transport, v katerem je samo eden oboroženec, se ima takoj odvesti v taborišče vojnih ujetnikov. Vpričo teh dogodkov je češkoslovaški komite sklenil, da ne bo več slušal komand iz Moskve, kot je to bilo po zadnji pogodbi Masaryka z boljševiki, in imenoval Gajdo, Čečka in Vojcehovske-ga za voditelje treh ob sibirski železnici stoječih skupin. S tem se je začel brez vojne napovedi boj med Čehoslovaki in boljševiki in so bili Čehoslovaki kljub svojemu republikanskemu in demokratskemu prepričanju pritegnjeni v anti-boljševiški tabor. V času, ko se je začelo nasprotstvo med Čehoslovaki in boljševiki, še ni bilo ob Volgi ali v Sibiriji nobene trdne vlade. Boljševiki so bili sicer v ozadju, ali socijalni revolucionarji, ki so bili na moči, niso mogli proti kadetom in oficirjem uveljaviti nobene avtoritativne oblasti, pravtako pa ni za temi vladami stala nobena prava armada, Ali te vlade so imele protiboljševiški značaj, in tako je bila kooperacija med njimi in Čehoslovaki nujna. Vendar je bil proti borbi z boljševiki tako Masaryk kot antanta. Med Čehi je zastopal Gajda protibolj-ševiško akcijo in zasedel Novonikoia-jevsk in pozneje Krasnojarsk, Kadlec pa Minusinsk, s čimer je bila boljševiška moč v Sibiriji strta. Čehoslovaki so šli na osiguranje zveze med posameznimi armadnimi deli, in so tako onemogočili, da bi jih raztrgali s transporti v Vladivostok. Oddelek pri Penzi je zasedel prehode črez Volgo; Gajda pa je z ofenzivo proti zahodu ustvaril zvezo med jenisejskimi in uralskimi Čehoslovaki.1 Ko je nastopila proti boljševikom nova sibirska armada, je bila združena tudi povolška češka armada z uralsko. S tem je bila sibirska železnica od Volge do Bajkalskega jezera v rokah čehoslovakov. Nastalo je vprašanje, kaj sedaj? Ali so bila dosedanja vojaška dela Čehoslovakov samo sredstvo za dosego izhoda v Francijo, kjer je Foch že dosegel odločitev? Z vojaškimi deli Čehoslovakov-je nastala samoobsebi od antante nameravana »vzhodna« fronta, ki pa ni imela toliko protinemškega, ampak predvsem protiboljševiški značaj. Ko so sedaj to fronto Čehi zgradili, je začela antanta" z intervenzijo, ki pa je trpela na japon-; sko-ameriškem nasprotstvu. Protiboljše-; viška akcija pa je trpela na nasprotstvu’ med le rsko povolško in centruma-ško sibi o vlado, na nasprotstvu, ki ga ni bilo mogoče premostiti. Povolžani in Čehoslovaki so sedaj zgradili fronto med Samaro in Kazanom v pričakova- Grško-turško prijateljstvo VAŽNI MEJNIK V ZGODOVINI OBEH DRŽAV. ANGORA, 29. oktobra. Venizelos, grški min. predsednik, in Mihalo-Kokulos, zunanji minister, z uspehom nadaljujeta pogajanja za sklep prijateljske pogodbe med Grško in Turčijo. Venizelos je imel več sestankov s Kemalpašo in turškim zunanjim ministrom. Turški min. predsednik Ismetpaša je podal na slavnostnem banketu izjavo, v kateri je povdaril, da bo tvorila nova prijateljska pogodba med Grško in Turčijo važen mejnik v zgodovini obeh držav. Turško časopisje brez izjeme navdušeno pozdravlja Venizelosa in povdarja, da ima njegov prihod v Angoro velik pomen za utrditev prijateljskih odnoša-jev med obema državama. ANKARA, 29. oktobra. Včeraj sta imela grški ministrski predsednik Venizelos in grški minister za zunanje zadeve Mihalakopulos enourno konferen co z grškim ministrom za zunanje zadeve Tevfik Ruždi-bejem o vseh vpra šanjih, ki se tičejo obeh držav. Po kosilu je sprejel oba grška državnika predsednik turške republike Gazi Mu-stafa Kemal paša. Jutri 30. t. m. bo podpisana grško-turška pogodba o prijateljstvu in o ureditvi vprašanja omejitve pomorskega oboroževanja na podlagi statusa quo. S tem je petsto-letno sovraštvo med dvemi narodi pokopano. Odgovor Javnosti Mussoliniju RAZEN RAZGRETIH GLAV NEMŠKIH FAŠISTOV VSE ODKLANJA MUSSOLINIJEVE IZJAVE. PARIZ, 29. oktobra. Ves francoski tisk brez izjeme, desničarski in levičarski, je odločno odklonil Mussolinijeve tirade o potrebi revizije mirovnih pogodb in o miroljubnosti Italije v nasprotju z ostalo hinavsko Evropo. Ves tisk smatra Mussolinijeve izjave kot povod, da se bo prepad med Italijo in Francijo še bolj poglobil. Naglaša, da je Mussolini svoje izjave podal baš sedaj, pred sestankom pripravljalne konference za razorožitev, ker je hotel Evropi povedati, da ne bo prišlo do razorožitve, če ne bodo izpolnjene italijanske zahteve. Tudi vsi angleški listi se bavijo z Mussolinijevim govorom in njegovo bojevitostjo ter izražajo skrb, češ, da so izginile sedaj vse nade v zvezi z ratifikacijo pomorske pogodbe za razorožitev. Vsi listi povdarjajo, da Mussolini dejanski pripravlja vojno. BERLIN, 29. oktobra. Mussolinijev govor je izzval v nemškem časopisju ostro polemiko. Desničarski listi ga navdušeno pozdravljajo, zlasti pritrjujejo Mussolinijevim izjavam o potrebi revizije mirovnih pogodb, katere izjave so naperjene proti Franciji in njenim zaveznikom. Levičarski tisk pa ostro obsoja Mussolinijeva izvajanja in naglaša, da se igra Mussolini z ognjem Jn izigrava: Nemčijo proti Franciji. Tudi ^časopisje zmernih strank odklanja Mussolinijev govor. »Germania«,, glasilo min. predsednika . Bruninga, protestira proti' trditvam Mussolinija, da v Nemčiji'na- rašča nacijonalizem, in naglaša, da je bil nacijonalizem v državni notranji politiki Nemčije odklonjen. BUKAREŠTA, 29. oktobra. Vsi ru-munski listi odločno odklanjajo Mussolinijev govor. Jadranska cesta Beograd—Kotor. BEOGRAD, 29. oktobra. Dela na ureditvi jadranske ceste Beograd—Kragujevac—Kosovska Mitroviča—Ped—Cetinje—Kotor se približavajo kraju in bo najdalje do konca tega leta cesta v popolnoma rednem stanju in sposobna.za promet. Z gospodarskega in ekonomskega vidika je to ena najvažnejših cest v naši državi in najkrajša zveza Beograda z morjem. Zvišanje tarif na ruskih železnicah. BERLIN, 29. oktobra. Glasom poročil iz Moskve bodo v Rusiji zvišali železniške tarife s 1. novembrom!za 25 odstotkov. Pri revmatizmu v glavi, ledjih,1* plečih, živčnih bolečinah v kolenih, usedu,(fie-xenschuss) se uporablja naravna, »Franz Josefova voda« z velikim prid6m|pri vsakdanjem izpiranju .prebavnega kanala. Univerzitetne klinike_ izpričujeao/f da je »Franz Josefova ^ voda« posebno .. v srednjih letih inf starostni; dobi,-, izborno čistilno sredstvo za želodec .in jčreva. »Franz Josefova grenčica« se ^dobi^Vr vseh lekarnah, -drogerijah’ in špecerijskih trgovinah. II. nju napovedane pomoči od antante; ko pa te pomoči ni bilo, sta duh in morala armad na od antante inspirirani fronti padla. Francozi; in /Čehoslovaki > so sedaj začeli delovati;; na j-izmiren ju povolške in sibirske(vlade; formalno se jejsporazum dosegel,;a'praktično se.nl izvedel.„Vsled teh nesoglašij in ivsled'nesposobnosti; sibirske vlade * je wojaštvo fnove' -[sibirske armade, ki/ ni imela miselne " zveze z vlado, ^prevželb,!vlado.; v froke in uvedlo novembra 1918 Kolčakovo diktaturo. ^Kot sizraziti demokrati/so‘ bili Čehoslo-vaki /proti izpremembHv sibirski vladi in od nje, uvedenemu,;, belemu teror j u; protestirali so proti kršitvam svobode in^demokracije, za Kar* so se. borili. Proti* novi diktaturi'oficirjev' se je obrnila tudi masa naroda ta vse politične stranke. Poleg notranjih političnih sporov so na-, stopili še diplomatski spori med sibirsko vlado in Francozi ter'Japonci, ki,so dovedli pozneje do osebnih nasprotstev med Francozi in Kolčakom in-dolKolča-kove pogube. Na fronti so Kplčakovci še dosezali uspehe, dokler so bili poleg njih na bojnem.polju Čehoslovaki. Izmučeni in domotožni pa sorbili poslani' Čehoslovaki marca 1919 v ozadje, da stražijo sibirsko železnico. med1 Novo-nikolajevskim in Bajkalskim jezerom, da torej vršijo delo, ki so ga vršili ,pred začetkom bojev z boljševiki na Uralu in ob Volgi. Protiboljševiška akcija čehoslovakov :—^najmočnejše vojaške protiboljševiške armade —je. bila s tem končana, sledila ji je vrnitev preko Vladivostoka pod domače krove. S t i r i a c u s. Mmb&rski m dnevni Obletnica suobode je današnji dan, 29. oktober. Tega dne 1. 1918 je Narodno Viječe v Zagrebu na podlagi sklepa hrvatskega sabora prevzelo oblast v svoje roke za vse področje bivše avstro-ogrske monarhije. Povsod je vladalo nepopisno navdušenje, na rod je instinktivno okrenil pogled s severa napram jugu in vzhodu, in zavedal se je tega dne, da je edina možnost u-jedinjenje v veliko in močno kraljevino pod junaško narodno dinastijo Karagjor-gjevičev. Zagreb kot center odpora proti Avstro-Ogrski je na ta dan spregovoril imenom Hrvatske in Slovenije in prožil bratsko roko zmagoviti kraljevini Srbiji. Svoboda za naše kraje se je po velikih zmagah fia frontah rodila pred 12 leti na današnji dan v Zagrebu. Občni zbor „Rodu seuernih a/igu;cmou“ Za preteklo nedeljo je bil sklican 6. redni občni zbor »Rodu severnih \vigwarnov«. Udeležba je bila s strani članov-gozdovnikov polnoštevilna. Navzoč je bil tudi zastopnik ljubljanskega »Rodu vzhajajočega solnca« ter gozdovnice dekliškega mariborskega rodu. Iz poročila o delu v pretekli poslovni dobi se je dalo posneti, da se je lani razpadajoči rod tekom leta, kljub velikim oviram, dvignil skoraj iz svojih ruševin ter se razvil v vodilni rod sploh vseh slovenskih gozdovnikov. »Rod severnih wig\vamov« je danes kvalitetno najboljši rod v Jugosloven-ski gozdovniški ligi. O letošnjem taboru mariborskih gozdovnikov v Kamniški Bistrici je poročal br. Rdeči Volk, da je bil najlepši in najbolje urejeni tabor, odkar obstoja pri Jugoslovanih gozdovniška organizacija. Velika zasluga gre v tem oziru spretnemu vodstvu mladega taborovodje Samotnega Volka in tabornega starešine dr. Žgeča. Vodstvo letošnjega tabora je uvedlo novo točko t. j. pomaganje bližnjim kmetom pri nujnem poljskem delu. Mariborski gozdovniki so pomagali letos sušiti in spravljati krmo, mlatiti, voziti, splavljati drva itd. Taboreči mestni fantje so se s tem na najprirodnejši način približali slovenskemu kmetu. Spoznali so njegovo delo, običaje in navade. Bodoča letna ta-borenia bodo posvečena tudi zdravstvenim predavanjem za kmetski narod. Glavar in knjižničar sta na predlog br. starešine dobila absolutorij s pohvalo. Po demisijski izjavi glavarja Samotnega Volka, ki si želi po 5 letih vztrajnega vodstva ptujskega in nato letos prvega mariborskega rodu malo oddahniti od velike in odgovorne naloge, je vodstvo volitev in nadaljnega zbora prevzel br. starešina. Izvolil se je nov rodov svet, sprejeli so se razni predlogi. Sestavil se je tudi petčlanski odbor, kateri bo sestavil predloge na spremembo in spopolnitev liginih In župnih pravil. Popoldne so se gozdovniki podali na izlet proti Kamnici. Osebne vesti. Odlikovani so z redom Belega orla 5. stopnje Mafcso Klodič, pomočnik direktorja železnic v Ljubljani; z redom sv. Save 4. stopnje Franjo Seničar, delegat jugoslov. železnic v Žombolju; Framo Jelašič in Franjo Šircelj, višja uradnika žel. direkcije v Ljubljani; Franc Gorše, šef prometne službe v Zidanem mostu; Franjo Smer da, šef pom. službe v Mariboru; Egon Tancig; šef prometne službe v Ljubljani; Karlo Štefin, po-stajenačelnik v Mariboru, glavni kola-dvor; Alojzij Baša, postajenačelnik v Zidanem mostu; Avgust Ludvik, postajenačelnik v Ljubljani Ivan Leben, šef prog. sekcije v Mariboru, gl. kol. — Diplomski izpit iz kemije je napravila v Ljubljani gdčna Dolarjeva, hčerka prof. dr. Dolarja. — Vsem naše čestitke! Elektrifikacija Kamnice. Ker so se pogajanja s kamniško občino za napeljavo elektrike s to občino ugodno končala, je mestno električno podjetje že načelo z napeljavo in bodo d e,1 a tekom novembra zaključena. — Novi stolni prošt mariborski, pomožni škof dr. Tomažič, ki je bil nedavno imenovan naslednikom pokojnega profesorja dr. Mateka, bo jutri 30. tm. ob 8. slovesno instaliran. Sanatorij za tuberkulozne železničarje pride na Pohorje. V pondeljek 27. tm. je prišla v Slov. Bistrico posebna komisija od žel. bolniškega sklada, ki si je pod vodstvom g. docenta dr. Matka še enkrat ogledala teren na Visolah in v celi okolici do Keblja ter ugotovila, da je ta prostor najprimernejši za zgradnjo sanatorija za jetične železničarje. Za izvedbo velikega načrta se bo nakupilo kakih 7 posestev. Sanatorij bo obstojal iz večjega števila objektov. Predvidenih je doslej za stroške krog 10 milijonov dinarjev. Z deli se bo pričelo na spomlad. Iz seie mestnega sveta 28. tm. Gradbena dovoljenja so dobili: Ivan Braun za preureditev prostorov za predilnico; Maks Weis za preureditev odprte lope v Slovenski ulici 26 v delavnico in skladišče; Josipu Gartner za preureditev prodajalne v hiši Koroška c. 38; Ivo Kočevar za preureditev proda-jalniških prostorov v hiši Aleksandrova c. 19; Marija Knupleš za preureditev-dvoriščnega poslopja pri hiši Glavni trg št. 19; Miloš Oset za prizidavo garaže in sobe pri hiši Aleksandrova c. 35; Marija Pelikan za preureditev dvoriščnega poslopja pri hiši Vetrinjska ul. 26. — Uporabna dovoljenja so dobili: Hergouth rane za gradbo prizidka za delavnico in skladišče, Rajčeva ul. 5; Polanec Marija za gradbo tobačnega paviljona na vogalu Slovenske in Strossmajerjeve u!.; Občekoristna stavbena in kreditna zadruga »Zadružni dom« r. z. z o. z. za preureditev hiše na Slomškovem trgu 6. Kriza . . . Konkurz je otvorjen s 25. tm. nad trgovino Sport-Roglič na Grajsfkem trgu 1. Konkurzni komisar je dr. Kovča, u-pravnik mase dr. Leskovar. — Priglašen, a še ne otvorjen je konkurz nad Parkkavarno. Proslava 28. oktobra. Pri naši interni šolski proslavi našega državnega praznika v nedeljo popoldne v Narodnem domu je sodeloval odlični salonski kvartet »Dalibor« pod vod stvom g. Lukeš-a ter s tem ne malo prispeval k lepemu poteku te prireditve. Umetniški četvorici izreka najlepšo zahvalo — Česky klub. Sprememba posesti. Hišo Roze Lininger na Aleksandrovi ui. 46 je kupila Jugoslov. udružena banka d. d. Zagreb za 450.000 Din. Iz Sv. Duha na Ostrem vrhu. Ciril-Metodova podružnica je priredila dne 12. t. m. v prostorih gostilne Jakoba Šantla vinsko trgatev. Prireditev se je prav dobro obnesla za kar gre vsa čast zavednemu prebivalstvu, ki je prireditev posetilo v lepem številu. Čast nam je bila pozdraviti na veselici tudi g. sre-skega načelnika dr. Ipavca, njegovega brata g. zdravnika in prof. g. Canjka. Gospod sreski načelnik je daroval prav lep znesek v namene prireditve, za kar se mu odbor najlepše zahvaljuje! Ves Čisti dobiček Din 1037.10 je namenjen novemu gledališkemu odru, katerega gradi podružnica v šolskem poslopju. Potreben les prispevajo posestniki brezplačno, kar je hvalevredno! Večje količine lesa so že prispevali: gosp. Jakob Šantl, g. Tacer Ivan, predsednik podružnice, in g. Štibler Anton, župan. Darovalcem iskrena hvala! — Darovali bodo potreben les še drugi posestniki in upanje je, da bo 1. decembra že prva predstava na našem odru. — O prosvetnem delovanju na naši severni meji sc bomo še večkrat oglasili! Neurje v framski kotlini. Iz Frama nam poročajo: Niti najstarejši Franičani ne pomnijo takega razgrajanja elementov, kakor je bilo zadnjič. Zelo močno s koreninami v zemljo usidrana drevesa so padala kakor slabotna stebelca, njih verni drugi pa so bili — brzojavni drogovi. Naša kotlina je bila vedno zavarovana pred takimi uimami, letos pa nas je prav pošteno pretreslo. Marsikatera streha se je odkrila, le slamnate strehe so vstrajale. — Škoda zadnjega neurja znaša več 10.000 dinarjev. — .. . . mariborsko gledališče REPERTOAR: Sreda, 29. oktobra. Zapito. Četrtek, 30. oktobra ob 20. uri »Dnevi našega življenja« ab. B. Premijera. Petek, 31. oktobra. Zaprto. »Dnevi našega življenja« je zelo učinkovit igrokaz znamenitega ruskega pisatelja in dramatika Leonida Andrejeva. Vsebina tega dela je zajeta iz študento vaškega moskovskega življenja ter zapušča s svojo prešerno pesmijo, ganljivo težko preizkušano ljubeznijo in strašno bedo zelo močan vtis. Ta igrokaz se je že svojcas občinstvu zelo prikupil in upamo, da si je ohranil svoje simpatije. V prvih dveh dejanjih se pojo originalne ruske pesmi in romance. Sodeluje za sceno tudi vojaška godba. V glavnih vlo gah nastopita gdč. Kraljeva in g. H. Tomašič, v večjih pa ga. Zakrajškova ;n gg. P. Kovič, Skrbinšek, J. Kovič, Grom itd. Moderno stilno sceno sta izdelala gg. J. Kovič in Tomašič, slikal je gosp. Ussar. Režira g. J. Kovič, osa Silne poplave v Prekmurju. V nedeljo je Lendava po večdnevnem deževju tako narasla, da je drla kot mogočna reka, se razlila po celi dolini krog Sobote, pretrgala nižje Sobote nasip in ogrožala Mursko Soboto samo. Tudi obmejna Kučnica je podivjala in cela prekmurska nižina je bila naenkrat ogromno jezero. V mnoge hiše je drla voda skozi okna. Raztrgane so ceste in ogromna je škoda na setvah in tudi sicer na poljih. Kriza, ki je bila že doslej huda, se bo v Prekmurju še poostrila. »Živahna« kupčija na Dravskem polju. Kolodvor v Račjem je bil vsako leto torišče zelo živahne kupčije. Letos je tudi, vendar samo glede sadja, dočim nimajo krompir in ostali deželni pridelki prav nobene cene in je trgovina s temi produkti v velikem zastoju. Gospodarski položaj Dravskega polja je letos vse drugo prej, kakor zavidljiv. Davčni plačilni nalogi pritiskajo neusmiljeno; sodnija grozi, nestalno vreme pa ovira spravljanje domačih pridelkov. — Ako se vreme ustali, bo še nekaj upanja. — Predavanje o Splitu in njegovi okolici. Opozarjamo, da predava danes ob o-smih spet dr. Ivo Rubič v Apolokinu o »Splitu in njegovi okolici« s projekcijskimi slikami. Naj nikdo ne zamudi, se udeležiti tega zanimivega predavanja ■najboljega poznavalca naše primorske metropole! Vlomitsko-tatinska senzacija na Dravskem polju. Iz Rač nam poročajo: Ustanovitelja »Ekonomskega društva« v Brezni ah K in Ž. sta prijavila oblastem, da je bilo v prošlih dneh vlomljeno in pri tem ukradenih 450 parov čevljev. Orožništvo pod vodstvom komandirja g. Romiha je z vso previdnostjo preiskalo celo zadevo in ker so razne okolščine vzbujale sum glede krivcev, sta bila oba navedena a-retirana ter izročena državnemu pravd-ništvu/ Na meji so danes zjutraj orožniki iz Zg. Kungote aretirali Štefana Štefanka, 21-letnega krojača iz Rume, ko jo je nameraval popihati črez.. ^ Izročen je bil mariborski policiji, kjer so ugotovili, da dečka zasleduje uprava zagrebške policije zaradi zločinstva utaje. • Dvoje nezgod med otroci. Včeraj’ so morali z reševalnim avtom prepeljati v splošno. bolnico 10-letnega šolarja Zdravka Živeča iz Kejžarjeve ulice. Fant se je smukal na tovorniškem kolodvoru, kjer se ves dan vrši zelo živahno nakladanje in odkladanje izvoz' nega sadja in drugih tovorov. Pomešan med delavce je dobil z zabojem-po gla- vi. Vsled težše rane je bil odrejen prevoz dečka v bolnico, kamor so pripeljali tudi 8-letnega Albina Kerenčiča, ki je padel z letečega vrtiljaka, ki prezimuje na koncu Ruške ceste v Studencih. Fantek je v velikem loku zletel z vrtiljaka ter si pretresel notranje organe. — Jugoslovanska Matica v Mariboru ima svoj izredni občni zbor v četrtek, dne 30. t. m. v restavraciji Narodni dom. Začetek ob 8. zvečer. Dnevni red: j Reorganizacija, volitve, slučajnosti. i .................................. 3042 KINO gagaš Ora| ski: s Od danes dalje: Krasen zvočni film iz mladih dni Goethe-ja. Ljubezen mladih dni Elga BRINK, Hans STO VE. Union: Jabolka odbrana za kuho, se dobijo vsak torek in petek od 8.—10. po znižani ceni pri Štajerski sadjarski zadrugi, Miklošičeva ul. 2. 3093 Opustitev trgovine. V Mariboru in okolici dobro znana »Prva Mariborska Oblačilnica na obroke, M. Geč, Maribor, Meljska cesta 29* opušča svoj obrat in priredi v svrho čim prejšnje izpraznitve svoje zaloge v svojih prostorih Meljska cesta št. 29 po-čenši z današnjim dnem razprodajo vsega blaga po izvanredna nizkih cenah, na kar naše čitatelje z ozirom na predsto-ječo zimo posebej opozarjamo. Vse podrobnosti na zadnji strani našega lista. 3087 Do vključno petka: RIO RITA. Krasna opereta v kateri poje znameniti John BOLES. Od sobote dalje: Nemški zvočni velefilm: VELIKO HREPENENJE. 36 znamenitih igralcev govori in poje. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17- 19, 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI fiPOLO KINO Soboto in nedeljo: LJUDJE V POŽARU. Harry PIEL. Nemi film. «11 Ugoden nakup kravat. Velika izbira. — Solidne cene. — L. Ornik, Koroška c, 9. XLIII Čettrtek! —— četrtek! SVENOAti n. ‘*\i -1 ■ /1 r • | Potovanje medla okrog sveta! VELIKA — S VEN G ALI — KAVARNA! 5okol kraljeuine lugoslauije in prauoslauna duhousčina BEOGRAD, 29. oktobra. »Politika« objavlja fzjavo potrijarha Varnave, ki predseduje v srbsko-pravoslavnem saboru v Sremskih Karlovcih, o odnoša-jih pravoslavnega svečeništva napram Sokolu kraljevine Jugoslavije. Patrijarh Varnava je izjavil, da je na sobotni seji srbsko-pravoslavni sinod reševal važno vprašanje, namreč prošnjo Saveza SKJ na sveti arhjjerejski sabor, da bi svečeniki mogli sodelovati v Sokolu kraljevine Jugoslavije in njegovem delu. »O tej prošnji« —- je izjavil patrijarh Varnava — »je sveti arhijerejski sabor sklenil, da srbsko-pravoslavna cerkev ne nasprotuje sodelovanju svečeništva v Sokolstvu, da pa se morajo svečeniki strogo držati cerkvenih predpisov 1» predpostavljenih duhovnih oblasti v P°' gledu nošnje svečeniške obleke in svojega svečeniškega poklica, ugleda ta dostojanstva.« Asfaltiranje cest Beograd—Zagreb Iu Beograd—Subotica. BEOGRAD, 29. oktobra. Dela na aS' fal tiran ju cest Beograd—Zagreb |n Beograd—Subotica se bodo pričela takoj po izvršeni licitaciji in bodo tra-jala tri leta. Stroški so.predvideni doslej v iznosu poldruge milijarde d1' narjev. Rudniška nesreča v Ameriki. NEW-YORK, 29. oktobra. Radi eksplozije jamskih plinov v rudniku Ma _ leicester v Oklahami je bilo zasU „ rudarjev. Rešilno moštvo je s P°^® ^ ro na delu, vendar je moglo dozdaj k J največjim naporom potegniti iz ‘ i0 le 5 trupel in je malo nade, da bi 010 še do ostalih, kor so dela otežkočena di strupenih -plinovv V M a r 1 bo r u, dne 29. X. 11)30. ■ imiiii macn—— SImb Sl Iz četinjsfce čobe železnice Povodom nedavne proslave stoletnice prve angleške železnice je pri pojedini predsednik angleških državnih železnic Sir Wedgwood pokazal prvi vozni red, Izdan od angleške železniške družbe 1. 1840. Ta kurijozna knjižica obsega poleg tabel o pri- in odhodu vlakov tudi razne druge predpise, ki jih v naših voznih redili ne najdemo več. Med dragim se pozivajo potniki, naj ne dajejo železniškim uslužbencem napitnin, naj ne kade v postajah in podobno. V zvezi s temi posebnostmi prvega voznega reda je tudi cela vrsta anekdot te detinskih let železnice. Izgleda, da so v tej dobi smatrali potniki vlak za modernizirano vrsto kočije s to razliko, da fc konje nadomestila lokomotiva. V o-*talem pa so ostali pri dotedanjih navadah potovanja: če je komu odletel klobuk, je dal ustaviti lokomotivo in z božanskim mirom si je šel iskat izgubljeno Pokrivalo. Potem seveda ni čudo, če so najhitrejši »ekspresni vlaki« tedanje dobe dosegli največ 45 km na uro. Ni anekdota, ampak resničen dogodek, da je nekoč neki trgovec s sočivjem sta-v*l. da bo s svojim vozičkom, ki ga je vlekel osel, popeljal »ekspresni vlak';. Trgovec je stavo dobil. Seveda v takratnih idiličnih časih ljudje niso niti reflektirali na veliko naglico vlakov, nasprotno jim je bila mnogokrat celo neprijetna. Tako je 1. 1843 kraljevski princ-soprog s svojo ženo, ko se •'e prvič vozil iz Windosora v London 2 vlakom, pravil sprevodniku: ; »Drugič pa, prosim, ne tako naglo!« Kaj bi reke! danes ta princ, ko bi se znašel v peklr ski hitrici moderne do-b\!? Balzacoua tiskarna V Parizu so nedavno na hiši, kier je •'nel Honore de Balzac od 1. 1826 do 1. 1^28 lastno tiskarno, odkrili spominsko Ploščo. Ubogi Balzac pri ženskah in trgovskih podjetjih ni imel sreče. Gospa de Berni mu je za nakup posodila 1500 frankov, v podjetju je tiskal svoja dela bil zelo vesel svojih uspehov. A že Po dveh letih je moral spoznati, da je s>ab trgovec in da podjetje propada. Ni mu preostalo drugega, nego da je tis- karno odrinil gospej de Berni, ki jo je prevzela in jo vodila naprej s svojimi sinovi. — Danes je v nekdanji Balzaco- vi tiskarni nameščena trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami. 60-Ietnico je obhajal minulo soboto Karlo Kovačevič, kmet v Jazavici na Hrvatskeni, vodja kmetskega gibanja na Hrvatskeni. Bil je med soustanovitelji svoječasne Radičeve seljačke stranke in njen podpredsednik, in je kot tak neštetokrat radi strankine taktike prišel v nasprotje s pokojnim Radičem in drugimi prvaki stranke. Vztrajač na svoji takratni ravni poti zbira danes zopet hrvatske kmetske vrste v skupno fronto v borbi in delu po intencijah kralja Aleksandra. Čiča Karlo je še vedno svež in čil telesno in duševno. Bojni ples Culukairov — modni ples. Iz Londona javljajo, da je tam uveden v plesnih lokalih kot novost ples »moochi«. Novi ples je na las podoben bojnemu plesu Culukafrov, ki ga plešejo z orožjem v roki. Strokovnjaki pravijo, da ples ni ravno kompliciran. Sestoji v glavnem iz ritmičnih gibov ledja in nog in odlikuje ga posebna barbarska gracija. Tako si civilizacija izposoja plesne vzorce od afriških divjakov! Batia organizira novi tip osnovne šote za odrasle. Znani češki industrijalec Batja je sklenil, da bo organiziral v Zlinu na Moravskem, kjer ima svoje tovarne, obsežno osnovno šolo za odrasle, ki naj služi poglobitvi in razširjenju izobrazbe delavcev s posebnim ozirom na tehnično izobrazbo. Pouk bo razdeljen v tečaje za splošno izobrazbo in v tečaje za strokovno izobrazbo, zlasti v strojništvu, trgovstvu, čevljarstvu, gradbeništvu in kemiji. Šola se bo sčasoma tako izpopolnila, da jo bodo lahko obiskovali vsi njegovi delavci. »Radikalno« zdravilo. — Prosim nekaj za kurje oči, pa nekaj prav radikalnega! = Tu, prosim, vzamite to mazilo, jaz ga rabim že — 15 let. Šport Tekmovanje za državno prvenstvo. V nedeljo dne 2. nov. se odigra X. kolo tekem za drž. nogometno prvenstvo in sicer: v Zagrebu Concordia:Slavija (Sarajevo), v Beogradu Jugoslavija: Slavija (Osijek), v Splitu Hajduk :BSK. Rapid protestira... I 2 starejša reditelja, ki se morata javiti točno ob 12-30 službujočemu odborniku. Razveljavlja se prv. tekma mladin SSK Maribor: SK Železničar, odigrana dne 26. X., radi kršitve določil pravilnika za prvenstvene tekme mladin, ter se določi za odigranje te tekme nov termin 16. XI. Da bodo klubom določila tega pravilnika jasna, bo objavil MO ta pravilnik ponovno. MO bo priredil z namenom, da se izpopolni kader sodnikov, sodniški tečaj ki ga bo vodil sav. sodnik g. dr. Planinšek. Športni klubi se naprošajo, da javijo v roku 7 dni na naslov poverjenika sod. sekcije g. Franki Ernesta, Vetrinjska ulica, imena gg., ki bi bili pripravljeni, se tega tečaja udeležiti. — Tajnik. Zimskošportni odsek SPD, službeno. Ker so se v zadnjem času zgodile zamenjave in so naši člani hodili drugam po informacije, izjavljamo, da se dajejo odslej vse potrebne informacije samo v trgovini g. Bureša v Vetrinjski ul. in pri g. Majerju na Glavnem trgu. — Načelnik. Ljubljanski hazena-podsavez, službeno. Po volji, odnosno po naročilu večine klubov LHP-a je prevzela podsavezne posle zopet suspendirana uprava. Klui?! se opozarjajo, da poslujejo kakor doslej točno in v smislu obstoječih pravil. Vse dopise je naslavljati na stari podsavezni naslov. Za Dravsko banovino obstoja kot višja instanca samo LHP. Savezni sklep, po katerem se ukinja LHP, se kot protipravilen zavrača in se ne vzame na znanje. U. o. sklicuje za 29. tm. sestanek klubov z dnevnim redom: Stališče naših klubov napram saveznim u-kreporn in vprašanje odigranja jesenskih prvenstvenih tekem. Podrobnosti o sestanku so bile sporočene klubom s posebnimi okrožnicami. Sohfflfitmt Izredna seja uprave MSŽ se vrši jutri, v sredo dne 29. t. m., ob 18. uri- Zdravo! — Tajništvo. Med otroci. — Ti, koliko pa je star tvoj bratec? — Ne vem, smo ga komaj včeraj kupili! Velika zaloga kuhinjske posode. Hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, la aluminijeva litoželezna 'n posteklena posoda. — Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. — Tehtnice za kuhinjo in inero-preizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokrogle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. — Likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno pecivo. — Kutije za Špecerijo in dišave. — Kotličke in šibe za sneg. — Solnike, kangle za mleko, cedila za juho, čaj, te- sto in salato. — Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. — Samovare »Phobus« in druge vrste. — Škafe o-krogle in ovalne. — Lonce za kuhanje perila in perilnice. — Jedilno orodje in žlice vseh vrst. — Jedilne servise iz porcelana raznih izpeljav. — Kuhinjske garniture iz kamenine in porcelana. — Krožnike iz porcelana in kamenine. — Umivalne garniture in vse vrste steklene robe ter pletene košare in cekarje. Obče znana speci-jalna trgovina s kuhinjsko posodo A. Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ulici št. 5. XXX Angleško In češko sukno sukno za plašče Pralni hatžuh Urdener baržun barhente kakor tudi vsakovrstno manufakturno blago kupite najceneje pri xxxiv. trečkoPIhlar Maribor, Gosposka ul. 5 kupite najlepše in najceneje v ? Trgovskem domu v Mariboru 2019 Snežnli čevlji najboljših svetovnih znamk Oin 96- Din 110*- 3067 Din 130- Din 160- Dln 200- foiS. Moravec, Merlbor, Slovenska 12 tvokli^ marib O R Premog Peklenica 4750 kalorij, brez smradu, žlindre in kamenja, malo pepela. Din 38.— fran-ko. B. Guštin, Cankarjeva 24. 3053 Avtomobilisti in motociklisti pozor! Kupujem rabliene avto- in motopla-šče. Justin Gustinčič, Maribor, Tat-tenbachova ulica 14. 3039 5000.— dinarjev zaslužijo osebe voljne potovanju. Pojasnila daje »Universal«, Maribor, Wildenrainerjeva ulica 6 in Ljubljana, Zaloška ulica 10. 3040 Vinski mošt, lastni pridelek liter Din 7— toči M. Vezjak, Splavarska ul. 6. 3094 Nizko kaikulirano: dobro izdelano: Žične vložke Din 130.—, madrace 250.—, tapecirane vložke 335.—, otomane 550.— divane 1500.—, dobite pri tapetniku F. No-vak-u, Maribor, Slovenska ulica 24. Sobo in črkosllkanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Elektroinštalacije, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblae** motorjev po konkurenčni ceni. XII Dotični, ki ie kupil pri licitaciji 15. oktobra dve rjuhi dolgi 2.50 m z idrijskimi čipkami in mo-nogramom L. P., se naproša, da isti vrne proti povračilu denarja Heleni Sigulin, Maribor, baraka D, Danjkova ulica. -3091 Kupim razno pohištvo, obleke, čevlje, štedilnike in ročni voz ter druge razne reči. Pismene ponudbe na Makor, Ruška cesta 35, Maribor. 3089 Gojzcrce, nepremočljive ima najceneje v zalogi Brzopotplata. Tattenbachova ul. št. 14. XXXVjI. Popravila damskih klobukov iz klobučevine in žameta izvršuje ceneno in hitro A. Hobacher, Maribor, Aleksandrova c. 11. 2737 Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja ob priliki smrti moje nepozabne, ljubljene soproge, gospe Zofije Balt izrekam tem potom mojo najtoplejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujem gg. zdravnikom, družini Počivalnik, darovateljem prekrasnih vencev in šopkov, kaznilniškemu osobju. tovarni »Sana« in vsem, ki so v tolikem številu spremili pokojnico na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat najlepša hvala! 3092 Žalujoči soprog. Prevzem gostilne I In prekajevalnice 1 Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, sem kupila od g. Kiittner na Vojašniškem trgu 3 da Imela bom stalno na zalogi dobra vina. Posebno priporočam cenj. občinstvu prekajevalnico, ki je do sedaj znana kot ena najboljših v celem mestu in se sedaj v njej zopet stalno obrtuje. Se priporoča za obilen obisk lastnica in gostilničarka JOSIP INA SLOKAN. Vojašniški trs št. 3. Warffior$fr! V F C F P N T K Mr* Sfran I. Ker smo dosedai vodili v naši trgovini samo kvalitetno blago angleškega in češkega izvora ter špbcUelno Dri moškem in ženskem suknu oolagali naivečjo važnost na oolnovrednost istega, se nudi ceni. občinstvu izredna prilika za nabavo res prvovrstnega in trpežnega oblačila In to po cenah, ki jih ne zamore nihče nuditi Odprodala se bo vršila dnevno od 9. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. v naiem skladišču: m Meljska cesta 29 pritličje Prva mariborska oblačilnica M. GEC, Maribor, Meljska cesta št. 29 Izdaja Konzorcij »Jutra« v LJubJ^ni: predstavnik izdajateila (n urednik; FRAN l>Z**VtC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d- predstavnik STANKO*DETCU * Mariboru. ; l —^ ^ -- RAZPRODAJA! V č trtek, dne 30. oktobra 1930 ob 9. uri pričnemo radi popolne opustitve trgovine z razprodalo vsega manufakturnega blaga, nahajajočega se v naše/m skladišču, Meliska cesta štev. 29 in nadaliuiemo isto dnevno od 9.-12. ure doooidne m od 2.-5. ure popoldne, do popolne odprodaje vsega blaga Cene: Zimsko in režijsko blago 20% pod lastno nakupno ceno Poletno in spomladansko blago oo 30% ood lastno nakupno ceno Ostanki vseh vrst, za vsako ceno, proti takojšnjemu plačilu Kvaliteta: Za odprodalo orideio v prvi vrsti v poštev moška sukna za obleke, površnike in zimske suknje, damska sukna za obleke in plašče. Creppe de Chine, Crepp Satin, kakor tudi platno, posteljno perilo itd. Zalog a: