Gospodarske stvari. Gozd in njegov vpliv na kmetijstvo. 0 gozdBem vplivu aa razne strokc kmetijstva jg priBGsel BGk Graški gospodarstvGni list sostavok, kateri jo tako izvrstea ia za kmetovalca tako podučljiv ia važGB, da si bg moremo kaj, da bi ga bg podali tadi v sloveaski obloki svojim častitim bralcem. OmGBJeai list pravi: Vlaga ia toplota ste glavaa pogoja vsega življenja, to hočo reci, da jc za vsako življeaJG mokrote in pa toplote potreba. Kjer pomanjkuJG vode, tam se posuši vsaka posejatov, kjer pa n\ toplotG, tam bg dozori nobena rastliaa. Kakor pa je gozd Ba vlažnoit silnega vpliya, tako tudi na«jtoplot.o. Vročega polGtBGga daeva gremo radl v gozd, da se nokoliko ohladimo ia po zimi sg delavei sred gozda bolJG požatijo ia maaj trpijo, ker je tukaj toplejše, aego aa širokem prostem polju; zopct pa, kedar sg podamo aa kako visoko goro, kjer ai hišo bg bajte, preaočujemo rajši sredi gozda med drerJGm, aego pod milim BGbora, ker Bas gozd mraza ia vetra varuje. Ti resnični dogodki aam pričujejo, da S6 v gozdih skrajnosti vroeiae ia mraza krhajo in da se toplina tako bolj jednakomerna napravi. Cg prašarao po uzrokih teh prikazni, pridemo do izvirkov toplote, ki Ba poljo ia Ba gozd različao delajejo. Jedea izvirek toplote je solacc, drugi pa zenilja, iz katere toplota žari. Po letu žgejo po dae solt-ai žarki moeao aa zemljo ia razgrejejo v kratkem zraČBe plasti Be posrodao aad zcmljo. V gozda pa podajo solačai žarki aa listnato kroao drevja ib tako bg aiorojo zračnib plasti pod listaatim veJGvjem tako močao pregreti. Vrhu tcga sg v gozda, zarad veče zračne vlažnosti, katera se po toploti vsopari, mBogo toplote, kakor učeajaki pravijo, povgžg ifl tako nedelavaa postaBG. Iz teh okolaosti je tedajjasBO, kako da pride, da jg po ]Gta ia po dao topliaa v gozdu aižja od obg aa prostera polja. Po zimi ia po aoč-i sg solačaa toplota uraakne ia tu jarae potem drugi toplotiai izvirek dolovati, namree zemeljska toplota. ZGialja izžaruje vedao toploto ia ta, 5e ai po oblakib, vetrib ali trdaih tloh zadiiaaa, sg vzdiguJG v više zračne plasti. Ta žareča toplota se more pa nazaj držati iB sicer toliko bolj, kolikor gostGJŠG je telo, na katero zadeva ia kolikor jg to telo bližje ZGmlji. Na prostem polja zadeva ta toplota ob oblake iB vetre, ako jih jg ravao kaj, v gozdu pa ob vejGvje drevesBO, ki jo more bolj nazaj držati, kako pa oblaki ia vetrovi to zamorejo. Na prostem polju gre toraj žareča toplota za zračne plasti BeposrGdao Bad zcmljo v zgabo, vsled česar sg to ohladijo, v gozdu pa se toplota Bazaj drži, topliaa raora rasti ia ziaiG ia aoei so v gozdu toplejŠG. Če jg toraj Ba prostem vroče, jg v gozdu hladflo, ia naopak, čg je aa prostem mrzlo, jc y gozdu toplo. ResaieBOst te razkladbe je na podlagi naravoslovBih postav po raaogih opazovaajih dogaaaa. S tem pa Bi rečeao, da morajo te prikazai v vseh okoliščinah, mcd katerimi posebao vetrovi veliko alogo igrajo, vsakokrat tako ia bg drugače biti. S tGra sg hočo 1g reei, da stvari navadno tako pridojo, aa kar posebao najnovejše preiskave zavračajo. Kot pravilo bodonio torej izrekli, da je toplina po letu v gozda aižja od oae na prostem poIju, po zimi pa viša. (Dalje prih.) Sejrai. 30. junija: Zreče, Traovce, Comilice, sv. Bolfaak, Spod. Pulskava; 2. julija: Št. Ilj pri Turjaku, sv. Marija Ba Ptajski gori, Petrovče, Poleašak, Korašaik, Tiasko; 3. julija: sv.Peter pod sv. gorami; 4. jalija: Vojaik, Maribor, Šušice, Bgčica, Vozeaiea, Podplat.