številka 3 cena 1,46 EUR 26. marec 2014 Marija Alatič: V žilah se pretaka tudi glasba......................str. 9 Mlade odbojkarice državne prvakinje...............................str. 21 ^energoGO Predstavitev v Žalcu, 28.3., pri hotelu in v dvorani GŠ Risto Savin Začenja se spomladansko čiščenje Občina Žalec je prejšnji vikend pripravila že 21. ak- cijo spomladanskega čiščenja okolja. Številni prostovoljci Najmlajši udeleženci čistilne akcije iz vrtca Petrovče Ob cesti Vrbje-Zalec so čistili tudi člani kluba mladih Mrhar vsako leto poskrbijo za čiščenje okolice javnih objektov, javnih poti, brežin vodotokov, gozdov, športnih in rekreacijskih površin ter divjih odlagališč v naravi. Glavni namen akcije je osveščanje in prostovoljstvo za lepše okolje, Občina Žalec pa je nanjo vabila tudi s posebnim letakom, ki ga je izdala v ta namen. V petek, 21. marca, so čistili predvsem šolarji I. OŠ Žalec, POŠ Ponikva, OŠ Griže, OŠ Šempeter, II. OŠ Žalec in žalska waldorfska šola ter otroci vrtcev, v soboto, 22. marca, na svetovni dan voda, pa občani in šolarji OŠ Petrovče, POŠ Trje, POŠ Gotovlje in POŠ Liboje. Skupaj je čistilo okrog 3.900 prostovoljcev, med njimi 2.900 otrok z vzgojitelji ter 960 občanov in članov različnih društev. Simbio Celje je poskrbel za vreče, rokavice in brezplačen odvoz ločeno zbranih odpadkov na deponijo RCERO v Celju, ostale mešane in kosovne odpadke pa so lokalni prevozniki in Surovina odpeljali na zbirni center pri Surovini v Vrbju, kjer jih bodo dodatno sortirali. L. K., T. T. V soboto so imeli delovni dan učenci POŠ Gotovlje HORMANN garažna in industrijska vrata Kdo bo rešil naš problem, če ne mi? Eden izmed uspešnih in cenjenih direktorjev tudi v teh časih dobro stoječega podjetja je pred časom dejal, da sodelavcev, ki pridejo k njemu samo z odprtimi vprašanji in problemi, ne pa s predlogi rešitev zanje, pravzaprav ne potrebuje. Kajti oni so zaposleni za to, da skrbijo za določeno področje dela in tudi ko imajo odprta vprašanja, na katera nimajo dokončnega odgovora, od njih pričakuje, da imajo vsaj predlog rešitve problema, ki ga potem skupaj z ekipo ali nadrejenim rešijo. Točno tako, popolnoma se strinjam. Pa kdo pa bo o njihovem področju dela navsezadnje lahko vedel več kot oni? In če oni ne bodo vedeli, kako se lotiti dileme na njihovem področju, kako lahko pričakujejo, da jim bodo drugi zaupali in jih cenili? Ko se ozrem naokoli, vidim pravzaprav več tistih, ki "izpostavljajo"probleme, so kritični v negativnem smislu do tega in onega, manj pa je tistih, ki se aktivno spopadejo s problemom, ga vsaj poskušajo rešiti in ga ne prelagajo zgolj na druge... Ni pomembno področje, na prvo žogo, ne da veliko razmišljam, lahko naštejem konkretne primere zadnjega časa, ko sem poslušala jamranje, nemoč in prelaganje ali vsaj poskuse prelaganja odgovornosti na druge ... O politiki ne bi (več), čeprav je prototip takšnega funkcioniranja. Pometimo še pred kakšnim drugim pragom, da se ne bomo vedno izgovarjali na politike. Pa dajmo, tole bo bogokletno: pridem v šolo na roditeljski sestanek in poslušam skoraj kapitulacijo učiteljev, da teh otrok pa zdaj ne obvladajo več, saj da so taki in taki ter sploh ni da ni, kaj še niso naredili in česa vsega ne spoštujejo, pa da ne vedo več, kaj bi in nas starše prosijo za pomoč. Vredu, otroci so v teh časih drugačni. Bolj divji, bolj zbombadirani z multimedijsko vojno, bolj..., z manj privzgojenimi vrednotami, saj je v krizi družina, ki bi jim jih morala v osnovi privzgojiti... Vse je res. Toda, ali se učitelji v teh časih niso nič spremenili, ničesar naučili, niso nič ustvarjalni, da bi se znali spopasti z novimi problemi? Pa kdo bo reševal probleme v šoli, če ne oni? In po drugi strani starši: pa kaj smo res pozabili, zakaj smo tu? Namesto da bi vzgajali naše otroke v poštene in odgovorne osebe, nam otroci diktirajo vzorce obnašanja. Hej, zbudite se, učitelji morajo biti učitelji v šoli, z avtoriteto, dinamični, ustvarjalni, odgovorni in odločni, taki, zaradi katerih si mulci ne bodo drznili kršiti pravil igre, ker bodo vedeli, dane bodo prišli skozi. Starši pa morajo biti starši in pika. Ne prijatelji, ne copate svojih lastnih otrok, ampak tisti, kijih vzgajajo, v duhu v teh dneh večkrat pozabljenih vrednot, kot so odnosi do soljudi, poštenje in odgovornost. Zdi se, da v teh časih mnogi učitelji in starši pozabljajo, kakšno vlogo imajo. In da se razumemo, mnogi to še vedno vedo, poznamo jih. So dokaz, da se da! Kapo dol! Pa stran od šole in staršev, pojdimo k prostočasnim aktivnostim, prostovoljstvu,... kar nekaj nas je takih, ki smo tako ali drugače aktivni tudi na področjih izven službenega časa, res aktivni. Ampak še več je tistih, ki so za šankom neverjetno pametni na temo, kaj bi bilo potrebno še izboljšati, kako manjka samo še nekaj tega in onega in kako je kdo od aktivnih kaj mimo mahnil. Ko pa alkohol po 48 urah zapusti krvni obtok in bi morala adrenalin po žilah poganjati operativna akcija, ni nikjer nikogar. Pravzaprav so. Redki, ki so vedno tukaj in tisti, ki jim običajno naložiš še več, ker veš, da se nanje lahko zaneseš ... Dragi moji, zavedam se, da so časi zahtevni v vsakem oziru, toda če svojih problemov doma, v službi, med prijatelji ne bomo reševali sami ali jih vsaj poskusili reševati, ja kdo pod milim nebom nam jih pa bo? In če jih ne bomo, potem se vprašam, zakaj pa smo potem tukaj? Da jamramo, se smilimo samim sebi, da prelagamo odgovornost na druge? Ne vem, jaz sem pristaš starega reka: "Sam si pomagaj in bog ti bo pomagal!" Naj nam zgodnji pomladni čas, ko nam sončni žarki vendarle vlivajo novo pozitivno energijo, pomaga tudi k razmisleku o tem, da smo sami tisti, ki moramo stopiti v akcijo, šele potem lahko to pričakujemo od drugih. Še vedno ne verjamete? Potem predlagam hiter test. Namesto, da grdo gledate, ko pridete zjutraj v službo, se nasmejte, povejte vic ali kakšno smešno prigodo. Boste videli, kakšen učinek bo to imelo na vašo okolico. Pa pogumno, vsi zmorete! Naj vam pomlad vlije energijo in veselje, da vam uspe! Lucija Kolar Vrata za varen, topel in urejen dom Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 9,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm. Ustvarjamo pozdrave Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjai d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • infoOmatjaz.si alples gorenje kuhinje JOMESA-POHIŠTVO • Tovarniška 8, Prebold • 03-7000-910 * 084 040 8j>Uod www.pizzeriapervia.si • Ob dostavi katwokoll pic« dob»« GRATIS!!! Coca-cola 0,331 _ Kupon ___ Naročnik: Društvo Vodna agencija, Podlog 56, Šempeter Lucija, Rok in žalske rokometašice Na vzhodu te dni konec del Najuspešnejša ekipa v Občini Žalec za leto 2013 so članice RK Zelene Doline Občina Žalec je v začetku marca v sodelovanju z Lions klubom Mozaik začela s projektom razdeljevanja viškov hrane tistim, ki je nimajo. Najprej je šlo za viške neprodane hrane iz dveh žalskih Mercatorjevih centrov. Hrano so odpeljali v žalsko zavetišče za brezdomce na Šlandrovem trgu 2, kjer je Občina Žalec na božični večer odprla javno kuhinjo, kamor lahko tisti, ki potrebujejo pomoč, pridejo na en brezplačen topel obrok na dan. Zdaj pa jim bodo lahko ponudili tudi večerjo in zajtrk. Projekt so začele razvijati celjske članice Lions kluba Mozaik, izhodišče za akcijo pa je bilo razmišljanje, da se na poti od kmetij in drugih pridelovalcev hrane do končnega uporabnika, trgovin, restavracij ali gospodinjstev na prebivalca Evropske unije v enem letu odvrže več kot sto kilogramov hrane. Veliko te odvržene hrane je še vedno primerne za uživanje. Kljub strogim predpisom so posamezniki našli način, kako bi lahko hrana, ki je še dobra oz. užitna, našla boljše mesto, kot sta deponija ali sežigalnica. Celjske članice Lions kluba Mozaik na čelu z Loreno Hus pravijo, da še ob nobenem dosedanjem projektu niso čutile tolikšnega osebnega zadovoljstva in sreče kot pri tem. Koordinatorica projekta v Žalcu, direktorica občinske uprave Občine Žalec Tanja Razboršek Rehar, je za potrebe projekte zbrala 17 prostovoljcev (15 žensk in 2 moška), ki so opravili kratek tečaj iz HACCAP-a, torej tečaj varnega ravnanja s hrano pri njenem prenosu. Naredili so mesečni razpored, po katerem je vsak prostovoljec aktiven enkrat ali dvakrat mesečno. V soboto, 1. marca, so v Žalcu takoj po zaprtju trgovin prevzeli viške hrane (sendviče, pakiran kruh, jogurte, mleko, sadje ...) v Mercatorjevem centru Žana in v centru na Celjski cesti, kjer so jim predali pečeno hrano, ki je tisti dan niso prodali. Te so bili v zavetišču najbolj veseli, saj je je bilo dovolj za nedeljsko kosilo in še za tri družine, ki jih je tja napotila Območna organizacija Rdečega križa Žalec. V Žalcu so namreč projekt zastavili tako, da v njem poleg prostovoljcev sodelujejo tudi društvo Želva - Eureka, ki s kombijem poskrbi za prevoz, V tem tednu bodo v mestnem jedru tudi občasne popolne zapore zaradi asfaltiranje sto Grand Prix Rijeka, 1. mesto Mediteranske igre, 3. mesto Maters Tyumen, 3. mesto European Open Oberwart itd.) in Rok Drakšič (1. mesto UP Bu-dimepešta, 2. mesto Grand Prix Rijeka, 3. mesto Grand Siam Tokio, 3. mesto Grand Prix Dusseldorf, 1. mesto evropski pokal Sarajevo itd.), najboljša ekipa preteklega leta pa je postala članska rokometna ekipa RK Zelene Doline Žalec (Jasna Turnšek, Tana Sutej, Sabina Majcen, Eva Tratnik, Maja ICo-šir, Neja Šoberl, Patricija Koro-taj, Anja Pirc, Jana Košir, Petra Cede, Maruša Kompan, Miša Marinček, Karmen Gaber, Nika Žuža, Anja Ježovnik, Katja Jecl, Nives Ahlin, Kaja Vogler, trener Milan Ramšak in pomočnik trenerja Matej Koprivec), ki je v državnem prvenstvu osvojila 3. mesto. Prireditev so popestrili plesna skupina OŠ Petrovče pod mentorstvom Maje Bubik in N.E.X.U.S.crew, v video prispevkih so nastopili Urška Žolnir in judoisti Z'dežele Sankaku, za glasbeno podlago na prireditvi je poskrbel virtuoz na klavirju Urban Ulrych, scenarij prireditve pa je bilo skupno delo svežih voditeljev Kaje Božič in Jake Kozmelja, sovoditeljice Urške Žolnir in Sama Sadnika (Savinjske televizije) ter Mateja Sitarja z ZKŠT Žalec. T. T., L. K. Prenova starega mestnega jedra v Žalcu poteka zadovoljivo. Prva faza na vzhodu Šlandrovega trga bo predvidoma zaključena ta teden, dela v drugi fazi prav tako potekajo intenzivno, začenja pa se ureditev še tretje faze, kjer so sicer že obnovili kanalizacijo. Kljub nekaj zapletom končni rok za izgradnjo, 30. junij, za zdaj ni ogrožen, je na zadnji seji občinskega sveta poročal vodja urada za gospodarske javne službe Aleksander Žolnir. V fazi na vzhodnem delu starega mestnega jedra je bilo največ težav in usklajevanj med projektanti, izvajalci in občino zaradi betonskih plošč. Terminski rok je usklajen in včeraj (25. marca) so morali zaključiti z globinsko impregnacijo betona in s sanacijo podzidkov objektov ob trgu, ki so bili med gradnjo poškodovani. Na severnem delu prve faze bo odprta dostopna cesta za oskrbo objektov in do tamkajšnjih parkirišč. Na južnem delu prve faze so prav tako zaključili z deli. »Ostane še ureditev javne razsvetljave in fino asfaltiranje, ki pa bo v skladu z dogovorom izvedeno ob zaključku vseh treh faz prenove. Zasaditev zelenic in drevja sledi takoj po prevzemu betonov oziroma po 25. marcu,« je povedal Aleksan- der Žolnir. Hkrati s prvo fazo so potekala dela tudi v drugi fazi. Na severni strani tega dela (od nekdanje pošte do cerkve) so že postavili betonske plošče, vse ostalo bo tlakovano in delavci že polagajo granitne kocke. Na južni strani je betonska plošča, pred nadaljevanjem pa je potrebno rešiti vprašanje temeljev za senčnike. »Izveden je bil namreč razpis za izbiro najboljše rešitve za letne vrtove oziroma senčnike. Zelo si želimo, da bi na betonskih ploščah pri obstoječih lokalih in na lokacijah lokalov že postavili temelje za senčnike, vendar je tehnologija s strani ponudnikov še nedodelana. To vprašanje bomo skušali rešiti do prihodnje koordinacije. Izvaja se tudi sanacija temeljev objektov v drugi fazi in podzidkov fasad, tako da bo izvajalec po grobem asfaltiranju (predvideno je bilo v ponedeljek) že začel z deli v tretji fazi, to je od cerkve do Aškerčeve ulice. Enako kot v prvi in drugi fazi bodo odstranili vse stare tlake, izvedli novo podlago z robniki in s tlakovanjem.« Občina ves čas nadzoruje potek del in vse zaplete ali zamude rešuje sproti. »Ocenjujemo, da je izvajalec ob vseh dogovorjenih ukrepih še vedno sposoben doseči po- godbeni rok za dokončanje celotnega projekta, to je 30. junij. Verjetno bo potreben še kakšen mesec za ureditev celotne dokumentacije, čeprav skrbimo za to, da se sproti prevzema oziroma uredi dokumentacija za vse zadeve, ki so že zaključene. Tako so bili za kanalizacijo že opravljeni pregledi tesnosti in pregledi s kamero, enako velja za vodovod na celotni trasi in ostalo izvedeno.« Izvajalec AGM Nemec je do vključno februarja izstavil obračunske situacije v višini 1 milijon in 44 tisoč evrov, kar je približno 45 % pogodbene vrednosti, je še povedal Aleksander Žolnir. Do konca marca je potrebno uskladiti dobavo svetilk za pohodne površine in cestno omrežje. V razpisni dokumentaciji oziroma projektu PZI je bila predvidena klasična javna razsvetljava, zaradi želje po vgraditvi varčnejše javne razsvetljave pa se občina pogaja s projektanti in z izvajalcem za vgradnjo regulacijske LED-razsvetljave, kar pomeni prihranek pri porabi električne energije, bistveno manjše stroške vzdrževanja in možnost regulacije jakosti osvetlitve preko noči. K. R. Viški hrane za tiste, kije nimajo Območna organizacija Rdečega križa Žalec ter pred kratkim odprt medgeneracijski center Hiša Sadeži družbe. Mercator je sicer prvi trgovec v Sloveniji, ki se je temu projektu pridružil na pobudo ministrstva za kmetijstvo in okolje. Lani so sodelovanje v okviru projekta vzpostavili z lokalnimi Lions klubi v Celju, Mariboru, Kisovcu,Trbovljah, letos tudi v Ljubljani. Trenutno se o tovrstnem sodelovanju dogovarjajo še z dodatnimi devetimi lokacijami po Sloveniji. Na podlagi dobrih izkušenj v Sloveniji so to iniciativo razširili tudi na Merca--torjeve družbe na tujih trgih. Kot je sporočila Tanja Razboršek Rehar, pa so veseli, da se je v projekt vključil tudi Tušev supermarket v Žalcu. L. K. Rok Drakšič in Lucija Polavder sta športnika leta priznanj, gost prireditve pa je bil edini udeleženec zimske olimpijade v Sočiju iz žalske občine, pa ne kot športnik, temveč kot športni televizijski komentator RTV Slovenija, Peter Kavčič. Nova voditelja Kaja Božič in Jaka Kozmelj v pogovoru z olimpijskim komentatorjem Petrom Kavčičem Prireditev je potekala v štirih sklopih, obarvanih s humorjem novega, mladega voditeljskega para, Kaje Božič in Jaka Kozmelja, ter s sovoditeljico Urško Žolnir. Vrhunec je doživela s podelitvijo priznanj najuspešnejši ekipi in posameznikom ter najboljšima športnikoma za leto 2013. Zbrane je nagovoril žalski župan Janko Kos, ki je čestital dobitnikom priznanj, še posebej pa trenerjem in staršem odličnih športnikov. Priznanja pionirski in osnovnošolski skupini športnikov s posebnimi dosežki je podelila Urška Žolnir, kadetski in mladinski skupini predsednik Športne zveze Žalec Sebastijan Cilenšek, članski in veteranski skupini pa vodja Urada za negospodarske javne službe v Občini Žalec Nataša Gaber Sivka. Piko na i je na prireditvi predstavljala razglasitev najboljšega športnika in najboljše športnice ter ekipe za leto 2013. Ta laskali naslov sta osvojila judoista Lucija Polavder (1. mesto EP Budimpešta, 1. me- Čestitke Tomažu Volku za dolgoletno delo v športu Dvorana Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bila tudi na tradicionalni prireditvi Šport 2013 v Občini Žalec polna do zadnjega kotička. V organizaciji Občine Žalec, Zveze športnih društev Občine Žalec in ZKŠT Žalec so najuspešnejšim športnicam, športnikom, športni ekipi in športnemu delavcu podelili priznanja. Razglasili so najboljšo športnico in najboljšega športnika, to sta postala judoista Lucija Polavder in Rok Drakšič, naslov najboljše ekipe si je prislužila članska ekipa rokometašic RK Zelene Doline Žalec, za dolgoletno uspešno delo v športu, še posebej pri razvoju tenisa v Žalcu, pa so priznanje podelili Tomažu Volku. Skupaj so podelili kar 140 Potrdili tudi časovno omejeno parkiranje Čeprav je imel dnevni red 25. redne seje žalskega občinskega sveta prejšnji četrtek samo dvanajst točk, so svetniki zasedali skoraj do večera. Med drugim so potrdili nov odlok o podrobnem prostorskem načrtu za območje zazidalnega načrta Ferralit in spremembe odloka o občinskih, cestah in cestnoprometni ureditvi v občini, s katerimi bodo čez dva meseca uvedli časovno omejeno parkiranje na večini občinskih parkirišč v mestu, in sicer do dve uri brezplačno. Najprej o javnih zavodih Seja občinskega sveta se je začela z obravnavo poslovnih poročil javnih zavodov s področja negospodarstva v preteklem letu. Kot je povedala vodja urada za negospodarske javne službe Nataša Gaber Sivka, so vsi javni zavodi (šole, vrtci, ljudska univerza, ZKŠT, knjižnica, lekarne, zdravstveni dom) lani poslovali pozitivno, ne upoštevajoč obveznost izplačila plačnega nesorazmerja. Vendar pa sta prihodke v primerjavi z letom prej povečala le griška šola in žalski zdravstveni dom. V zvezi z materialnimi stroški šol je Nataša Gaber Sivka med drugim navedla preračun teh stroškov na kvadratni meter po matičnih šolah s podružnicami: I. OŠ Žalec 11,72 evra/m2, OŠ Petrovče 10,59, Griže 8,42, Šempeter 12,59. To točko dnevnega reda so v preddverju sejne sobe spremljali ravnatelji in direktorji zavodov, ki pa na sami seji niso prišli za govornico, so pa imeli priložnost svoja poročila prestaviti na skupni razširjeni seji odborov za negospodarstvo in za finance. V razpravi sta poleg pripomb na materialne stroške in tržne prihodke šol na konkretna vprašanja svetnikov odgovarjala le direktorica Žalskih lekarn Nataša Čater, ki je na pobudo svetnika Staneta Jermana povzela vse tiste dejavnosti lekarn, ki presegajo redni program in pomenijo večjo kakovost za občanke in občane, ter direktor zdravstvenega doma Marjan Golob, ki je odgovoril na kritike glede dolgih čakalnih dob za fizioterapijo. Med drugim je povedal, da delujejo štirje timi fizioterapije, ki presegajo program kar za 17 %, če bi imeli zagotovljen denar, pa bi potrebovali še vsaj štiri time. Težava je v tem, da sodi območje žalske občine v celjsko regijo, ki pa ima največ zdravilišč s fizioterapijami, zato na ravni regije potreb po dodatnih timih ni in jih zdravstvena zavarovalnica ne odobri. Svetniki so imeli pripombe tudi na neenotno sestavljena poročila osnovnih šol in na to, daje ZKŠT prevzel upravljanje z blagovno znamko Zeleno zlato, čeprav je najprej občina skupaj z ostalimi spodnjesavinjskimi občinami v ta namen ustanovila posebno podjetje, ki je zdaj v stečaju. Stroškom zaradi slednjega bi se lahko izognili. Za predstavnika občine v svet JZ Regijsko študijsko središče Celje so po tajnem glasovanju izmed osmih kandidatov določili Danico Jezovšek Korent in Sama Kramerja. Redarstvo in parkiranje Inšpektorica Simona Bolarič in vodja redarske službe Matej Založnik sta predstavila delo medobčinske inšpekcije in redarstva v preteklem letu. Občinsko redarstvo je lani obravnavalo 1330 zadev, inšpekcijski nadzor pa je bil opravljen v 128 zadevah. Prednostne naloge redarskega nadzora so odkrivanje kršitev in sankcioniranje v cestnem prometu, predvsem na področju mirujočega prometa in nadzora hitrosti vožnje v naseljih. Redarji so izrekli 617 ukrepov zaradi napačnega parkiranja, 32 zaradi vožnje v napačno smer, 302 zaradi prekoračitev hitrosti, za vpis kazenskih točk v evidenco pa so posredovali 163 predlo- gov. Vozniki so lani večinoma upoštevali spremenjeni prometni režim v Žalcu, medtem ko je bilo leta 2012 teh kršitev zelo veliko. Prihodki od glob in taks so lani znašali 45.025 evrov, leto pred tem pa 30.466 evrov. Matej Založnik je še povedal, da pritožb na delo redarjev ni bilo in da zelo dobro sodelujejo tudi z žalsko policijsko postajo, saj se vsak mesec sproti dogovorijo za opravljanje skupnega nadzora. Inšpekcijski nadzor v skladu z zakoni in občinskimi predpisi poteka zlasti na področju ravnanja s komunalnimi odpadki (lani na območju žalske občine 25 nadzorov), odvajanja odpadne komunalne vode (6 zadev v Studencah in na Pernovem), oskrbe s pitno vodo (29 postopkov inšpekcijskega nadzora na območju javnega vodovoda Podkraj-Stebovnik), varstva in rabe javnih površin (3 nadzori) ter varstva in vzdrževanja občinskih cest (10 nepravilnosti glede vzdrževanja cest, vse so bile odpravljene, trije ukrepi zaradi neupoštevanja varovalnega pasu, 14 ukrepov zaradi nedovoljenega poseganja v tako imenovani cestni svet, 15 ukrepov za zagotavljanje preglednosti v križiščih). Največjo težavo predstavljajo ceste, odprte za dvosmerni promet, ki so ožje od 5,5 metra in v naravi nimajo označenih meja, je med drugim povedala Simona Bolarič. Na področju oglaševanja in rabe občinskih plakatnih mest je bilo uvedenih 11 prekrškovnih postopkov. V žalskem občinskem proračunu je bilo za delo medobčinske inšpekcije in redarstva lani zagotovljenih nekaj več kot 108 tisoč evrov, to pomeni 15 % finančnih in materialnih sredstev za delo te medobčinske službe, ki deluje na območju občin Celje, Laško, Štore in Žalec. Časovno omejeno parkiranje Precej pripomb so imeli nekateri občinski svetniki na Zelena luč za stanovanjsko sosesko Severovzhodni del Šempetra s propadajočimi stavbami že leta kaže neurejeno podobo. Po končanem denacionalizacijskem postopku so na pobudo lastnikov za to območje že leta 2007 začeli s postopkom priprave podrobnega prostorskega načrta, ki pa ga je žalski občinski svet potrdil šele na seji prejšnji četrtek. Načrtovano ureditev je na seji predstavil Rajko Strgul iz podjetja Urbis, ki je izdelalo občinski podrobni prostorski načrt. Na območju nekdanjih proizvodnih objektov kmetijske zadruge je načrtovana mirna stanovanjska soseska s 126 stanovanji in nekaj poslovnimi prostori, med drugim tudi vrtec. Na območju je načrtovano igrišče, prav tako parkirišča (eno in pol parkirno mesto za vsako stanovanje ter 10 % za obiskovalce). V sosesko naj bi vodila razširjena in obnovljena cesta od sedanjega semaforiziranega križišča proti železnici, kar je bila ena od zahtev občine, v zadnjem času pa se kaže boljša možnost na vzhodnem delu ob načrtovani ureditvi novega križišča za dostop do osrednjega parkirišča arheološkega parka. Na območju urejanja je predvidena rušitev vseh stavb (ostanki pogorelega skladišča hmelja se lahko obnovijo ali porušijo), razen Lenkove vile, ki kljub propadajočemu videzu nakazuje svojo nekdanjo imenitnost. Kot je povedal Tomaž Boštjan Brleč, ki zastopa lastnici zemljišč in objektov Veroniko Fišer in Katarino Brleč, bodo družinsko vilo obnovili. Za gradnjo stanovanj je bilo pred leti veliko zanimanja, ker pa se je sprejem prostorskega dokumenta tako zavlekel, se je v tem času umaknilo kar nekaj potencialnih investitorjev. Kljub temu želita lastnici čim prej začeti z urejanjem, zdaj, ko so končno sprejeli OPPN. Še pred tem mora občina sprejeti program komunalnega urejanja za ta del Šempetra, na novo pa bo potrebno urediti tudi električno omrežje. V sedanjih objektih sicer stanuje nekaj ljudi, ki pa so jih po besedah Tomaža Boštjana Brleča opozorili, da so objekti predvideni za rušitev. K. R. spremembe odloka o občinskih cestah in cestnoprometni ureditvi v Občini Žalec, ki so bile v drugi obravnavi. Kljub pomislekom o tem, kaj bo pomenilo časovno omejeno parkiranje na določenih javnih občinskih parkiriščih za obiskovalce mesta, zaposlene in turiste, manj parkirišč v starem mestne jedru in bolj zapleteno bočno parkiranje, so spremembe odloka potrdili. Časovno neomejeno parkiranje pa ostaja na obeh parkiriščih ob železnici, med Domom II. slovenskega tabora in pri pokopališču, vsa parkirišča okoli zdravstvenega doma pa kljub pomislekom ostajajo pod režimom kratkotrajnega parkiranja, saj da je potrebno organizirati delo zdravnikov tako, da ne kršijo pravic pacientov do njihovega časa in da ne čakajo več ur na zdravstvene storitve. Parkiranje bo potrebno označiti s parkirnimi urami ali z napisom na listku na armaturni plošči vozila. V primeru, da bo več označenih časov začetka parkiranja, se bo upošteval tisti z najzgodnejšo uro, je povedal vodja redarjev Matej Založnik, zato je svetnik Stane Jerman umaknil amandma k odloku, v katerem je bilo določeno prav to. V nadaljevanju seje so žalski svetniki potrdili OPPN za območje severovzhodnega dela Šempetra, potem ko je bilo slišati kar nekaj razprave o tem, zakaj se je postopek sprejema tega dokumenta vlekel kar sedem let, kdo je odgovoren za sedanji propadajoč videz tega dela kraja in kako je s pogojem Elektra Celje glede prenove električnega napajanja tega območja. Brez razprave so sprejeli predlog sprememb odloka o za- zidalnem načrtu za območje oskrbnih dejavnosti, rekreacije in stanovanj v Šempetru, dolgo in polemično razpravo predvsem svetnika Lojzeta Posedela pa je spodbudil predlog sprememb in dopolnitev OPPN za območje zazidalnega načrta Ferralit oziroma Omco Feniks. Vroče zaradi livarne Ob zagotavljanju, da si sosedje oziroma civilna iniciativa ne želi zaprtja te sicer poslovno uspešne livarne ob robu mesta, ki zaposluje okoli 130 ljudi in načrtuje zaradi gradnje nove naprave za čiščenje dimnih plinov gradnjo prizidka, pa slednji dvomijo v ustreznost izvedbe celovite presoje vplivov na okolje, ki ga je opravilo podjetje Erico Velenje in v podatke, ki jih v zvezi z načrtovano širitvijo dajejo v podjetju. Želijo si boljšega sodelovanja in informiranja o tem, kaj se dogaja v podjetju. Okoljsko poročilo naj bi temeljilo na starih podatkih, ne pa na meritvah, ki so bile lani izvedene na pobudo civilne iniciative in sofinancirane s strani občine in Omco Feniksa. Toda inštitut, ki ga je izbrala civilna iniciativa in je opravil te meritve, ni pooblaščen za to in nima ustrezno certificiranih postopkov, da bi lahko upoštevali te podatke v okoljskem poročilu, je med drugim zatrdil direktor Erica Marko Mavec. Župan Janko Kos je dodal, da so pregledali tudi rezultate te študije in glede preseganja vrednosti hrupa bo podjetje uredilo protihrupno ograjo ter zamenjalo hladilne stolpe, glede prašnih delcev pa je v meritvah zapisano, da gre lahko le za sum prekoračitve, ne morejo pa biti te meritve dokaz. Glede vsebnosti nevarnih snovi v tleh ni bilo ugotovljenih prekoračitev. Seje se je udeležil tudi direktor podjetja Omco Feniks, ki je v lasti belgijske korporacije Omco International, Borut Tri-plat. Odgovoril je na nekatere neresnične trditve o izdatnem povečanju proizvodnje in o tem, da v podjetju niso pripravljeni zmanjšati vplivov na okolje oz. zakaj šele zdaj do konca urejajo protihrupno ograjo. Lojze Posedel je povedal, da bo preko nevladne organizacije Alpe-Adria Green vložen zahtevek za ponovno presojo vplivov na okolje, da bi se ti vplivi v resnici zmanjšali oziroma da bi bili s strani podjetja zagotovljeni vsi ukrepi za njihovo zmanjšanje. Nazadnje je odlok potrdilo 18 svetnikov, trije so bili proti. Skoraj brez nadzora Brez pripomb pa so žalski svetniki potrdili predlog pogodbe o ureditvi lastništva, upravljanju, obnavljanju in vzdrževanju dela gospodarske javne infrastrukture v skupni rabi občin Polzela in Žalec za vodovni sistem Šem-peter-Polzela. Predlog je predstavil direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek. O delu nadzornega odbora za preteklo leto je v nadaljevanju seje poročal njegov predsednik Rok Žagar in priznal, da so lani opravili zelo malo dela, in sicer samo nadzor poslovanja OZ Rdečega križa Žalec. Razlogi za to so v številnih obveznostih članov odbora, je povedal, svetnik Lojze Posedel pa je med drugim vprašal, ali lahko osebni razlogi vplivajo na nadzor porabe občinskih sredstev, na kakšni osnovi so bile izplačane sejnine (nekaj manj kot 300 evrov) in plačilo nadzorov (skoraj 7.600 evrov) in kako bodo potem letos izpolnili načrtovani program nadzorov, ki ga bodo začeli z nadzorom poslovanja JKP Žalec, zaradi lokalnih volitev pa bo zadnja redna seja občinskega sveta morda že junija ali julija. K. R. Za družino Vajncerl iz Zabukovice Društvo prijateljev mladine Občine Žalec, ki je tudi član Zveze prijateljev mladine Slovenije, je priskočilo na pomoč družini Vajncerl iz Zabukovice, ki bi nujno morala prenoviti 140 let star dom, a sama tega zalogaja ne bo zmogla, zato prosijo za pomoč ljudi in podjetja dobre volje. V družini živijo babica, njena hči, ki .je po porodu zbolela za mišično distrofijo, in vnukinja, stara pet let. Dohodkov nimajo veliko. Babica pravi, da bo zmogla skrbeti za hčer in vnukinjo, če bi ji le kdo pomagal popraviti hišo. V delu hiše, kjer živijo, spijo vse v eni sobi, ki jo razjeda vlaga, pod se udira, strop pa nima niti ometa. Kopalnica nima tuša, zato težko umiva hčer, z invalidskim vozičkom pa jo komaj pripelje skozi ozka vrata. S celovito zastavljeno ekipo, v kateri so tudi predstavniki Občine Žalec, KS Liboje, RK OI Žalec in CSD Žalec, in pričakovanim sode- lovanjem podjetij in posarne- omogočili znikov bi radi družini Vajncerl pogoje. primerne bivalne L. K. Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje je za zbiranje sredstev za družino Vajncerl iz Zabukovice odprla transakcijski račun, na katerem se zbirajo prispevki za obnovo dotrajane hiše. Vsi, ki želijo pomagati družini Vajncerl, lahko sredstva nakažejo na IBAN SI56 330000001303865, SKLIC 00397, bic: haabsi 22. Novo društvo prijateljev mladine Društvo prijateljev mladine Občine Žalec je bilo registrirano sredi februarja. Nadomestilo je nekdanjo Občinsko zvezo društev prijateljev mladine Žalec, ki je v postopku izbrisa iz registra društev, saj so bila krajevna društva, ki so bila člani zveze, ukinjena in tako ni več zakonske podlage za obstoj zveze. Ker se zveza ne more preoblikovati v društvo, so ustanovili Društvo prijateljev mladine Občine Žalec, je pojasnila vodja urada za javne negospodarske službe Nataša Gaber Sivka. Za predsednico društva s sedežem na Hmeljarski ulici 3 v Žalcu, ki je pravni naslednik Občinske zveze društev prijateljev mladine Žalec, so izvolili magistrico Metodo Blagotinšek Turk. Društvo prijateljev mladine Občine Žalec je koordinator bralne značke na osnovnih šolah in medobčinskega otroškega parlamenta. Organiziralo bo zdravstvena letovanja otrok in šolarjev ter decembra obdarovalo predšolske otroke. Člani društva pripravljajo tudi nove projekte za dvig kakovosti življenja otrok in mladostnikov v našem lokalnem okolju. L. K. Najboljša Barbara in Marko 110 let PGD Polzela Naj športnika Barbara Stiplošek in Marko Jager V četrtek, 14. marca, so v Športni dvorani Prebold razglasili najboljšo športnico in športnika leta v občini in tudi najboljšo rekreativko in rekreativca kraja pod Žvajgo. Podelili so tudi posebne pokale za najperspektivnejše mlade športnike in veterane, gost letošnje prireditve pa je bil svetovni prvak v deskanju na snegu Rok Marguč. Po uvodnem pozdravu športnega televizijskega komentatorja in voditelja športnih prireditev Petra Kavčiča se je občinstvu predstavil novoustanovljeni namiznoteniški klub Partizan Prebold, ki je bil ustanovljen konec lanskega leta. Njihove želje in ambicije so velike, med drugim si želijo v prihajajoči sezoni sodelovati v 3. slovenski namiznoteniški ligi. Kratki predstavitvi namiznega tenisa je sledila podelitev priznanj mladim obetavnim športnikom. Priznanja je podelil Uroš Vidmajer z Zavoda za šport RS Planica, prejeli pa so jih tekač na smučeh Anžej Tomaž Hvala (OŠ Prebold), rokometašica Katarina Stepišnik (OŠ Žalec), teniška igralka Anali Kočevar (OŠ Žalec), nogometaša Jure Kolenc (OŠ Prebold) in Anže Marovt Občina Vransko, Gasilska zveza Žalec in prostovoljna gasilska društva Vransko, Pre-kopa-Stopnik-Čeplje, Tešova in Ločica pri Vranskem so podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilke službe. Župan Občine Vransko Franc Sušnik je v uvodu povedal, da s pogodbo podpisniki urejajo vsebino, obseg in način opravljanja gasilske službe, financiranje in druge pogoje za delovanje javne gasilske službe v občini za letos. Gasilcem se je zahvalil za uspešno delo v preteklem letu in pomoč v začetku februarja, ko se je Slovenija so- (OŠ Prebold). V znamenju športa in minulih olimpijskih iger ter na znano glasbo naše najuspešnejše alpske smučarke so učenke 4. razredov OŠ Prebold prikazale gimnastično vajo z obroči. Sledila je podelitev priznanj športnikom veteranom. Atletoma Adiju Vidmajerju in Darku Orožimu, kolesarju Rafaelu Končini in lokostrelcu Zlatku Ulagi je priznanje podelil podžupan Franci Škrabe. Po glasbenem predahu mladih glasbenikov Orffekov in mentorice Bojane Hrovat so v dvorani razglasili in podelili priznanji za najboljšega rekreativca in najboljšo rekreativko. To laskavo očila z eno najhujših naravnih nesreč in sta led in žled tudi v tej občini povzročila veliko škode. Nekaj besed je namenil letošnjim aktivnostim za nabavo novega gasilskega vozila za PGD Vransko, ki bo leta 2016 praznovalo 130-letnico uspešnega delovanja. Zahvalil se je tudi Gasilski zvezi Žalec za opravljeno delo in dobro sodelovanje ter poudaril, da bodo v tem letu iz občinskega proračuna za gasilsko dejavnost namenili toliko sredstev kot lani, to je 40 tisoč evrov. Za uspešno sodelovanje z društvi, občinskim poveljstvom priznanje sta prejela Bernard Tratnik iz Marije Reke in Katja Debelak iz Latkove vasi, med društvi pa Športno društvo Marija Reka. Priznanja jim je podelil Igor Uranjek, član Športne zveze Občine Prebold. Po ritmičnem nastopu so na oder stopili letošnji nominiranci za najboljšo športnico in najboljšega športnika leta 2013 Anja Laznik, Barbara Stiplošek, Ana Govc, Teja Dimeč, Marko Jager, Žan Artelj, Žiga Stemad, Tilen Kajtna in Nejc Marovt. Priznanja jim je podelila predsednica ŠZ Prebold Monika Brglez. Pred najslavnejšim trenutkom razglasitve najboljše športnice in najboljšega športnika so z zanimanjem prisluhnili Roku Marguču, s katerim se je pogovarjal Peter Kavčič. Ob koncu pogovora sta v nagradni igri dva udeleženca prireditve razveselila z majicama Zavoda Planica. Moderator prireditve je na oder povabil župana Vinka Debelaka, ki je skupaj z gostom Rokom Margučem najuspešnejšima športnikoma v občini v letu 2013 Barbari Stiplošek in Marku Jagru podelil priznanje. D. Naraglav in občino sta se v imenu Gasilske zveze Žalec zahvalila predsednik zveze Edvard Kugler in namestnik poveljnika Jani Šalej in poudarila, da so gasilci prav v zadnjih katastrofalnih razmerah še povečali svoj ugled, prav tako seveda tudi tisti, ki so vedno pripravljeni pomagati. Za operativne gasilce bodo v naslednjih mesecih organizirali sedem tečajev za varno delo z motorno žago. Poveljnik občinskega poveljstva Vransko Vladimir Reberšek se je gasilcem zahvalil za posredovanja, ki so jih opravili v preteklem letu, teh je bilo devet, med drugim so pomagali pri iskanju pogrešane osebe in jo po štirih urah našli živo in zdravo. Direktorica občinske uprave Jadranka Kramar pa je ob koncu z zadovoljstvom povedala, da so lani vsem gasilcem v občini omogočili preventivne zdravstvene preglede in jim zagotovili nezgodno zavarovanje. Tripartitno pogodbo so podpisali župan Franc Sušnik v imenu Občine Vransko, Edvard Kugler v imenu GZ Žalec in predsedniki društev. T. Tavčar Člani PGD Polzela in njihovi gostje so se sestali na 110. rednem letnem občnem zboru. Iz poročil predsednika Ivana Kotnika, poveljnika Aleksandra Kolerja in drugih je bilo razvidno, da so bili polzelski gasilci v preteklem letu uspešni in delovni. Glede vremenskih razmer, ki so povzročile ogromno škode, zaradi katere so morali posredovati tudi gasilci, se letošnje leto ni začelo dobro. Ujma z žledolomom je pokazala, da morajo biti gasilci še kako dobro organizirani in opremljeni, da se lahko spopadajo z razmerami, ki niso običajne niti predvidljive. Dogodki iz njihove evidence kažejo, da je poleg posredovanj ob požarih na objektih vedno več takih, ki so povezana z vremenom in s posledicami ujm, vetra, poplav ... Gasilci so kar nekajkrat posredovali ob naraslih vodah, predvsem vodotoka Ložnica, ki ob močnejšem deževju preti prebivalcem Orove vasi in Založ. Zaradi suše so beležili tudi več požarov v naravi, veliko dela pašo imeli pri odpravljanju posledic močnega vetra, ki je rušil drevesa in odkrival strehe objektov. Poleg posredovanj so bili dejavni tudi na področju izobraževanja, izvedli so šest operativnih vaj, se udeležili več meddruštvenih tekmovanj v mladinski ligi Savinj-sko-Šaleške regije, ligi članov GZ Žalec ter regijskega gasilskega tekmovanja in dosegli dobre rezultate. Pri gasilskem domu so končali z zamenjavo stavbnega pohištva, v gasilsko vozilo pa namestili nekaj nove opreme. Organizirali so Florjanovo mašo, pripravili več predstavitev za osnovnošolce in otroke iz polzelskega vrtca, izvedli dve prikazni vaji, se udeležili čistilne akcije in Očistili nabrežje potoka Ložnica in razbremenilni kanal. Poveljnik občinskega poveljstva Lado Košec je v razpravi povedal, da so gasilci zaradi posledic žleda več dni sodelovali v raznih delovnih akcijah, dnevno je bilo teh posredovanj tudi po petdeset, opravili so nešteto ur, kar so vrednotili na skoraj 40 tisoč evrov. Župan Jože Kužnik se je pridružil zahvali in izrekel vse čestitke gasilcem za veliko pomoč pri odpravljanju posledic naravne nesreče. V imenu GZ Žalec je polzelske gasilce pozdravila Mirjam Lovrek in jim v jubilejnem letu zaželela veliko delovnih uspehov. Načrt letošnjega dela je podoben lanskemu, veliko dela pa jih letos čaka pri organizaciji 110-letnice društva, ki jo bodo praznovali skupaj z dnevom gasilca GZ Žalec 20. septembra. Ob tej priložnosti so gasilcem podelili tudi priznanja. Za desetletno članstvo so podelili tri priznanja, za dvajsetin tridesetletno zvestobo društvu po dve, za štiridesetletno sodelovanje v društvu so priznanje podelili Jožefu Novaku, za petdeset Marja- Gradnja novega mostu Občina Polzela je v začetku preteklega leta začela z obnovo vodovoda in razširitvijo ceste v Orovi vasi. V sklopu teh del so uredili tudi pločnik in postavili javno razsvetljavo v dolžini 550 m. Kot je povedal župan Občine Polzela Jože Kužnik, je obnova infrastrukture v Orovi vasi ena od dražjih naložb v nu Mešiču in za šestdeset let članstva Jožefu Rojniku. Po eno priznanje so podelili tudi za deset, dvajset in trideset let operativnega dela, zbor gasilcev pa so popestrili pevci okteta Lastovka. T. Tavčar zadnjih letih, saj bodo morali zanjo odšteti 600 tisoč evrov. V - nadaljevanju rekonstrukcije ceste so ob koncu lanskega leta začeli graditi tudi nov most čez razbremenilni kanal na koncu Orove vasi. Vrednost mostu bo znašala 33 tisoč evrov. Izvajalec del Sašo Cizej, s. p., bo z delom končal do konca letošnjega aprila. T. Tavčar Osnovna Presold Graščinska 7, 3312 Prebold Tel./fax: 703 64 20 / 703 64 30 E-mail: os.prebold@guest.ames.si Organizacijska enota Vrtec VPISUJE PREDŠOLSKE OTROKE za šolsko leto 2014/2015 VPIS predšolskih otrok bo potekal vsak dan od 7. do 11. aprila 2014 od 9. do 15. ure v Vrtcu Prebold. V tem času bodo v vrtcu potekali tudi dnevi odprtih vrat: - za I. starostno obdobje od 9. do 11. ure, - za II. starostno obdobje od 9.30 do 11.30. Vlogo za vpis otroka v vrtec prejmete v vrtcu, objavljena pa je tudi na spletni strani vrtca. Pričakujemo Vas in se veselimo Vašega obiska! Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIK0PLESKARSTV0 ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.ferglav.si Z osrednjim gostom Rokom Margučem (levo) se je pogovarjal Peter Kavčič Ob nesrečah so gasilci prvi Zdaj tudi nov most Naročnik: OŠ Prebold, OE Vrtec Uspel dobrodelni koncert Obeležje za ameriške letalce Eva Boto in Jan Plestenjak Dobrodelni županov sklad Polzela je bogatejši za 6800 evrov. Takšen je bil izkupiček dobrodelnega koncerta, ki je bil minulo nedeljo v polni Športni dvorani Polzela. Na koncertu, ki ga je pove- zovala Jolanda Železnik, so nastopili izjemni glasbeniki z vrha slovenske glasbene scene. Vrhunec večera je bil nastop Jana Plestenjaka, poleg njega pa so občinstvo navdušili še Oto Pestner, Nuša Derenda, Eva Boto, Nina Pušlar, Gal Gjurin, Ansambel Donačka, M.J.A.V. in mnogi drugi. Skozi koncert so se zvrstile različne glasbene zvrsti, polzelski osnovnošolci so se predstavili celo s plesno točko, zato je bil zanimiv za vse obiskovalce. Povsem nepričakovano sta skupaj zapela Oto Pestner in Gal Gjurin, vsi obiskovalci pa so jima pomagali. Vzdušje je bilo veselo in prijetno, refrene nekaterih skladb so prepevali vsi v dvorani. Ustanovitelj sklada župan Občine Polzela Jože Kužnik je ob pozdravu povedal, da bo zbran denar v celoti namenjen mladim občanom, ki zaradi socialne stiske staršev težko stopajo po poti izobraževanja. T. Tavčar Slabšanje položaja delavcev Potem ko je uprava polzel-ske tovarne nogavic v ponedeljek, 17. februarja, na pristojno sodišče v Celju vložila predlog za uvedbo prisilne poravnave, je sodišče 19. februarja za prisilnega upravitelja imenovalo Kristijana Antona Kontarščaka. Tovarna, ki zaposluje nekaj več kot 300 delavcev, še vedno upa na državno pomoč. Po nekaterih informacijah naj bi v tovarni nogavic pričakovali, da bodo banke upnice v osnovni kapital družbe pretvorile približno polovico svojih terjatev, ki presegajo 5 milijonov evrov. Žalski Rdeči križ in Krajevna organizacija RK Polzela sta prejšnji teden sporočila, da sta v skladišču tamkajšnje tovarne nogavic delavcem razdelila 301 prehranski paket. Zaradi slabega socialnega stanja so delavci pakete prejeli tudi že 10. februarja. Žalski Rdeči križ in KO RK Polzela sta v sporočilu za javnost zapisala, da naj bi vodstvo tovarne delavce ustrahovalo, saj delajo pod pritiskom, ob tem pa ne vedo, ali bodo sploh dobili plače, zaradi groženj vodstva se bojijo dajati tudi kakršnekoli izjave za medije. "Delavci letos plač še niso prejeli. Večina jih je že doma. Zaradi tega je pomoč v hrani znova ponudil Rdeči križ Slo- venije. Razdelili smo 301 prehranski paket, kljub temu da je vodstvo dejalo, da delavci hrane ne potrebujejo, ker niso tako ubogi." Kot je v sporočilu za javnost še zapisal sekretar Območnega združenja Rdečega križa Žalec Matjaž Črešnovar, vodstvo naj ne bi dovolilo, da tovornjak pripelje pakete skozi glavni vhod, temveč s stranskega. Delavci so prejšnji teden pripravljali stavko, vendar zaradi neenotnosti v kolektivu do nje ni prišlo. In še: "Nekateri zaposleni morajo službene zadeve urejati doma, saj so podjetju izklopili telefonske in internetne povezave." T. T., L. K. Nižja cena pomoči na domu Prejšnji torek je se je na 19. redni seji sestal Občinski svet Občine Vransko. Na začetku dnevnega reda z enajstimi točkami so bile pobude in vprašanja svetnikov, večinoma povezana z odpravo posledic žleda. Župan Franc Sušnik je povedal, da je občina prijavila za 128 tisoč evrov škode na komunalni infrastrukturi, kar 155 lastnikov pa je prijavilo škodo v gozdovih. S 30 tisoč kubičnih metrov uničene lesne mase se občina uvršča zelo visoko, zato računa na pomoč države v obliki javnih delavcev, ki bodo lastnikom pomagali čistiti gozdove, čeprav ne bodo usposobljeni za delo sekačev. Njihovo plačilo in zavarovanje bodo pokrili s sredstvi iz državnega proračuna. Po ogledu škode na infrastrukturi s strani državne komisije se bodo lotili popravljanja cest, do zdaj so zagotovili zgolj prevoznost. Svetniki so potrdili tehnični popravek odloka o občinskem prostorskem načrtu in novo ceno socialnovarstvene stori- tve pomoč družini na domu ter prisluhnili poročilu koncesionarja o izvajanju te storitve, to je Zavod sveti Rafael. Direktorica zavoda magistrica Mojca Hrastnik je povedala, da je lani upadlo število opravljenih storitev, čeprav se na terenu srečujejo z veliko materialno stisko in osamljenostjo mnogih ostarelih. Obseg opravljenih ur se je v primerjavi z letom 2012 zmanjšal kar za tretjino, upadlo je tudi število uporabnikov, mnogi svojci pravijo, da bodo sami poskrbeli za ostarele. Ker so potrebe vendarle velike, tudi po besedah župana Franca Sušnika pa koncesionar zelo dobro opravlja svoje delo, je razveseljivo, da so se cene za uporabnike s tem letom znižale za kar 28 odstotkov, saj je koncesionar ponovno pridobil javne delavke. Polni prispevek za uporabnika po novem znaša 4,31 evra, nekoliko pa se je povišal del cene za občino. V nadaljevanju so imenovali novo občinsko volilno komisijo (predsednica je Brigita Miklavc, njen namestnik Miha Pečovnik, člani pa Brigita Gosak, njen namestnik Rafael Novak, Apolonija Sem-primožnik, njen namestnik Jože Semprimožnik, in Ludvika Čulk, njena namestnica pa Stanislava Jeram Gorenšek), soglašali z imenovanjem Marjana Goloba za direktorja žalskega zdravstvenega doma in z imenovanjem dr. Janka Ma-rovta iz Braslovč za skupnega predstavnika v svetu zavoda žalske ljudske univerze. Podaljšali so rok za plačilo druge polovice komunalnega prispevka STV, d. o. o„ za načrtovano stanovanjsko naselje Vile Domino v Čepljah. Odobrili so štiri tisoč evrov sofinanciranja za razširitev planinske koče na Čreti in donacijo slabovidni občanki za udeležbo na mednarodnem taboru komunikacije in računalništva julija v Rigi ter potrdili prejemnike letošnjih občinskih priznanj, ki jih bodo podelili na slavnostni seji ob občinskem prazniku 16. maja. Grba letos ne bodo podelili, saj zanj niso prejeli nobenega predloga. K. R. Občina Polzela je v soboto pripravila spominsko slovesnost, s katero so se poklonili spominu na ameriške padalce, člane posadke sestreljenega ameriškega letala, ki je pred natanko sedemdesetimi leti strmoglavilo na območju Andraža nad Polzelo. Petnajsta zračna sila, ki ji je pripadala tudi posadka, je bila mlada. Fantje so bili stari od enaindvajset do petindvajset let in samo eden je bil že poročen. Vseeno pa je bila to izkušena posadka. Pilot in strelci so imeli za sabo že 25 do 44 bojnih poletov, kopilot, bombaš in navigator pa tri oziroma štiri. Leteli so na letalu B-17, leteči trdnjavi, ki so jo poimenovali Dark eyes (temne oči). Štiri-motorni bombnik je bil zgra- jen leta 1941 v tovarni Boeing, za sabo pa je imel 80 bojnih poletov. Osem članov posadke je umrlo, dva sta se rešila s padali, vendar so ju zajeli Nemci in sta konec vojne dočakala v ujetniških taboriščih. Nista imela sreče kot 305 ameriških letalcev, ki so jih rešili slovenski partizani in jih s pomočjo zavezniških letal iz baz na osvobojenem ozemlju prepeljali nazaj do njihove baze. Slovesnosti so se med drugimi udeležili minister za zunanje zadeve Karel Erjavec, ameriški veleposlanik Joseph A. Musso-meli in načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Dobran Božič, ki so skupaj z županom Občine Polzela Jožetom Kužnikom odkrili spo- minsko obeležje na obzidju andraškega pokopališča. Slovesnost so sooblikovali Andraški oktet, Orkester Slovenske vojske in Premogovnika Velenje ter Jolanda Železnik. T. Tavčar Častna občanka Občine Polzela, pesnica in pisateljica Neža Maurer jev povesti Avion gori zapisala: "Visoko nad oblaki so bili vsi bombniki podobni svetlim, jeklenim igračam. Ta pa je gorel, se z vsakim obratom večal in bilo je, kot da bo pokopal pod seboj vso zemljo z Goro Oljko vred! /.../ Ječalo je dolgo in hrurtieče, kot bi se lomila vsa drevesa, kar jih je na svetu. Zemlja se je stresla.« Potrdili obnovo vodovoda Na 18. redni seji občinskega Sveta Občine Tabor so med drugim dali soglasje k ceni storitev za pomoč na domu, potrdili načrt razvojnih programov za obnovo vodovoda in potrdili predloge za dobitnike letošnjih občinskih priznanj. Svetniki so soglašali, da je od 1. marca dalje cena storitve za pomoč na domu 12,68 evra. Seznanili so se z načrtom razvojnih programov (NRP) za obnovo transportnega vodovoda Tabor - Prebold - Braslovče, ki ga bodo v višini 249.254 evrov realizirali v letih 2014-2015. Svetniki so se seznanili še z nakupom zemljišča Stropnik, podana pa je bila tudi infor- macija o delovanju pogodbene pošte, sprejemne pisarne občine in TlC-a Tabor, ki delujejo skupaj v zgradbi Občine Tabor. Obravnavali in potrdili so tudi predloge za dobitnike letošnjih občinskih priznanj. Podelili jih bodo na slavnostni seji občinskega sveta v četrtek, 24. aprila. D. N. Muca Copatarica za starejše Prejšnji četrtek, dan pred koledarskim začetkom pomladi, so pomlad v prostore doma starejših v Preboldu prinesle vzgojiteljice preboldskega vrtca, ki so stanovalcem zaigrale igrico z naslovom Praznična čajanka pri Muci Copatarici. Za praznično čajanko pri Muci Copatarici v domu starejših so poskrbele štiri vzgojiteljice, in sicer Milojka Kupec v vlogi Muce Copatarice, Janja Tratnik v vlogi Mace, Mateja Matko je igrala Murija, Manja Petrove nagajivo Piko Nogavičko, vzgojitelj Gregor Cestnik pa je poskrbel za tehnično plat predstave. Do zdaj so odigrali pet predstav in vsako tekstovno prilagodili občinstvu. Igrali so za zaposlene v Odelu, za starše v veselem decembru, na občnem zboru vrtca in šole, zdaj tudi v domu za starejše, od katerih so se poslovili s Šifrerjevo pesmijo Za prijatelje, ki so jo zapeli skupaj. D. N. Navdušili stanovalce doma Kljub zaostrenim pogojem dobri rezultati Tudi na Upravni enoti Žalec so pripravili poročilo o delu in poslovanju v letu 2013. Čeprav se je nadaljevala zaostrena politika zaposlovanja in financiranja, so zastavljene cilje in naloge uresničili in dosegli celo boljše rezultate od načrtovanih, je povedala načelnica Simona Stanter. Na žalski upravni enoti so v letu 2013 reševali 22.753 upravnih zadev. »Pri tem je pomemben podatek, da se je zmanjšalo število pritožb na naše delo. Največ pritožb je bilo s področja gradenj, najpogostejši vzroki pa so nejasnosti pri razlagi prostorskih aktov pa tudi zakonodaje in podzakonskih predpisov s tega področja. Področje gradnje je sicer v letu 2013 najbolj zaznamovala sprememba uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, kar je vplivalo na povečano število izdanih gradbenih dovoljenj kar za 20,7 % v primerjavi z letom prej. Skupno smo izdali 633 tovrstnih dovoljenj.« Upravne notranje zadeve (državljanstvo, društva, orožje, eksplozivi, javne prireditve, tujci, osebno ime, osebne listine, matične zadeve, promet in drugo) sodijo med najobsežnejše in zajemajo raznovrstne postopke: »Njihovo število je v preteklem letu preseglo 20.700 zadev.-Zaradi poteka veljavnosti ali menjave (tudi zaradi uvedbe uličnega sistema v Občini Polzela) smo izdali 6829 osebnih izkaznic in 1835 potnih listin. Na področju tujcev smo beležili preko 1150 upravnih zadev, pri čemer smo zaznali rahel porast izdaje dovoljenj za stalno prebivanje tujcev in dovoljenj za prebivanje državljanom Evropske unije, večinoma zaradi projekta TEŠ in vstopa Hrvaške v EU. Lastnikom orožja smo podaljšali kar 102 orožna lista, okoli 20 odstotkov imetnikov orožnih listin, predvsem lovcev, pa še ni podaljšalo orožne listine. V zvezi s tem opozarjamo, da s potekom veljavnosti orožnega lista imetnik izgubi pravico do orožja. Oseba, ki nosi orožje brez veljavne listine, je dejansko v prekršku in je lahko ka- znovana z globo.« Javnih prireditev je bilo 85, kar je približno enako kot v letu prej, na žalski upravni enoti pa so zabeležili tako porast registracije novih društev (27) kot sprememb pri društvih (89). 17 društev so izbrisali. »Velik delež nalog na področju notranjih zadev se nanaša na promet. Izdali smo 2240 vozniških dovoljenj, 1312 smo jih podaljšali, odjavili smo 3131 vozil, izdali 1876 prometnih dovoljenj, 60 odločb o oprostitvi plačila letnega povračila za uporabo cestnin in 63 parkirnih kart za invalide,« je povzela statistiko za leto 2013 Simona Stanter. »Pri prijavah prebivališča beležimo iz leta v leto porast števila postopkov za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča. Ti postopki so vedno zahtevnejši, kar je večinoma posledica trenutnih gospodarskih razmer, posledično osebnih finančnih stisk in neplačevanja dolgov. Največ pobud za ugotavljanje prebivališč smo tako prejeli od sodišč, sodnih izvršiteljev, zavarovalnic in tudi fizičnih oseb.« Upravne enote opravljajo tudi naloge s področja tako imenovane vojne zakonodaje. Leta 2013 so zaključili z izdajanjem odločb in vodili 610 postopkov po zakonu o uravnoteženju javnih financ, ki je zmanjšal obseg pravic osebam s statusom vojnega veterana, vojnega invalida in žrtve vojnega nasilja ter zaostril pogoje za uveljavljanje pravic vojnih veteranov (veteranski dodatek, dodatno zdravstveno zavarovanje, letni prejemek). »Poleg številnih postopkov izdaje različnih upravnih aktov smo tudi v preteklem letu opravili 33.578 drugih upravnih nalog, med katere sodijo različna potrdila iz uradnih evidenc (npr. potrdila o rojstvu in prebivališču) in različna obvestila o poteku veljavnosti dokumentov, overitve podpisov ipd. Glede tega velja izpostaviti delo na področju prometa s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter kmetij, prav tako urejanje grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev oziroma t. i. GERK-ov.« Upravna enota je tudi pre-krškovni organ. Leta 2013 so v Žalcu izdali 228 plačilnih nalogov in 8 odločb o prekršku (zaradi poteka veljavnosti prometnega dovoljenja, prenehanja veljavnosti zavarovalne police in (ne)prijave spremembe lokacije vozila pri spremembi lastništva). Na upravno enoto morajo tudi pari, ki se želijo poročiti. Načelnica Simona Stanter pravi, da je to najprijetnejša naloga upravne enote in da je lani usodni da izreklo 96 parov. Poleg poročne dvorane v Savinovi hiši v Žalcu, salona v Schwentnerjevi hiši na Vranskem ter sejne sobe na sedežu upravne enote je bila kot uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez določena tudi gotska dvorana Gradu Komenda na Polzeli. Manj prijetni so bili varčevalni ukrepi, ki so vodili do ukinjanja krajevnih uradov: »Po skrbni analizi smo od petih krajevnih uradov ukinili tri. Glavni razlog je bil nizek pripad oziroma obisk strank, medtem ko se je število strank in posledično zadev na krajevnih uradih Vransko in Polzela povečalo, zato smo njuno delovanje kljub omejitvam in finančnim obremenitvam ohranili. Upoštevaje zaostreno finančno politiko, smo bili leta 2013 tudi sicer varčni pri materialnih stroških in investicijah. Tako smo v primerjavi z letom 2012 iz tega naslova prihranili okoli 50.000 EUR.« Načelnica Simona Stanter ocenjuje delo Upravne enote Žalec kot dobro, ob tem pa dodaja: »Dobrih rezultatov in kakovostnega odnosa do naših strank ne bi bilo, če pri tem ne bi bilo tudi dobrega medinsti-tucionalnega sodelovanja, in to ne samo z resornimi ministrstvi in lokalno samoupravo predvsem na področju okolja in prostora, temveč tudi z drugimi državnimi organi na državni in lokalni ravni, kot so policija, center za socialno delo, zavod za zaposlovanje, geodetska uprava, sodišče. Dobro medinstitucionalno sodelovanje je namreč eden izmed ključnih dejavnikov pravne varnosti ljudi in delovanja pravne države, zato tudi temu odnosu na naši upravni enoti namenjamo posebno pozornost in skrb.« K. R. Podelili priznanja CZ Ob jubileju novo vodstvo Uprava RS za civilno zaščito je zadnji februarski dan na Brdu pri Kranju pripravila osrednjo slovesnost ob 1. marcu, dnevu civilne zaščite. Zatem so se zvrstile regijske slovesnosti, 7. marca v Štorah tudi regijska proslava za območje celjske izpostave, na kateri so podelili priznanja in nagrade. Srebrni znak CZ, ki se podeljuje za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za izume in inovacije na tem področju, so prejeli tudi PGD Polzela in PGD Grajska vas za 110-letno delovanje, PGD Drešinja vas pa za svojo stoletnico. Društva bodo priznanje prejela na svojih proslavah ob jubilejih. Bronasti znak CZ kot priznanje za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči so prejeli predsednik PGD Polzela Ivan Kotnik, Janko Lupše iz PGD Levec in Franc Rančigaj iz PGD Gomil-sko ter PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Zlati znak CZ kot priznanje za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju in krepitvi organiziranosti in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč, hrabra dejanja ter raziskovalne dosežke na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pa je kot član Podvodne reševalne službe prejel mag. Anton Travner iz Letuša. K. R. Dr. Cerar tudi v Aninem domu V ponedeljek, 3. marca, so na povabilo KD Antona Sch-waba in preboldskega župnika Damjana Ratajca v Aninem domu v Preboldu gostili dr. Mira Cerarja. Dr. Miro Cerar, ki je po izboru pravnega portala IUS--INFO eden izmed desetih najvplivnejših pravnikov v naši državi, je v dvorani Ani- nega doma spregovoril o etiki za boljši jutri in navdušil številno občinstvo, med katerim je bil tudi župan Vinko Debelak. »Slovenija ta hip neznansko potrebuje upanje,« je med drugim poudaril Cerar. »Vsak lahko nekaj malega naredi. Ne smemo se prepustiti malodušju, kakor tudi ne oddajati nega- tivnih energij. Verjeti moramo, da ima življenje smisel. Delati dobro in v ljudeh utrjevati prepričanje, da je to smiselno. Vplivati, moramo na tisti del družbe, ki je v to prepričan, čeprav gre za manjšino. To lahko vpliva na večino z oddajanjem dobrih energij. Če bomo tako delali, verjeli v to, bomo ljudi tudi prepričali.« D. Naraglav Dr. Miro Cerar na predavanju v Aninem domu v Preboldu Jjfc j Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline praznuje letos 60-letnico delovanja. Na jubilejnem občnem zboru so izvolili novo vodstvo združenja. Novi predsednik je Leon Rozman. Jubilejni občni zbor, ki so se ga kot gostje poleg župana Občine Polzela in podžupanov občin Braslovče, Prebold in Žalec ter predstavnikov sosednjih in drugih združenj ZŠAM udeležili tudi predstavniki Zveze ZŠAM Slovenije in predsednik zveze Janko Veber, se je začel po kratkem kulturnem programu, v katerem je pod vodstvom Mije Novak nastopil moški pevski zbor društva. Po soglasno potrjenih poročilih o delu v preteklem letu je občni zbor podal razrešnico prejšnjemu vodstvu in izvolil novega. Novi predsednik je Leon Rozman, ki je bil v prejšnjem mandatu tajnik, takratni predsednik Milan Pečnik pa je zdaj tajnik. Novi predsednik se je zahvalil za zaupanje in predstavil program dela za leto 2014. Leto bo v znamenju praznovanja 60-letnice združenja, ki jo bodo proslavili ob dnevu šoferjev in avtomehanikov julija, ko bo na avtopoligonu v Ločici ob Savinji tudi regijska proslava. Na predlog Milana Pečnika je občni zbor potrdil tudi sklep o nakupu in razvitju novega društvenega prapora. Predsednik zveze Janko Veber je pohvalil delo ZŠAM Savinjske doline in združenju podelil priznanje, ob koncu pa so podelili tudi društvena priznanja. K. R. Predsednik Zveze ZŠAM Slovenije Janko Veber (desno) in novi predsednik Leon Rozman Brglez, d. o. o. Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Trgovine: P’r Pek Vransko: B 03 703 30 38, Ostrožno: B 03 428 20 60, Griže: B 03 713 30 80, Vrbje: B 03 713 30 86, Tabor: B 03 703 4370, Laze v Tuhinju: s 01 834 52 50, Jaka Zagorje: B 03 566 02 80, Maj Zagorje: B 040 812 347, Ana Kisovec: B 070 568 990; Slaščičarne: Petrovče: B 03 713 30 84, Šempeter: B 03 703 30 46, Nik Žalec: B 03 713 30 90; Bar: Vransko: B 040 167 218. Spoštovani! Za nami je čas, posvečen ženam in materam, prihaja pa čas velikonočnih praznikov, ko se bomo predajali velikonočnim dobrotam in se imeli lepo v družinskem krogu. Da bi bili praznični in pomladni dnevi še lepši in prijetnejši, bomo poskrbeli tudi v našem kolektivu. V naših slaščičarnah v Petrovčah, Šempetru, Žalcu in na Vranskem vas čakajo odlični sladoledi različnih okusov in mnoge druge slastne dobrote naše slaščičarne in pekarne. Vabljeni, da se posladkate z njimi! Kolektiv prijaznih ljudi Brglez gozdarski vitli cepilniki drv krožne žage ovijal« drv gozdarske klešče ostala oprema Rez trte Nikolaje, 20 let društva Bogomir Rotovnik pri rezi trte Pri obrambnem stolpu pri žalski župnijski cerkvi so 6. marca pripravili krajšo slovesnost ob rezi potomke najstarejše vinske trte na Slovenskem, ki so jo v Žalcu posadili ob vstopu Slovenije v Evrop- sko unijo in jo poimenovali Nikolaja, po zavetniku žalske župnije sv. Nikolaju. Zbrane vinogradnike in druge sta pred rezjo, ki jo je opravil skrbnik trte Bogomir Rotovnik, nagovorila vinska Potomka tudi v Andražu Gospodar Rudi Cevzar med rezjo potomke najstarejše vinske trte Potomko stare trte so leta 2009 nasadili tudi pri župnišču v Andražu nad Polzelo, ko je tam še služboval župnik Janez Furman. Iz Maribora jo je prinesel takratni mariborski župan Franc Kangler. Zanjo skrbi gospodar trte Rudi Cevzar, ki pravi, da trta sicer dobro rodi, lani pa je imela zaradi muhastega vremena le 32 grozdov. T. Tavčar kraljica Suzana Čakš in župan Janko Kos, z vinskimi napitnicami pa je dogodek popestril harmonikar Alfonz Lesjakr-Rez najstarejše trte na pročelju gasilskega doma v Arji vasi Ar-navčanke pa je opravil gospodar trte Jože Delakorda. Potem ko so nazdravili z lanskim pridelkom modre kavčine, so se vinogradniki sestali na volilnem zboru društva, ki letos praznuje 20-letnico uspešnega delovanja. O preteklem delu in načrtih za letos je zbranim na zboru spregovoril predsednik Silvo Marič, ki je poudaril, da je bilo lani od 88 vin kar 53 vin ocenjenih z zlato in 20 s srebrno diplomo, povprečna ocena je znaša 18,06 točke, izločenih pa je bilo 15 vin. Sodelovali so na ocenjevanju vin VD Podravje v Mariboru, kjer si je najvišjo oceno prislužil šardone Milana Krašovca (18,28 točke). Lani so pripravili strokovna izobraževanja, praznik vina v atriju Savinove hiše, martinovanje, Martinov pohod itd. Letošnje dejavnosti so podobne lanskim, ob 20-letnici pa bodo pripravili tudi svečano akademijo. Letošnji občni zbor je bil volilni in za novega predsednika so ponovno izvolili Silva Mariča, za podpredsednika Bojana Podkrajška in za tajnika Martina Smrekarja. T. Tavčar Braslovčam na regijsko Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je v soorganizaciji s Kme-tijsko-gozdarskim zavodom Celje v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče najprej pripravilo društveni kviz Mladi in kmetijstvo, nato pa tudi letno skupščino. Na kvizu se je pomerilo pet ekip, ki so odgovarjale na vprašanja o neposredni prodaji, socialnem podjetništvu in čebelarstvu. Največ znanja je pokazala ekipa iz Braslovč (Jana Hru-šovar, Denis Vasle, Anja Rožič Plazovnik), ki se bo 29. marca udeležila regijskega kviza v Šentvidu pri Grobel-nem. Drugo mesto je zasedla prva ekipa Polzele, tretje me- sto sta si delili ekipa Petrovč in druga ekipa Polzele, peta pa je bila ekipa Šempetra. Predsednik društva Klemen Šalej je na letni skupščini povedal, da združuje društvo mlade s podeželja šestih občin Spodnje Savinjske doline, vanj pa je trenutno včlanjenih 235 mladih, ki sodelujejo v družbi in so ponosni, da živijo na podeželju. Lani so bili delovni, program letošnjega dela pa je precej podoben lanskemu. Na željo dosedanjega predsednika Klemena Šaleja so na skupščini izvolili novega predsednika. Društvo bo zdaj vodil Primož Žagar iz Dobriše vasi. T. Tavčar Pred delom blagoslov Is VUigUòlUVU iTUKiurjev V Andražu nad Polzelo so se v nedeljo od blizu in daleč zbrali kmetje s svojimi traktorji. Poseben odbor andraške župnije je namreč zdaj že četrtič ob začetku prvih pomladanskih opravil na poljih pripravil blagoslov traktorjev, ostale kmetijske mehanizacije in traktoristov. Poleg kmetov in drugih obiskovalcev so se blagoslova, ki ga je opravil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, udeležili predsednik Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cveto Zupančič, poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik in župan Občine Polzela Jože Kužnik. Tokrat se je k blagoslovu kljub deževnemu vremenu pripeljalo kakih 150 traktoristov. Slovesnost so začeli s sveto mašo v domači cerkvi, nato so se zbrali na parkirišču pred cerkvijo, kjer so zbrane nagovorili gostje, prireditev pa so popestrili libojski godbeniki, vaški harmonikarji in ansambel Itak. T. Tavčar Zaščititi štajerski hmelj Člani Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije ter drugi gostje so se sestali na rednem letnem občnem zboru, najprej pa so prisluhnili kulturnemu programu, v katerem so nastopili učenci Osnovne šole Prebold. V nadaljevanju je predsednik društva Anton Rožič podal poročilo o delu in poudaril, da brez aktivnih članov upravnega odbora, odbora za hmeljarstvo, odbora za priznanja, nadzornega odbora in komisije za promocijo ne bi mogli izvesti tako zahtevnega programa. Med številnimi nalogami sta bili zelo zahtevni soorganizacija 51. prireditve ob dnevu hmeljarjev ter predstavitev slovenskih hmeljarjev na mednarodnem sejmu v Münchnu. Društvo poskuša vse od ustanovitve povečati prepoznavnost slovenskega hmeljarstva v bližnji in daljni okolici ter tujini dokazati, da hmeljarji in na splošno kmetje niso onesnaževalci okolja, temveč vzdržujejo našo krajino, saj si želijo, da bi bodoči rodovi v njej zdravo živeli. Društvo se je v skrbi, da bi današnje kmetije v ekonomskem smislu videle in občutile možnost preživetja, odločilo povezati vse slovenske hmeljarje in zaščititi-štajerski hmelj z zaščitno geografsko oznako. Sprejeli so progam dela za letos, ki pa je v veliki meri podoben lanskemu. Predsednik je pozval hmeljarje in strokovne delavce s področja hmeljarstva z najmanj deset let dela v hmeljarstvu in niso mlajši od 48 let, da čim prej, najkasneje pa do 15. maja, upravnemu odboru društva oddajo predlog za hmeljarskega starešino. Društvo se je 19. marca predstavilo tudi na 26. Jožefovem sejmu v Petrovčah, kjer je s filmskim zapisom prikazalo pridelavo hmelja na kmetiji Rojnik, dogajanje na mednarodnem sejmu v Münchnu in obiskovalcem ponudilo cesarjevo pivo. T. Tavčar I VSTOPNICE PREKO SPLETA zkst-zalec. kupikarto.si ! L Zmagovalna ekipa iz Braslovč novemu predsedniku Primožu Žagarju DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 7.00 ■ 15.30 sobota: 7.00-11.00 AKCIJSKA CENA 1.2. -31.12. 2014 Motoma žaga CS 2358 •Prostornina motorja 59,8 cm’ •Moč 3,1 (4,2) KM PAN TIM d.o.o. Lotkova vas 81 d 3312 Prebold T 03 777 14 23 gsm 051 66 55 66 trgovina@unHorest.si •lansered Materna žaga CS •Prostornina motorja 38 cm •Moč 1,5 (2,0) KM •Dolžina meča 35 cm ■Teža 4,i 2838 Pred nasiljem v varno hišo V zadnjih treh letih je v varni hiši bivalo devet žensk in skupaj pet otrok iz spodnjesavinjskih občin. Je pa žensk iz teh občin vsako leto več, je povedala strokovna delavka Varne hiše Simona Grdina. Sicer k njim prihajajo ženske iz vse Slovenije, saj gre za načelo varnosti in oddaljenosti od domačega kraja. Dlje, kot gre ženska od doma, varneje se počuti. Telefonske številke varne hiše: Celje: 03/492 63 57 Velenje: 03/897 66 90 Slovenj Gradec: 02/882 94 35 Pokličite, če ste sami žrtev nasilja ali poznate koga, ki je žrtev, želite nastanitev v varni hiši, potrebujete pogovor po telefonu ali osebno, če potrebujete dodatne informacije ali želite pomagati kot prostovoljec/prostovoljka. Če želite podpreti program Varne hiše z donacijo oziroma v finančni obliki, lahko sredstva nakažete na številko transakcijskega računa, odprtega pri Banki Celje: 06000-0900050010; pošljete lahko SMS na 1919zbesedo VARNA in podarite 1 evro; v sodelovanju s Telekomom Slovenije pa s klicem na 090 93 30 95 darujete 1,2519 evra. Več na spletni strani www.varnahisa.si. Skupni prostori v varni hiši Marec z dnevom žena in materinskim dnevom že dolgo velja za mesec žensk in družine. Mnoge pa ne uživajo mirnega družinskega življenja in če se iz kroga slabih odnosov ali celo nasilja ne zmorejo rešiti same, jim eno od oblik pomoči nudi Društvo regionalna varna hiša Celje z enotami v Celju, Velenju in Slovenj Gradcu. Varna hiša za ženske in otroke - žrtve nasilja deluje od leta 2000 in od takrat je v njej našlo zatočišče kar nekaj žensk in otrok tudi iz spodnjesavinjskih občin. Zakon o preprečevanju nasilja govori o fizičnem, spolnem, psihičnem in ekonomskem nasilju. Strokovnjaki ugotavljajo, da ljudje prepoznavajo fizično nasilje, ostalih oblik nasilja pa skoraj ne. Res je tudi, da večinoma vsi želimo okolju dajati vtis, da je z nami in našimi odnosi vse v redu, za štirimi stenami pa se lahko skriva povsem drugačna podoba. »Tudi sami imamo lahko drugačno podobo o sebi,« pravi svetovalka za ženske in otroke žrtve nasilja Simona Grdina. »Če smo iskreni do sebe in si upamo pogledati v naš odnos do sebe in drugih, bomo lahko pogosto prepoznali neiskrenost, nestrpnost, nasilje, sprenevedanje in dajanje lažnega vtisa. Morda živite v nasilnem odnosu, ki vas je ujel v zanko, in ne morete izstopiti iz nje- ga. Morda imate občutek, da ste ujeti v odnosu, ki vas drži na mestu. Ne veste, kam bi se obrnili po pomoč. Ena izmed oblik pomoči je varna hiša v okviru našega društva, ki deluje kot humanitarna, nevladna in neprofitna organizacija. Hkrati lahko v vseh treh enotah poskrbi za 16 do 18 žensk s skupaj z 22 otroki.« Žrtev nasilja se lahko v varno hišo umakne skupaj z otroki in si ob strokovni pomoči svetovalk na novo uredi življenje, pri čemer ji je zagotovljena anonimnost. »S tem dobi ženska možnost ekonomske neodvisnosti, možnost artikulirati in reflektirati svojo zgodbo, spoznati nove življenjske modele in perspektive, ustvarjati nove socialne odnose, novo socialno mrežo. Zaradi varnosti stanovalk so lokacije varnih hiš tajne,« poudarja Simona Grdina. V varno hišo sprejmejo ženske od 18. leta starosti naprej. Prvi stik lahko uporabnica vzpostavi preko svetovalnega telefona in se dogovori za osebno srečanje. Ob prihodu, v varno hišo žensko z otroki namestijo v svojo sobo. Prvi dnevi so na- menjeni počitku in prilagajanju novim prostorom, osebam, ki že bivajo v hiši, in zaposlenim. Vsaka posameznica začne nato s svetovalko urejati svoje življenje. To pomeni individualno pomoč s pogovori, urejanje formalno-pravnih zadev, materialno pomoč, če je brez prihodkov, pa tudi urejanje zunanje terapevtske pomoči in po potrebi zdravniško oskrbo. Vse te potrebe izrazi ženska sama, s strokovnimi svetovalkami pa pripravijo individualni načrt. Seveda se povezujejo s centri za socialno delo, policijskimi postajami in z drugimi ustanovami. Žrtve nasilja lahko v hiši bivajo največ eno leto. Po navadi najprej sklenejo pogodbo za mesec dni, ki jo nato po potrebi podaljšujejo do največ enega leta. Sicer pa je življenje v varni hiši povsem običajno. Vsaka posameznica mora za seboj počistiti prostore in predmete, ki jih uporablja. Tedensko se srečujejo na hišnih sestankih in čistijo hišo, pripravljajo tematske pogovorne delavnice, ustvarjalne delavnice, se večkrat odpravijo na sprehod, na kakšno predavanje izven hiše, ogled filma in podobno. Ženske si v varni hiši same kuhajo, perejo in likajo, torej skrbijo za svoje gospodinjstvo, hodijo v službo, če jo imajo, otroci v šolo ali vrtec, v primeru vprašanja varnosti pa Zavetje sobe za žrtve nasilja uredijo tudi prešolanje ali vpis v bližji vrtec. Hiša ima seveda tudi pravilnik, ki ga je potrebno upoštevati. K. R. Materinski dom poln Ustvarjalnost v krizi? Materinski dom v Žalcu je v župnijskem objektu O materinstvu imamo običajno zelo idealizirano podobo. Resnica je velikokrat drugačna in mnoge mlade mamice se znajdejo v hudi stiski. Zatečejo se lahko v materinski dom. Takšna domova sta tudi v Žalcu in Mozirju, z njima pa upravlja Nadškofijska Karitas Maribor. Vodja teh materinskih domov Dragica Veček je povedala, daje materinski dom v Žalcu že vseh šest let delovanja polno zaseden. V njem je prostora za štiri mamice z osmimi otroki in ko ena odide, že pride druga. V materinski dom mlado mamico napoti center za socialno delo, da ne bi prišlo do izkoriščanja oziroma reševanja stanovanjske problematike na ta način. Do nastanitve v domu so upravičene mamice v socialno-ekonom-ski stiski, tudi z elementi nasilja, vendar ne tako hudega, da bi bila komu izrečena prepoved približevanja. V primeru tako hudega nasilja mamico napoti- jo v varno hišo. V zadnjem času v materinski dom v Žalcu in Mozirju večinoma res prihajajo zelo mlade mamice, potrdi našo domnevo Dragica Veček. V domu lahko ostanejo leto dni, če pa obstajajo utemeljeni razlogi, jim bivanje podaljšajo. Pomagajo jim pri urejanju opolnomočenja, pridobitvi brezplačne pravne pomoči, neprofitnega stanovanja ali najemniškega stanovanja s subvencijo, tako da gre večina mladih mamic iz materinskega doma na svoje. Dragica Veček poudarja, da so štiri sobe s kopalnicami v Žalcu zelo lepo urejene, da je bivanje v materinskem domu prijetno, vedno pa je dobrodošla pomoč prostovoljcev. Pri tem je kot primer zelo dobrega in dolgoletnega sodelovanja navedla člane strokovnega sveta za socialna vprašanja OO SD Velenje, ki brez vsakršnih ideoloških in drugih predsodkov pomagajo kot prostovoljci z delom in donacijami. V Mozirju so pred kratkim celo prepleskali hišo. Vedno pa so v materinskem domu veseli otroških oblačil in igrač, je še povedala Dragica Veček. K. R. Devetdeset krvodajalcev Območna organizacija Rdečega križa Žalec je v prostorih II. OŠ v Žalcu pripravila tretjo od letošnjih desetih krvodajalskih akcij za Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino Ljubljana. Akcije se je udeležilo devetdeset krvodajalcev, kar je po mnenju organizatorjev zadovoljivo. Naslednja, četrta bo 10. aprila v prostorih OŠ Šempeter, kri pa boste lahko darovali od 7. do 10. ure. T. T. Waldorfska šola in Vrtec Savinja Žalec sta 12. marca v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pripravila okroglo mizo z naslovom Kriza ustvarjalnosti oz. ustvarjalnost v krizi, ki jo je vodila publicistka dr. Manca Košir. Na okrogli mizi so sodelovali pilot Matevž Lenarčič, podjetnik in inovator Ivo Boscarol, modna oblikovalka Maja Štamol, Ajda Trobentar (mama učencev wal-dorfske šole), nekdanja učenka waldorfske šole Anja Bošnjak in ravnatelj žalske waldorfske šole in vrtca mag. Boštjan Štrajhar. Prava ustvarjalnost lahko živi, če smo sproščeni, če nas ni strah, če smo svobodni. Naša družba pa je prestrašena v skrbi za eksistenco, in to ubija ustvarjalnost, je ob pojasnjevanju definicije ustvarjalnosti najprej povedal Matevž Lenarčič. Da iz strahu ne more biti ustvarjalnosti, se je strinjal tudi mag. Boštjan Štrajhar in dodal, da v waldorfski šoli stremijo k temu, da je lahko vsak otrok ustvarjalen, to pa dosežejo tako, da je tudi učitelj ustvarjalen. Ob tem pa dodal, da ustvarjalnosti ne morejo zaukazati, lahko pa jo nakažejo. In še, da so pretirano nagrajevanje, pretirano tekmovanje, pretirana evalvacija in pretiran nadzor strup za vsakršno ustvarjalnost. Maja Štamol je govorila o svoji izkušnji ustvarjalnosti od malih nog in o tem, da jo je ljubezen do umetnosti in ustvarjanja mimo formalnih izobrazbenih poti, kamor so jo zaradi racionalnih razlogov usmerili starši, pripeljala do lastne kariere na področju oblikovanja in do tega, da lahko od svoje ustvarjalnosti tudi živi in v njej uživa. Ajda Trobentar je povedala, da se ji zdi kot mami pomembno, da odkriješ, kateri so talenti in hotenja otrok, njihove različnosti in da otrokom pustiš, da živijo svoje sanje in so zanje tudi odgovorni. Ivo Boscarol je ob svoji življenjski zgodbi, ko je iz hobija naredil posel, v katerem uživa, med drugim povedal, da je bil v šoli problematičen otrok, ker je bil preveč aktiveri, ustvarjalen. "To je problem naše šole, ker nam ne da občutka, da lahko tisto, kar hočemo delati, razvijamo. Pri nas moramo biti vsi enaki. To čutim še danes, ko nisem več v šoli." In še, da lahko slab učitelj, profesor uniči cele generacije. Nekdanja učenka Anja Bošnjak, ki je po waldorfskem vrtcu, osnovni šoli in gimnaziji šolanje nadaljevala na klasični Fakulteti za šport, je potrdila stališče, da strah blokira ustvarjalnost, kot primer pa navedla kolegice na fakulteti, ki so znale več kot ona, pa so zaradi strahu na izpitih zablokirale. Spregovorila je tudi o svoji izkušnji ustvarjalnosti, ki ji jo je navdihnilo waldorfsko šolanje, da je iz projektne naloge ob koncu waldorfske srednje šole, ki jo je izbrala iz njej ljubega področja žongliranja in monokolesar-stva, nastala kasneje diplomska naloga, knjiga, pripravlja pa tudi krožke na šolah in tečaje žongliranja in monokolesarstva, v čemer uživa. Vsi sogovorniki so skupaj z voditeljico dr. Manco Košir prepletali svoje izkušnje svobode in ustvarjalnosti ter jih tkali v zgodbo waldorfske šole. L. K. Marija Alatič: V žilah se pretaka tudi glasba Marija Alatič v svoji učilnici, kjer številna priznanja na steni pričajo o uspehih njenih učencev Savinovo nagrado za življenjsko delo na glasbenem področju je ob letošnjem kulturnem prazniku v Občini Žalec prejela Marija Alatič, ki je že od leta 1981 zaposlena v žalski glasbeni šoli. Seznam njenih strokovnih dosežkov je dolg, še pomembneje pa je, da jo imajo učenci radi, ker jih zna motivirati in nasmejati. Otroci namreč poleg znanja potrebujejo razumevanje, pravi, še posebej v teh časih, ko imajo nekateri skoraj več zaposlitev kot njihovi starši. Življenje in ustvarjanje Marije Alatič lahko z nekaj poenostavitvami razdelimo na sarajevsko in žalsko obdobje, čeprav je s Sarajevom in svojo družino še danes tesno povezana. Rodila se je leta 1956 v glasbeni družini. Mama je prepevala, oče je igral v tamburaškem orkestru in ga tudi vodil, očetova sestra je poučevala violino, njeni otroci pa harmoniko. In prvi Marijin instrument je bila harmonika, prepevati pa je seveda začela že prej. Oče jo je učil igranja tamburice, njeno sestro pa mandolino, tako da je bilo v družini veliko muziciranja. Na srednji glasbeni šoli je nadaljevala z učenjem klavirja in solopetja, z zborom pa sodelovala na mnogih regijskih in državnih tekmovanjih. Zbor je sodil med najboljše v takratni Jugoslaviji, med drugim je sodeloval na mednarodnem pevskem festivalu v Celju in na primer na komornih baročnih večerih v Varaždinu z beograjskim filharmoničnim orkestrom. V središču scene Kot študentka na sarajevski glasbeni akademiji (diplomirala je leta 1979) je na nižji glasbeni šoli poučevala solfeggio, teorijo glasbe in klavir ter v timu treh profesorjev vodila mladinski pevski zbor, ki se je med drugim udeleževal mednarodnega tekmovanja v Ljubljani. Marija je bila tudi članica in korepetitorka pevsko-plesne-ga ansambla Ilidžanke (članica je bila tudi njena sestra), ki je poleg številnih koncertov, snemanj in gostovanj po vsej takratni Jugoslaviji sodeloval z mnogimi pop in rock pevci, med njim so bili Zdravko Ćolić, Josip Pejakovič in Neda Ukraden, ki jo je Marija pripravljala celo na izpit. Osebno je poznala in poslušala Indekse, poslušala je seveda tudi Bjelo dugme in druge. Ni odveč pripomniti, da je bilo Sarajevo takrat središče jugoslovanske pop rock scene in tudi zaradi tega je še danes legendarno mesto. Poleg glasbe, nastopov in snemanj je Marijino mladost zaznamovala Makarska, kjer je družina preživljala poletja. Tam je namreč spoznala svojega bodočega moža iz Slovenije, ki pa ni bil glasbenik, a je še danes nenadomestljiva podpora pri vseh glasbenih projektih in njenem glasbi in poučevanju povsem predanem življenju, pove Marija. Po poroki in kratkem obdobju skupnega življenja v Sarajevu sta se leta 1980 odločila za boljši zaslužek in življenje v Sloveniji. Marija se je približno leto pozneje zaposlila v žalski glasbeni šoli, najprej na polzelskem oddelku. Prizna, da je bila selitev iz glasbeno in družabno zelo razgibanega Sarajeva v veliko bolj zaspano Savinjsko dolino precej stresna, a je verjetno prav zato še več energije vlagala v svoje pedagoško delo. ŽALSKE LEKARN! ŽALEC PD Žalec in PD Galicijaltffr vas vabijo na ______ od Žalca do Sv. Jederti. limo v nedeljo, 6. aprila 2014, ob 9. uri v Športnem centru Žalec. Pohod ob vi Tudi študij kitare Marija Alatič je na žalski glasbeni šoli poučevala teorijo oziroma nauk o glasbi, klavir, eno leto harmoniko in blok oziroma kljunasto flavto, šele pozneje je prišla kitara, čeprav se je z njo srečala že med študijem, saj je bil to eno študijsko leto eden izmed rednih predmetov. Učil jih je priznani solist prof. Ivan Kal-cina, na glasbeni šoli Ilidža pa za kratek čas tudi kitarist in avtor učbenikov Vjekoslav Andre, ki je bil slovenskega rodu. Marija Alatič je pozneje ustanovila razne komorne zasedbe, bila pa je tudi somentorica pevskega zbora, ki je spremljal mlade pevce na pred leti eni najodmevnejših žalskih prireditev Pesem in mladost. Tri leta je vodila ženski pevski zbor v Grižah (najprej je v njem prepevala in prav pevke so ji pomagale do službe na žalski glasbeni šoli), leto dni pa tudi plesno skupino na Polzeli. Danes poučuje nauk o glasbi, solfeggio in kitaro. S kitaro se je začela resneje ukvarjati zaradi pomanjkanja učiteljev kitare: »Pokojni ravnatelj Zoran Kovač me je prosil, če bi se lahko začela učiti kitaro in jo poučevati, tako da sem se s kitaro začela spogledovati okoli leta 1984.« Njeni mentorji so bili Srečko Lavbič, Jerko Novak in Istvan Roemer. Poleg tega, da sta bila s Srečkom Lavbičem zelo dobra kolega, sta dolgo nastopala kot kitarski duo. Leta 1998 je skupaj s svojimi nekdanjimi profesorji in učenci nastopila na prvem salonskem večeru v Sa-vinovi hiši, katerih idejni vodja in organizator je bila nekdanja direktorica knjižnice Anka Krčmar: »Ona je budno spremljala moje delo in delo družinskega tria, poleg tega pa nam organizirala vrsto nastopov.« Marija Alatič je svoje učence vsa leta uspešno pripravljala na tekmovanja, jim pomagala pri pripravah na sprejemne izpite in bila mentorica mladim pedagogom. Čeprav za njen pouk velja, daje veliko smeha in sproščenosti, rezultati na tekmovanjih in v poznejšem glasbenem ustvarjanju mladih dokazujejo, da je njen pouk uspešen. »Svoje učence obravnavam kot svoje otroke. Vse, kar počnem, počnem z ljubeznijo. Mislim, da je zelo pomemben faktor v razvoju otroka pedagog, še pomembnejši pa je njegov talent. Brez talenta lahko gre do neke stopnje, ampak zaključi lahko samo tisti, ki je talentiran in priden.« Kitarski orkester Eno od spoznanj Marije Alatič je bilo, da mladi zelo radi igrajo v komornih in orkestrskih zasedbah, saj so takrat bolj sproščeni. »Ves čas sem imela željo po orkestru in sem ustvarjala počasi, najprej duo, trio, kvartet, potem pa je raslo do neke komorne zasedbe in nato orkestra.« Kitarski orkester je bil ustanovljen leta 1995 in je do leta 1999 štel kar 35 kitari- Marija Alatič med svojimi učenci stov. Na koncertih v živo je med drugim posnel dve zgoščenki. Poleg tega so nastali še manjši orkestri ter komorni skupini Musiča Alegria in Guitarisimo. Musiča Algria vključuje sedanje in nekdanje učence iz razreda Marije Alatič. Krona številnih nastopov je bilo enotedensko gostovanje v Piranu, kjer so sodelovali na večernih koncertih in tako spoznali Vlada Kreslina in svetovno priznanega makedonskega kitarista Vlatka Stefanovskega, ki sta bila med poslušalci, potem pa sta z njimi celo igrala. Komorna skupina Guitarisimo je v šolskem letu 1999/2000 izšla iz šolskega kitarskega orkestra. Prirejala je vsakoletne samostojne koncerte in nastopala po Sloveniji, gostovala je tudi v Sarajevu. Z zasedbo že ves čas sodelujeta violinistka Sonja Alatič in tolkalec Toni Alatič. Marija je namreč svoj glasbeni talent in ljubezen prenesla na svoja otroka. Prepričala državo Žalska glasbena šola je imela veliko razumevanja za ustanovitev in delovanje kitarskega orkestra, poudarja Marija Alatič, ni pa bilo tako po drugih glasbenih šolah. Po žalskem vzoru so nato začeli nastajati kitarski orkestri tudi drugje. Leta 1995 sta delovala samo dva, zdaj jih je okoli 25. Mnogim je Marija Alatič pomagala s svojim svetovanjem in izbiro notne literature, sama je napisala veliko priredb za kitarske zasedbe in orkestre. Kar nekaj let si je prizadevala, da bi kitarski orkester postal del rednega programa glasbenih šol in ne več nadstandardni program. Zbrala je dokumentacijo, jo predložila nacionalni komisiji za prenovo učnih načrtov in izvedla predavanje v okviru študijskih skupin. Sodelovala je pri oblikovanju in spremembah učnih načrtov in je prav gotovo med najzaslužnejšimi, da kitarski orkester danes poučujejo po rednem programu, tudi na glasbeni akademiji. »Mislim, da smo edina akademija v Evropi, ki ima kitarski orkester v rednem programu,« ponosno pove sogovornica. Od leta 2006 do 2010 je bila podpredsednica društva slo- venskih učiteljev kitare, od leta 2005 pa je vodja srečanj kitarskih orkestrov Slovenije in vodja aktiva umetniških vodij kitarskih orkestrov Slovenije. Srečanja kitarskih orkestrov v Žalcu vsako drugo leto so njena zamisel in pri tem opravi tudi največ dela. Udeležuje se mednarodnih konferenc, leta 2007 je v Žalcu organizirala dneve društva slovenskih učiteljev kitare ter prvi seminar za kitarski orkester. Nekaj let je poučevala tudi na velenjski glasbeni šoli. Celo revijski orkester V organizaciji glasbene šole je kot predavatelje ali koncertante v Žalec pripeljala priznane domače in tuje kitariste, kot so Jerko Novak, Istvan Roemer, Damjan Stanišič, Zagrebški trio, Tomaž Rajterič in drugi. »Da bi otrokom dala fajn popotnico,« pravi. In otroke spodbuja na še en izviren način. Poleg tega, da je najmlajše kitariste na šoli povezala v komorno zasedbo Kolibri, je v okviru pouka solfeggio leta 2011 ustanovila revijski orkester, ki je posebnost v slovenskem glasbenem prostoru. Učenci sami pišejo priredbe za skladbe, ki jih izvajajo, njihov dirigent Blaž Šoba pa je prav tako učenec, in to s posebnim talentom, poudari Marija: »Otroci imajo rajši inštrument kot teorijo in solfeggio, zato sem prišla na idejo, kako popestriti pouk. Ustanovila sem revijski orkester, ki ga vodi dirigent učenec, jaz sem samo mentor v ozadju. V tem orkestru igrajo učenci solfeggia, substituti so tudi iz razreda teorije. Za seboj imajo vrsto nastopov, celo na Youtubu imajo že okrog 40 tisoč ogledov in so izredno zanimiva skupina.« Poseben užitek Ob vsem tem ji je poseben užitek igranje v družinskem triu s hčerko Sonjo, ki je violinistka, in sinom Tonijem, ki sicer igra množico instrumentov, a je predvsem tolkalec. Javnosti so se prvič predstavili leta 1998 na prvem salonskem večeru v Savinovi hiši, od takrat pa so se zvrstili številni nastopi tudi v tujini, med drugim v Kanadi. Nastopali so celo v protokolarnem programu bivšega predsednika republike dr. Danila Trnka. In že našli mesto v knjigi Družinske vezi slovenskih glasbenikov Darje Korez Korenčan. »Svojim otrokom sem vedno dala možnost, da grejo po takšni poti kot jaz, da počnejo v življenju tisto, kar bodo imeli najraje. Ni bilo nobene prisile, izbrala sta takšno pot in tega sem zelo vesela.« Družinske vezi ostajajo močne tudi s Sarajevom. Zaradi izkušnje vojne na Balkanu, ko dolgo ni vedela, ali so njeni sploh živi, potem pa jim je pomagala priti do Žalca, kjer je v njihovem stanovanju nekaj časa živelo kar devet ljudi, drugače gleda na sedanjo krizo v Sloveniji. Malo manj pritoževanja in več prostovoljnega dela bi bila dobra pot iz krize, meni, o Savinovi nagradi pa: »Vsak, ki dobi takšno najvišje priznanje, je lahko samo hvaležen in počaščen. Prav tako se zahvaljujem ravnatelju glasbene šole mag. Gorazdu Kozmusu, ki spremlja moje delo, me še vedno spodbuja in me je predlagal za nagrado.« A najbrž nobena nagrada ne odtehta tistega vsakodnevnega zadovoljstva, da lahko počneš to, kar imaš rad. In da te imajo radi zaradi tega, kar in kako počneš. K. R., foto: T. T. wTjnr/jd www.conrad-celje.si IBIZA zvočniki - ri^ VSE v ENEM V trgovini CONRAD Celje! Priključiš, vstaviš USB z glasbo in poslušaš ... Bluetooth • MP3/USB/WMA player • vgrajen ojačevalec • daljinsko upravljanje mikrofon • REC/funkcija snemanja • ^ napajanje 230V • vgrajen akumulator* Za zabave, pouk, predstavitve Edicom, d.o.o. PE Conrad, Vodnikova 6, Celje 051/ 38 48 11 • 03/ 491 2550 conrad@edicom.si Dan odprtih vrat Namesto stečaja prisilka Basle je vsako leto tudi gostitelj prvega srečanja hmeljarjev v koledarskem letu. Tako imenovani sestanki hmeljarjev oziroma strokovna srečanja so namenjena izobraževanju slovenskih hmeljarjev, tehnologov in terenskih svetovalcev. »Letno pripravimo okoli osem srečanj. Teme pokrivajo vsa področja pridelave hmelja, zakonodajo, razpise ... Trudimo se, da si v okviru teh strokovnih srečanj v obliki prikazov ogledamo tudi novosti pri pridelavi hmelja. Zavzemamo se, da sestanki ne služijo le podajanju snovi, temveč so to aktivna srečanja, na katerih hmeljarji ob ogledih hmeljišč izmenjajo izkušnje in se vključujejo v razpravo. Na sestankih, ki jih pripravimo v času rasti hmelja na štirinajst dni oziroma tri tedne, predstavijo posamezne aktualne teme tudi svetovalci s KGZS, KGZ Celje, raziskovalci z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, zunanji sodelavci in hmeljarji. Srečanja obogatimo s prikazi, tako so pestrejša in zanimivejša. Zavedamo se, da sestanki na terenu brez posluha gostiteljev za takšne oblike strokovnih srečanj hmeljarjev ne bi bili mogoči, zato smo zelo veseli, da že vrsto let začenjamo s temi druženji v Ojstriški vasi in tudi drugod po dolini,« je povedala Irena Friškovec, svetovalka in specialistka za področje hmeljarstva s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje. D. Naraglav Jani Basle med predstavitvijo delovanja stroja za obrezovanje hmelja V Ojstriški vasi so se v petek, 21. marca, sestali hmeljarji in si v okviru tradicionalnega dneva odprtih vrat podjetja Basle iz Tabora ogledali predstavitev kmetijskih strojev. Navdušili so jih stroji za obdelavo tal v hmeljišču in poljedelstvu, poleg tega so si lahko ogledali traktorje in vrtni program, ki ga sestavljajo traktorske in vrtne kosilnice ter večnamenska vozila. Podjetje Žalec v Zagrebu Veliko zanimanja za žalsko turistično ponudbo na zagrebškem sejmu ZKŠT Žalec in Turistično društvo Šempeter sta v petek, 14. marca, v okviru Dežele Celjske na sejmu Place2go v Zagrebu predstavljala turistično ponudbo Občine Žalec. Precej turističnih prospektov Občine Žalec se je znašlo v rokah številnih obiskovalcev sejma, ki so lahko pokušali hrano z našega območja, savinjsko pivo Kukec in peklensko vodo iz Jame Pekel. L. K. Razvojna agencija Savinja Gospodarsko interesno združenje Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70 e- pošta: ra.savinja@ra-savlnja.si; www.ra-savlnja.si AKTUALNE INFORMACIJE - APRIL 2014 JAVNI RAZPISI V TEKU Slovenski podjetniški sklad P2A - Subvencije za zagon inovativnih podjetij (Ur. 1. RS, št. 17/2014). Rok: 25. 4. 2014. Informacije: mag. Boštjan Vidovič, 02/234 12 64, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa Mentorstvo za mlade (173. JP) (Ur. 1. RS, št. 94/2013). Rok: 31. 3. 2014. Informacije: Nataša Florjanič, 01/434 15 55 oz. na e-poštnem naslovu mentorstvo@sklad-kadri.si. Zavod RS za zaposlovanje Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projekta v okviru programa Zaposli me plus (spletna stran ZRSZ). Rok: 30. 6. 2014. Informacije: manina.stanonik@ess.gov.si. Delovni preizkus in povračilo stroškov delovnega preizkusa za mlade brezposelne, prijavljene pri Zavodu (spletna stran ZRSZ). Rok: do porabe sredstev, najdlje do 1. 9. 2014. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah. Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 (spletna stran ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 1. 7. 2014. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah. Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov 50PO13 (Ur. 1. RS, št. 98/13). Rok: 30.6. 2014. Informacije: 01/241 48 34, franci.ceklin@ekosklad.si. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 490B13 (Ur. 1. RS, št. 18/13). Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 4. 2014. Informacije: 01/241 48 20, ekosklad@ekosklad.si. Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP Najava: Razpis za male projekte programa NVO bo objavljen 28. 3. 2014. Več razpisov je na spletni strani http://www.ra-savinja.si. Ostale informacije RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si. IMAŠ IDEJO/PROJEKT? Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam jih zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran: http://www.ra-savinja.si. Celjski hotel Štorman ostaja zaprt, postopki zaradi prevzema hotela v posest s strani NKBM Leasing in zaradi Štor-manovih dolgov pa so se preselili na sodišče. V meničnem sporu je na prvi stopnji zmagal Zvone Štorman, prejšnjo sredo pa je sodišče obravnavalo tudi predlog Nove KBM Leasing za uvedbo osebnega stečaja. O njem pa ni odločilo, saj je odvetnik Zvoneta Štormana dan prej vložil predlog za prisilno poravnavo, ki ima prednost pred stečajem. Na dan, ko je sodišče v Celju odločalo o stečaju, se je v gostišču v Šempetru zbralo okoli deset zaposlenih, ki so želeli konkretne odgovore o svoji usodi. Prepričani so, da s prisilno poravnavo Štormanovi, ki so medtem dejavnost prenesli na novoustanovljeno družbo z omejeno odgovornostjo, želijo le zavlačevati postopke. Je pa sodišče že isti dan sprejelo tudi sklep o pričetku prisilne poravnave, za prisilno upraviteljico pa imenovalo Aljo Markovič Čas. K. R. Izplačilo ali stečaj Zaposleni pri Štormanu so oblikovali stavkovni odbor, stavka pa naj bi se začela ravno danes, 26. 3., v gostišču v Šempetru, torej na delovnem mestu. Zahtevajo izplačilo plač, prispevkov in regresa, ali pa uvedbo stečaja. Priznanja turističnim delavcem Nagrajeni za najlepše urejene hiše, kmetijo in poslovni objekt Člani Turističnega društva Šempeter so podelili priznanja Turistične zveze Slovenije ter priznanja TD Šempeter in KS Šempeter za urejenost hiš, kmetij, poslovni in sakralni objekt ter za najlepšo vas oziroma zaselek v letu 2013. Priznanja sta podelila predsednica društva Ivica Čretnik in predstavnik Turistične zveze Slovenije Franci Špegelj. Bronasti znak TZS so prejeli Edi Gmajner, Zlatka Koren, Ivana Lužar, Milica Volpe in Martin Zagoričnik, srebrnega Rosvita Ačkun, Franc Čretnik, Cvetka Jelen, Majda Potočnik in Jože Randl, najvišje priznanje, zlati znak TZ Slovenije, pa so podelili Metki Vočko. Za najlepše hiše v letu 2013 so proglasili hišo družine Pogačar Ob rimski nekropoli, hišo Marije in Zvoneta Štanteta v Kalah ter hišo Tanje in Darka Volka ob Rimski cesti. Za najlepšo kmetijo so razglasili kmetijo Terglav v Zgornjih Grušovljah, za najlep- ši poslovni objekt pa Sebi bar v Zgornjih Grušovljah. Priznanje za sakralni objekt je prejel Janez Sedminek v Zgornjih Rojah za urejenost kapele, za najlepši zaselek ali vas pa so izbrali Kalc. D. Naraglav 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT * «r UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC I Naložba v vašo prihodnost Na UPI - ljudski univerzi Žalec odkrivali skrito znanje Ste bili kdaj član kulturnega, športnega ali kakšnega drugega društva? Se zavedate, kaj vse znate zaradi večletnega ukvarjanja s hobiji? Ali veste, da lahko to znanje in izkušnje unovčite/uporabite/izkoristite na vaši karierni poti? Odgovore na ta vprašanja smo iskali v projektu Ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja Savinjska (UVNPZ), ki smo ga na UPI - ljudski univerzi Žalec skupaj s partnerji izvajali od oktobra 2012 dalje, zaključili pa ga bomo konec marca z okroglo mizo Prednosti in pasti ugotavljanja in vrednotenja neformalno pridobljenega znanja. V projektu smo iskali in vrednotili tista »skrita« znanja, ki si jih je posameznik pridobil na različne načine: z zaposlitvijo na različnih delovnih mestih, z delom doma, na kmetiji, z aktivnostjo pri svojih hobijih in drugod. Vsa ta znanja imajo za posameznika veljavo, če jih najprej prepoznamo, nato pa ovrednotimo in tako postanejo nova možnost za pridobitev zaposlitve, za vpis v formalno izobraževanje, za opravljanje nacionalne poklicne kvalifikacije ali kakšne druge oblike usposabljanja. V vrednotenje smo vključili 158 udeležencev, od katerih je bilo 62 zaposlenih v manjših in srednje velikih podjetjih, 71 brezposelnih in 25 vključenih v različne oblike izobraževanja odraslih. Približno 8 odstotkov vseh udeležencev je priseljencev, ki so bili ena izmed naših ciljnih skupin. Projekt UVNPZ Savinjska je sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, zato so bile vse naše storitve za udeležence brezplačne. Več informacij o vrednotenju in izobraževalnih programih v okviru UPI Žalec najdete na www.upi.si AKTUALNO - TEČAJ ZA VODITEUA ČOLNOV - 4., 5. APRIL 2014 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM marec 2014 Priznanje za poslovno odličnost Odelu V Kongresnem centru Brdu je 12. marca 2014 potekala slovesna podelitev priznanj Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2013. Prestižno priznanje je izmed petih finalistov prejelo Odelo Slovenija iz Prebolda. Priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost predstavlja najvišjo državno nagrado za dosežke na področju kakovosti poslovanja kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti. Podeljuje se na podlagi meril in metodologije, ki je vzpostavljena po vzoru evropske nagrade za odličnost iz Bruslja, enako kot v ostalih državah Evropske unije. Vladni program priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost se skladno z zakonom izvaja od leta 1998 in spodbuja podjetja k doseganju globalne konkurenč- nosti, javnim inštitucijam pa nudi orodje za izboljšanje učinkovitosti poslovanja. Slavnostni govornik, predsednik Državnega zbora RS Janko Veber, je med drugim poudaril, da je evropski model odličnosti EFQM eden od odgovorov na svetovno gospodarsko krizo, saj je prepoznal ključne dejavnike, ki so pripeljali do dane situacije, ter dal zato velik poudarek voditeljstvu, inovativnosti, ustvarjalnosti in integriteti. Odlične organizacije imajo take voditelje, ki oblikujejo in udejanjajo prihodnost z vizijo, vrednotami, etiko ter z lastnim zgledom in skupaj z vsemi zaposlenimi krepijo kulturo odličnosti v organizaciji. Evropski model poslovne odličnosti je vse kaj več kot le orodje za dvig konkurenčnosti, prepoznavnosti in izboljševanja rezultatov delovanja. Ta model predstavlja način življenja, ki celotno delovanje organizacij gradi na doseganju in trajnem ohranjanju izjemnih rezultatov na vseh ravneh delovanja, je poudaril Janko Veber. V letu 2013 je v procesu ocenjevanja sodelovalo pet organizacij, ki jih je pod drobnogled vzelo 36 ocenjevalcev, ki so ocenjevanje uspešnosti poslovanja podjetij in inštitucij opravili po vseh devetih merilih evropskega modela odličnosti EFQM. To pomeni, da so vrednotili uspešnost delovanja voditeljstva, udejanjanja strategije, menedžmenta zaposlenih, partnerstev in procesov ter doseženih rezultatov pri odjemalcih, zaposlenih, družbi in financah. Finalistom je diplome podelil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Termotehnika končno gradi Braslovško podjetje za razvoj in proizvodnjo toplotnih črpalk in klimatskih naprav Termotehnika je končno začelo z gradnjo svojega poslovnega objekta v braslovški obrtni coni v Trnavi. Objekt bo imel na parceli v velikosti L,2 ha dobrih 5000 m2 pokritih prostorov. Pretežni del zavzemata proizvodnja in skladišče, v poslovnem delu na površini 900 m2 pa bodo uredili razstavni prostor in sodobni laboratorij. Celotno investicijo ocenjujejo na 6 milijonov evrov in jo bodo zaključili predvidoma konec tega leta. Termotehnika je svojo dejavnost, razvoj in proizvodnjo toplotnih črpalk in hladilnih naprav začela že več kot pred 20 leti v manjšem gospodarskem poslopju na 70 m2 delavniške površine. Zaradi hitrega in uspešnega razvoja podjetja so se že po nekaj letih znašli v hudi prostorski stiski, zato so se odločili za gradnjo novih proizvodnih, poslovnih in skladiščnih prostorov v skupni velikosti približno 700 m2 na isti lokaciji. Leta 2003 so začeli s proizvodnjo v novih prostorih s 15 zaposlenimi. Prepričani so bili, da bo ta prostorska rešitev zadovoljevala potrebe podjetja za daljše obdobje, vendar so se že po dobrih šestih letih poslovanja v teh prostorih z več kot 30 zaposlenimi ponovno znašli v prostorski stiski. Občina Braslovče je leta 2009 skupaj z Razvojno agencijo Celje načrtovala novo obrtno cono v Trnavi in tako so se v podjetju hitro odločili za nakup 10.000 m2 velikega zemljišča. Takrat pa sta se v vsej svoji moči začeli kazati državna birokracija in nesposobnost za razvoj gospodarstva ustanovljenih agencij, pravi prokurist in ustanovitelj podjetja Rudi Kronovšek. "Več kot dve leti sta minili v zapravljanju časa in denarja brez kakršnegakoli napredka za začetek gradbenih aktivnosti v predvideni obrtni coni." Novo upanje se je pokazalo ob koncu leta 2011 v razgovorih z Občino Braslovče, ki je Ter-motehniki ponudila možnost gradnje manj zahtevnih proizvodnih objektov na zahodni strani ceste Mozirje-Šentru-pert. Stvari so v zadovoljstvo investitorja hitro stekle. Občina je v zelo kratkem času izdelala OPPN, investitor pa se je začel sredi leta 2012 pogovarjati.z lastniki zemljišč za odkup parcel in začel s pripravami za začetek gradnje. Toda spet se je zalomi- lo. "Občana sta sprožila inšpekcijski pregled vseh sprememb namembnosti zemljišč in predvidenih novogradenj v občini. Z medijsko odmevnostjo in neutrudnim pritoževanjem na republiške organe sta poskrbela, da je Ustavno sodišče blokiralo vse spremembe na področju gradnje infrastrukture v občini. Pod vprašaj so prišli tudi vsi legalno zgrajeni objekti v zadnjem letu ali dveh v nekaterih občinskih predelih." Po letu dni prizadevanj investitorja in vodstva Občine Braslovče, pogajanj z ministrstvoma za gospodarstvo in tehnologijo ter kmetijstvo in okolje so le prišli do zadovoljivih rešitev. Gradnja na področju obrtne cone v Trnavi pa tudi na nekaterih drugih »ustavljenih« področij je ponovno dobila zeleno luč. Po dobrem letu dni dela pri iskanju vseh potrebnih soglasij ter načrtovanja projekta so z deli začeli v prvih dneh letošnjega marca. "Moramo poudariti veliko razumevanje in pomoč obeh prej omenjenih ministrstev pri pospešenem reševanju neštetih birokratskih ovir. Tudi pri pridobivanju različnih soglasij so se pri DARS-u, Elektro Celju, da ne govorimo o DRSC, izjemno potrudili. Zelo zadovoljni smo tudi z Občino Braslovče. Župan in njegovi sodelavci si vedno vzamejo čas, ko se je potrebno o čem pogovoriti. Res pa je, da občina ni imela sredstev, da bi lahko obrtno cono infrastrukturno uredila pred začetkom gradnje. Zelo nas veseli, da ni težav in pritožb s strani okoliških prebivalcev, ker je zaradi gradnje zaprt krajši odsek povezovalne ceste." Z deli nameravajo zaključiti decembra letos, toda investitor daje večji poudarek kakovosti gradnje kot pa lovljenju termi- na. Poslovno-proizvodni objekt bo nudil optimalne pogoje za kakovostno proizvodnjo dokaj zahtevnih izdelkov, kar si v Termo-tehniki močno želijo, saj zaradi težav na domačem trgu vse več izvažajo v Evropsko unijo, kjer pa je kakovost poleg cene glavni adut. Če bodo tržne razmere ugodne, računajo tudi na zaposlitev novih delavcev, predvsem iz domačega okolja. T. Tavčar Dragonja. Letošnji finalisti pa so bili Mariborski vodovod, d. d., Pogrebno podjetje Maribor, d. d., Univerzitetni klinični center Ljubljana, Europlakat, d. o. o., in Odelo Slovenija, d. o. o., iz Prebolda. Odelo Slovenija, d. o. o., iz Prebolda je del skupine Odelo, ki je od leta 2011 v lasti Bayrak-tarlar Holdinga A. S. iz Istanbula in je vodilni proizvajalec visokokakovostnih zadnjih luči, tretjih zavornih luči in smernikov za avtomobile, premium razreda, najprestižnejših blagovnih znamk, kot so Mercedes-Benz, Audi, BMW, Porsche, Volkswagen in druge. Že vse od nastanka podjetja leta 2005 je bila glavno vodilo razvoja 'lean kultura', kar je podjetju leta 2013 utrlo pot k prejemu prestižne mednarodne nagrade »Automotive Lean Production Award«. Več kot 900 zaposlenih je pravi kapital podjetja, saj z motivacijo, timskim delom in odprtostjo za novosti zagotavljajo pot k cilju: do leta 2015 se povzpeti med najboljša proizvodna podjetja na svetu in doseči raven World Class Manufacturing, pravijo v podjetju. In prav Odelo je izmed petih finalistov prejelo najvišje priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2013. V obrazložitvi nagrade je komisija zapisala: »Podjetje Odelo Slovenija, d. o. o., dosega visok ugled pri ključnih odjemalcih -najuglednejših proizvajalcih avtomobilov premijskega razreda. Vodstvo in zaposleni razumejo pomen predvidevanja potreb odjemalcev ter ustvarjanja dodane vrednosti zanje, kar je jasno vidno skozi zastavljene cilje, vsakodnevno prakso ter komunikacijo med zaposlenimi in kupci. Preko udejanjanja strategije »World Class Manufactoring« sledijo jasno zastavljenim ciljem ter dajejo zagotovilo, da bodo tudi v prihodnje nudili proizvode in storitve z najvišjo dodano vrednostjo. Varno in zdravo delovno okolje podjetje zagotavlja z doslednim izpolnjevanjem zahtev in ustvarjanjem pozitivnega delovnega okolja s poudarkom na timskem delu, kjer zaposleni delujejo sproščeno, odprto in zaupajo skupnim vrednotam. Je izredno rastoče podjetje, ki se mu je uspelo učinkovito odzvati na priložnosti, ki so se pokazale v zelo dinamičnem okolju avtomobilske panoge, in v kratkem obdobju vpeljati nove tehnologije, prilagoditi infrastrukturo, procese in vire ter izredno povečati obseg proizvodnje, število zaposlenih in dobiček. Sistem projektnega vodenja in obvladovanja sprememb na vseh organizacijskih ravneh je zelo učinkovit. Vodje in drugi zaposleni so dobro obveščeni, komuniciranje med zaposlenimi in najvišjim vodstvom je redno in sproščeno. Podjetje Odelo Slovenija, d. o. o., dosega odlične rezultate poslovanja, kar izkazujejo triletni trendi in predstavlja pomemben člen v avtomobilski panogi. Poslovno odličnost krepi z odličnim sodelovanjem s kupci, ki je zagotovilo za nadaljnje učinkovito prepoznavanje priložnosti v okolju, agilno odzivanje ter nadaljnji trajnostni razvoj.« Priznanje je prevzel generalni izvršni direktor skupine Odelo Klaus Holeczek, ki se je najprej zahvalil svojim sodelavcem oz. močnemu slovenskemu timu, ki je zelo motiviran in pri svojem delu vedno stremi k odličnosti: »Profil in strukturo podjetja lahko primerjamo s človeško DNK. Tako kot ima vsak posameznik svoje sposobnosti, jih ima tudi naše podjetje, kot na primer specifično kulturo, vrednote in svoj način poslovanja. Lahko bi rekli, da je bil ODELO DNK že od nekdaj t. i. »vitka kultura«, ki je bila leta 2005 vpeljana v naš Odelo proizvodni sistem v Preboldu. Ključ do uspeha je, da takšno kulturo tudi živimo, kar pomeni, da so »vitke aktivnosti« ves čas prisotne v organizaciji in jih lahko 'vidiš, občutiš in slišiš'. Samo z učinkovitim sodelovanjem slovenskega tima ter ob mednarodnem duhu sodelavcev Odela iz Nemčije in Farbe iz Turčije je bilo mogoče doseči tako visoko stopnjo razvoja in primerjav na poti k proizvodnji svetovnega razreda (WCM). Ob prejemu nagrade TPM v letu 2012 in evropske nagrade za vitko proizvodnjo leta 2013 smo zelo ponosni, da smo prejeli tudi nacionalno nagrado PRSPO v Sloveniji. Naša vizija je - »luči navdahnemo s čustvi«. Lahko rečem, da nam brez visoko motiviranega tima iz Slovenije ne bi uspelo.« K. R. SVECARSTVO Marjeta Mijan, s. p., Polzela Savinjsko nabrežje 128 pri tovarni Garant Pon.-pet. 8-18 Sob. 8-12 Nedelja in prazniki po potrebi Nagrobne sveče, krstne, poročne, dišeče, gospodinjske in velika izbira žalnih aranžmajev. Rešitev nekropole s pomočjo evropskih sredstev? Oblina Žalec je skupaj s partnerji predstavila projekt Antične nekropole v Šempetru Občina Žalec je skupaj s partnerji oddala prijavo na javni razpis za sofinanciranje projektov programa Norveškega finančnega mehanizma za obdobje 2009-2014, s katerim želi pridobiti del nepovratnih sredstev za temeljito prenovo enega najpomembnejših spomenikov antične kulture v Sloveniji in v temu delu Evrope nasploh, arheološkega parka Rimska nekropola v Šempetru. Ocenjena vrednost celotnega projekta je 5,5 milijona evrov, za prvo fazo prenove pa je potrebnih 2 milijona evrov. Na prvo Turistično društvo Šempeter, ki bi moralo 1. marca začeti s turistično sezono v Jami Pekel, je zaradi posledic žledoloma v zagati. Ta je namreč povzročil veliko škode na poteh, ograjah in električni napeljavi, zato ne vedo, kdaj bodo lahko Jamo Pekel znova odprli za ogled. Padla drevesa so poškodovala pot do jame in potrgala tudi dovodno električno napeljavo, tako da trenutno jame ni mo- fazo se nanaša tudi razpis, od katerega si občina obeta kar 95 odstotkov upravičenih stroškov investicije oz. nekaj manj kot 1,9 milijona evrov. Rimsko nekropolo namreč že dlje časa zaradi neustrezne zaščite načenjajo agresivni vremenski vplivi in če ne bo ukrepov, bo počasi propadla, se strinjajo strokovnjaki. Žalska občina in TD Šempeter sta se leta 2008 v sodelovanju s partnerji lotila priprave projektne dokumentacije za prenovo in na razpisu leta 2012 izbrala projekt prenove, ki je pogoj za prijavo na razpis. Projekt upo- goče osvetliti. Turistično društvo je naprosilo vse lastnike zemljišč, naj čim prej omogočijo dostop do doma pred jamo, da bi lahko Elektro Celje čim prej zagotovilo oskrbo z električno energijo. Ker so dela potekala prepočasi, so člani TD Šempeter vzeli stvari v svoje roke in v dogovoru z lastniki ter ob pomoči Prostovoljnega gasilskega društva Šempeter izpeljali obsežno akcijo čiščenja tistih predelov, ki števa zaščito spomenikov in ohranjanje te pomembne kulturne dediščine, ob tem pa zajema celovito ureditev območja ter dopolnitev in nadgradnjo turistične ponudbe. Prijavo na razpis, projekt prenove in problematiko na splošno so predstavili na novinarski konferenci v šempetrskem gasilskem domu 10. marca. Vsak s svojega zornega kota so jo osvetlili župan Občine Žalec Janko Kos, predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik, odgovorni projektant izbranega projekta podjetja Styria Arhitektura, d. o. o., Ma- jih koristijo za dostop do jame. V njej je sodelovalo več kot 30 prostovoljcev. Kot je povedala predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik, računajo, da bodo jamo čim prej usposobili za ogled, vsekakor pa do konca meseca, saj imajo naročenih že nekaj skupin. Seveda jih do takrat čaka še veliko dela pri ureditvi poti in popravilu varnostnih ograj. Opraviti je potrebno tudi vsa splošna vzdrževalna in očiščevalna dela, ki jih opravijo vsako leto pred odprtjem jame. D. N. ribor David Mišič, glavni tajnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ki je lastnik zemljišča, na katerem se razprostira nekropola) Andrej Krajnc, direktor Pokrajinskega muzeja Celje (ki je lastnik spomenikov) Stane Rozman, vodja celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Tanja Hohnec in arheologinja Danijela Brišnik ter predsednik KS Šempeter Silvo Udrih. Župan Janko Kos je povedal, da so občina in Krajevna skupnost Šempeter, še posebej pa TD Šempeter, v vsej zgodbi s srcem. Slednji so kot skrbniki opravili že nešteto prostovoljnih ur, da bi omilili posledice vremenskih vplivov, ki načenjajo nekropolo. Zavedajo pa se, da so to le začasne rešitve, za trajnejšo rešitev je potrebna temeljita prenova, zanjo pa ogromno sredstev, ki jih občina sama nima, zato se je skupaj s partnerji odločila za kandidiranje na razpisu. Izbrani projekt prenove in ureditve parka, ki se razteza na 22 tisoč m2 in se danes poleg slabe zaščite spomenikov ubada še s problemom dveh popolnoma nepovezanih lokacij, s slabo označenostjo ter slabo varnostjo in dostopom do parka, predvideva rešitev vseh teh problemov, je povedal projektant David Mišič. Predvideva torej tehnično zaščito spomenikov z vseh strani s stekle-no-jeklenimi konstrukcijami in nadstrešnico nad celotno površino zahodnega dela parka. Prav tako predvideva povezavo vzhodnega in zahodnega dela parka in ureditev povezovalne poti med njima v dolžini 95 metrov, ureditev vstopne točke z ureditvijo prometa (parkirišča, dostopi, pisarne za upravitelja, trgovino s spominki, turistično pisarno ...) in na splošno večjo harmonijo med deloma parka, nakup in namestitev opreme za predstavitev muzejskih vsebin, med njimi deset muzejskih panojev, zunanje ozvočenje in velik multimedijski zaslon ter deset interaktivnih panojev, opremljenih tudi s pripomočki za ranljive ciljne skupine. Projektanti so pri izdelavi projekta ves čas sodelovali s celjsko območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Pokrajinskim muzejem Celje in TD Šempeter ter občino, saj so ob študiju, tako je povedal David Mišič, vedno znova naleteli na nova spoznanja, ki so jih s skupnimi močmi dode-lovali v projektu. c? (Turistična kmetija E0 (Dobrovc Poljane 13, Rečica ob Savinji Nudimo vam pristno domačo kulinariko in jedi iz divjačine. Na voljo je prostor za večje skupine in praznovanja za organizacijo porok, rojstnih dni, krstov, obletnic (možnost sodobnega prireditvenega šotora). V naši ponudbi so tudi prenočišča v sodobno opremljeni hiši za goste. Informacije in rezervacije: 041 269 103,03 583 52 59 info@turisticna-kmetija-dobrovc.com www.turisticna-kmetija-dobrovc.com abljeni k Ribniku Vrbje! Delovni čas INFO centra v aprilu: - od 15. do 18. ure ob petkih, • od 11. do 18. ure ob sobotah, nedeljah in praznikih Informacije: TIC Žalec, tel. 710 04 34 ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si Posledice žleda in začetek sezone Del udeležencev velike delovne akcije 6. marca O Rimski nekropoli Pred skoraj 2000 je skozi Šempeter vodila pomembna rimska cesta Akvileja-Emona-Celeia-Poetovio. V okolici so imeli posestva mnogi rimski veljaki in upravniki iz Celeie in nekateri med njimi so si postavili grobnice prav v šempetrski nekropoli. Do odkritja nekropole je prišlo povsem naključno, ko so leta 1952 pri delih v sadovnjaku nepričakovano naleteli na kip sedeče ženske. Nekaj let po izkopavanjih so odprli arheološki park Rimska nekropola v Šempetru, ki še danes spada med najpomembnejše in najlepše ohranjene spomenike rimske dobe v Sloveniji in srednji Evropi. V lapidariju, muzeju na prostem, stojijo grobnice Rimljanov z reliefi, ki so delo vrhunskih mojstrov tistega časa. Od odkritja nekropole so izkopali že več kot 600 arheološko pomembnih predmetov ter več kot 100 družinskih grobnic. Najlepše so velike grobnice iz pohorskega marmorja, ki jih krasijo reliefno upodobljeni kipi tam pokopanih družin. Največja med njimi je grobnica Spektacijev, ki izstopa z reliefi štirih letnih časov. Za najlepšo pa velja grobnica Enijcev, ki prikazuje mitični prizor ugrabitve Evrope. Direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman je dodal, da bi z nadstrešnico naredili en velik korak naprej, saj bodo spomeniki ostali tudi zanamcem. Pohvalil je delo TD Šempeter, ki že leta v okviru svojih zmožnosti skrbi za zaščito spomenikov. Vodja celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Tanja Hohnec je dodala, da je projekt res velik izziv, saj predstavlja zaščita na odprtem velik problem in bi spomenike najbolj optimalno zaščitili, če bi jih povsem zaprli. Toda grobnice zaradi svoje vsebine ne morejo biti v zaprtem prostoru, zato je sprejeti projekt optimalen. Arheologinja in konservatorka Danijela Brišnik pa je dodala: "Čez deset let bomo videli, ali smo s tem naredili dovolj. Če pa se tega na tak način ne bomo lotili zdaj, potem se čez deset let niti ne bomo mogli spraševati o tem, ker nekropole enostavno ne bo več." Predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik se je spomnila lepih belih spomenikov ob odprtju Rimske nekropole v 60. letih in ob tem dodala, da je zaradi vremenskih vplivov vsa belina izginila. Kot je povedala, je vesela, da imajo Šempetrani od leta 2008 dalje zelo velik posluh za te probleme na Občini Žalec in zato so skupaj aktivno pristopili k trajnejšemu reševanju problematike tega kulturno-turistične-ga bisera. Ob tem ni zanemarljivo, da če jim projekt prenove uspe realizirati, bodo sedanjo turistično sezono obiska nekropole, ki traja od 1. aprila do oktobra, raztegnili na vse leto, kar bo prineslo tudi veliko drugih pozitivnih učinkov, gotovo pa bo prispevalo k še boljšemu razcvetu turizma v občini in do- lini. Lastnici zemljišča SAZU oz. predstavniku Andreju Krajncu je podala pobudo, da neodplačno prenese zemljišče na Občino Žalec. Glavni tajnik je namreč v svojem nagovoru dejal, da nekropola za SAZU nima nobenega pomena in da SAZU že od leta 1958 ni aktivno sodelovala v razvoju nekropole. Pobudi Ivice Čretnik je pritrdil tudi župan Janko Kos, ki je poudaril, da bi lahko z neodplačnim prenosom država dokazala, da nima mačehovskega odnosa, ob tem pa vsaj malo poplačala desetletja prostovoljnega dela številnih članov TD Šempeter pri varovanju in upravljanju tega spomenika kulturne dediščine, ki je bil sicer leta 2003 razglašen za spomenik državnega pomena. Dodal je še: "Če ne bomo dobili sredstev kot lokalna skupnost, ne bomo mogli odgovarjati za propadanje." Če bo torej občina uspešna pri pridobivanju sredstev, tö naj bi bilo znano do konca maja, potem bodo z gradbe-no-arheološkimi deli in gradnjo povezovalne poti začeli predvidoma že v začetku julija in končali maja 2015, z deli v zahodnem delu nekropole pa prav tako začeli v začetku julija, končali pa marca 2016. Skupni imenovalec vseh prisotnih partnerjev v projektu Rimska nekropola Šempeter je bil, da si eden najpomembnejših in najlepše ohranjenih spomenikov rimske dobe v Sloveniji in srednji Evropi, ki ga je Lonely Planet leta 2012 ob šestdesetletnici odprtja parka uvrstil na tretje mesto med tremi top de-stinacijami v Sloveniji, gotovo zasluži prenovo in v tem smislu tudi finančna sredstva za njeno izvedbo. L. K. Info.: 570 90 74 ali 031 878 058 www.gostilnarferlic.si Delovni čas: pon.-tor.: 9.00-18.00, sre.-sob.: 9.00-22.00, ned.: 9.00-20.00 Prostor za večje skupine (poroka, krst, rojstni dan, birma...) www.zatopeldom.com SUPER AKCIJA KURIV V MESECU APRILU! izkoristite predsezonsko akcijo PELETI SAVA PREMIUM cena za 1 vrečo: 3,38 Eur Cena za tono ■ v BRIKETI MEŠANI V FOLIJI "7 179,99 Eur “ Cena za tono Navedene cene so cena v našem skjpdišu: Pernovo117a 3310 Žalec Za cene z dostavo pokličite 03 620 Racionalizacija števila volišč Letos nas čaka kar dvoje volitev, lokalne z volitvami občinskih svetnikov in županov. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor pa je že uradno razpisal tudi volitve poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Te bodo v nedeljo, 25. maja. Na podlagi januarskih priporočil Državne volilne komisije sta okrajni volilni komisiji 4. in 5. volilnega okraja 5. volilne enote, torej volilnih okrajev na območju Spodnje Savinjske doline, pregledali obstoječo mrežo volišč in zaradi zmanjšanja stroškov volitev in večje učinkovitosti zmanjšali njihovo število. Na območju volilnega okraja 4 so tako v eno združili dve volišči (I in II), ki sta se nahajali na isti lokaciji v domu KS Vinska Gora. Ukinili so volišče v Hmeljarskem domu Šempeter, volivci tega volišča pa se bodo pridružili volivcem na volišču Osnovne šole Šempeter, kamor so priključili tudi volivce volišč Elektra Šempeter in pri Ani Lesjak v Zgornjih Rojah. Volišči v Elektroprenosu Podlog in pri Francu Četini so združili v enotno volišče pri Francu Četini v Podlogu 31. Prav tako so volišče pri Damjanu Četini v Sp. Grušovljah 6 združili z voliščem pri Alojzu Tavčarju v Zg. Grušovljah 18, drugo je zdaj po novem skupno volišče. Skupno je zdaj tudi volišče v OŠ Polzela, kjer sta bili prej volišči II in III. Volišče v Zadružnem domu Andraž bo združevalo istoimensko dosedanje volišče in volišče v soseski Dobrič, na volišču v Sa-vinovem salonu v Žalcu pa bodo od zdaj volili tudi volivci z lokacije na Hmeljarski 3 (prostori invalidov). Ukinili so tudi volišče v Gasilskem domu Žalec in ga združili z voliščem II v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Na območju volilnega okraja 5 so na lokaciji OŠ Petrovče združili obstoječe volišče in volišče v Gasilskem domu Dobriša vas, v OŠ Griže pa so obstoječemu volišču priključili dosedanje volišče na lokaciji Društva upokojencev Griže. Osnovna šola Prebold bo poleg obstoječega volišča zdaj sprejemala tudi volivce iz nekdanjega volišča v Gasilskem domu Prebold. V Braslovčah pa bodo kar štiri volišča, ki so bila na isti lokaciji v Kulturnem domu Braslovče (I, II, III, IV), združili v eno, in sicer na lokaciji in z imenom Občina Braslovče. Volišče pri Ivanu Mahorju v Zaklu bo od zdaj v Domu krajanov Gomilsko, volišče v prostorih KS Trnava pa v prostorih Podružnične osnovne šole Trnava. L. K. Čistili pot na Goro Oljko Člani polzelske DL v akciji Člani polzelskega odbora Državljanske liste so prvo marčevsko soboto očistili del planinske poti na Goro Oljko. S tem so po svojih močeh prispevali k prizadevanjem gasilcev, lastnikov gozdov, planincev in ostalih k odprtju poti skozi gozdove. Planinsko pot do planinskega doma na Gori Oljki so zdaj očistili in odstranili podrto drevje in vejevje, vendar pa v vetrovnem vremenu še naprej ostaja nevarnost padanja posameznih odlomljenih vej, ki so ostale v krošnjah dreves. L. K. ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec Uredništvo UTRIPA SAVINJSKE DOLINE PRAVILA VOLILNE KAMPANJE ZA MESEČNIK UTRIP SAVINJSKE DOLINE ZA VOLITVE POSLANK IN POSLANCEV V EVROPSKI PARLAMENT V skladu z zakonom o medijih, zakonom o volilni kampanji in programsko zasnovo mesečnika Utrip Savinjske doline je uredništvo Utripa Savinjske doline sprejelo naslednja pravila volilne kampanje, ki veljajo za volitve poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 25. maja. Mesečnik Utrip bo o dogodkih, povezanih z volitvami, o volilni kampanji in kandidatih za poslanke in poslance v Evropski parlament poročal v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili, normami nepristranskega in enakopravnega novinarskega poročanja. Poročanje bo v skladu s presojo uredništva. Za morebitne oglase kandidatov za evropske poslance velja redni cenik Utripa Savinjske doline, ki je na voljo na sedežu časopisa v Žalcu in na spletni strani ZKŠT (www.zkst-zalec.si/sl-SI/ directory/utrip-savinjske-doline/informacije). Na sedežu časopisa sprejemamo tudi naročila oglasov. Ta morajo biti predložena v obliki naročilnice z vsemi zakonsko predpisanimi podatki, ki jo naročniki oddajo osebno ali pošljejo po pošti najpozneje 15 dni pred izidom časopisa (za aprilsko številko časopisa Utrip Savinjske doline, ki izide 25.4., je skrajni rok 10.4.2014). Vsako naročilo bo označeno z datumom in uro sprejema v evidenčni knjigi. Stran in mesto volilnega oglasa določi odgovorna urednica Utripa Savinjske doline, pri čemer se upošteva vrstni red naročila in velikost oglasa. Na podlagi naročil se izdajo predračuni, ki morajo biti poravnani najkasneje v osmih dneh od njihove izdaje oz. teden dni pred izidom časopisa (18.4. 2014 ). Če do teh datumov predračuni ne bodo poravnani, oglasi ne bodo objavljeni. Naročnik mora dostaviti gradivo za nepripravljene oglase, ki jih je potrebno izdelati v uredništvu, v elektronski obliki in skladno s tehničnimi normativi najmanj 10 delovnih dni (13. 4. 2014), že izdelane oglase pa 8 delovni dni (15.4.2014) pred izidom časopisa. Oglasi, ki ne bodo dostavljeni v predpisanem roku in potrjeni z ustrezno naročilnico, ne bodo objavljeni. Za vsebino oglasov je odgovoren naročnik. Oglase, ki ne bodo lektorirani, skladni z veljavno slovensko zakonodajo, s kodeksi in pričujočimi pravili, bomo zavrnili. Skladno z mednarodnimi konvencijami bomo zavrnili tudi objavo vseh oglasov, v katerih bodo nastopali otroci, mlajši od 14 let. Odgovorna urednica Lucija Kolar, 1. r. Žalec, 26.3. 2014 Pust m dan zena m se Kaj Tale letošnji marec pa res ni kar tako. Toliko se je zgodilo, da sploh ne vem, o čem bi pisala, da ne bi kaj pomembnega izpustila. Pust. V Žalcu karnevala ni bilo, ker je kraval na cestah. Kopljejo in zasipavajo in ker jim gre to delo, mislim zasipavanje, dobro od rok, bi mogoče lahko zasipali še kakšno bančno luknjo, ki so nam jo izkopali slabi gospodarji naše deželice na sončni strani Alp. In ko smo že pri slabih gospodarjih, bi rada okrcala še mariborskega župana. Bo kdo rekel: »Ta pa ni naš!« Je pa iz naše deželice! In res se ni obnašal kot dober gospodar, ko si je z davkoplačevalskim denarjem kupoval delovne obleke za raznorazne občinske peripetije, saj kavbojke in »McCIoud« klobuk pač niso paradna uniforma županov. In ko je dejal, da tudi komunalni delavci dobijo delovne obleke, mi je bilo takoj jasno, da se je siromak prijavil na napačno delovno mesto. Čudi pa me, da so vstajniki, ki so bili tako glasni, po vsem znanem »gotovi«. Po izjemnih uspehih slovenskih športnikov na olimpijskih igrah so šport zasenčili primitivni izpadi naših navijačev doma. Med negativci se je znašel tudi znani kantavtor, ki bo mogoče zdaj prišel še na idejo in napisal novo navijaško himno Kdor ne tepe, ni Sloven'c... Naj omenim še 8. marec, dan žena. Prav je, da ga praznujemo in se spominjamo vseh žena, tudi tistih, ki so nam pred toliko leti v težkih pogojih priborile ta dan in na katere smo lahko še danes ponosni. Ne vem pa, če smo lahko ponosni, na primer na nekatere evropske poslance. V očime je zbodel oglas v časopisu, s katerim nam eden teh evropskih poslancev vošči ob tem prazniku. Da bi ja kdo ne obkrožil napačnega, je objavil še svojo fotografijo in na koncu podpis J. K., vaš poslanec v Evropskem parlamentu. Še dobro, da ni napisal, da nas vabi na golaž. Jaz osebno golaža ne bi jedla, to pa iz solidarnosti do ubogih krav, ki se nekje v Sloveniji kljub finančni injekciji, da bi bilo zanje poskrbljeno, valjajo v lastnem »dreku«. Marca seje nabralo res kar precej nesnage, žal pa na posredovanje protikorupcijske komisije iz znanih razlogov ne moremo računati. Vse bolj se mi zdi, da bi morali tisti, ki še trezno in dobro mislimo, v korak z zasavskimi knapi. Srečno! _______________ 0laMar Priznanja poverjenikom MDI Ob šestdesetletnici nov prapor Med nagovorom predsednika Zveze delovnih invalidov Slovenije Draga Novaka Medobčinsko društvo invalidov Žalec je na pustni torek, 4. marca, organiziralo letni občni zbor, ki so se ga v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu udeležili člani in gostje, med njimi predstavniki občin in predstavnika pokrajinske ter republiške zveze delovnih invalidov Slovenije. Za prijeten uvod so poskrbeli pevci invalidskega pevskega zbora pod vodstvom Vesne Turičnik Popovski in mladi harmonikar Matic Goršek. Društvo šteje skupaj z rednimi in izrednimi člani več kot 1950 invalidov in podpornikov društva, zbrane v dvorani pa je najprej pozdravil predsednik Janez Meglič, ki je po izvolitvi delovnih organov zbora podal tudi obsežno poročilo o delovanju društva v preteklem letu, ob koncu zbora pa tudi program dela v tem letu. Preteklo obdobje je bilo za društvo zelo uspešno in delovno. Njihovo delo je temeljilo na osmih posebnih socialnih programih, s katerimi so se prijavili na razpis ZDIŠ in FIHO. Ti programi so namenjeni preprečevanju in blaženju socialnih in psihičnih posledic invalidnosti, zagotavlja- Stiske ljudi vedno večje Ena najstarejših članic društva Helena Kronovšek, dr. Mateja Kožuh Novak in Tone Repnik med razvitjem novega prapora dravila dr. Mateja Kožuh No- bilo ustanovljeno leta 1953, je v tistih časih opravljalo nekakšno socialno službo, saj je članom nudilo pomoč pri uveljavljenju nekaterih pravic, kot so pravice do otroškega dodatka, delovne dobe, pogrebnih in izrednih denarnih pomoči itd. Leta 1953 so razvili prapor in v prvih letih je bilo vanj včlanjenih 180 članov, danes jih je kar 383. Zbrane je v nadaljevanju poz- vak in društvu ter predsedniku Tonetu Repniku podelila zlato plaketo Zveze DU Slovenije, ob jubileju pa je braslovškim upokojencem čestital tudi župan Branimir Strojanšek. V društvo so sprejeli osem novih članov, za veseli del zborovanja pa so poskrbeli članice in člani Mešanega pevskega zbora DU Braslovče. T. Tavčar Skupščina OZ Rdečega križa Žalec Skupščino RK je vodil Janez Meglič Dekanijska Karitas Petrovče je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravila že osemnajsti dobrodelni koncert Z roko v roki. Poslušalci so tudi tokrat napolnili dvorano in s tem pokazali svoj čut do sočloveka, do tistih, ki so pomoči potrebni. Rdeča nit koncerta Z roko v roki sta bili dobrota in družina. Tokrat so o družini razmišljali kot o vrednoti, ki nas oblikuje, da bi znali tudi mi oblikovati njo. V družini poteka eden najpomembnejših življenjskih procesov, naša nju zagovorništva (prva osebna pomoč), informativni dejavnosti (prva osebna pomoč, izobraževanje), ohranjanju zdravja in drugih rehabilitacijskih programov, rekreaciji in športu, dnevnemu centru in klubu ter kulturni dejavnosti. Socialni program vsebuje dodeljevanje enkratnih denarnih podpor socialno šibkim in težkim invalidom po operacijskih posegih, sem sodijo tudi obiski najstarejših članov nad 90 let in ostalih upravičencev ob koncu leta in jih obdarijo s paketi s hrano. V preteklem letu so podelili več kot sto enkratnih denarnih pomoči in preko tristo paketov s hrano. Posebno pomoč so nudili invalidom pri nabavi raznih invalidskih pripomočkov, posebno skrb pa namenili tudi ohranjanju zdravja. 115 članov in družinskih članov je koristilo zdravstvene kapacitete, v Zdravilišču Dobrna se je 6 članov udeležilo posebne terapije, prodanih pa je bilo tudi več kot 200 kart za 3-urno kopanje v Laškem. Organizirajo razne kopalne in druge izlete, zelo dejavni pa so tudi na področju športa, ki ima v žalskem društvu že dolgoletno tradicijo. O športnih uspehih prva vzgoja. Starši nas vzgajajo, preden začneta opravljati to vlogo šola in družba, zato je njihovo poslanstvo neprecenljivo in nenadomestljivo. Tudi dobrota in posluh za potrebe drugih rasteta iz naših družinskih korenin. Na koncertu se je predstavilo devet priznanih ansamblov, vokalnih skupin in folklorna skupina. Tokrat so z vstopnino in donacijami zbrali 8.200 evrov. Vsem, ki so kakor koli pomagali, da je koncert tako dobro uspel, sta se zahvalila župan Občine Žalec Janko Kos in celjski škof Stanislav govorijo tudi številna priznanja in pokali. Lani so sodelovali na šestih območnih tekmovanjih v ‘šahu, streljanju z zračno puško, športnem ribolovu, balinanju in metanju pikada. Nekaj se jih je pomerilo tudi na dveh državnih prvenstvih, ekipa strelk v sestavi Pavlina Glušič, Karolina Ferme in Romana Jurhar pa je osvojila naslov državnih prvakinj. Potrebno je izpostaviti tudi pevski zbor, ki uspešno deluje že šesto sezono, in omeniti ostale dejavnosti društva, ki ga uvrščajo med najuspešnejše tovrstne organizacije v Sloveniji. Ob tej priložnosti so nekaterim dolgoletnim poverjenikom podelili posebna priznanja, in sicer Mihaeli Bistan, Tereziji in Francu Dolinšku, Justini in Ivanu Gostečniku, Janku Jezerniku, Milanu Joštu, Hildi in Benu Klampferju, Mihaeli Kobal, Tereziji Pišek, Milici Puncer, Štefki Štampar ter Jožefi in Francu Dolinšku. Zbrane so nagovorili tudi številni gostje. Že na začetku župan Občine Žalec Janko Kos, ki je bil ta dan v vlogi letalskega pilota levškega letališča in je društvu izrekel vse priznanje, še posebej predsedniku Janezu Megliču, ki je pri svojih letih izjemen in vsestranski aktivist žalske občine. Delo društva so v razpravi pohvalili tudi predstavniki sosednjih občin, podžupanja Občine Prebold Emilija Črnila, Alenka Kreča - Šmid iz Tabora, podžupan Občine Polzela dr. Jože Korber in žalski podžupan Ivan Jelen, ter predsednik Pokrajinske zveze delovnih invalidov Celje Valter Golob in predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak. D. Naraglav Lipovšek. Lani je dekanijska Karitas Petrovče pomoči potrebnim razdelila 5.140 kg moke, 5.772 1 mleka, 4.000 kg sladkorja, 1.530 kg riža, 2.740 kg testenin, 1.786 litrov olja, pšeničnega zdroba 1.306 kg ter 400 kosov paštet, 2.500 konzerv, 1.500 kozarcev vložene zelenjave, 300 kg praška in več kot 10.000 kosov rabljenih oblačil in obutve. 1.200 evrov so namenili otrokom za plačilo malic in kosil ter 1.232 evrov za finančno pomoč pri plačilu raznih položnic. T. T. Braslovški upokojenci so letni zbor društva združili s 60-letnico delovanja društva in z razvitjem novega društvenega prapora. Poleg številnih upokojencev so se zbora med drugimi udeležili tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak, predsednik pokrajinskega odbora upokojencev za celjsko območje Emil Hedžet in braslovški župan Branimir Strojanšek. O preteklem delu društva je zbranim spregovoril predsednik DU Braslovče Tone Repnik in povedal, da so bili lani delovni na vseh področjih svojega delovanja. Poleg predavanj, športnih srečanj, rekreacije in izletov ter tradicionalnega piknika so obiskali tiste članice in člane, ki so dopolnili 90 in več let ter jih skromno obdarili. Podal je tudi kratko kroniko 60-letnega delovanja društva. Društvo, ki je V Žalcu je v sredo, 12. marca, potekala programska skupščina Območnega združenja RK Žalec. Skupščino je vodil Janez Meglič, ki je že desetletja vpet v delovanje te organizacije, poročilo o delu pa je podala predsednica Pavla Artnik. Izpostavila je posamezna področja delovanja, ki so v preteklem obdobju zahtevala več časa in pozornosti, svoje poročilo pa je strnila z besedami: »V prvi polovici leta 2013 se je potreba po hrani, oblačilih in pomoči pri plačilu osnovnih položnic v primerjavi z letom 2012 povečala za 30 odstotkov. Z razpoložljivimi sredstvi smo pomagali vsem, ki so potrebovali našo pomoč. Zaradi prevelikega števila prosilcev načeloma vsakomur pomagamo le enkrat, da premosti socialno stisko in lažje nadaljuje vsakodnevne obveznosti v življenju. Dodatno nam je bila v veliko pomoč Sibahe - slovenska banka hrane, ki je z darovano hrano popestrila jedilnike naših uporabnikov. Ponovno smo se vključili v projekt Drobtinica in zbrali dovolj sredstev, da smo pomagali pri plačilu malic otrokom v osnovnih šolah. Zaradi povečanih prošenj po plačilu osnovnih položnic se je komisija za socialno dejavnost odločila pomagati krajevnemu odboru in skupaj smo rešili veliko finančnih težav. Konec leta smo v okviru krvodajalskih akcij razdeljevali izjave za namenitev dela dohodnine Območnemu združenju Rdečega križa Žalec, prejeta sredstva od davčnega urada pa bomo namenili nakupu hrane za socialno ogrožene. Od marca do februarja 2014 smo z izdatno medijsko podporo finančno pomagali Veroniki Škrubej iz Tabora, ki se je hudo poškodovala v prometni nesreči, konec leta pa tudi družini Kuder iz Galicije, ki jim je požar uničil dom. Ob vsem tem smo vedno znova presenečeni nad odzivom ljudi, ki takoj pomagajo, pa čeprav z zelo majhno vsoto. Treba je razumeti, da so velikokrat tudi sami v nezavidljivi situaciji. Zelo smo zadovoljni in lahko se pohvalimo z dobrim sodelovanjem s krajevnimi odbori Rdečega križa. « V vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline so lani izpeljali 10 krvodajalskih akcij, kri je darovalo 744 darovalcev, od tega 115 prvič. Krvodajalcev je bilo veliko manj kot v preteklih letih, kar je najbrž odraz družbenih razmer. Območno združenje je lani izvedlo 12 tečajev prve medicinske pomoči za nove voznike motornih vozil (348 udeležencev) in 2 tečaja za gospodarske in negospodarske družbe (36 udeležencev). Zelo dejavni so bili na področju humanitarnosti, ki je brez velikega števila prostovoljcev, ki delujejo v šestnajstih krajevnih odborih Rdečega križa po dolini, ne bi bilo mogoče izvajati. Lani so razdelili 1026 prehranskih paketov in prav toliko vrečk pralnega praška. Poleg tega so lani trikrat delili tudi hrano iz intervencijskih zalog Evropske skupnosti. Socialno ogroženim osebam so pomagali pri plačilu položnic, kar 245 družinam oziroma 730 družinskim članom pa so priskr- beli rabljena oblačila in obutev. Lani so v svoje skladišče v Žalcu sprejeli 15 ton oblačil. K temu velja dodati, da je tudi veliko neprimernih oblačil, zato pozivajo in naprošajo vse darovalce, naj darujejo le tisto, kar bo lahko resnično v korist ljudem, ki potrebujejo tovrstno pomoč. Zdaj so nà razpolago tudi zabojniki za zbiranje oblačil, s čimer so se približali darovalcem. Lepša plat pomoči je vsakoletno letovanje otrok in starostnikov. Lani je v mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču letovalo 18 socialno ogroženih otrok in 9 starostnikov. Sicer pa se veliko posvečajo starejšim, bolnim, osamljenim in invalidnim osebam, kar predstavlja oblike druženja tudi s predstavniki mlajših generacij. To še posebej velja za vsakoletna srečanja starejših, ki jih organizirajo skupaj s krajevnimi skupnostmi oziroma občinami, preko leta obiščejo starejše, organizirajo humanitarne akcije, po šolah sodelujejo z mladimi prostovoljci in še počnejo marsikaj, kar bogati delo njihove organizacije. V tej smeri bodo delovali tudi v prihodnje, je poudaril novi sekretar združenja Matjaž Če-šnovar, hkrati pa so veseli, da bo zaživel nov krajevni odbor v Libojah. Pogoje za še boljše delo pa ima z novimi prostori zdaj tudi območno združenje. D. N. Poglejmo zdravje v pravi luči Med pozdi travom predsednice Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, profesorice zdravstvene vzgoje Viktorije Rehar Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije je na I. OŠ Žalec ob tednu boja proti raku pripravilo srečanje z naslovom Poglejmo zdravje v pravi luči. Program je bil namenjen preprečevanju nastanka raka in promociji nekajenja. Srečanja se je udeležilo kakih osemdeset udeležencev, med ‘njimi učenci I. OŠ Žalec, dijaki Srednje zdravstvene šole Celje in občani. Posebnost programa je bil prikaz antioksidan-tnih živil, pomembnih za preprečevanja nastanka bolezni. Vsaka celica v telesu potrebuje takšno hrano, da lahko preživi in krepi odpornost telesa, je razložila živilska tehnologinja Marija Merljak. Meteorologi-nja Tanja Cegnar je predstavila stanje in posledice podnebnih sprememb v svetu in pri nas ter poudarila skrb vsakega posameznika za čistejši zrak, čisto okolje in podnebje, tretjo temo pa sta predstavili dijakinji Srednje zdravstvene šole Celje Tina in Neža Temlin, ki sta opozorili na vpliv kajenja na zdravje dijakov. Zaradi raka po svetu letno umre 7,8 milijona bolnikov, pri nas jih letno zboli okrog 12 tisoč. T. Tavčar Turško-indijski večer na Komendi Tradicionalni pohod deklet in žena Namen projekta je spodbujanje kulturnih odnosov med mladi- Mladi člani društva Dobra ideja so na Gradu Komenda na Polzeli predstavili dogajanje na osemdnevni delavnici, ki so se je v okviru multilateralnega evropskega projekta »Let's meet on the stage!« udeležili v turški Amasyi. V drugem delu večera pa je članica Bina Vista predstavila popotniške utrinke s potepanja po Indiji. Prireditev je povezovala Pika Pilko. Na pobudo članice Silve Škoberne, specialne pedagoginje, je društvo Dobra ideja izkoristilo možnost in priložnost, da kot partner v okviru evropske iniciative Youth in Action Programme sodeluje v projektu z naslovom »Let's meet on the stage!« (Dobimo se na odru!). Gre za projekt multilateralne mladinske izmenjave, v katerem so sodelovali mladi od 15. do 18. leta. ske unije. Uradni jezik srečanja je bila angleščina, dogodek pa so organizirali Turki. Poleg Polzela-nov so se srečanja udeležili tudi mladi iz Anglije, Francije, Italije, Litve in seveda Turčije, Slovenske oziroma polzelske barve so pod mentorstvom Sandija Mlakarja zastopali Aneja Butinar, Sanja Stropnik, Tjaša Rožič, Luka Zmr-zlak in Gal Aleksej Pilko, ZKTŠ Polzela in Občina Polzela pa sta jih za ta namen dodobra opremi- la s promocijskim materialom. Na gradu so na izviren način predstavili svoje bogate vtise. Sledila je predstavitev potepa po Indiji. Obiskovalci so si lahko ogledali kratek popotniški film z vtisi iz »neverjetne Indije« - Incredible India, ki je hkrati tudi indijski oglaševalski slogan, ki vabi popotnike v svojo deželo. Dobro obiskan Večer so zaokrožili s tur-ško-indijsko pogostitvijo in turškim kolom. T. T. mi, živečimi v članicah Evrop- Zanimiva predstavitev mladih Polzelanov Planinsko društvo Zabu-kovica in oskrbnika Dragovega doma na Homu so letos organizirali že 27. pohod deklet in žena na Hom, ki ga pripravijo v počastitev mednarodnega praznika žena. V prekrasnem spomladan- skem vremenu se je v evidenco pohodnic na vrhu Homa vpisalo 168 deklet in žena. Tudi letos so udeleženke pohoda prišle z vseh vetrov, največ jih je bilo seveda iz Spodnje Savinjske doline, Velenja, Dobrne, Celja, oko- lice Mislinje, Laškega ... Pod vodstvom planinskih vodnikov so se na pot podale izpred osnovne šole v Grižah, iz Matk, Bezovnika in Šešč. Po nagovoru predsednika PD Zabukovica in kulturnem programu so organizatorji podelili priznanja za večkratno udeležbo na pohodu, za najbolj množično skupino deklet in žena na pohodu, ob koncu pa so nagradili tudi najmlajšo in najstarejšo pohodnico. Podelitvi priznanj je sledilo prijetno druženje, na katerem so se moški udeleženci srečanja zelo izkazali in svojim najdražjim namenili vrsto pozornosti in tako polepšali njihov dan in lepo nedeljsko popoldne. D. N. V znamenju dobrodelnosti in praznika Plesni pari FS Galicija popestrili nastope ansamblov Krajevna skupnost Galicija je v nedeljo, 16. marca, organizirala dobrodelni koncert za odpravo posledic požara pri Kudrovih in odpravo posledic žledoloma, hkrati pa so ta večer obeležili tudi dan žena in materinski dan. Prireditev, ki jo je povezovala Saša Pukl, so pripravili v telovadnici POŠ Trje, zbrane pa je najprej nagovoril predsednik Sveta KS Galicija Jože Kruleč. Predstavil je potek del na domačiji Kudrovih, ki jih je decembra prizadel uničujoči požar, hkrati pa napovedal tudi odprtje nove hiše in zaključek humanitarne akcije predvidoma v drugi polovici aprila. Prireditev so s svojimi nastopi obogatili otroški pevski zbor z zborovodkinjo Anito Žolnir, cici zbor z zborovodkinjo Matejo Brežnik, plesna skupina z men- torico Majo Paukovič ter učenki prvega razreda z deklamacijo Ko babica ne zna pripovedovati pravljic. V drugem delu popoldneva so nastopili narodno-zabavni ansambli Vihar, Zaka' pa ne, Vikend, Mladika, Kvartopirci in Navihankah. Njihove nastope je s plesom popestrila Folklorna skupina Galicija. Vstopnino so plačali le moški, krajanke so imele prost vstop, kar je bilo darilo krajevne skupnosti ob njihovem prazniku. s Denar, ki ga vsako leto namenijo , za obdaritev z rožicami in pogo- \ stitev, pa so dali v skupno vrečo ( prihodka od dobrodelnega kon- j certa. D. N. Gobe v dobri družbi Člani Turističnega društva' Polzela so se na pragu pomladi in gobarske sezone pod vodstvom Marte in Francija Uratnika kulinarično izobraževali. Izobraževanja v učilnici za gospodinjstvo polzelske osnovne šole so se udeležili tako ženske kot moški, ki so pripravili paleto zelo dobrih jedi: morsko žabo v mošnjičku, ocvrto gobovo rižoto, gobov narastek, cmočke z gobovo omako, piščančje prsi z gobami, Štefani pečenko... Predsednica Turističnega društva Polzela Alenka Žnidar in Franci Uratnik sta vsem udeležencem podelila Ob uživanju hrane, ki so jo sami potrdila o udeležbi v delavnici z pripravili, so preživeli lep večer in naslovom Gobe v dobri družbi, sklenili, da to še ponovijo. T. T. Udeleženci tečaja ■ I t Ob 15-letnici ustanovili pevski zbor KS Galicija je postala bogatejša za še eno kulturno skupino. Ob 15-letnici delovanja je namreč tamkajšnje društvo upokojencev ustanovilo svoj pevski zbor. Pevci so se prvič javnosti predstavili ob jubileju, ki so ga združili z rednim letnim občnim zborom društva. Deset upokojencev se je jeseni preteklega leta odločilo za ta korak, konec oktobra pa so medse povabili mladega glasbenika Janija Grobelnika iz Galicije z namenom, da bi bil njihov vodja. Nadeli so si tudi ime: Moški pevski zbor DU Velika Pirešica - Galicija. Domači župnik Janko Cigala jim je v župnišču odstopil prostor za vaje, kjer se dobivajo vsak ponedeljek zvečer. Kot pravijo, pa si želijo, da bi se jim pridružilo še več članov društva, ki radi pojejo. Njihov namen je nastopati na raznih prireditvah v krajevni skupnosti in tudi širše, želijo se udeleževati pevskih revij v občini in njeni okolici ... Na svojem prvem nastopu so že pokazali, da so iz pravega testa, hkrati pa so ženam v dvorani s svojim petjem poklonili posebno darilo ob njihovem prazniku. Za pravo presenečenje je poskrbela tudi pevska skupina Klapa iz Dalmacije z dalmatinskimi pesmimi, uradnemu delu pa je sledilo prijetno druženje ob pesmi in plesu. Občnega zbora so udeležili tudi župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik PZDU Celje Emil Hedžet, predsednik ZDU Žalec Ivan Glušič, predsednik Sveta KS Galicija Jože Kruleč, predsednik komisije za šport pri ZDU Žalec Niko Pečovnik, gališki župnik Janko Cigala in nekateri gostje. D. N. Moški pevski zbor DU Velika Pirešica - Galicija z vodjem Janijem Grobelnikom IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. J Maškare res pregnale zimo ralom Vladom Rančigajem in vodjem generalštaba generalom Aleksandrom Reberškom, je tudi letos obiskalo okoli tri tisoč ljudi. Tudi tokrat so najprej pripravili mali karneval šolskih in vrtčevskih otrok, takoj za tem pa so na čelu s preboldsko godbo na konjih prijezdili generali Vranarji. V povorki se je zvrstilo lepo število pustnih skupin in tudi posameznikov, ki so prikazovali aktualne pustne slike iz sveta politike, športa, znanosti, kulture ... Predstavile so se tudi Vaška godba Vrh nad Laškim in mažoretke, ocenjevalno komisijo pa je najbolj prepričala skupina, ki je uprizorila nekdanje vranske kmečke igre. Drugo mesto je zasedla skupina Štirje elementi narave z Vranskega, tretje mesto pustna skupina, ki je predstavljala olimpijske igre v Sočiju, četrte so bile čarovnice iz Galicije, peta skupina lego kock Soči iz TD Gotovlje ... Sicer pa je bilo v pustnem sprevodu opaziti vojsko, beneške maske, motniške polžarje, Kekca z Bedancem in s Pehto, boksarski obračun Zorana Predina s sodnikom, družino pajkov, srečno družino, socialne probleme... Karnevalu je sledilo veselo rajanje v tamkajšnjem kulturnem domu, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Mladika, razglasili pa so tudi najboljše skupine in podelili denarne in druge nagrade. Na pustni torek so veliko otroško maškarado pripravili v OŠ Prebold, gasilci PGD Latkova vas so zvečer organizirali maškarado za odrasle, pustno rajanje so organizirali tudi v Mariji Reki in Svetem Lovrencu. Že 16. pustovanje na vasi pa so v duhoviti maniri pripravili tudi v Goto-vljah. V izdelavo karnevalskih voz in kostumov je bilo vključenih okoli 50 ljudi, njihove maske so se pokazale tudi po dolini. Zadnje grižljaje pustne pogače pa so udeleženci in obiskovalci pustovanj po dolini užih, kot veleva tradicija, s sredinim simboličnim pokopom pusta. Tradicionalno so ta dogodek pripravili v Vrbju in Zabukovici in najbrž še kje. V Zabukovici je slovo od pusta pospremila tudi tamkajšnja pihalna godba, dogodka se je kot pilot levškega letališča udeležil župan Janko Kos, v Vrbju pa so poleg ganljivega govora ob slovesu prisluhnili Tišini. D. N., T. T. Čebelja družina Gotoveljska geodetska uprava Zapornika ujela pikapolonico na žalski tržnici Prvo marčevsko sredo smo s pokopom pusta za leto dni pospravili pustne maske in se prepustili realnemu življenju. V teh pustnem času smo si lahko dali duška in se norčevali iz vsega in vsakogar, ne da bi pri tem komu škodovali. Največji pustni dogodek v dolini je bil tudi letos Vranski pustni karneval, ki se ponaša s 55-letno tradicijo, v Žalcu so namesto vsakoletnega velikega karnevala zaradi prenove mestnega jedra pripravili le rajanje za otroke na žalski podeželski tržnici. Po dolini so pripravili veliko manjših.pustnih rajanj. Maske so rajale na Polzeli, v Taboru, Preboldu, krajevnih skupnostih žalske občine in drugod. Za pustno rajanje so pri POŠ Trje v Galiciji poskrbeli tudi Veseli Pruhovčani. Karneval na Vranskem, kjer so ves pustni čas vladali generali Vranarji z upokojenim gene- Savinjski hram na žalski tržnici Akcijska ponudba v aprilu! Sončnično olje, ZUPANC, 11... 7,00 € Domača sirotka, navadna, CETINA, 11... 0,65 € Testenine, PEPEL, 150g... 1,50 € Domača sirotka, z okusom, CETINA, II... 1,05 € Prekajena šunka, BANOVŠEK, lkg... 7,60 € Bezgov sirup, KMETIJA COKAN, II... 3,40 € Cene vključujejo DDV. Akcija velja od 1.4. do 30.4.2014 oz. do prodaje zalog. Ponedeljek-petek: 10.00-13*00 in 15.00-17.00, sobota: 9.00-12.00 Čarovnice z Galicije okupirale Vransko Kot po navadi je bilo pisano tudi na Polzeli Lego Soči na Vranskem «r ” Sf ■ -J. j itjj t mi * 'zàmjj * • • V ^ Bi™ ' i *** IBM Pustno rajanje na žalski tržnici OBČINA ŽALEC Sreda, 2. april, ves dan pravljični maraton ob Mednarodnem dnevu knjig za otroke, Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Sreda, 2. april, ob 18.30 10. javna produkcija, dvorana Glasbene šole »Risto Savin« Žalec, vstop prost (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Četrtek, 3. april, ob 16.30 srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir, Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Četrtek, 3. april, ob 19.30 Poštar Jakec, komedija, KUD Veseli oder, Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 5. april, ob 7. uri pohodi ob 10. letnici PD Galicija: Rogla - Turn - Tolsti vrh - Mislinja, odhod avtobusa ob 7. uri izpred POŠ Trje, ob 7.15 izpred pisarne PD Žalec obvezne prijave (PD Galicija, 041 662 883). Sobota, 5. april, ob 8. uri pohod v spomin umrlih planincev, zborno mesto pri Frecetovih v Libojah (PD Liboje, 714 04 53). Sobota, 5. april, med 8. in 12. uro kmečka tržnica pod stoletnimi lipami, Gotovlje (TOD »Lipa« Gotovlje, 041 809 589). Vsako sobota v aprilu, med 9. in 12. uro Podeželska tržnica Žalec. Nedelja, 6. april, med 9. in 13. uro nedeljska tržnica pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (Ekomuzej, 571 80 21). Nedelja, 6. april, ob 9. uri 13. pohod na sv. Jedrt, Športni center Žalec (Žalske lekarne Žalec). Nedelja, 6. april, ob 10. uri predavanje Rajka Škariča Umiranje spolnosti, prispevek 5 EUR Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (Ekomuzej, 571 80 21). Ponedeljek, 7. april, ob 17. uri območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov, Dom II. slovenskega tabora Žalec (JSKD, OI Žalec, 03 491 38 40). Ponedeljek, 7. april, ob 17. uri pravljične minute in ustvarjalnica, prostori OŠ Petrovče. Ponedeljek, 7. april, ob 17.30 Zelenjavni vrt, predavanje Miše Pušenjak, knjižnica OŠ Petrovče (TD Petrovče, 031 727 456). Ponedeljek, 7. april, ob 19. uri Utrip domoznanstva': Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold se predstavlja; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Torek, 8. april, ob 17. uri območna revija otroških in mladinskih pevskih zobrov; Dom II. slovenskega tabora Žalec (JSKD, OI Žalec, 03 491 38 40). Sreda, 9. april, ob 16. uri velikonočna delavnica - izdelovanje butar; Slomškov dom na Ponikvi (TD Ponikva, 041 771 061). Četrtek, 10. april, ob 18. uri Balkonske zasaditve za muhasto vreme, predavanje strokovnjakinje kluba Gaia Lorete Vlahovič; gasilski dom Šempeter (TD Šempeter, 700 20 56). Četrtek, 10. april, ob 20. uri Jaz sem od tam, arabska plesno gledališka predstava, popotovanje skozi arabski svet s folklornim plesom, glasbo, poezijo in besedo; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 11. april, ob 19. uri večer smeha, Dom kulture Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 070 857 400). Petek, 11. april, ob 20. uri 77. kavarniški večer z literarnim gostom Tonetom Partljičem; Grajska Mega v Novem Celju (Glasbeno-literarno društvo Aletheia, 031 659 485). Sobota, 12. april, ob 7. uri planinski pohod sv. Trije kralji - Ulovka; odhod s Petrovega trga (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 12. april, med 8. in 12. uro kmečka tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (TD Griže, 031 337 097). Sobota, 12. april, med 9. in 12. uro cvetlična tržnica; Vrbje (TD Vrba Vrbje, 041 507 546). Sobota, 12. april, ob 10. uri otroška delavnica Ustvarjam in pomagam - ustvarjamo nakit iz fimo mase z Mirjano Bezjak; Hiša sadeži družbe, Hmeljarska ulica 3 (DPM Žalec, 041 831 111). Sobota, 12. april, ob 10. uri delavnica izdelave butar; Gasilski dom Drešinja vas (TD Petrovče in PGD Drešinja vas, 031 23 00 21). Sobota, 12. april, ob 14. uri skate sešn SEŠ; Vižde Rolka park Žalec (TD Žalec, sekcija Vižde, 040 606 270). Sobota, 12. april premiera rolkarsko-video dokumentacije, Študentski klub Žalec (TD Žalec, sekcija Vižde, 040 606 270). Nedelja, 13. april, ob 14. uri cvetlično-kmečka tržnica; stara POŠ Velika Pirešica (TD Galicija, 030 185 086). Torek, 15. april, ob 16. uri Cooperjev tekaški preizkus; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec - šport, 712 12 67). Torek, 15. april, ob 19. uri predstavitev knjige Ivana Dolinarja - Vaška skupnost Kasaze; Kulturni dom Liboje (MSK Žalec, 712 12 52). Sreda, 16. april, ob 18.30 11. javna produkcija; dvorana Glasbene šole »Risto Savin« Žalec, vstop prost (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Sreda, 16. april, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del Uroša Potočnika, Prostor resničnosti: odnos med renesančnim in abstraktnim prostorom v sliki; Savinov likovni salon, razstava bo na ogled do 9. 5. 2014 (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 17. april, ob 7. uri Kraški rob, planinski pohod; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 763 288). Četrtek, 17. april, ob 18. uri Gorenjski slavček, opera, SNG Opera in balet Ljubljana; za potujoči abonma in izven, odhod s parkirišča pri Domu II. slovenskega tabora Žalec ob 16. uri (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 19. april, ob 9, uri 32. pohod po mejah KS Liboje, start pri Savinjskem mostu v Kasazah (PD Liboje, 714 04 53). Sobota, 19. april do ponedeljka, 21. aprila, med 9. in 19. uro 10. razstava velikonočnih dobrot: Ko zacveti dren in zadišijo potice; 19. 4. ob 10.45 odprtje razstave z blagoslovom velikonočnih jedi, gasilski dom Drešinja vas (TD Petrovče, PGD Drešinja vas, 031 23 00 21). Sobota, 19. april, ob 13. uri tek po mejah KS Liboje; start pri savinjskem mostu v Kasazah (TŠD Liboje, 041 556 276). Ponedeljek, 21. april, ob 10. uri srečanje konjenikov na Šentjungertu; zbirno mesto Gasilski dom v Zavrhu (TD Galicija, 041 444 993). Torek, 22. april, do nedelja, 27. april, med 15. in 18. uro TD Žalec vam ob nakupu v Rastlinjaku podari sadiko balkonskega cvetja (TD Žalec, 040 609 888). Torek, 22. april ob 17. uri mesečni nastop učencev glasbene šole, dvorana Glasbene šole »Risto Savin« Žalec; vstop prost (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Petek, 25. april, ob 19. uri Pesem upora, osrednja občinska proslava ob dnevu upora, Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 26. april, med 9. in 18. uro 2. slovenski festival industrijske konoplje -Žalec 2014, Bio park NIVO (Bio park NIVO, 041 599 959). Sobota, 26. april, ob 7. uri planinski pohod na Cipernik, odhod s Petrovega trga (PD Šempeter, 031 501 244). Nedelja, 27. april, ob 8.30 pomlad na Bukovici, odhod iz Griž (PD Žalec, 041 705738). Od ponedeljka 28., do srede 30. aprila, med 9. in 11. uro otroške počitniške delavnice, prispevek za material 1 EUR, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (Ekomuzej, 571 80 21). OBČINA PREBOLD Nedelja, 30. marec, ob 15. uri test hoje na 2 km; Kaplja vas; ŠD Kaplja vas (Dušan Kuserbanj, 041 783 048). Četrtek, 3. april Pozdrav pomladi; dvorana OŠ Prebold * (OŠ Prebold, 703 64 20). Petek, 4. april strelsko tekmovanje; telovadnica OŠ Prebold ŠZ in OŠ Prebold (Oton Račečič, 031 322 367). Sobota, 5. april družinska orientacija; ŠZ Prebold (Igor Uranjek, 041 264 221). Sobota, 5. april, od 8. do 12. ure sejem rabljene športne opreme in kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold, ŠZ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Nedelja, 6. april Pohod ob dnevu zdravja na Sv. Jedrt; PD Prebold (Adi Vidmajer, 031 682 317). Ponedeljek, 7. april predstavitev ZND Prebold; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Četrtek, 10. april, ob 18.30 100 let od začetka I. sv. vojne, _ mag. Marko Štepec; ZND in Občinska knjižnica Prebold Občinska knjižnica' Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Petek 11. april in sobota, 12. april FESTIVAL POTIC; 11. april, od 9. do 13. ure dostava potic in ocenjevanje; ob 19.30 otvoritev razstave in podelitev priznanj s kulturnim programom. 12. april, od 8. do 12. ure razstava potic. Sobota, 12. april, od 8. do 10. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Torek, 15. april, od 17. do 18. ure meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; RK Prebold. Torek, 15. april, ob 19.30 Večer na zofi; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Sreda, 16. april, ob 17. uri velikonočna delavnica s Savino Vybihal; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Sobota, 19. april, od 8. do 10. ure velikonočna tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Ponedeljek, 21. april pohod po obronkih Kaplje vasi; ŠD Kaplja vas (Dušan Kuserbanj, 041 783 048). Petek, 25. april pohod na Hom; DU Prebold (Ivan Dežnikar, 031 307 493). Sobota, 26. april, od 8. do 11. ure cvetlična in kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 26. april društvena tekma ljubiteljev ribolova Prebold; (Milan Radeljič, 031 531 947). Sobota, 26. april salamijada; igrišče v Mariji Reki ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915). Sobota, 26. april pohod na Kamniški vrh in koroške slapove; PD Prebold (Miran Žohar, 041 593 673). Torek, 29. april, ob 18. uri prisluhnimo pravljici; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Sreda, 30. april kresovanje v Mariji Reki; ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915). Sreda, 30. april kresovanje pri mostu v Šeščah; KUD Šmrkl Šešče (Matjaž Dolinar, 031 772 782). Sreda, 30. april družabni večer članov ŠD Kaplja vas; (Dušan Kuserbanj, 041 783 048). OBČINA POLZELA Od ponedeljka, 24. marca, do ponedeljka, 7. aprila, likovna razstava Žena - mati; likovni sekciji Polzela in Griže; Grad Komenda (Irena Pevnik, 041 784 905). Četrtek, 27. marec, ob 17. uri prisluhnimo pravljici; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 703 32 04). Sobota, 29. marec, ob 5. uri Po SPP (Osp-Socerb-Tinjan-Ankaran); zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 29. marec, ob 6. uri pohod na Debelo peč; zbor pri igrišču v Andražu (Evgen Tominšek, 041 783 739). Sobota, 29. marec, ob 18. uri Salamijada; Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Aprila tekme Hopsov v ligi za prvaka; Športna dvorana Polzela (Danilo Turnšek, 041 381 463). Torek, 1. april, ob 19. uri predavanje Rakasta obolenja z delavnico samopregledovanja; Društvo za boj proti raku Celje; Grad Komenda, VIT-točka (Alenka Žnidar, 703 32 20). Četrtek, 3. april, ob 17. uri medgeneracijsko srečanje Pomlad v slovenskem ljudskem izročilu; prof. Dušica Kunaver; mala dvorana Kulturnega doma Polzela (Marjana Šmajs, 031 343 774). Petek, 4. april, in sobota, 5. april, čistilna akcija; območje celotne Polzele (Občina Polzela, 703 32 00). Sobota, 5. april, od 8. do 12. ure kmečka tržnica pred trgovino Tuš (Alenka Žnidar, 703 32 20). Sobota, 5. april, ob 19.30 koncert Andraškega okteta z gosti; Dom krajanov Andraž (Julij Pačnik, 031 738 547). Nedelja, 6. april, ob 15. uri druga ponovitev gledališkega dela Zadrega nad zadrego; Dom krajanov Andraž (David Zabukovnik, 041 783 737). Ponedeljek, 7. april, ob 18. uri odprtje in blagoslov ikon avtorice Irene Remic; razstava bo na ogled do ponedeljka, 21. aprila; Grad Komenda (Irena Pevnik, 041 784 905). Četrtek, 10. april, ob 17. uri 2. krog štajersko-savinjske lige upokojencev v balinanju; DU Polzela - KU Gorenje; Športnorekreacijski center Polzela (Karli Korber, 041 381 467). Petek, 11. april, ob 20. uri »Dalmatinska pomlad« z glasbeno skupino M.J.A.V. in kvartopirci; Kulturni dom Polzela (Maša Uranjek, 041 983 277). Sobota, 12. april, ob 5. uri pohod na Medvednico - 21. Rusov pohod; zbor pri igrišču v Andražu (Slavko Jevšnik, 041 543 416). Sobota, 12. april, ob 8. uri regijsko tekmovanje; Avtopoligon Ločica ob Savinji (Milan Pečnik, 031 366 252). Sobota, 12. april, od 9. do 12. ure spomladanski sejem; parkirišče pred občinsko stavbo na Polzeli (Alenka Žnidar, 703 32 20). Sobota, 12. april, ob 10. uri Metuljček cekinček, interaktivna lutkovna predstava; otroški abonma in izven; Grad Komenda, VIT-točka (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Sobote, 12., 19., 26. april, ob 17.15 12., 13., 14. kolo medkrajevne lige malega nogometa Andraž 2013/2014; igrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 13. april, ob 7. uri pohod po šaleški planinski poti; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778). Nedelja, 13. april, ob 8. uri državna tekma v rally obedience; Klubsko vadbišče Ložnica pri Žalcu (Radovan Vidali, 041 842 954). Četrtek, 17. april, ob 17. uri medgeneracijsko srečanje Lepa starost in zdrava prehrana; Polonca Steinmar, dr. med.; mala dvorana Kulturnega doma Polzela (Marjana Šmajs, 031 343 774). Četrtek, 17. april, ob 19.30 Kardiovaskularna obolenja; predavatelj gospod Tomislav Brumec; brezplačno (rezervacije na 080 34 20). Petek, 18. april, pohod Konjiška gora-Stolpnik; zbor pri domu krajanov v Andražu (Drago Jamnikar, 031 663 569). Sobota, 19. april, ob 7. uri pohod po polzelski planinski poti; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Berni Palir, 041 813 909). Torek, 22. april, ob 19. uri Dan Zemlje in mednarodno leto družine 2014; pogovor o družini s predavateljico, univerzitetno diplomirano psihologinjo in psihoterapevtko, gospo Alenko Tacol; Grad komenda, VIT-točka (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Četrtek, 24. april, ob 17. uri 4. krog štajersko-savinjske lige upokojencev v balinanju; DU Polzela - DU Slovenske Konjice; Športnorekreacijski center Polzela (Karli Korber, 041 381 467). Četrtek, 24. april, ob 17. uri Prisluhnimo pravljici; Grad Komenda (Renata Novak, 703 32 04). Sobota, 26. april, ob 17. uri hitropotezni turnir; ŠK Polzela in ŠK Gomilsko; ŠC Gomilsko (Tomi Masnec, 041 783 213). Sobota, 26. april, ob 19.30 koncert MePZ Oljka; Kulturni dom Polzela (Marko Slokar, 041 381 472). Nedelja, 27. april, ob 9. uri Memorial Frančka Satlerja; igrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 27. april, od 9. do 12. ure turnir v košarki; Športni center Savinja (Matej Lukan, 031 813 619). Nedelja, 27. april, ob 10. uri 1. turnir streljanja z zračno puško; igrišče v Andražu (Leon Pižorn, 041 578 089). Nedelja, 27. april, ob 11.30 odprtje vodovoda Gora Oljka (Občina Polzela, 703 32 00). Sreda, 30. april, od 20. ure dalje kresovanje v Ločici (Bojan Krivec, 051 316 129). Sreda, 30. april, od 20.30 dalje kresovanje v Andražu; igrišče v Andražu (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Sreda, 30. april, od 20.30 dalje kresovanje v Šeneku (Rok Satler, 041 204 842). Vsako nedeljo v aprilu ob 9. uri redni tedenski hitropotezni turnir; prijave ob nedeljah do 9. ure; Kulturni dom Polzela (Tomi Masnec, 041 783 213). OBČINA BRASLOVČE Sreda, 2. april, na Dobrovlje po poti E6; PD »Dobrovlje« Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151). Petek, 4. april, ob 20. uri dobrodelna prireditev za pomoč Aniti Stopar; gledališka igra Da, gospod premier; Dom krajanov Gomilsko; iniciativa za Anito (Katja Rojnik, 051 301 491). Sobota, 5. april, ob 19. uri S pesmijo v pomlad , 55 let MoPZ Karl Virant Braslovče z gosti (otroci OŠ Braslovče in ansambel Spev); Športna dvorana Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117). Nedelja, 6. april, pohod na Dobrčo (1634 m); PD »Dobrovlje« Braslovče (Silva Šketa, 041 973 768). Petek, 11. april, ob 17. uri predstava v okviru Pravljičarkine igrarije »O nenavadnem velikonočnem jajcu zajca Vilija« z velikonočno ustvarjalno delavnico; avla OŠ Braslovče; DPM Braslovče (Blanka Nerad, 041 512 954). Sobota, 12. april, ob 19. uri Salamijada (zbiranje salam v sredo, 9. aprila, med 17. in 21. uro); Kulturni dom Letuš; TD Braslovče (Branko Ribizel, 031 616 570). Ponedeljek, 21. april, pohod ob 30-letnici društva; PD »Dobrovlje« Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). Petek, 25. april, ob 20. uri premiera komedije Halo! Obiralke so tu! Dom krajanov Gomilsko; KD Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805). Nedelja, 27. april, ob 17. uri ponovitev komedije Halo! Obiralke so tu! Dom krajanov Gomilsko; KD Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805). Torek, 29. april, ob 18. uri pravljična ura; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98). OBČINA TABOR PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU Sobota, 19. april, ob 10. uri nogomet za otroke; nogometno igrišče pri domu krajanov (ŠD Partizan, 031 650 785). Sobota, 19. april, ob 12. uri tekma in-line hokej; nogometno igrišče pri domu krajanov (ŠD Partizan, 031 650 785). Sobota, 19. april, ob 13.30 balinarski turnir igrišče pri domu krajanov (ŠD Partizan, 031 650 785). Sobota, 19. april, ob 15. uri med vaški turnir v malem nogometu; nogometno igrišče pri domu krajanov (ŠD Partizan, 031 650 785). Ponedeljek, 21. april, ob 9. uri tradicionalni velikonočni pohod v Marijo Reko; KZ Tabor (PD Tabor, 031 604 429). Od torka, 22. aprila, do petka, 9. maja razstava lik. sekcije Mavrica; sejni sobi občine; ogled v času uradnih ur občine in v nedeljo, 27. aprila, od 9. do 15. ure (Lik. sekcija Mavrica, 051 357 214). Torek, 22. aprila, ob 19.30 Predavanje: novosti balkonskega cvetja 2014, sejna soba občine (Alen Kovačič, 051 234 575). Četrtek, 24. april, ob 19. uri Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj; Dom krajanov Tabor (Občina Tabor, 03 705 70 80). Petek, 25. april, ob 20. uri 9. tradicionalna salamijada; ribnik pri Lisjaku (vaška s. Miklavž, 041 543 396). Sobota, 26. april, ob 11. uri tovariško srečanje pri spominskem obeležju pri Presedlah (ZBZV NOB, KO Tabor, 572 70 48). 22. ŠENTJURSKI SEJEM Nedelja, 27. april ob 8. uri pričetek delovanja sejemskih stojnic in kmečke tržnice; ob 9. uri sveta maša v cerkvi sv. Jurija; ob 10. uri parada: harmonikarji, konjeniki, hmeljske starešine, gasilci, Društva Občine Tabor, old timerji (Občina Tabor, 705 70 80). ob 10.30 Tabor ima talent pod šotorom (Pevsko d. Tabor) od 13. do 22. ure zabava z ansambli; Urška z Dolenjci, Franc Zupan s prijatelji, ans. Mladika, ans. Navihani muzikanti, ans. Vihar, Zaka pa ne, Atomik Harmonik; pod šotorom (PGD Loke, 041 388 934). Razstave in delavnice od 8. do 15. ure spremljevalne razstave; prodajna razstava dobrot društva žena in deklet; razstava lesenih miniatur Francija Parašuha; Dom krajanov Tabor. od 9. do 15. ure razstava likovne sekcije mavrica; sejna soba občine tabor (Lik. sekcija Mavrica, 051 357 214). od 9. do 15. ure razstava malih živali; pod kozolcem kmetije Lukman (Sav. d. gojiteljev malih živali OŽ, 031 669 970). od 10.30 do 14. ure otroška delavnica; igrišče pri POŠ Tabor (TD Tabor, 031 705 569). Četrtek, 1. maj, ob 9. uri prvomajski pohod na Cemšeniško planino in Zajčevo kočo; Odhod izpred KZ Savinjska dolina (PD Tabor, 031 604 429). Muzicirali ljudski pevci in godci Ženska pevska skupina FS Grifon Šempeter «g: 4 jL-i.. - < • ’ . «r-iSag^.. ... «m Vaški godci iz Andraža V soboto, 1. marca, je v preboldski dvorani potekalo območno srečanje ljudskih pevcev in godcev. Tokratno srečanje, ki sta ga organizi- V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so pripravili večer, posvečen Meti Rainer. Pesnici Učenci in učitelji Glasbene šole Risto Savin Žalec so poslušalce v dvorani glasbene šole popeljali na Glasbeno potovanje okoli sveta, na katerem je nastopilo več kot 50 glasbenikov z različnimi instrumenti. S sliko in z glasbo so potovali do bližnjih in daljnih dežel, od rala žalska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti in KD Marija Reka, je bilo že osemnajsto po vrsti, sicer pa drugo v preboldski dvorani. so se ob 110-letnici rojstva poklonili s slovesnostjo, na kateri so sodelovali učenci POŠ Go- Grčije, Španije, Italije vse do Peruja, Amerike in Kube, nazadnje pa pristali doma, v lepi Sloveniji. Organizatorja koncerta sta bila Sonja in Anton Alatič, ki sta ponovno dokazala, da Glasbena šola Risto Savin Žalec s svežimi projekti vedno znova popestri kulturno dogajanje v Žalcu. T. T. Ljudski pevci in godci so se namreč vse do predlani v okviru tradicionalne prireditve Pod Reško planino veselo živimo srečevali v Mariji Reki. Lani pa so srečanje prvič pripravili v preboldski dvorani, kjer je akustika bistveno boljša kot pod šotorom, predvsem pa je zagotovljena večja osredinjenost nastopajočih in občinstva, kar pripomore tudi k lažjemu ocenjevanju strokovnega svetovalca. Dogodek je tudi letos organiziralo Kulturno društvo Marija Reka z Moniko Lobnikar na čelu, srečanje je povezoval Jože Galič, strokovni del prireditve pa je bil v rokah Cite Galič in Marka Repnika z JSKD Žalec. Nastope skupin je spremljal in ocenjeval selektor JSKD RS Adrijan Novak iz Kranja. Predstavilo se je sedem skupin, ki so zapele ali zaigrale po tri pesmi, in sicer Reški slavčki iz Marije Reke, Pevke treh vasi, Prijatelji 6 še iz Šešč, Katarin-ski fantje iz Čeč nad Trbovljami, ženska pevska skupina FS Grifon Šempeter, Vaški godci iz Andraža, Ljudske pevke s Ponikve in kot gostje Folklorna skupina Grifon Šempeter in njeni godci. D. N. tovlje z zborovodkinjo Anjo Krajnc Zakonjšek, Alenka Lesjak s prijatelji in kolektiv Medobčinske splošne knjižnice Žalec, Karmen Jezernik je predstavila razstavo o pesnici, spomine nanjo pa so s prisotnimi delili Ljudmila Conradi, prof. Božena Orožen, Janez Meglič in podžupan braslovške občine Anton Repnik. Pesničina podoba je oživela skozi predstavitev njenih pesniških zbirk in s predstavitvijo filma, ki ga je posnel Ljubo Korber. Metine pesmi so igrive, humorne, iskrive pa tudi resne in življenjske. Svoja dela je objavljala v Pavlihi, Cicibanu, tržaškem Galebu in celovškem Mladem rodu. Poznana je bila tudi po aforizmih, epigramih in ugankah, prevajala je Puškina, Čehova, Lermontova, napisala pa je tudi več narodno-zabavnih besedil za različne ansamble in pevce. Prva Metina knjiga z naslovom Fičfirič je nastala leta 1978. Pet let za Fičfiričem je nastal Miha-ha, leta 1987 je priskakljal Zajček Skakalček, tri leta kasneje pa je Meta Rainer začarala Hokus pokus in nastala je nova knjiga igrivih pesmic. Tri leta pred smrtjo, torej leta 1992, nas je Meta pogledala Skozi prste. Kmalu po njeni smrti je nastala Ježkova' frizura, leta 1996 je zadonel Ptičji festival, leta 2004 pa je izšel še Modri spominček. Na večeru, polnem lepih in toplih spominov, ki ga je povezovala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, je bilo veliko Metinih prijateljev, znancev in tistih, ki so jim Metine pesmi ljube. T. T. Nastop Griških veseljakov V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je v organizaciji žalske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti potekalo območno srečanja otroških folklornih skupin. Na prireditvi se je občinstvu predstavilo pet otroških folklornih skupin: folklorna skupina OŠ Petrovče in POŠ Trje, folklorna skupina KD Ponikva pri V Savinovem likovnem salonu je do 13. aprila odprta razstava iz sklopa Uprizarjanje prostora. Tokrat razstavljata Milojka Drobne in Anja Jerčič Jakob. V imenu ZKŠT Žalec je Uroš Govek predstavil avtorici razstave. Ljubljančanka Anja Jerčič Jakob je diplomirala in magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Svoja dela je predstavila na številnih razstavah doma in v tujini. Milojka Drobne iz Bistrice pri Lesičnem je na Pedagoški fakulteti v Mariboru končala študij likov-. ne pedagogike, kasneje pa štiri leta ustvarjala in razstavljala v Moskvi, kjer je začela raziskovati t. i. tipalno umetnost. To temo razvija še danes v interaktivnem projektu Ne dotaknite se. Svoja dela s področja kiparstva, prostorske instalaci- V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so ob ženskem prazniku marca odprli razstavo z naslovom Barve, ujete s prejo: ustvarjalnost Žalčanke Zore Adlešič. Gre za razstavo 30 unikatnih gobelinov, ki so nastali po predlogi, barvnem osnutku njenega moža, prof. Miroslava Adlešiča. Poleg gobelinov je razstavljenih tudi 16 unikatnih kvačkanih namiznih prtov, prav tako delo Zore Adlešič. Po uvodnem pozdravu direktorice Jolande Železnik je gostjo večera Zoro Adlešič s pevskim nastopom presenetil mladi Lovro Korošec, o delu ustvarjalke pa je spregovorila Milena Mo-škon. Prof. Miroslav Adlešič je v Žalcu naredil prvi barvni osnutek za gobelin, ki ga je njegova Žalcu, Srajčke KD Gomilsko ter Navihančki in Griški veseljaki OŠ Griže. Srečanje je spremljal regijski selektor Marko Pukšič, ki je mentoricam skupin Vlasti Polenik, Heleni Turnšek, Moniki Pintar, Barbari Trogar in Maji Rojnik podal tudi strokovno mnenje. Povedal je, da je folklorna dejavnost na tem območju dobro in kako- je, interaktivne akcije in fotografije je razstavljala doma in v Rusiji. O razstavi obeh avtoric pa je zbranim spregovorila umetnostna zgodovinarka Milena Zlatar. Akcijo Ne dotaknite se bo žena v risbi prenesla na enopa-sni stramin. Motiv je potem z veliko mero natančnosti izvezla s polkrižci z večbarvnimi muline bombažnimi nitmi ter samostojno dodala spremljajoče barvno ozadje, Vse gobeline sta vostno zastopana, da mentorice dobro vzgajajo folklorni podmladek in da ni bojazni za prihodnost folklorne dejavnosti v tem okolju. Pohvalil je tudi organizacijo prireditve. V soboto, 29. marca, pa ob 19. uri in prav tako v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pripravljajo območno srečanje odraslih folklornih skupin. T. Tavčar Milojka Drobne izvajala tudi v času odprtja razstave, danes ter 2. in 4. aprila med 9. in 12. ter med 14. in 17. uro. Umetnica bo za vsakega »dotikalca« ustvarila znak po meri njegove roke. T. Tavčar okvirjala sama, saj je vsak okvir prilagojen barvnim vrednotam, ki se pojavljajo na izvezenih površinah. Razstava bo na ogled v času odprtosti knjižnice do 31. marca. T. Tavčar Meti Rainer ob 110-letnici rojstva Z večera, posvečenega Meti Rainer Potovanje okoli sveta Srečanja v panoptikumu čustev Z odprtja razstave Barve, ujete s prejo Praznično v Petrovčah Iza Stih pihnila prvo nagrado Iza posega po najvišjih mestih Od 27. februarja do 10. marca je v Beogradu pod po- kroviteljstvom Ministrstva za prosveto Republike Srbije potekalo 11. mednarodno tekmovanje pihalcev, ki ga organizira Glasbena šola Davorina Jenka Beograd. Tokratnega tekmovanja se je udeležila tudi učenka Glasbene šole Risto Savin Žalec, devetletna Savinjčanka Iza Štih. Z odličnim igranjem na flavti si je prislužila 98,20 točke in prvo nagrado. Na klavirju jo je spremljala Melita Estigarribia Villasanti, njeno profesorico in mentorico Agato Gojkovšek pa letos zaradi odsotnosti nadomešča Izina mama Diana Štih (zaposlena na Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev v Šentjurju). Tekmovanje v Beogradu je bilo že sedmo po vrsti, na vseh (Zagreb, Požarevac, Trst, Koper, Ljubljana ...) pa je Iza posegla po najvišjih mestih. Iza je začela flavto igrati pri • šestih letih, čeprav je že prej posnemala svojo mamo. Igranje ji je v veliko veselje in pri tem zelo uživa. Zagotovo bo tudi v prihodnje dosegala lepe uspehe. D. Naraglav - mati Griška in polzelska Žena Likovna sekcija KUD Polzela, likovna sekcija KUD Svoboda Griže in učenci OŠ Polzela so pripravili zanimivo likovno V Dvorani Prebold je župnija sv. Pavel Prebold pripravila 8. dobrodelni koncert Pesem staršem. Ob tem so obeležili mesec, posvečen ženam in materam pa tudi možem in očetom. Kot je povedal preboldski župnik Damjan Ratajc, 19. marca obhajamo praznik sv. Jožefa, zavetnika očetov in mož, 25. marca pa praznik Gospodovega oznanjenja, ki je posvečen materam. razstavo z naslovom Žena -mati, posvečeno dnevu žena in materinskemu dnevu. Ob odprtju je zbrane najprej poz- Na letošnjem dobrodelnem koncertu so nastopili ansambla Vagabundi in Ne vem še, glasbena skupina M.J.A.V., Adi Smolar, Bernarda Rošer, Mešani pevski zbor sv. Pavel Prebold, komorni pevski zbor Glas srca, mladinski pevski zbor Šempavske iskrice ter otroški zbor Sončki, koncert pa je vodila Janja Ulaga. Za dobrodelne namene so zbrali 2280 evrov. D. N. dravil predsednik KUD Polzela Marko Slokar, ki je poudaril, da na tokratni razstavi sodeluje 32 starejših avtorjev in 20 učencev OŠ Polzela. O razstavi je spregovorila likovna pedagoginja Regina Mra-tinkovič in poudarila, da se z njo poklanjajo dvema praznikoma, ki ju marca praznujejo ženske. Avtorji razstave so na ogled postavili portrete, avtoportrete, figuraliko in žanrske motive, v katerih imajo pomenljivo vlogo ženske, v ostalih motivih pa je prisotnost dekliškosti in ženstvenosti mogoče slutiti skozi barvo, potezo in čutnost del. Slogovno so likovna dela raznolika in izvedena v risbah, grafikah, fotografiji in slikarskih tehnikah akril, olje, tempera, pastel ter mešani tehniki. So prikaz otroškega izražanja od 1. do 9. razreda, dela odraslih pa so izraz iskrene in preproste likovne izpovednosti, do realizma in abstrakcije. Razstava je bila v mali dvorani kulturnega doma na Polzeli na ogled do 23. marca, na Gradu Komenda pa bo še do 5. aprila. Odprtje razstave sta popestrila tamburaški ansambel KUD Polzela pod vodstvom Mije Novak in vokalna skupina OŠ Polzela. T. T. Regina Mratinkovič in Marko Slokar Pesem staršem Razstava Pro tempore v Grižah jalce, ki so že dalj časa znani na likovnem področju in imajo izkušnje z razstavno dejavnostjo in udeležbami na likovnih kolonijah in ex temporih doma in v tujini. Za svoja dela so prejeli tudi številna priznanja in nagrade ter strokovne ocene umetnostnih zgodovinarjev in likovnih kritikov. S svojim delom in razstavami želijo opozoriti nase in na svoj pogled na likovni svet in njegovo vlogo v zasebnem in javnem življenju. Pokazati želijo svoj pogled na vrednotenje likovnega dela in na vzpostavljanje kakovostnih meril, ki so za skupino edina dovolilnica za skupno javno nastopanje. Slogovno so si različni, a jih hkrati povezuje poetika brezmejnega likovnega prostora, ki si ga vsak oblikuje po svoje. D. N. V razstavno-prireditve-nem prostoru Doma kulture Svoboda Griže je v petek, 8. marca, na povabilo tamkajšnjega kulturnega društva razstavljala skupina Pro tempore iz Celja, ki jo sestavljajo slikarji Vlado Geršak, Jure Godec, Danijel Hrovat, Zoran Josič, Božidar Ščurek in Lju-ban Šega. O njihovem delu je spregovoril moderator David Sopotnik, ki je bil tokrat tudi v vlogi glasbenega gosta. Likovna skupina je nastala na pobudo celjskih likovnikov, ki delujejo v različnih društvih. Povezuje ustvar- Božidar Ščurek je predsedniku KS Griže Marjanu Vodebu, vodji likovne sekcije KUD Svoboda Griže Lidiji Tamše in moderatorju Davidu Sopotniku podaril slike V Krajevni skupnosti Petrovče so tudi letos slovesno obeležili mednarodni praznik žena in materinski dan. Prireditev, ki jo je organiziralo Kulturno društvo Petrovče, so v petek, 14. marca, pripravili v dvorani KZ Petrovče. V pestrem kulturnem programu so sodelovali člani MePZ A Cappella KD Petrovče in učenci tamkajšnje osnovne šole in vrtca. Občinstvo je uživalo ob številnih pevsko-glasbenih in gledaliških nastopih. Slavnostni govornik, predsednik Sveta KS Petrovče Marjan Volpe, pa je v svojem govoru poudaril ne-samoumevnost ženske enakopravnosti in pomen matere v današnji družini. Zahvalil se je KD Petrovče za uspešno pripravo tudi letošnje prireditve v počastitev obeh praznikov, posvečenima ženam in materam. Voditelja sta se ob koncu prireditve v imenu kulturnega društva zahvalila vsem nastopajočim in njihovim mentorjem, vsem v dvorani pa zaželela še veliko lepih prazničnih dni. Krajevna skupnost je tudi letos vse krajanke obdarila z lončnico trobentic, zbrani v dvorani pa so se po prireditvi zadržali ob pijači in sladkih dobrotah. D. N. Med nagovorom predsednika KS Petrovče Marjana Volpeta Plesni nastop učencev Antarktika - ledena pravljica V preboldski občinski knjižnici je konec prejšnjega meseca potekalo zanimivo potopisno predavanje Antarktika - ledena pravljica. Zbranim je predaval Uroš Ravbar Fajmut, dolgoletni popotnik in organizator potovanj, doma iz Novega mesta. V dobrih dveh letih je z avtom obkrožil svet, do zdaj je prepotoval okrog sto držav (po vseh kontinentih). Je tudi avtor dveh popotniških knjig Študent na poti okoli sveta in Potujmo skupaj okoli sveta. Prav tako je izvrsten fotograf in v njegovi zbirki je več kot sto tisoč fotografij z vseh koncev sveta. Na področju fotografije sodeluje z različnimi svetovnimi agencijami. Imel je tudi več samostojnih razstav, med drugim Čudeži sveta (2003), Sanjski svet (2006), Korenine (2007)... Sicer pa je gonilna sila organiziranih potovanj. Eno od njegovih najzanimivejših je tudi Antarktika. Tovrstno potovanje je že kar ekspedicijsko, zato pa toliko bolj nepozabno, saj je Antarktika eden najbolj izoliranih predelov sveta. Ledena pravljica, ki je za vsakega udeleženca nekaj enkratnega in nepozabnega. Potovanje je trajalo 16 dni, od tega je 11 dni predstavljalo križarjenje z ekspedicijsko ladjo, ki so jo leta 1976 zgradili v nekdanji naši skupni državi Jugoslaviji. Ta ladja je tudi ena najboljših za odkrivanje Antarktike, saj je narejena za najekstremnejše razmere. Udeleženci so se med svojim potovanjem večkrat izkrcali in uživali v družbi pingvinov, morskih levov, tjulnjev ... in se predajali zanimivim prizorom. Nekoliko so bili presenečeni nad relativno visoko temperaturo, le okrog nič stopinj, česar sredi večnega ledu niso pričakovali. D. N. Uroš Ravbar Fajmut v preboldski knjižnici S Trianglom po črno-belih tipkah Regionalna kulturna naveza Triangel (Velenje, Celje in Žalec) je v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec v petek zvečer pripravila koncert največjih klavirskih uspešnic. Melodije virtuozne Madžarske rapsodije Franza Liszta in Beethovnove Za Elizo imamo v spominu shranjene prav vsi, če jih po imenu poznamo ali ne. Najbolj znana dela velikih klasičnih mojstrov so bila rdeča nit klavirskega večera s pianistko Urško Babič, diplomantko slovite dunajske univerze za glasbo. Mlada glasbenica, ki jo je slovenski kritik po enem izmed njenih koncertov označil za »sijočo zvezdo slovenske pianistike«, je večkratna zmagovalka državnih in mednarodnih tekmovanj, gostja številnih evropskih odrov, lani pa je prvič nastopila v znamenitem Carnegie Hallu v New Yorku. Poleg Lisztove Madžarske rapsodije in Beethovnove Za Elizo se na njenem programu znajdejo tudi najznamenitejša Beethovnova sonata V mesečini in Chopinova vihrava Revolucionarna etuda. T. Tavčar Dve stotinki od finala Žalčanke v končnici nepremagljive Marina Tomič Atletinja Marina Tomič s Polzele je na 15. dvoranskem svetovnem prvenstvu v polj- skem Sopotu izpadla v polfinalu teka na 60 m z ovirami. Z osebnim rekordom (8,05) je v polfinalni skupini zasedla peto mesto in za dve stotinki zgrešila nastop v finalu. To-mičeva je skupno dosegla 11. čas polfinala. »Rezultat je super,« je dejala Tomičeva. Pred prvenstvom je napovedala, da želi teči čim bližje osebnemu rekordu. »Pokazala pa sem povsem drugo sliko z dvema najboljšima prestavama v karieri. Zelo sem zadovoljna, žal pa nisem izpolnila dveh skritih ciljev, in sicer izboljšati, ne le izenačiti osebni rekord, v polfinalu pa sem želela prehiteti Rusinjo na sedmi stezi. Če bi mi to uspelo, bi bila v finalu. Moram pa biti zadovoljna, ker sem imela mesec dni pred svetovnim prvenstvom veliko težav. V kvalifikacijah sem tekla 8,07, v polfinalu pa sem izenačila svoj letošnji osebni rekord. Toda dosegla sem prvo polfinalno uvrstitev na veliki tekmi v karieri. Tako visoko še nisem prišla. To je zelo lepa popotnica, moj glavni cilj sezone je še vedno evropsko prvenstvo na prostem v Ziirichu,« je še povedala Tomičeva. T. T. Ekipa iz Ločice prva Zmagovalna ekipa Lev zavarovanje Ločica V polzelski športni dvorani so drugo marčevsko soboto odigrali polfinalno in finalno tekmo savinjske košarkarske lige Brglez.com, ki jo Športno košarkarsko društvo Koš Polzela organizira že 20 let. V letošnji ligi, ki je potekala ob nedeljah od 24. novembra lani do 8. marca letos, je v športni dvorani na Polzeli sodelovalo 12 ekip s širšega celjskega območja. V tekmi za tretje mesto je ekipa Brglez.com Polzela premagala ekipo BSB Otok Celje (73 : 63), v finalu pa ekipa Lev zava- rovanje Ločica ekipo Gradnje Tojnko Šentjur (67 : 52). Pokale, medalje, nagrade in zmagovalne prstane sta najboljšim ekipam in posameznikom podelila legenda svetovne košarke Ivo Daneu in župan Občine Polzela Jože Kužnik. Končni vrstni red od 5. do 12. mesta: 5. Vrtine Palir (19 točk), 6. Toferija Laško (18), 7. Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje (17), 8. KK Veterani Zlatorog Laško (15), 9. Študentski klub Žalec (14), 10. River Kings Celje (13), 11. Polzela mladi (13) in 12. Mla- di upi Celje (11). Lestvica strelcev: 1. Tomaž Blagotinšek (KK Veterani Laško) 341 točk, 2. Admir Keranovič (Mladi upi Celje) 267, 3. Iztok Zakrajšek (Lev zavarovanje Ločica) 266; lestvica strelcev trojk: 1. Miha Čmer (KK Veterani Laško) 51,5 odstotka, 2. Jure Kranjc (Tiferija Laško) 44,4, 3. Jaka Govc (Polzela mladi) 43,2; lestvica izvajalcev prostih metov: 1. Primož Bizjak (Kamnoseštvo Vogrinec) 88,6 odstotka, 2. Benjamin Pungartnik (Vrtine Palir Polzela) 85,9, 3. Boris Kovačič 85,5 odstotka; lestvica najboljših skakalcev: 1. Žan Skok (Študentski klub Žalec) poprečje 12,1, 2. Benjamin Kočevar (Polzela mladi) 9,3, 3. Sebastjan Seme (KK Veterani Laško) 9; lestvica najkoristnejšega igralca (MVP) Tomaž Blagotinšek (KK veterani Laško) povprečje 28,4,2. Iztok Zakrajšek (Lev zavarovanje Ločica) 21,0, 3. Benjamin Pungartnik (Vrtine Palir Polzela) 20,5. T. Tavčar Na pragu prve lige Odbojkarji Sip Šempetra so po končanem rednem delu II. slovenske odbojkarske lige zasedli odlično drugo mesto, s čimer so si zagotovili igranje dodatnih kvalifikacij za vstop v prvo ligo proti predzadnji ekipi v prvi ligi, ekipi KRKE iz Novega mesta. Šempetrani so na prvi kvalifikacijski tekmi v petek v Novem mestu z rezultatom 2 : 3 premagali odbojkarje Krke. Povratna tekma bo danes, 26. marca, ob 19. uri v dvorani OŠ Šempeter. T. T. Lokostrelski dvoranski pokal Najboljši med veterani Lokostrelski klub Žalec in Lokostrelska zveza Slovenije sta zadnjo februarsko nedeljo v športni dvorani I. OŠ Žalec organizirala lokostrelsko tekmovanje INDOOR 18 m za slovenski dvoranski pokal. Tekmovanja se je udeležilo 159 tekmovalcev iz 31 lokostrelskih klubov, ki so se pomerili v vseh lokostrelskih slogih in starostnih kategorijah. LK Žalec so na tekmovanju zastopali štirje tekmovalci. Najuspešnejši med njimi je bil Zlatko Ulaga, ki je v kategoriji veteranov dolgi lok osvojil prvo mesto in zlato medaljo. Iz LK Sokol Ložnica se je tekmovanja udeležilo šest tekmovalcev, med njimi se je najbolje odrezala Ana Simončič, ki je v kategoriji kadetinj osvojila prvo mesto ter zlato medaljo. D. N. Veselje ob ponovni zmagi je bilo nepopisno, Žalčanke so premagale tudi doslej nepremagane Zagorjanke Rokometašice RK Zelene Doline Žalec so pod vodstvom trenerja Dejana Toma-zinija v štirih tekmah končnice 1. ADRL zmagale na vseh štirih tekmah in premagale vse tekmice. Prejšnji petek so na zadnji od serije zmagovalnih tekem nadigrale še doslej v ligaškem delu sezone nepremagano in vodečo na lestvici ekipo RK GEN-I Zagorje. V končnico so se z 20 točkami uvrstile s 5. mestom, po polovici tekem pa so se že zavihtele na 3. mesto lestvice. Žalčanke so zmagovalno serijo najprej začele z zmago proti ŽRK Celje Celjske mesnine 1. marca v gosteh. Zmaga na domačem terenu Celjank s 24 : 28 (13 : 14) je pomenila dodatno spodbudo po zmagi, ki so jo Žalčanke dobile že po uvrstitvi na 3. mesto v pokalu Slovenije. Čedalje večji uigranosti in stopnjevani formi ekipe Žal-čank je pomagala tudi domača tribuna, saj so zmagale tudi na vseh treh marčevskih tekmah v domači dvorani. Slavile so proti ŽRK Krka Novo mesto (29 : 23, polčas 13 : 12) in še drugič letos premagale ŽRK Veplas Velenje (27 : 24, polčas 16 : 10). Najslajša zmaga pa je bila gotovo prejšnji petek v Žalcu zmaga proti ekipi RK GEN-I Zagorje, ki je doslej v tej sezoni v ligaškem delu ni premagala še nobena ekipa. Žalčanke so na tekmi proti Zagorjankam ves čas vodile, najmanjša razlika prednosti je bila 4, največja 11 golov. Že takoj so prišle v vodstvo in do 16. minute Zagorjankam niso "pustile" zadeti v svojo mrežo več kot dvakrat. V začetku drugega polčasa so Zagorjanke z dvema uspešnima protinapadoma nakazale napad na rezultat in zmanjšale na 4 gole razlike, kaj več pa jim Žalčanke niso dopustile. Razorožile so jih v vseh točkah igre in kmalu spet povečale razliko. Najboljša strelka je bila s 13 goli Jasna Turnšek, ki je tudi prva strelka letošnje 1. ADRL. Odlična igra prav vseh igralk v obrambi in napadu, ki jo je z vrhunsko obrambo nadgradila še vratarka Neja Šoberl, ki je med drugim obranila kar 4 sedemmetrovke in tudi sicer "čiste" strele iz protinapadov, je prinesla končno veliko zmago. Trener Dejan Tomazini: "Težko povem kaj več, kot so povedala že dekleta na igrišču. Gotovo je bila to ena naših najboljših tekem letos. Res pa se naša forma in uigranost stopnjujeta že ves drugi del sezone. Danes je bila naša ekipa prava na igrišču, boljša od prve do zadnje minute in Zagorje je moralo priznati premoč. Že dolgo časa nisem videl Zagorjank na igrišču tako nemočnih. Našim dekletom pa vsaka čast. Posebej bi izpostavil našo vratarko Nejo Šoberl, ki je eksplodirala v najboljši možni vrhunski predstavi. Braniti na primer protinapade in sedemmetrovke tako vrhunskih igralk, kot je denimo Neli Irman, temu res ni kaj več dodati kot "vrhunsko". Vendar pa so prav vse igralke na igrišču pokazale odlično igro in pomembno prispevale k tej tekmi." Dvorana I. OŠ Žalec je tudi tokrat dihala z igralkami in navijaška ekipa zelene doline je bila vsaj tako uigrana kot igralke na igrišču. "Izpostavil bi res pravo vzdušje, navijanje številnih navijačev, zasluga za nepozabno tekmo gre tudi njim. To je bila nepozabna tekma zanje in za vse nas, čeprav se v tem trenutku niti igralke niti mi vsi skupaj ne zavedamo, kaj smo naredili, tudi s stopnjevanjem forme in z rezultati v drugem delu sezone, od tretjega mesta v pokalu Slovenije naprej, in kaj pomeni vse skupaj ne le za to sezono, tudi za naprej." Žalčanke čaka že 5. aprila povratna tekma z ekipo ŽRK Celje Celjske mesnine na domačem igrišču. "V začetku končnice smo si postavili cilj, da gremo z vsako tekmo na zmago. Zdaj smo odigrali štiri tekme in štiri tudi zmagali in s tem ciljem gremo naprej. Trdo smo delali in tako moramo delati še naprej. Sestavni del športa je seveda tudi poraz, ampak naše ekipa je zdaj v taki formi, tako homogena in odlično razpoložena, da bo nevaren izziv kateri koli ekipi," je še povedal Dejan Tomazini. T. T. Jubilejno mednarodno odprto prvenstvo Člani Taekwondo kluba Sun Braslovče so se v soboto, 1. marca, udeležili tekmovanja v Bački Topoli v Srbiji, 8. marca so se odpravili v Prnjavor v Bosni in Hercegovini, prejšnjo soboto pa so se udeležili 1. kola državnega prvenstva v kickboxingu. Z vseh tekmovanj so se vrnili z izjemnimi uspehi in s številnimi medaljami. Veliko dela pa so imeli z organizacijo desetega mednarodnega prvenstva 10th SUN OPEN 2014 15. marca v športni dvorani v Braslovčah. Jubilejnega prvenstva se je udeležilo 260 tekmovalcev iz 22 klubov in šestih držav. Ves dan smo lahko gledali izjemne dvoboje tudi nekaterih najboljših evropskih tekmovalcev, ki se pospešeno pripravljajo na evropsko prvenstvo prihodnji mesec. Zelo uspešni so bili domači tekmovalci, ki so se v močni konkurenci kar se-demindvajsetkrat povzpeli na stopničke, od tega šestkrat na prvo, devetkrat na drugo ter dvanajstkrat na tretje mesto. Zlato medaljo so si priborili Ana Sajtl, Jan Šketa, Sabina Bec, Simon Zajec, Tilen Šketa in Urh Černivšek. V braslovškem klubu so se odločili ob svojem jubilejnem tekmovanju z dobrodelno ak- cijo pomagati petošolki Aniti Stopar, ki trpi za obliko cerebralne paralize in se odpravlja v Ameriko na zahtevno operacijo. Ves dan so zbirali prostovoljne prispevke, od startnine pa so namenili del sredstev za pokrivanje stroškov potovanja, bivanja in rehabilitacije. D. N. Na prvenstvu zbirali denar za Anito (stojijo Katja Rojnik, oče Matej Stopar, brat Kristijan, mama Irena; sedijo trener Simon Jan, Anita Stopar in predsednik kluba Uroš Zupanc) Barbara ponovno prva Mlade odbojkarice državne prvakinje Barbara Stiplošek Najmlajši iz KBV Fudo-shin Šempeter so pred dnevi s tekmo v prikazu tehnik jiu-jitsa v Ribnici začeli s pomladnim delom tekmovanja. Že 23. februarja pa se je šest članov šempetrskega kluba udeležilo tudi državnega prvenstva v borbah za kadete in člane. Barbara Stiplošek je ponovno osvojila naslov državne prvakinje, Žan Artelj pa je osvojil srebrno medaljo. Prvi marčevski vikend je v Črnomlju potekal 2. turnir slovenskega pokala v prikazu jiu-jitsu tehnik za dečke in deklice. Žiga Turnšek in Julija Weiss sta v kategoriji dečki In deklice 9 in 10 let osvojila bron, Gaja Miklavžin je v kategoriji 7 in 8 let zasedla četrto mesto, Nejc Zorec je v kategoriji II. (tekmovalci, ki so že opravili izpit za rumeni pas) med dečki 11 in 12 let prav tako osvojil četrto mesto, Julijan Zakonjšek in Timotej Pokrajac sta v kategoriji dečkov 9 in 10 let osvojila drugo oziroma četrto mesto, Ula Weiss je med deklicami 11 in 12 zasedla drugo mesto, Lena Kostanjšek je bila tretja, Sara Miklavžini pa peta. KBV Fudoshin Šempeter je v skupnem seštevku na četrtem mestu. Na tekmovanju je skupaj nastopilo kar 130 deklic in dečkov iz vse Slovenije. T. Tavčar Za zmagovalno ekipo so pod vodstvom trenerja Zorana Jerončiča nastopile: Špela Bednjanič, Nina Turnšek, Anja Hribernik st., Zala Zbičajnik, Klavdija Basti, Nuša Podbregar, Anja Jerman, Nika Markovič, Katja Mihevc, Katja Sorčan, Katja Mihalinec, Anita Sobočan, Iza Vodlan in Anja Hribernik ml. V Športni dvorani v Bra- gladko 3 : 0 (14, 17, 14) v setih Šolska državna prvaka Matevž Rebevšek (v sredini) je postal šolski državni prvak v deskanju Na državnem prvenstvu v veleslalomu in deskanju na snegu za osnovne šole 6. marca na Krvavcu sta naslov državnega prvaka osvojila kar dva učenca iz Spodnje Savinjske doline. Jakob Fonda iz OŠ Braslovče je zmagal v paralelnem slalomu, Matevž Rebevšek iz I. OŠ Žalec Nastopilo 360 karateistov Karate kiub Žalec je drugo marčevsko soboto v telovadnici I. OŠ Žalec pripravil.eno največjih dvoranskih tekmovanj v žalski občini, in sicer 12. mednarodni karate turnir za pokal Žalca 2014. Na turnirju je nastopilo 360 tekmovalk in tekmovalcev iz 46 slovenskih in hrvaških klubov. Tekmovanje je odprl podžupan Občine Žalec Marko Laznik, ki je vsem Članice KK Žalec v katah do 10 let osvojile drugo mesto (z leve: Alenka Ugovšek, Kaja Topolovec in Nina Dolar) zaželel dobre borbe in veliko športne sreče. Pokal sta osvojila Urša Haberl (Hrastnik) in Aleš Pokrivač (Ljutomer), uspešni pa so bili tudi karateisti KK Nestor Griže, KK Polzela in KK Žalec. Prvo mesto so osvojili: Igor Dobrič (KK Žalec) v katah v posebni kategoriji, Lea Kranjc (KK Žalec) v športnih borbah pri starejših deklicah do 45 kg, Matej Žgank v kategoriji 14-15 let do 52 kg, Mai Bašič Fekonja v kategoriji 10-11 let do 35 kg, Nuša Žerjav v kategoriji 10-11 let nad 35 kg (vsi KK Polzela) ter Kiti Smiljan v kategoriji 14 let nad 54 kg in Tim Dvorjak v kategoriji 12-13 let do 45 kg (oba KK Nestor). T. Tavčar slovčah je bil konec februara finalni odbojkarski turnir državnega prvenstva v kategoriji mladink. Nanj so se že v decembru uvrstile ekipe Braslovče, Luka Koper, Mladi Jesenice in Nova KBM Branik, Maribor. Naslov državnih prvakinj so si priigrale domačinke iz kluba ŽOK Braslovče. V finalni tekmi turnirja so premagale ekipo Mladi Jesenice, pred tem pa že v polfinalni tekmi Novo KBM Branik 2:1. Zaključni finalni turnir je odprl župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek. Končni vrstni red je bil: L Braslovče, 2. Mladi Jesenice, 3. Luka Koper, 4. Nova KBM Branik Maribor. Za najboljše igralke so bile proglašene Tina Korošec iz Kopra, Darja Eržen z Jesenic, Zala Zbičajnik iz Braslovč, za najboljšo igralko celotnega turnirja pa Anita Sobočan iz Braslovč. Tri prvouvrščene ekipe so iz rok predsednice Športne zveze Braslovče Taje Steblovnik in delegata OZS Branka Mačka prejele pokale in medalj^, najboljše posameznice vsake ekipe pa še praktične nagrade. T.Tavčar Slovo od finala, tekma za tretje meso pa v deskanju na snegu. Braslovški devetošolec Jakob Fonda si je prvo mesto prismučal med 16 vrstniki (letnik rojstva 1999) iz slovenskih osnovnih šol, žalski osmošolec Matevž Rebevšek pa med 31 deskarji (letnik rojstva 2000). Osmošolec Urh Rak iz Braslovč je v konkurenci deskarjev osvojil peto mesto. Med dekleti iz naše doline se je na državnem šolskem prvenstvu s 6. mestom v veleslalomu najbolje uvrstila Lucija Omladič iz I. OŠ Žalec, smučarka Urša Šmid iz OŠ Polzela pa je v paralelnem slalomu dosegla 11. mesto. L. K. Pred nabito polnimi tribunami so se Braslovčanke doma v drugi tekmi polfinala srečale z ekipo Nove KBM, ki je tudi v drugi tekmi slavila. Končni rezultat je bil 1 : 3 za Novo KBM. Vzdušje pred tekmo je dalo slutiti, da favorizirane gostje v Braslovčah ne bodo imele lahkega dela. Čeprav so prvi in drugi niz dokaj lahko dobile, je bilo na igrišču v tretjem nizu nekaj povsem drugega, dobile so ga Braslovčanke, za zadnjega pa so se morale izkušenejše gostje še kako potruditi. Tekma za tretje mesto bo to soboto, 29. marca. Nasprotnik, čas ter kraj igranja bo znan danes, v sredo. Braslovčanke se bodo kot novinke v prvi ligi borile za končno tretje mesto, kar je nepričakovan rezultat za to mlado ekipo. Takoj po zaključku tekmovanja bo kar 6 deklet braslovške ekipe odšlo na mladinske reprezentančne priprave, to so Anita Sobočan, Katja Mihev, Katja Mihalinec, Nika Markovič, Špela Bednjanič in Zala Zbičajnik. T. Tavčar Rokometašice I. OŠ Žalec med 3 najboljše Šolska ekipa deklic I. OŠ Žalec se je uvrstila v finale šolskega državnega prvenstva, torej med 3 najboljše šolske rokometne ekipe v državi in se bo 11. aprila potegovala za naslov državnih šolskih prvakinj v rokometu z ekipama OŠ Vrhnika in OŠ Litija. Mlade rokometašice I. OŠ Žalec so si nastop v finalu šolskega državnega rokometnega prvenstva priborile, potem ko so bile prve na žalskem občinskem tekmovanju, na regijskem tekmovanju v Celju in po dveh zmagah v svoji skupini tudi v četrtfinalu v Nazarjah. V obeh polfinalnih obračunih v Gorišnici pri Ormožu so z odlično igro premagale ekipi OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu in OŠ Gorišnica, prvo z rezultatom 17 : 11, drugo z rezultatom 19:12, in si tako priborile nastop v finalu oz. najmanj tretje mesto v državnem šolskem prvenstvu. zkst-zalec. kupikarto.si È Rokometašice, med 11 je kar 9 članic RK Zelene Doline Žalec, so: Sara Agrež, Saša Golavšek, Kristina Kokotec, Kaja Kolar, Ema Lešnik, Lina Kruleč, Kaja Leskovšek, Nina Metličar, Nika Poklečki, Katarina Stepišnik in Dajana Vignjevič. Ekipo vodi mentorica Polona Kuder, na polfinalnih tekmah pa se ji je pridružila še trenerka in aktivna rokometašica RK Zelene Doline Žalec Tana Sutaj. V polfinale med 9 najboljših šolskih rokometnih ekip v državi so se uvrstile tudi mlade rokometašice iz OŠ Petrovče, ki pa se po dveh porazih v svoji skupini proti OŠ Litija in OŠ 8 talcev Logatec niso prebile v finale. L. K. I foto: arhiv L OŠ Žalec | _ J Mlade rokometašice I. OŠ Žalec se bodo borile tudi v finalu šolskega rokometnega prvenstva CENA POGOVORA IE 2,19 € OZ. PO CENIKU VAŠEGA OPERATERJA. UTRIPOV 110 ROS KO P OVEN April je tradicionalno čas vladavine vašega znaka, kar obeta Pisma bralcev veliko pozitivnega dogajanja. Pc veznika tudi v Uranu, ki pot pridruži tudi Merkur, zato boftd na svoje cilje, uspeh se nasmiha' saj potuje po nasprotnem znaktLJet aprila tudi popoln lunin mrk. P ret bnca v prvih treh tednih, imate za-sec po Ovnu. 7. aprila se obema ergični in zelo osredotočeni fs, vaš fljanet vladar, je žal v izgonu, ice, v hpfem bo ob polni Luni 15. it ifftf eh področjih v teh dnevih je nujna! Nagnjenost k iskanju bližnjic, preveliko hitenje in (pre)velika zahtevnost do okolice vas lahko drago stanejo! BIK V prvi tretjini meseca boste lovili ritem in se usklajevali z več napora. V vašem značaju prevkdujepraktičnost, ki bo v tem obdobju prišla težje do izraza. Kljub teiM^oste|l|ielyJtsno vizijo, kaj želite doseči, samo počakati bo potrebno ^^j db sredine meseca. 20. maja vstopi v vaše znamenje Sonce, 23. 3. tudMefkur in poti se bodo pričele odpirati. Po mlaju in sončevem mrku 29. |pr jla, se za Jas začenja popolnoma nov ciklus. Izrednega pomena je, d^»nàvIJafé?vojo energijo, se posvečate tudi sprostitvenim dejavnostim, špohu «»rekreaciji. Naj vas pomlad najde v dobri formi, da boste kos vsemu, kar prihaja. DVOJČKA Veliko boste pričakovali od pomladanskega obdobja in pri- pravljeni boste zato tudi di čite nase, kajti ljudje iz vaše, skušajte potegniti bolj strof čjem, takoj boste bolj zadovoj takoj, lahko da se v njej sl rite! Na čustvenem podroj pa jih bo vaša značilna in bo vse v najlepšem redu. RAK Bolj kot nase, se raje usmerite na zunanja dogajanja in okoliščine. Vleklo vas bo v razmišljanja in analiziranje brez konca, kar pomeni, da rado: ino je, da se bolj osredoto-prevečkrat jemali čas. Zato ■ébnim in delovnim podro-ivne priložnosti ne zagrabite formacije dvojno preve-nekaj temnih oblakov, ki kajüitro pregnala in ponovno faranaRiJ^pgu. Z aktivnim pristopom roste takoj bolje in lažje na-Todlivost, ste sploh na odlični tesnjev3le4t^hi izključeno, da boste iska-Tor se bo>tt odločili zanjo, jo boste tudi našli. Tokrat boste pripravljeni tvegati nekaj več kot običajno, kar se bo izkazalo za dobro. se lahko brez potrebe vrtita in s tem, da izpostavite lastn predovali. Če temu dodat/sej poti. Finančne skrbi vas botj_ li premostitveno rešitev. V kdrt»in nntiiin »-»lanuti in nnfunnifo pisano na kožo. Izkoristite podpo: vsega tisto najboljše. Le z malo plttke in ki je v prvih dneh meseca še v vo za komuniciranje in odjpšaM! od do konca meseca razvajala čakovan finančni priliv. Na bistvenem ^ ^ j __________ vzneseni in romantično razpofö^enj#^enera v vašem znaku vas bo vidno polepšala, zato verjemite vsem komplimentom, ki jih boste prejeli. jo nudijo planeti in potegnite iz la vam bo uspevalo. Merkur, .ram bo dajal odlično osno-_v^>a vas bo s svojimi darovi ujete lahko tudi kakšen nepri-iodročju boste večji del meseca ASTROLOGINJA DOLORES, 041 519 265, 090 64 30 in Facebook Dolores Astro Proti davku na nepremičnine V Sloveniji (prej sem živel na Švedskem, kjer ni tako) je sedanja vlada z mnogimi novimi davki oropala 70 odstotkov slovenskega naroda. Lastnike hiš je obremenila z višjimi davki z dodatnimi več kot 3000 evri letno na družino. Ne vemo, kje dobiti denar za neupravičeno požrešno diktatorsko državo, ki jo vodijo stranke. Ogromna večina je prejela obvestilo o davku za hišo, ki je višji za 300 odstotkov ali več (sam sem dobil za 1600 odstotkov višji davek, in sicer s 60 na 900 evrov na premoženje), kot je nadomestilo za poslovno stavbno zemljišče. V Sloveniji mora biti davek vsaj za 300 odstotkov nižji kot na Zahodu, kjer so plače trikrat višje. Davki se določajo po kupni moči prebivalstva, ki je v Sloveniji zelo nizka in kjer ni potrošnje. Morali bi biti trikrat nižji. Sprašujemo vas, kdo nam bo plačal astronomsko visoke davke na stavbna in obrtna zemljišča, ki se jih ne da prodati, saj ni kupcev, in nam ne zagotavljajo niti centa prihodkov? V Skandinaviji obdavčijo stvari, ki ne ustvarjajo prihodkov. Upokojencem so 1. januarja 2014 ukinili davčno olajšavo, kar pomeni dodatnih 400 evrov davka. Ali je vlada povsem nepismena, da izvaja take ukrepe?! Na primer, lastniki hiš smo plačevali nadomestilo za stavbno zemljišče 80 evrov, zdaj pa so ovrednotili davek na 190 evrov, torej skoraj za 240 odstotkov več. Obljubljali so, da davka ne bodo zvišali. Alenka Bratušek govori neresnico o povišanih davkih. Lastnikom hiš je povečala stroške in povišala davke na vodo, smeti, kanalizacijo, ogrevanje, zavarovanja, nepremičninski davek, davek na telefonijo, energetsko izkaznico, DDV na proizvode in storitve, vinjete, avtomobilske davke, državne takse in 20 drugih davkov na hrano in potrošni družinski material. Uvedla je predpis, da nam po komunistično zaplenijo premoženje, če davka ne bomo plačali. Na Švedskem so nižji davki in obratovalni stroški, krediti in obresti pa gredo v davčno olaj- šavo. Elektrika je nižja za 400 odstotkov, smeti za 45, voda in kanalizacija za 30, ogrevanje na elektriko pa za 120 odstotkov. Strošek priključitve na kanalizacijo je 0 evrov, torej stoodstotno nižji kot pri nas, zavarovanje hiše je nižje za 40 odstotkov, energetska izkaznica stane 0 evrov brez izjeme itd. Davke, ki se plačujejo, je potrebno vrniti vplačnikom v raznih oblikah, npr. s kanalizacijo itd., in se ne zlorabljajo za plačilo pokojnin, plače državnim uradnikom idr. Vlada in stranke preganjajo in terorizirajo lastnike hiš in lastnike premoženja ter nas po korakih uničujejo, da bomo ostali brez strehe nad glavo in brez premoženja. Realna obdavčitev bi morala biti 0,05 odstotka na bivalne hiše in stanovanja, na druga zemljišča, vključno s produktivnimi zemljišči in gozdove, bi morala biti 0,15-odstotna, za ostala zemljišča pa 0-odstotna. Obdavčili so tudi zemljo in gozdove, ki ne ustvarjajo niti centa prihodkov. Obdavčitev gradbenih in obrtnih parcel je čisti idiotizem, saj vpliva na ceno zemljišč in s tem na stroške investitorjev, ki se jim ne splača investirati, posledice pa so velika nezaposlenost, manj davkov in več stroškov države za armade ljudi na zavodu. Uvedba davkov na nepremičnine ni pravilna, ni poštena, je krivična, polna pomanjkljivosti in sistem ni razdelan. Ne moreš plačevati davka na poplavna območja, močvirje, hribovitost itd. Švedi imajo to natančno dodelano. Zahtevamo oprostitev plačila davka na nepremičnine za stavbe ali dele stavb in za zemljišča, ki se uporabljajo za namen ustvarjanja delovnih mest in dodane vrednosti v kmetijstvu, in za zemljišča v gospodarstvu za poslovno in industrijsko rabo. Zahtevamo revizijo in znižanje davkov na stanovanjske stavbe in stanovanja po vzorcu zahodne Evrope na 0,05 odstotka. Prebivalci Savinjske doline in drugi obsojamo dejanje poslanke poslanske skupine DeSUS Marinke Plevčak iz Latkove vasi, ki je glasovala za uvedbo tega davka in za druge davke, in jo pozivamo, naj odstopi. Milan Starc, predsednik Združenja lastnikov hiš Parižlje uitvarjalnke LJARSIVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE 28.-30. 4. 2Q14j 9.00-11.00 Ponedeljek - Preprosto tiskanje Torek - Darilca iz polsti Sreda - Razigrane ptice i ispevek za material 1 EUR NAŠI BRALCI RAZMIŠLJAJO Marec - mesec v znamenju »drugega spola« »Ženska se ne rodi: ženska to postane.« Simone de Beauvoir Marec je mesec, morda za večino dokaj klišejskega obeleževanja »zaslug«, lastnosti, danosti, ki pritičejo ženskemu spolu. 8. marec je tako že od leta 1917 mednarodni praznik žensk. Med drugim ta praznik pomeni tudi obeležitev dogodka iz leta 1857, ko je potekala 1. stavka žensk, zaposlenih v tekstilni industriji. Kako sodobno se zdi vse skupaj v kraju, ki ima v tej panogi tradicijo, ko ime kraja izven meja Slovenije asociira na blagovno znamko. Morda je sedaj nastopil čas, ko si lahko v večini ženske, zaposlene v tovarni, oddahnejo, ker je država obljubila državno pomoč. In samo velika želja ostaja, upanje in zaveza, daje s tem problemtovarne nogavic rešen in ne samo premaknjen za nekaj mesecev. 25. marca praznujemo materinski dan. Če prištejemo devet mesecev, smo ravno pri božiču. Gre za praznik Marijinega oznanjenja, zato na ta dan obeležujemo in tudi slavimo materinstvo in vse, kar je povezano z njim. Avtorica misli v podnaslovu Simone de Beauvoir, najpomembnejša feministična intelektualka moderne dobe, je z delom, ki je nekakšna biblija feminizma »Drugi spol« povzročila pravo revolucijo. Bila je prva, ki je odločno stopila na pot ženske emancipacije, bila zaradi tega obsojana in nerazumljena - predvsem zaradi svojih radikalnih stališč. V marsičem se z avtorico ne morem strinjati, a samo taka, morda pretirana radikalnost je bila edina možnost v tistem času, da nekdo poskusi vsaj pripreti skozi zgodovino večno zaklenjena vrata, ki bi žensko spustili v svet moških in bi svetova sčasoma spojili v enega, kjer spol ni več izhodišče vedenja o nekom, ampak je pač samo spol. Tudi danes ostaja na tem področju preveč razlik: ženske so, kljub temu da so po statističnih podatkih bolj izobražene, za svoje delo slabše plačane, večino vodilnih položajev pripada moškemu spolu ... In kaj je največji problem današnje družbe s stališča »enakosti« med spoloma, ki obstaja le v teoriji? Danes je lahko uspešna le žgnska, ki funkcionira kot moški, ki razmišlja kot moški in postavi svojo ženskost v drugi plan ali jo skuša prekriti. Uspešna ženska mora stopiti v moške čevlje. Oče navedene pisateljice ji je kot deklici dal »kompliment«, da ima možgane moškega, in ta misel se zdi kompliment marsikomu tudi danes. Zato mesec marec ne častimo kot mesec »drugega spola«, ampak kot mesec žensk, mater, ki si upajo biti ženske, ki delajo po svojem občutku, ne da bi poskušale za vsako ceno delovati kot moški, po moško. Simone de Beauvoir je imela res dosledna stališča in je na vsakem koraku izražala, da je »ženska v moškem svetu«. A to je bilo potrebno, da je ta svet postal ne toliko moški in ne ženski, ampak človeški, tak, v katerem lahko bivamo skupaj. Seveda se ženska tudi rodi in ne samo postane, kot trdi misel v podnaslovu in ki opredeljuje spol le kot socialno kategorijo. A ko se rodi, naj postane taka, ki zmore in mora in predvsem ZNA ... In veliko je takih! Dragica Stemad Pražnikar, Polzela Informacije: TIC Žalec, 710 04 34 Ko umirajo gozdovi domači Kje so tisti zlati časi, ko prepevalo se je na vasi, mladi vsega smo se veselili in takrat še srečni bili. Rad zahajal sem v naravo in tam našel zadovoljstvo pravo. Slišal sem gozdov šumenje in zagledal v pomladno se zelenje. Videl sem vrh zelenega drevesa, kako ptiček s slamico v kljunčku prileti, videl sem, da tam si gnezdo spleta za pomladne srečne dni. Vsa narava se prebuja, ko ob vrtu jablana lepo cveti, le v gozdu vse zamuja, saj tam se drevje že suši. Drevesa žalostno povešajo suhe veje in zaman jih sonce greje, saj ostala brez zelene so odeje. Le vrhovi še poskušajo živeti, a kasneje morajo še ti umreti. Vse na svetu smrti se upira, a nazadnje tudi gozd umira. Takrat pa narava silovito nazaj udari in pokonča vse, kar jo predolgo kvari. Mogoče niso daleč tisti časi, ko spremenilo bi življenje se na vasi. Ne bi bila več zelena vsa planina, saj brez drevja in sence bi obžgala jo vročina. Iz daljave pa pribučal silni bi vihar, saj podrto drevje in ležeče veje ga ne ustavijo nikdar. Takrat človekle žalostno se naokrog ozira, saj vidi, kako bolno drevje še naprej umira. Vse, kar do zdaj je že storjeno, le ni še čisto zamujeno. Čuvajmo vsaj to, kar je še ostalo, da mladini lepše življenje bi dalo. Ko tudi sam v domači zemlji bom počival, mogoče kdaj zeleni mah bo grob pokrival. Prekrije naj še žalostne spomine in vse moje skrite bolečine. , Rado Kot, Griže 45 , Društvo upokojencev Petrovče praznuje dan žena - 8. marec Tudi letos, kakor lani in že veliko prejšnjih let, bomo dan žena - 8. marec praznovali, zato smo se skupaj zbrali spet. Kar 125 let je dolga zgodovina, ko se je Clara Zetkin za pravice žensk borila. In čez tri leta bo minilo 100 let, odkar 8. marec - dan žena priznava že skoraj ves svet. A povsod le ni tako, kot bi moralo biti, še-vedno se morajo ženske za svoje pravice boriti. V naši lepi deželi je zato dobro urejeno, lahko odločamo skupaj ali same, naj nam nikoli in nihče te pravice več ne vzame. Kaj možje bi počeli brez žena, gotovo pa tudi žene brez moža? Saj še hiša ne bi stala, če poleg treh vogalov, ki jih pri hiši žena podpira, mož ne bi podprl četrtega vogala. Seveda niso ženske le žene, so mame, dekleta in tudi neporočene, vendar si vse zaslužimo spoštovanje, zato si danes privoščimo prijetno praznovanje. Moški in možje boste za dobro voljo skrbeli, skupaj bomo kramljali, katero zapeli, ob dobri hrani in žlahtni kapljici se tudi zavrteli. Gotovo nabrusili ste si pete, saj na praznovanju brez petja in plesa pač ne gre. Olga Glušič, Arja vas, 7. marec 2014 / Razmere v družbi na parlamentu Obisk Unesco glasnic pri ministru ■ Ena od delovnih skupin Društvo prijateljev mladine Občine Žalec je v četrtek, 6. marca, na OŠ Šempeter pripravilo medobčinski otroški parlament, na katerem so razpravljali o razmerah v družbi. Več kot 80 mladih parlamentarcev z mentorji je zastopalo OŠ Braslovče, OŠ Griže, OŠ Petrovče, OŠ Polzela, OŠ Prebold, OŠ Šempeter, OŠ Vransko, I. OŠ Žalec in II. OŠ Žalec. Uvodni in plenarni del parlamenta je povezovala Barbara Cotič Papotnik, v kulturnem programu pa so nastopili učenci šempetrske šole, gostiteljice parlamenta. Razprave so se udeležili tudi ravnateljica šole gostiteljice, magistrica Petra Stepišnik, župan Občine Žalec Janko Kos, predsednica Društva prijateljev mladine Občine Žalec Metoda Blagotinšek Turk, sekretarka Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje Tinca Kovač, predstavnica Občine Prebold Klavdija Kač in ravnateljice šol. Osrednja gostja je bila Alenka Tacol, avtorica številnih priročnikov za mladostnike in njihove starše. Po kratkem kulturnem programu so se mladi parlamentarci razdelili v štiri skupine z naslovi Vrednote, Družina danes, Neenakost in marginalne skupine ter Možnosti za prihodnost, v katerih so razpravljali in ugovarjali trditvam ter iskali skupne rešitve. V vsaki skupini so izvolili dva predstavnika, ki sta v zaključnem, plenarnem delu predstavila ugotovitve in sklepne misli skupine. Ti predstavniki so tvorili tudi delegacijo, ki se je nekaj dni kasneje udeležila regijskega otroškega parlamenta v Velenju. . Predstavnika skupine Možnosti za prihodnost sta poudarila, da vidijo mladostniki svojo prihodnost kot svetlo, so optimistični, saj menijo, da imajo v prihodnosti možnosti za lasten razvoj in napredek. Poudarjajo, da je potrebno izkoristiti možnosti za delo in razvoj v Sloveniji, ni pa potrebno zaradi trenutnih, slabših razmer odhajati v tujino. Izbrana parlamentarca skupine Vrednote sta poudarila, da mladi prevzemajo vrednote svojih staršev in da tudi pri nas prihaja do krize vrednot zaradi vsesplošne gospodarske krize. Hkrati ugotavljajo, da današnje stanje ne pomeni, da mladi nimajo vrednot, temveč je le njihova lestvica vrednot drugačna od odraslih. Maškare na POŠ Tabor razmišljajo takole ... Na pustni torek mi je bilo najbolj všeč, ko smo se maškare lovile. Všeč mi je bilo tudi na pustnem karnevalu v soboto na Vranskem. Zala Lukman, 1. b Najbolj všeč mi je bilo, ko sem lahko po mili volji jedel krofe in ko sem se našemil. Lan Turnšek, 1. b Najbolj zanimivo je bilo, ko sem prišel v šolo in je bilo v našem razredu polno maškar. John Ramšak, 1. b Všeč mi je bilo, ko smo se v šoli maskirali in se potem sprehodili mimo občine in obeh trgovin. Tim Drnolšek, 1. b Najboljše je bilo, ko smo se v šoli mazali. Edita Kreča, 1. b Najbolj smo bili veseli, ko smo dobili sladkarije. Mark Marn,Taja Vecej, Gaja Miklaužič iz 1. b Najboljše je bilo, ker sem v šolo lahko prišla našemljena. Tjaša Bogataj, 1. b Najboljše je bilo popoldne, ko smo z bratom Filipom in njegovimi prijatelji hodili po vasi od hiše do hiše. David Lukman, 1. b Meni je bilo najbolj všeč, ko smo se sprehodili do trgovin in dobili sladkarije. Janina Kvas, 1. b Najbolj so mi bile všeč tri stvari: krofi, sladkarije, maskiranje. Hura! Sven Kos, L b Pustne vtise prvošolčkov je zbrala razredničarka Marjeta Terbovšek. Razpravljavci skupine Družina danes menijo, da predstavlja družina temeljno, jedrno celico družbe, ki mladim zagotavlja varnost, ljubezen, ugodje in možnost za osebno rast. Prav tako sprejemajo različne oblike in tipe družin. Težave pa morda prej zaznavajo v enostarševskih družinah kot v istospolnih, saj je eden izmed problemov družbe tudi precejšnje število ločitev. V skupini Neenakost in marginalne skupine so skušali poiskati rešitve, kako zabrisati meje med socialnimi razlikami v šoli. Predlagali so nošenje šolskih uniform, a so bila mnenja deljena, saj te ne bi zagotavljale enakosti, mladi bi namreč kmalu poiskali način, kako izraziti svojo drugačnost. Strinjajo se, da so pred zakonom vsi enaki, kar pa ne pomeni, da imajo za življenje vsi enake pogoje. Izpostavili so tudi, da imajo radi drugačnost, ni pa nujno, da ta odraža zgolj socialni status posameznika. Mladi razpravljavci so imeli raznolike, pestre in tudi konkretne predloge, kako izboljšati sedanje stanje družbe. Bili so kritični do sebe in okolice, saj se zavedajo, da je potrebno najprej spremeniti lastno razmišljanje, védenje, šele nato se lahko zgodijo spremembe pri drugih ljudeh. Njihove ugotovitve je ovrednotila tudi Alenka Tacol in pohvalila njihovo zrelo razmišljanje in pozitivnost. Regijskega otroškega parlamenta 10. marca v Velenju so se udeležili Val Vovk Petrovski (OŠ Griže), Pina Deržan (OŠ Petrovče), Maša Krajnc, Maša Jelen, Anika Jagarinec (OŠ Polzela) ter Nace Pogačar, Jure Jordan Kozjak in Jana Ušen (OŠ Šempeter). Nacionalnega državnega otroškega parlamenta, ki bo 7. aprila v Ljubljani, pa se bosta udeležili Pina Deržan (OŠ Petrovče) in Anika Jagarinec (OŠ Polzela). D. Naraglav V sredo, 12. marca, je minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo v prostorih ministrstva sprejel UNESCO glasnike, med katerimi so bile tudi Maja Knapič in Barbara Už-mah iz OŠ Griže ter Tjaša Dolinšek, nekdanja učenka OŠ Griže in Unesco glasnica, zdaj pa dijakinja Gimnazije Celje - Center. Unesco glasniki so mladi posamezniki, ki širijo glas o Unescu po državi. So aktivni pri nalogah in projektih, raziskovalnih nalogah, različnih programih in taborih ASP- -mreže in Unesca ter širijo cilje preko različnih medijev. Do danes je Slovenska nacionalna komisija razglasila 24 Unesco glasnikov, ki se udejstvujejo Unescovih dejavnosti. Z Unesco glasniki se je sestal tudi minister dr. Jernej Pikalo in se jim zahvalil za njihovo delo, bil pa je tudi odprt za vprašanja in pobude. Ob koncu srečanja je ena izmed Unesco glasnic predala ministru pobude mladih, ki so jih zapisali na Mladinskem forumu mladih v Parizu oktobru 2013, minister pa naj bi jih posredoval slovenski vla- di. Kot je povedala Martina Petelinek, vodja Unesca na šoli v Grižah, so takšna srečanja priložnost za nove izkušnje v njihovem delovanju, predvsem pa so veseli, da ima njihova šola kar dve Unesco glasnici od skupno 24 oziroma tri, če k temu prištejejo še svojo nekdanjo učenko Tjašo Dolinšek. D. N. ® 03/712 12 80 K zkst.utrip@siol.net i f t Pestro in zanimivo Otroci izdelovali tudi bobe Tudi te zimske počitnice so bile za otroke zelo ustvarjalne. ZKŠT Žalec je v sodelovanju z animacijsko skupino Bojane Komplet med 24. in 28. februarjem v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije izvajal otroške počitniške delavnice, ki se jih je udeležilo veliko otrok. Ti so med 9. in 11. uro na dano temo ustvarjali različne izdelke, med drugim tudi, ker je bil to ravno čas olimpijskih iger, bobe. T. T. Nočna smuka Ali se vam je že kdaj zgodilo, da je vaš strah nenadzorovano naraščal in padal? Če tega občutka še niste imeli, vam bom pojasnila, kako se je to zgodilo meni v letošnji šoli v naravi na Kopah. V sredo sem bila zelo utrujena zaradi popoldanskega smučanja, zvečer pa nas je čakala še nočna smuka. Od utrujenosti nisem vedela, ali se je veselim ali ne. Ko se je skupina zbrala, smo se odpravili na smučišče. Odsmučali smo po hribu navzdol, da smo prišli do sedežnice. Z Nino in s Saro smo se peljale s sedežnico in se mirno pogovarjale. Takrat je moj strah popustil. Mirno smo prispele na vrh. Učitelj nam je nato rekel: »Ker je večer, so v gozdu živali, med njimi je lahko tudi medved.« Nadaljeval je: »Paziti morate. Če bi katera izmed živali pritekla na progo, morate biti mirni.« Takrat je moj strah narasel in bil je na vrhuncu. Tisti trenutek so se mi začela tresti kolena kot šiba na vodi. Ko smo smučali po hribu navzdol, sem se najbolj bala, da bi na progo pritekla kakšna žival iz gozda. V mislih sem si začela ponavljati: »Ostani mirna, ostani mirna ...« Strah sem hitro premagala tako, da sem razmišljala, kako hitro drvim po hribu navzdol in kako se počutim. »Zdaj smučam tako hitro kot strela po nebu,« sem si mislila. Počutila sem se čudovito in pozabila sem na svoj strah. Nato mi je šinilo v glavo: »Kaj če padem in se poškodujem?« »Ne, ne bom padla!« sem si zabičala. »Saj sem se naučila, kako moram smučati, da ne padem,« sem si mislila. Spet me je prevzel strah, a zagledala sem konec proge. Opogumila sem se in to progo presmučala do konca. »Progo sem varno presmučala brez kakršne koli poškodbe, in to ponoči,« sem si zavriskala v glavi. Počutila sem se, kot da bi objavili v časopisu: »Lara Lončar presmučala progo brez poškodbe in zaostaja samo dve stotinki za Tino Maze!« Mislila sem si: »Jaz sem zmagovalka!« In kdo ve, morda bo novica res kdaj objavljena v časopisu. Lara Lončar, 6. a-razred Spet na konju Hladno torkovo jutro na Kozjaku. V glavi sem si podzavestno ponavljala: »Izberi najbolj mirnega konja. Saj veš, kaj se lahko zgodi!« Vendar sem se sama sebi zdela neumna, saj sem zganjala tak cirkus, kot da bom tega dne prvič sedla na konja. Kot bi trenil, smo bili postavljeni v vrsto pred domom Škorpijon. Na svoje misli sem malo pozabila, ko sva s Saro pregovarjali Lariso, da je jahanje super in da so konji popolnoma mirni. Tudi sama sem močno upala, da je to res. Po svoji zadnji izkušnji v jahalnem klubu sem se namreč začela tresti kot šiba na vodi vsakič, ko sem videla podivjati konja. Nisem si želela začeti na novo s črnimi mislimi, ki so me spremljale zadnja leta. Zato sem pogumno vdihnila in si v mislih zaprisegla, da bom svoje prvo jahanje po treh letih poskušala narediti kot prijetno izkušnjo. Z učiteljem Benom smo se po uvodu odpravili v hleve, pripravili konje in se razdelili v skupine. Bila sem skupaj s Saro in z Lariso. Učitelj nam je dodelil prisrčnega rjavca Stubburja, ki smo ga nemudoma začele klicati Stubi. Deloval je zelo prijazno in je zadovoljno prhnil vsakič, ko sem ga začela božati po njegovi gosti, resasti grivi. Sledilo je čiščenje, ki je bilo. vse prej kot lahko, saj so bili konji od glave do pete polni posušenega blata. Svojega konjička smo dekleta pridno skrtačile in ponosno ugotovile, da je najčistejši iz črede. Zdaj nam je ostalo le še sedlanje in nameščanje uzde. Že smo lahko konje odpeljali do maneže. Jahala sem druga v skupini, zato sem si lahko pozorno ogledala svoje predhodnike. Stubbur je pridno ubogal Saro, ki mi je iz sedla znova in znova zadovoljno sporočala, da je naš konj super. Po približno pol ure je bila na vrsti moja skupina. Previdno sem stopila do Stubburja in se povzpela nanj. Preplavil me je tisti znani občutek, občutek nenavadnega zadovoljstva, a hkrati so se mi v glavi začele pojavljati slike iz preteklosti. Podivjani konj, občutek, ko nimaš pojma, kaj se dogaja, že naslednjo sekundo pa si na tleh. Moje burno razmišljanje je prekinil učitelj, ki je konje pognal v hod. Že po nekaj minutah sem se popolnoma privadila. »Spet jaham, in to brez strahu. Uspelo mi je,« sem si mislila. Vse je potekalo brez zapletov in Stubbur je bil res priden. Ubogal je kakor kuža in res naredil mojo ponovno izkušnjo s konjem še lepšo. Ko smo se vrnili v dom, sem bila zelo vesela in zadovoljna s sabo. Uspelo mi je pregnati strah. Upam, da bom v prihodnje še velikokrat jahala konja. Zarja Križnik, 7. a-razred Obe I. OŠ Žalec I ta Letos 45-letnica delovanja Razstava ob stoletnici društva Jamarski klub Črni galeb Prebold praznuje letos 45 let delovanja, mineva pa tudi 35 let, odkar so se prvič odpravili čez lužo na ekspedicijo v Ekvador v Južni Ameriki in na Darwinove Galapaške otoke, in 30 let, odkar so svojo Na »Večeru v grajski knjižnici« na Polzeli so gostili igralko Slovenskega ljudskega gledališča Celje Anico Kumer iz Celja. Z dobitnico Borštnikovega prstana in številnih drugih nagrad se je pogovarjala Jolanda Železnik. Prva igralska vloga prve dame celjskega gledališča je bila v amaterskem gledališču Delavski oder, kjer je igrala nagajivo petnajstletnico. Potem je bila na vrsti Župančičeva tragedija Veronika Deseniška, kjer je odigrala Veroniko, Alfonz Kumer pa Friderika. Gledališka prepovedana ljubezen je postala čisto prava resnična ljubezen. Spominjala se je težko pričakovanih vaj, skritih pogledov, odigranih, a globoko občutenih stikov, poljubov ... Ko se ji je ponudila priložnost, se je zaposlila v SLG Celje, sprva kot šepetalka. To je bilo leta 1965. Takrat je Talijin hram začel postajati njen dom. Leta 2009 se je upokojila, in si- raziskovalno žilico bogatili na kolumbijskem krasu Južne Amerike. Na svojem občnem zboru 14. marca so si ogledali filmske posnetke teh odprav, nekaj svojih spominov pa so ujeli tudi v svoj klubski bilten Črni cer s predstavo Samica človeške vrste, v kateri je igrala Margot Mason. Seveda pa igra še danes. Trenutno sodeluje v Mestnem gledališču Ptuj v predstavi Naj-starejša obrt, v kateri nastopa tudi Helena Blagne. Še vedno nastopa tudi v SLG Celje, trenutno v predstavi Sleparja v krilu, ki se bliža že osemdeseti ponovitvi. V pogovoru se je spomnila tudi Grupe Poetica iz Celja, v kateri sta poleg nje sodelovala Bogomir Veras in Miro Podjed, med osamosvajanjem pa sta s Tatjano Dremelj ustanovili zasebno gledališče Dva obraza. Anica Kumer blesti v vseh dramskih zvrsteh, od tragičnih vlog do komičnih, od psihološkega realizma do groteske, od muzikala do predstav za otroke. Pogosto je pokazala svoj pevski talent in se preizkusila tudi v številnih filmih in na televiziji. Humor j i ni bil nikoli tuj .Tudi na večeru so se prisotni nasme- galebi. Ob tej priložnosti podelijo najzaslužnejšim plezalcem. Za petnajst akcij prejmejo rumeno klubsko značko, za črno pa je treba opraviti najmanj štirideset akcij. Ko član pridobi vse značke, je upravičen do tekmovalnih značk II. reda. Obstaja tudi platinasta tekmovalna značka, ki jo jamar prejme za tisoč in več jamarskih akcij. To značko sta do zdaj prejela le Anton Vedenik in Darko Naraglav, ustanovna in še vedno aktivna člana kluba. Tudi letos so za dolgoletno delo v klubu podelili priznanja bronaste, srebrne in zlate barve, s posebnim priznanjem pa so se zahvalili tudi dolgoletnima članoma in vodnikoma po Snežni jami Srečku Kvasu in Dragu Lamperju. D. N. jali duhovito interpretiranemu refrenu »Samo ne nocoj, Franc«, ki je postal ponarodela sintagma, ki govori o vsakršni vzdržnosti in odlašanju in je prešel v domala splošno rabo. Z igranjem na zvonove je grajski večer v knjižnici na Gradu Komenda popestril mojster zvonov Marjan Novak. T. Tavčar Univerza za III. življenjsko obdobje deluje tudi v tem šolskem letu zelo zagnano. Leto 2013 je bilo evropsko leto vseh generacij in tem smernicam je sledila tudi žalska univerza. »Mentorji, sodelavci in študentje so si prizadevali za izobraževanje, pr katerem prideta do izraza posameznik in učna skupina. Pridobljeno znanje in izkušnje so prenašali na druge generacije. Vsi, ki so se učili, družili ali kako drugače sodelovali z učnimi skupinami, so se zavzemali za pozitiven pogled na staranje in sodelovanje med generacijami. Študentje mentorji so del svojega prispevka (več kot 1800 ur) opravili prostovoljno za skupni cilj delovanja društva. Sicer pa smo leto 2013 zaključili v 30 krožkih s 348 slušatelji, nekateri obiskujejo tudi več krožkov,« je v uvodu svojega poročila na občnem zboru društva 7. marca povedala predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Marija Masnec. V nadaljevanju je dejala, da je društvo delovalo pretežno z lastnimi sredstvi in sredstvi, pridobljenimi na razpisu Občine Žalec. Simbolična sredstva sta na razpisih dodelili tudi občini Polzela in Prebod, manjša sredstva pa sö pridobili tudi od ministrstva za šolstvo in šport. K temu velja dodati, da so kar 1886 ur opravili prostovoljno. Zaradi manj dodeljenih sredstev in povišanja prispevkov za mentorje ter splošnega povišanja Prostovoljno gasilsko društvo Drešinja vas praznuje letos sto let svojega delovanja. Februarja so v dvorani svojega doma pripravili 100. občni zbor in ob tej priložnosti odprli razstavo o zgodovini gasilskega društva. Pri postavitvi razstave, ki jo je uredila Sandra Kodrič, so si organizatorji pomagali z družinskim arhivom in albumi Marije in Franca Oseta, ki je skupaj z oblikovalko razstave pripravil tudi besedila, z arhivom matičnega društva, s koledarji Milana Stepišnika in z zbranimi viri tajnika društva Jožefa Čeha, ki je napisal tudi knjigo o Petrovčah in bližnji okolici. Pri postavitvi razstave so jim pomagali Danijel Žagar, Aleš Križnik, Ivan Pilih in Margit Juteršek ter Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Predsednik društva Franc Košec je na jubilejnem občnem zboru spregovoril o uspešnem delovanju društva v preteklem letu. Spomnil je na čas pred stotimi leti in dejal: »Kako je potekal občni zbor davnega 28. avgusta 1914, ne bomo nikoli vedeli, tudi ne, kakšne želje in načrte so imeli prvi člani in njihov prvi predsednik in ustanovitelj Franc Košec, nekaj pa lahko zagotovo trdim, cen je bilo potrebno za nemoteno poslovanje v študijskem letu 2013/14 za 20 odstotkov povečati ceno krožkov. »Ne glede na to pa je razveseljivo, da se zanimanje v tem obdobju za izobraževanje ni zmanjšalo, ampak je celo nekoliko raslo, kar kaže na vedno večjo potrebo po tovrstnem izobraževanju. Za sodelovanje so se zanimale tudi druge generacije, v nastajanju je bil koncept sodelovanja z Zdravstveno šolo Celje, osnovnimi šolami in vrtci, izpostaviti pa je potrebno tudi sodelovanje z gospodarstvom,« je v svojem poročilu poudarila Marija Masnec in dodala, da so tvorno sodelovali s Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje in preko nje tudi z ostalimi univerzami po vsej Sloveniji. Prizadevni so bili na kulturnem področju in pri ostalih družabnih dejavnostih. V preteklem letu so zabeležili kar nekaj zanimivih dogodkov, od raznih razstav, delavnic, strokovnih da se mu ni niti sanjalo, da bo čez sto let predsednik društva prav njegov vnuk.« Društvo je ves ta čas pridno delalo in se razvijalo ter dosegalo odlične rezultate na organizacijskem, operativnem in tekmovalnem področju. Leta 1952 so nabavili prvo motorno brizgalno, ekskurzij do obiskov gledališke predstave in zanimivih srečanj. Ob koncu občnega zbora, ki so se ga udeležili tudi nekateri gostje, med njimi župan Janko Kos, so podelili posebna priznanja in za častna člana univerze imenovali Janeza Megliča in Pavlino Glušič. Kot mentorji specialisti za izobraževanje starejših so priznanje prejeli Cvetka Mastnak Čulk, Zvone Korun in Marija Masnec, posebno priznanje pa so podelili tudi najstarejšima članoma društva Alojzu Virtiču in Marjanu Radiču. D. N. leto 1964 je bilo v znamenju gradnje novega gasilskega doma, leta 1970 so se veselili prvega svojega gasilskega avtomobila, leta 1987 dobijo avtocisterno, osem let kasneje kupijo kombi, leta 2004 pa drugo avtocisterno. Tudi stoletnico želijo kronati z novim gasilskim vozilom za prevoz moštva. Vse prireditve in tekmovanja v tem letu bodo v znamenju jubileja, ki ga bodo najbolj pestro in bogato obeležili konec maja in v začetku junija, ko naj bi v okviru krajevnega praznika KS Petrovče namenu predali novo gasilsko vozilo. O delu in uspehih so zbranim spregovorili poveljnik društva Franc Zavašnik ml., predsednik mladinske komisije Uroš Stepišnik, predsednik veteranske komisije Janez Vo-šnjak, predsednica komisije za članice Kristina Vošnjak in predsednik turistične sekcije Jože Stepišnik. Ob koncu so v svoje vrste sprejeli nekaj novih članov in podelili štiri priznanja GZ Žalec. Za dolgoletno delo sta priznanje prejela Slavko Gominšek za 40 in Janko Drev za 50 let, ki je poleg Milana Stepišnika prejel tudi priznanje in pohvalo veterana. Stoti občni zbor so s svojo prisotnostjo počastili žalski župan Janko Kos, podžupan Ivan Jelen in gostje iz pobratenega gasilskega društva Gregurovec iz sosednje Hrvaške. D. N. Jolanda Železnik v pogovoru z Anico Kumer www.tiskarna.eu.com Tiskarna Golc d.o.o. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si offset tisk digitalni tisk j vezava diplom knjigoveštvo poslovna darila darilne vrečke sitotisk grafično oblikovanje offset tisk digitalni tisk vezava diplom knjigoveštvo poslovna darila darilne vrečke sitotisk grafično oblikovanje NOVO! AKTUALNO! GORILNIKI FENIX NA PELETNO BIOMASO • enostaven priklop na obstoječe kotle (drva, olje, drva/olje) • transporter za pelete, zalogovnik MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV DANILO PIKL, S. p., Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@trlera.net Anica Kumer v grajski knjižnici Zagnano tudi v tem šolskem letu Dobitniki priznanj 100 let Braslovčanke Pavle Prohinar Jubilej z ansamblom Štajerskih 7 Na jubilejnem večeru v Preboldu gostili člane ansambla Štajerskih 7 Pavli Prohinar, rojeni Košenina, iz Braslovč so prav na njen rojstni dan, 24. februarja, ob 100-letnici rojstva izkazali vso pozornost občani, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, v imenu tamkajšnje krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Viktor Zorec in Ana Rovšnik, predsednik društva upokojencev Tone Repnik in v imenu KO RK Greta Fengušt in Marija ZKTŠ Polzela je v prostorih VIT-točke Ekomuzeja Hmeljarstva in pivovarstva Slovenije priredil 2. Malteško čajanko. Gre za pogovorne večere, na katerih voditeljica Dragica Sternad Pražnikar gosti zanimive osebnosti, povezane z Občino Polzela in njenim javnim življenjem. Gost tokratne čajanke je bil častni občan Polzele, vitez suverenega malteškega reda, podžupan ob ustanovitvi občine, prej dolgoletni predsednik krajevne skupnosti ter pobudnik kulturnega in glasbenega dogajanja na Polzeli Stanko Novak. V pogovoru sta razkrila, da je gost zelo povezan z gradom, kjer je že leta 1980 v zasebnem stanovanju Pa-vletičevih uredil razstavni salon Komenda, v katerem so prirejali likovne razstave. Kot predsednik krajevne skupnosti je poskrbel za graditev telefonije in kabelskega sistema, zelo si je prizadeval za ustanovitev glasbene šole in že leta 1974 je Polzela dobila dislocirani oddelek Glasbene šole Risto Savin Donko. S cvetjem in priložnostnimi darili so ji voščili in zaželeli še veliko zdravja in sreče. Pavla se je rodila na Go-milskem v znani in napredni družini Košenina, in imela še sestro in dva brata. Po končani osnovni šoli je nadaljevala šolanje na učiteljišču v Mariboru, kjer je bivala v semenišču. Njeno prvo delovno mesto učiteljice je bilo v Šen-tlovrencu na Dravskem polju. Žalec. Kot predsednik župnijskega pastoralnega sveta je dejaven na raznih področjih cerkvenega življenja, leta 1980 je sodeloval tudi pri gradnji prizidka k cerkvi, v letih 1972-1974 pa je bil zgrajen kulturni dom na Polzeli, ki je prispeval k razvoju in širjenju kulture na Polzeli. Kot velik ljubitelj zborovskega petja sodeluje in je tudi ustanovitelj pevskih zborov na tem območju, hkrati pa je z nakupom tamburaških instrumentov leta 1984 v Zagrebu storil prvi korak k ustanovitvi tambu-raškega orkestra. Stanko Novak živi na Polzeli in je eden najzaslužnejših, da je Polzela leta 1998 postala samostojna občina. Ob tej priložnosti je povedal nekaj prigod, ki jih je doživel ob prizadevanju za samostojno občino. Z voditeljico sta se pogovarjala tudi o njegovem delu v tovarni nogavic na Polzeli. Gost čajanke je povedal, da ga skrbi usoda tovarne, v kateri je preživel dolga delovna leta in ki je sodelovala ter pomagala pri razvoju kraja, sicer pa Leta 1941, ko je sovražnik začel s preganjanjem slovenskih šolnikov, ki so poučevali v slovenščini, je odšla domov in se skupaj z bratom pridružila partizanom na Ljubnem ob Savinji. Po končani vojni je poučevala v Kozjem. Leta 1946 se je poročila z Vladom Prohinarjem iz Braslovč, s katerim sta si na podedovani domačiji v Braslovčah obnovila dom. V zakonu se jim je rodil sin Janez. Medtem so Pavlo premestili na OŠ Teharje, od leta 1967 pa je vse do upokojitve poučevala na OŠ Braslovče. Leta 1980 ji je umrl mož in od takrat dalje je za sina skrbela sama. Zadnja leta jima je v pomoč nuna, sestra Ana Marija, sicer pa jo obiskujejo nečaki Lučka, Milan in Mojca, ki ji prav tako rada priskoči na pomoč. Čeprav so jo moči v veliki meri zapustile, je še vedno z vsem na tekočem, uporablja telefon, bere... Kot učiteljica je bila zelo priljubljena, saj se je njeni številni učenci še vedno radi spominjajo. T. Tavčar verjame v prihodnost tovarne nogavic na Polzeli. Zasluge Stanka Novaka za kraj in občino presegajo okvire zgolj ljubiteljskega udejstvovanja. Ob koncu pogovora sta se dotaknila tudi malteškega reda in s tem povezane bogate zgodovine. T. Tavčar V torek, 11. marca, je v Občinski knjižnici Prebold potekal 10. Večer na zofi, ki ga v sodelovanju z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec organizira žalska izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Tokrat so na zofo sedli trije člani zasedbe Štajerskih 7, Gusti Skaza, Branimir Klevže in Matjaž Mrak. Z njimi se je pogovarjal Marko Repnik. Ansambel Štajerskih 7 je od leta 1985, ko je bil ustanovljen, do danes je osvojil številne nagrade občinstva in strokovnih žirij. V letih delovanja je ansambel sodeloval na številnih televizijskih in radijskih oddajah TV Slovenija ter avstrijske in nemške televizije ter imel preko tisoč nastopov doma in po svetu (Avstrija, Italija, Nemčija, Švica, Češka, Kanada, ZDA, Avstralija in Japonska). Izdal je deset avdio- in štiri videokasete ter šest zgoščenk za slovensko tržišče in po tri avdiokasete in zgoščenke ter eno videokaseto za nemško govoreče področje. Avtorji večine skladb so člani ansambla, prav tako pa sami skrbijo za producentsko delo. V jubilejnem, 15. letu je ansambel med drugim sodeloval v projektu Slovenija v Sydneyju in tako predstavljal slovensko glasbo v okviru turistične in gospodarske promocije Slovenije v času olimpijskih iger v Sydneyju (leta 2000), oktobra istega leta pa je gostoval na slovenskem festivalu na Japonskem. V začetku so ansambel sestavljali Branimir Klavže, brata Samo in Boris Pokorn, Vito Prel, Franc Lesjak in Rudi Šantl. Pozneje je Vita Prela zamenjal Jani Zavec, Franca Lesjaka Boris Rošker, njega pa pozneje Robi Smolnikar. Rudija Šantla pa je zaradi solokariere zamenjal Matjaž Mrak. Sedmi član ansambla je Gusti Skaza, nekoč član Štirih kovačev. »Konfliktom in naveličano- sti se kar vsi po vrsti uspešno izogibamo. Znamo biti skupaj na prijeten in humoren način, pa če je turneja še tako naporna. Ker je tako, se tudi zasebno družimo na družinskih piknikih ob praznovanju rojstnih dni in drugih obletnicah. Pa tudi kar tako, za dobro voljo,« so povedali v Preboldu in dodali, da imajo še dovolj volje in energije za uspešno delo in nastope tudi v prihodnje. D. N. Slovo častne občanke Jelica Žuža Nekaj dni pred svojim 92. rojstnim dnevom je v Ljubljani umrla slovenska slikarka in častna občanka Občine Žalec Jelica Žuža. Žalčanka Jelica Žuža, rojena 12.4.1922 v Celju, je slikarstvo študirala na dunajski, ljubljanski in zagrebški likovni akademiji. V Zagrebu je tudi opravila specialko pri prof. Marinu Tartaglii. Ustvarjala je daleč od oči javnosti, njeno slikarstvo pa je Milček Komelj opredelil kot prefinjeno potovanje k idealni sliki. Ni veliko razstavljala in zadnja leta je živela v Ljubljani, vendar je ostala tesno povezana z Žalcem. Med drugimi nagradami je leta 1973 prejela nagrado Prešernovega sklada, leta 1975 nagrado Občine Žalec, leta 1978 Savinovo nagrado, leta 1980 pa tudi plaketo mednarodne biografske zveze Who's Vho pf Women v Cambridgeu. K. R. Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35, 3311 Šempeter Tel: 03 700 06 30 Mob.: 051 326 677 BREZPLAČNI PREGLED VIDA OB NAKUPU KOREKCIJSKIH OČAL! NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL TUDI ZA NAJMLAJŠE! Pregledi vida za očala in kontaktne leče torek 1., četrtek 3. in torek 15.4. 2014 Z vami ze Obiščite nas in videli boste bol jel 21 let Vabi vas vaša V spomin Eran Sadnik Življenje vsakega mesta zaznamujejo možje in žene, ki ne živijo le zase' in za svoje družine, pač pa svoj prosti čas, znanje in sposobnosti namenjajo širši skupnosti. Med Žalčani, ki so se s svojim delom zapisali v zgodovino in razvoj mesta, je tudi Eran Sadnik. Kljub spoštljivim letom je bilo njegovo slovo 8. marca nepričakovano in prezgodnje, saj je bil še vedno poln idej in zanosa. Eran Sadnik seje rodil 24. marca leta 1930 v Vitanju, kjer so imeli starši trgovino. Takoj po njegovem rojstvu se je družina preselila v Žalec in nadaljevala s trgovsko tradicijo. Otroška leta pred vojno, med njo in po drugi svetovni vojni so bila trda, a so hitro minevala. Po osnovni šoli v Žalcu seje odločil za srednjo gradbeno šolo v Celju. Prvo zaposlitev je našel pri podjetju Ingrad, kjer je bil zaposlen dolga leta in se ob tem ves čas dodatno izobraževal. Trdo gradbeništvo je mehčal z glasbo, predvsem s solopetjem. Kljub časom, ki so bili nenaklonjeni obrtnikom, seje odločil za pot v samostojno podjetništvo in leta 1966 odprl kamnoseško delavnico. Ves čas je bil vpet v družbeno, gospodarsko in kulturno življenje v domačem mestu. Vsi, ki so ga poznali, so vedeli, da kar sije Eran zadal, je tudi izpeljal. Bilje pobudnik in predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev združenja samostojnih obrtnikov v Žalcu in zelo dejaven tudi na kulturnem področju, ne le kot ljubiteljski gledališki igralec in izvajalec na številnih prireditvah in komičnih večerih. Že leta 1963 je prevzel vodenje žalskega kulturnega društva, organiziral je mladinski klub, bil predsednik turističnega društva in pobudnik izgradnje mestne tržnice, v samozaložbi je izdal tudi prvo karto mesta Žalec. Da se je ohranila domačija Širca, danes poznana kot hiša Rista Savina, se lahko zahvalimo njegovemu srcu, ki je živelo za domače mesto. Velik je bil njegov prispevek pri gradnji Doma II. slovenskega tabora, saj je bil član gradbenega odbora in vse do leta 1990 upravitelj doma. Pozneje je rad pripovedoval, koliko prepričevanja je bilo med drugim potrebnega, da lahko žalski oder še danes gosti operetni orkester. Leta 1990 je bil prvič izvoljen za predsednika Sveta Mestne skupnosti Žalec in člana Skupščine Občine Žalec. Mandat predsednika MS Žalec je ponovil tudi leta 1996. Kot velik domoljub seje dejavno vključil v demokratične spremembe družbe v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Bil je predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Slovenske demokratične zveze v takratni žalski občini in tudi član delegacije ter kasneje društva Slovica, kije kot prvo društvo navezalo stike s Švico z namenom priznanja takrat nove države Slovenije. Za svoje delo je prejel številna priznanja, med njimi red dela s srebrnim vencem, Savinovo plaketo, plaketo Mestne skupnosti Žalec, jubilejno Linhartovo značko za 20-letno delovanje na področju gledališke in likovne ustvarjalnosti, častno članstvo v Zvezi kulturnih društev Savinja Žalec in lani tudi najvišje občinsko priznanje - grb Občine Žalec. Njegovo življenje je bilo zelo dejavno, najbolj ponosen pa je bil na svojo družino, na ženo Viktorijo in sinova Jožeta in Sama, ki ju je vzgojil v poštena in dela vajena otroka, ki sta mu pomagala tudi v njegovi delavnici. Od leta 2000 naprej seje hitro navadil, da so ga domači namesto oči začeli klicati dedi, saj so se rodili njegovi vnuki Anej, Anja, Anže in Mark. Leta v zasluženem pokoju je posvetil družini in svojim hobijem. Še vedno je bila njegova velika ljubezen glasba. Božična družinska večerja ni minila brez Svete noči, ki jo je zaigral na klavirju. Veliko časa je z ženo namenil urejanju okolice hiše, za kar sta prejela tudi priznanje Zveze turističnih društev Občine Žalec. Zelo rad je ustvarjal izdelke iz gline, za dobro počutje in mladosten videz pa je poskrbel z nordijsko hojo okoli Ribnika Vrbje, kamor sta se z ženo podala skoraj vsak dan vse do konca letošnjega januarja, ko je bolezen na hitro posegla vanj. A se ni dal. Še vedno seje potrudil in si večkrat ogledal kako potekajo dela pri obnovi starega mestnega jedra, saj je bila to njegova največja želja še v času vodenja Mestne skupnosti Žalec. Ob podpori družine je upal na najboljše, a na koncu spoznal, da vseh načrtov, ki jih je bilo v njegovem življenju polno, le ne bo mogel izpolniti. Pa vendar je mnoge izpolnil, med njimi največjo željo po družini, ki jo je imel neizmerno rad. In prav njej so bile namenjene njegove zadnje besede: »Imejte se radi.« Ni dvoma, da bodo izpolnili to njegovo željo. Če pa bi Eran lahko zadnje besede namenil javnosti, bi zagotovo dodal: »In imejte radi Žalec.« Ksenija Rozman Gost Malteške čajanke vitez Žovnek in šeststo let Barbare Celjske Del prizadevnih članov Kulturnozgodovinskega društva Žovnek (z leve): Ivo Hanžič, Boštjan Kragl, Uroš Šmit in Franc Kralj Savinjski oziroma Žovneški so bili zelo pomembna plemiška družina na območju današnje Savinjske doline in njene okolice. Njihove korenine segajo daleč nazaj, njihovo rodbinsko drevo pa se je razvilo v mogočne celjske grofe, ki jim je nemški cesar Sigismund Luksemburški podelil naziv državnih knezov. Njihovo prvotno in dolgoletno domovanje je bil grad Žovnek, ki je bil pred dvajsetimi leti še ruševina, od takrat dalje pa dobiva drugačno podobo in tudi vsebino, za kar so zaslužni Kulturnozgodovinsko društvo Žovnek, Občina Braslovče in vsi, ki jim pri tem pomagajo. Žovneški so bili edina plemiška družina na sedanjem slovenskem ozemlju, ki je bila tu stalno naseljena in je imela tu svojo družinsko posest. Žovneško-Celjski so največjo moč dosegli za časa Hermana II. Celjskega. Takrat so močno povečali svojo posest, bili pa so tudi hrvaški bani. Hermanova hči Barbara je bila cesarica in je veljala za eno najbolj izobraženih vladaric. Prav letos mineva 600 let, odkar je postala ogrska, češka in nemška kraljica. »Izvor Žovneških še ni v celoti raziskan, vendar lahko na osnovi razpoložljive dokumentacije sklepamo o njihovih pomembnih slovanskih prednikih. Njihov izvor je treba povezati tudi z nastankom bližnjega naselja Braslovče, ki je bilo že okoli leta 1000 misijonarsko središče in sedež ene od prafar, soustanovitelji braslovške prafare pa naj bi bili prav Žovneški ali njihovi predniki. Pred leti so na cerkvi našli predromanske okenske odprtine, kar dokazuje, da je braslovška cerkev stara več kot 1000 let. Trg Braslovče naj bi se imenoval po Braslavu, ki je bil do leta 898 panonski vojvoda s sedežem v Bla- togradu ob Blatnem jezeru,« nam je razložil Franc Kralj, s katerim smo se pogovarjali na eni od nedeljskih delovnih akcij pri obnovi žovneškega gradu. Grad Žovnek »Grad Žovnek spada med najstarejše slovenske gradove. Šele okoli leta 1130 so prvič omenjeni njegovi lastniki in s tem posredno grad, čeprav so njegovi predhodniki zagotovo starejši. Prvotni lastniki so bili Savinjski. Kasneje so se preimenovali v Žovneške, ki so v zgodovini najbolj znani kot celjski gr olj e oziroma celjski knezi. Prvotni grad je verjetno stal na istem pobočju, vendar nekoliko vzhodneje od sedanjega gradu. Verjetno so se Savinjski imenovali vse do takrat, ko so se iz prvotnega gradu preselili v novega in s tem prevzeli tudi novo ime Žovneški. Žovneški grad je bil zelo obsežen. Sestavljen je bil iz osnovne grajske stavbe, ki so jo verjetno tvorili trinadstropni stanovanjski del, obrambni stolp v severozahodnem delu, okrogla vogalna stolpa, zunanje obzidje na južni strani, sredi stanovanjskega dela pa manjše arkadno dvorišče. Grad in približno sto metrov dolgo območje pod gradom je povezoval 20-metrski most, ki se je pri vhodu v stanovanjski del zaključil z dvižnim mostom. Območje pred gradom je bilo razdeljeno na tri dele, ki so jih med seboj ločili dva mostova in okoli devet metrov široki obrambni jarki. V predelu pred gradom je bilo le nekaj najnujnejših gospodarskih objektov (konjušnica, bivališča za služabnike), saj je bilo na grajskem hribu veliko pomanjkanje prostora. Grajska pristava s hlevi, k njim spadajoča gospodarska poslopja in prostori za osebje so bili pod gradom. Ker je bil grad družinski dom Žovneško-Celjskih, so zanj lepo skrbeli tudi takrat, ko niso prebivali v njem. V žovneško--celjski dinastiji je imel poseben položaj, saj je bil med drugim tudi kraj, kjer so imeli svojo zakladnico, v kateri so hranili svoje največje dragocenosti.« Žovneška družinska posest Žovneška družinska posest je imela značaj svobodne posesti, kar po srednjeveškem pravnem redu pomeni, da so to posest kupili ali jo pridobili na način izven sistema podeljevanja fevdov. Za čas okoli leta 1000 so znani skoraj vsi podatki o podeljenih fevdih, a med njimi ni podatkov o žovneški posesti. To bi lahko pomenilo, da so Žovneški oziroma njihovi predniki to območje takrat že imeli v svoji posesti. »Njihova posest je bila v zahodnem delu Savinjske doline in je segala na vzhodu približno do meje Polzela-Prebold. Ta res ni bila velika, a je bila zelo pomembna. Preko njihovega ozemlja so potekale pomembne poti, tudi rimska cesta, po kateri so se nekoč selila različna ljudstva, pogosto pa tudi vojska, ki je bila na svojih roparskih pohodih. Po ureditvi razmer so bile tu pomembne trgovske poti, ki so povezovale sedanjo Italijo, Panonijo ter srednjo in južno Evropo. Mitnine in druge dajatve so jim dajale veliko dohodka in so bile osnova za njihov gospodarski in politični vzpon. Postali so ena najbogatejših srednjeevropskih plemiških družin, ki je s posojili in z nakupi posesti nenehno večala svoje premoženje. Istočasno so se s porokami povezovali s pomembnimi plemiškimi družinami, tudi vladarskimi, kar je večalo njihov ugled v takratni visoki družbi. Pomemben delež prihodka jim je dajalo tudi vojaško najemništvo,« je poudaril Franc Kralj, ki je o zgodovini gradu Žovnek in Žovneških napisal skoraj 300 strani debelo knjigo z naslovom Žovnek in Žovneški. V svoji drugi knjigi z naslovom Sakralni spomeniki Občine Braslovče pa je o Žovneških pisal predvsem v povezavi z braslov-ško pražupnijo, saj naj bi bili oziroma njihovi predniki njeni soustanovitelji. Upravno središče vsaj dvesto let Upravno središče žovneške posesti je bilo vsaj dvesto let na gradu Žovnek. K prvotni žovneški posesti so poleg matičnega gradu spadali tudi gradovi Li-benštajn pri Preboldu, Ojstrica nad Lokami pri Taboru in Šenek pri Polzeli. »Gradovi so bili verjetno ob nastanku vojaške utrdbe namenjeni nadzoru poti, ki so vodile tod mimo. Žal o njihovem obstoju priča zdaj le še malo sledi, saj so se že zdavnaj spremenile v ruševine, ki jih je skoraj popolnoma uničil zob časa. Podobno bi bilo tudi z ruševinami žovneškega gradu, če se ne bi leta 1993 odločili narediti konec temu propadanju in Žovnek razglasili za kulturnozgodovinski spomenik,« je dejal Franci Kralj. Pred obnovo je bil najbolje ohranjeni del gradu stolp. »Stolp je bil osrednji obrambni del gradu in so ga pozidali kasneje kot ostale dele. Vzidali so ga v jugozahodni del stanovanjskega dela (palacija), tako da so prejšnje zidove ohranili, zidove stolpa pa dozidali k obstoječim stenam gradu. Stolp ima v spodnjem delu kar tri metre debele zidove, pri vhodu pa je debelina zidu kar štiri metre.' Posebnost stolpa so kamnite strme stopnice s širino 80 cm, ki so omogočale lahek prehod v zgornje prostore. V času, ko je v gradu živel knez Friderik IL, so imeli v stolpu tudi grajsko kapelo,« je še dejal naš sogovornik. Propadanje povzročil tudi potres Ko je grad leta 1460 postal last Habsburžanov, je bil nedvomno vzorno urejen. 26. marca 1511 je potres desete stopnje z epicentrom na območju med Idrijo in Čedadom močno prizadel velik del srednje Evrope in tudi sedanje slovensko območje. Lesene kmečke hiše so se potresnim sunkom dobro upirale, medtem ko so bili gradovi zelo poškodovani, med njimi tudi grad Žovnek. Sicer pa je na gradove in njihovo usodo vplival tudi splošni družbeni razvoj, težavo pa je predstavljal tudi promet. Grad je bil namreč zelo odmaknjen od novih prometnih poti in lokalnih obrtnih ter trgovskih središč. »Leta 1814 je postal lastnik gradu Žovnek in pripadajoče gospoščine Jožef Čoki von Ruhethal, ki je bil tudi zadnji stanovalec starega žovneškega gradu. V dolini je začel graditi nov grad in zanj koristil gradbeni material, pridobljen z rušenjem starega gradu, ki so ga prepustili propadanju. Prav presenetljivo je, da je grad v tako kratkem času postal ruševina,« pravi Franci Kralj, ki je vesel, da so leta 1993 ustanovili kulturnozgodovinsko društvo in začeli z obnovo te kulturne dediščine. Poskus obnove že pred leti Leta 1897 je postal lastnik žovneške posesti baron Edmund Cnobloch, ki je poskrbel za nujna vzdrževalna dela. Stolp je v zgornjem delu nekoliko porušil, izravnal in pokril s stožčasto streho, v njem pa uredil sobo. Plošča z letnico 1905 nad glavnim vhodom govori o tem, kdaj so bila opravljena ta dela. Takrat Grad Žovnek po dvajsetih letih obnavljanja so očistili tudi okolico, izravnali teren, zasuli nekatere prostore v okolici obrambnega stolpa, postavili klopi za obiskovalce in z lesenimi vrati zaprli glavni vhod. Med drugo svetovno vojno so baje Nemci iz stolpa odnesli ves vrednejši inventar, z zidov sobe so pobrali tudi kamnoseško obdelane kamnite člene, ki naj bi jih odpeljali v graški muzej, a so enega našli pri čiščenju terena leta 2011. »Želja, da bi nekaj naredili za Žovnek, je bilo vedno veliko. Leta 1975 je Anica Brišnik iz Braslovč organizirala več delovnih akcij z urejanjem in zaščito grajskih ruševin. Braslovška šolska in tudi druga mladina je temeljito očistila območje ruševin, denarne in tudi moralne podpore za vzdrževalna dela pa ni bilo in je vse skupaj v slabih dvajsetih letih znova preraslo grmovje. Januarja 1993 sem na sprehodu grad srečal domačina, s katerim sva se zapletla v pogovor o gradu. Vest mi ni dala miru in v sredo, 20. januarja, sem poklical na Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje gospo Anko Aškerc in jo vprašal, če bi bila pripravljena sodelovati pri obnovi gradu. Njen odgovor je bil pritrdilen. Sledilo je nekaj sestankov in kmalu smo začeli s prvimi deli. Občina Žalec je v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine razglasila grad Žovnek za kulturnozgodovinski spomenik, kar je bilo aprila objavljeno tudi v Uradnem listu Republike Slovenije, s čimer je odlok stopil v veljavo. V dvajsetih letih je pri obnovi gradu sodelovalo več kot 250 prostovoljcev, ki so opravili okrog-19.000 prostovoljnih ur, v to pa ni všteto delo, ki so ga opravili poklicni gradbinci. V obnovo je bilo vloženega tudi veliko denarja, ki ga je v veliki meri pridobilo društvo samo, preostalo pa so prispevali ministrstvo za kulturo, občini Žalec in Braslovče in še kdo,« je zaključil svoje pripovedovanje Franci Kralj. Epilog S sogovornikom sva se sprehodila med ruševinami gradu, ki ga zdaj zavzeto obnavljajo. Glavna naloga njihovega društva ostaja tudi v prihodnje obnova, njihov cilj pa je obnoviti obzidje gradu, sanirati stanovanjski del, obnoviti stolp, očistiti dvorišča in urediti prehode, poskrbeli pa naj bi tudi za nekatere objekte in naprave, ki bodo služile predvsem obiskovalcem in kulturnim prireditvam. Uresničitev njihovih ciljev je seveda pogojena s finančnimi sredstvi, toda že zdaj si zaslužijo vse priznanje, saj so s svojim delom opozorili na zgodovinski pomen Žovneško-Celjskih, ki so bili nosilci slovenske srednjeveške državnosti. D. Naraglav Trgovina in storitve d.o. Ojstriška DELOVNI ČAS. pon.-pet.:1W»HwsO*«« VRTNI PROGRAM JOHN DEERE ORIGINALNI REZERVNI DELI JOJ TARIM: azijska reka ORAN: alžirsko mesto MION: nestabilni delec MCLAREN: škotski nogometaš LIMB: predpekel OOLIT: orodje OČARKA: planika AKANT: okrasna rastlina GRED: telovadno orodje Nagradna križanka "Ribnik Vrbje" Rešitev križanke, objavljene v februarski številki Utripa: SEME-VIR-ŽIVLJENJA-JOŽEFOV-SEJEM. Izžrebani nagrajenci: L Alojzija Lozinšek, Topovlje 23, Braslovče; 2. Ana Golič, Latkova vas 264, Prebold; 3. Metka Štamol, Pernovo 35 a, Žalec. Nagrajenci bodo o nagradi obveščeni po pošti, s strani pokrovitelja ZKŠT in KGZ Petrovče. Pokrovitelj križanke v tej številki je ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 15.4. 2014. Izredna priložnost za nakup novega stanovanja. V centru mesta Nazarje imamo v novem stanovanjsko-poslovnem objektu na voljo še 6 stanovanj. Objekt, ki je bil zgrajen v letu 2012 je zasnovan po sodobnih energetskih smernicah. Nahaja se v neposredni bližini vrtca, šole, zdravstvenega doma in trgovine. Poslovni del zavzemajo pošta, lekarna in frizerski salon, stanovanjski del pa 15 stanovanjskih enot. Stanovanja so velikosti od 50 do 85 m2, v ceno pa sta vključeni tudi dve parkirni mesti, ki pripadata vsakemu stanovanju. Za vse nove kupce smo pripravili posebno pomladansko ponudbo. 200 EUR/m2, vam podarimo! Cena stanovanja brez popusta je 1.350 EUR/m2 z DDV. Cena stanovanja s popustom je 1.150 EUR/m2 z DDV. Samo do konca meseca aprila 2014! Zakaj analiza tal v našem vrtu? Semena v roke ljudi in ne korporacij a Ustrezno gnojenje je osnova za dober in kakovosten pridelek in ena od osnov za dobro zmogljivost rastlin, saj med drugim omogoči, da so te odpornejše na stresne razmere, škodljivce in bolezni. Da bi se optimalni prehrani rastlin čim bolj približali, gnojimo na osnovi kemične analize tal. To omogoči, da bo v tleh ravno toliko vseh hranil, kot je to najustrezneje za rast in razvoj rastlin, in da bodo razmerja med njimi takšna, da bodo rastline primerno prehranjene. Če je v tleh nekega hranila premalo ali preveč, se to razmerje poruši in predvsem v stresnih razmerah (visoke poletne temperature, hladna obdobja, napad bolezni in škodljivcev...) pride to še posebej do izraza - rast in razvoj rastlin se lahko popolnoma ustavita, rastline postanejo dovzetnejše za bolezni in škodljivce, v pridelku imamo veliko nitratov... Predvsem v naših vrtovih se pogosto zgodi, da z raznimi pripravki vnesemo z leti več hranil, kot so jih rastline sposobne odvzeti, in hranila se v tleh lahko nakopičijo, da škodujejo tako rastlinam kot okolju. Pogosto pozabimo, da vsebujejo hranila v različnih razmerjih in količinah tudi razni 'bio' oziroma 'eko' pripravki in organska gnojila, kot so kompost, hlevski gnoj, domači pripravki iz različnih rastlin ... Če pogosto trosimo po vrtu pepel, se lahko pH tal poveča, kar ni dobro za naše vrtnine. Lahko imamo v vrtu prekisla tla, kar prav tako ni dobro za večino vrtnin. Nikar ne čakajmo z nadzorom rodovitnosti naših vrtov tako dolgo, da se bodo začele pojavljati težave, saj je potem proces 'zdravljenja' zamuden. Raje sproti na ustrezen način skrbimo zanje. Pomembno je, da je vsakega hranila v tleh naših vrtičkov, vinogradov, njiv, sadovnjakov ... ravno prav, ne preveč in ne premalo. Če hranila v tleh niso v ustreznem razmerju, ni optimalnega in zdravega pridelka! Seveda želimo za naš vrt le najboljše, vendar se pretirana skrb lahko pokaže v nakopičenih hranilih v tleh. S tega stališča priporočamo, da vsakih pet let vzamemo (pravilen) vzorec tal, ki bo reprezentativen za naš vrt (ali sadovnjak, njivo, vinograd, zeliščni vrt ...). Ta vzorec posredujemo v analizo in na podlagi tega izvemo, kakšno je dejansko stanje v našem vrtu oziroma sadovnjaku, vinogradu, na njivi ... Analiznemu izpisku na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) priložimo tudi navodilo, kako ravnati v prihodnje, da bi se stanje popravilo ali ohranilo. Tega nasveta se držimo pet let, potem pa znova priporočamo analizo tal, da preverimo stanje. Kdaj in kako vzeti vzorce tal za analizo? Čas za kemično analizo tal je jesensko-zimsko obdobje (po koncu rastne dobe), sicer pa lahko vzorce tal vzamemo tudi konec zime, najkasneje do začetka rastne dobe. Pravočasno odvzeti vzorci omogočajo, da se razporedi delo v laboratoriju, vi pa dobite rezultate analize v času, ki še omogoča nabavo in uporabo ustreznih gnojil. Zelo pomembno je, kako vzorčimo tla za analizo. Če pridobimo res povprečen vzorec tal določenega vrta, njive, sadovnjaka ali vinograda, lahko na podlagi kemične analize izvemo, kakšna je dejanska preskrbljenost tal s hranili. Če smo vzorec tal odvzeli napačno, rezultati kemične analize ne bodo zrcalili dejanskega stanja. Posledica bo seveda nepravilno svetovanje glede gnojenja. Vzorce tal vzamemo do globine 25 cm na dvajsetih do petindvajsetih mestih diagonalno ali cikcak po parceli, ki naj ne bo večja od 1 ha in je dovolj izenačena po lastnostih; če se rast rastlin ali pridelek na isti parceli razlikuje ali so tla pedološko neizenačena, potem vzorčimo vsak odsek posebej. Na posameznem odvzemnem mestu odvzamemo za pest velik vzorec in takšne 'podvzorce' dajemo sproti v čisto vedro. Najbolje je, če vzorčimo tla s sondo, ki si jo lahko sposodite na IHPS, vzorčenje s pomočjo lopate je zamudno in lahko prej privede do nepravilnosti. Za analizo potrebujemo okrog 0,5 kg tal. Če naberete v vedro več zemlje, potem vse skupaj dobro premešajte in v čisto papirnato ali PVC-vrečko spravite predvideno količino in jo prinesete na IHPS, Oddelek za rastline, tla in okolje. Pogovorili se bomo, katere analize so smiselne za posamezen primer. Če želite analizo na rastlinam dostopni dušik, potem vzorec takoj po odvzemu spravite v hladilno torbo in ga nemudoma prinesite v laboratorij, za ostale analize pa vzorec prinesete v naslednjih dneh in ga ni potrebno spravljati v hladilno torbo. Dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Obrezovali sadna drevesa V ponedeljek, 3. marca, je sekcija sadjarjev in vinogradnikov, ki deluje v okviru Društva upokojencev Petrovče, v Arji vasi pripravila že tradicionalni prikaz pomladanskih opravil v sadovnjaku. Srečanje je potekalo v sadovnjaku predsednika DU Petrovče in vodje sekcije sadjarjev in vinogradnikov Ivana Glušiča. Gostitelj je udeležence sezna- nil z opravili, ki jih zahteva uspešno sadjarjenje. Spregovoril je o delu v sadovnjaku s poudarkom na upogibanju mladih poganjkov junija in letni rezi sadnega drevja julija in avgusta, v času pred obiranjem pridelkov. Poleg tega so se udeleženci seznanili s spomladanskim škropljenjem sadnega drevja (jablan, hrušk in češenj), ki naj bi se opravilo do konca marca ali v začetku aprila. Za škropljenje priporoča sredstvo Ogriol (olje oljne ogrščice) v koncentraciji 3-4 del na 10 litrov vode in 8 dkg Cuprablau Z (sredstvi se lahko zmešata). Z istimi sredstvi pa lahko v tem času (v fazi začetka brstenja) proti breskovi kodravosti škropimo breskve. Pri tem dodaja, da je treba s škropivom sadna drevesa dobro omočiti. Poleg spomladanskega škropljenja je potrebno škropiti tudi v poletnem času. Prav tako ne smemo zanemarjati gnojenja. Kot je dejal, se priporoča, da se gnojenje opravi najkasneje marca, in sicer s sadjarskim gnojilom PK (O : 10 : 20 + 3 % kalcija in + 1 % magnezija), to je gnojilo brez dušika. Udeleženci prikaza so bili po uradnem delu deležni gostoljubja gostitelja in njegove žene, ob tem pa so razjasnili še kakšno vprašanje v zvezi s sadjarstvom in z vinogradništvom. D. N. Ivan Glušič med prikazovanjem obrezovanja jablan Izmenjevalnico semen na celjskem sejmu obiskalo veliko ljudi V okviru sejma Alter med je v Celju potekala slovesnost ob odprtju Štafete semen 2014, ki jo že tretje leto zapored skupaj s partnerskimi organizacijami in somišljeniki izvaja Eko civilna iniciativa Slovenije. Gibanje v tem kratkem času že beleži pomembne rezultate. Štafeta semen je gibanje za sejanje, izmenjavo in hranjenje avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst semen in sadik zelenjave ter od letos tudi cepičev starih sadnih vrst, semen poljščin in zelišč. Poteka preko prijave sodelovanja na tako imenovani Pozitivni točki. Sodelujoči v štafeti posejejo najmanj 11 semen, 11 izmenjajo in 11 shranijo oziroma posadijo sadno drevo ali jagodičevje in pri tem izpolnijo ustrezno dokumentacijo. Poleg izmenjave semen in sadik je vzpostavljena baza informacij o avtohtonosti semen. Sodelujočim prav tako omogočijo podporo v bazi znanja, v kateri sodelujejo strokovne službe kmetijskega ministrstva, Kmetijski inštitut Slovenije, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, Fakulteta za biosistemske vede v Mariboru, Skupnost vrtcev Slovenije (koordinatorica je ravnateljica Vrtca Slovenska Bistrica), osnovne šole (koordinatorica je ravnateljica I. OŠ Žalec) in strokovne nevladne organizacije, kot so Sadjarsko društvo Borovnica s pobudnikom izmenjave cepičev starih sadnih vrst Slavkom Turšičem, Integralna unija za zeleno Slovenijo, Društvo za biološko-di-namično gospodarjenje Ajda Vrzdenec, Inštitut za trajnostni razvoj, klub Gaia, društvo La Vita in drugi. Eko civilna iniciativa je pripravila tudi okroglo mizo, na kateri je Irena Rotar v uvodu poudarila: »Kdor ima hrano, ima oblast, tako je bilo in vedno bo. Lahko smo srečni, da živimo v državi, kjer raste skoraj vse. Imamo vse resurse, od nas je odvisno, ali jih bomo znali izkoristiti. Potrebno se bo aktivirati, nekateri smo se že, nekateri se še bodo. Cilj je samooskrba. Z znanjem, s sodelovanjem in z aktivnim pristopom lahko uspemo. Namen štafete je, da so semena v rokah ljudi in ne globalnih korporacij.« Vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave Sanja Lončar je prakso uvažanja hrane z drugih celin in pri tem uničevanja okolja primerjala z divjimi lovci, ki nosoroga ubijejo zgolj zaradi njegovega roga: »Obstajata samo dve smeri: ena je smer uničenja, ki pelje v samouničenje, to je smer, ki jo je ubrala globalna ekonomija. Druga je smer ustvarjanja, ki je mogoča le skozi soustvarjanje in ki se zelo pospešeno širi. Če izenačujemo podpore konvencionalnemu in ekološkemu kmetijstvu, v veliki meri podpiramo tudi tisto, za katero vemo, da pomeni nadaljnje zastrupljanje okolja na račun davkoplačevalcev. Državljani bodo dobili izstavljen še račun v obliki uničenega lastnega zdravja. Vsak drugi moški in tretja ženska v Sloveniji bosta zbolela za rakom, pravi statistika. Zato bo država namenjala še več denarja za presejalne programe, da bi nas čim prej začeli zdraviti. Zdravljenje vsakega bo stalo med sto in dvesto tisoč evri. Kje je logika v takšni ekonomiji? To je izprijenost današnjega časa. Tudi v svojih politikah ne moremo malo podpirati in malo uničevati,« je opozorila Sanja Lončar. Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje mag. Tanja Strniša je med drugim izpostavila: »Vedno bomo imeli konvencionalno kmetijstvo, pri katerem si moramo prav tako prizadevati za skrb za okolje, ter drobno sa-mooskrbno kmetijstvo. Po statističnih podatkih za leto 2012 smo v Sloveniji pridelali 34 % zelenjave za lastne potrebe, v tej številki pa ni zelenjave, ki jo pridelajo ljudje na domačih vrtovih. To pomeni, da je samooskrba večja, kot kaže statistika. Še bolj pa je pomembno, da se s temi majhnimi vrtovi, z zbiranjem semen in rastlin ohranjajo genska dediščina in lastnosti rastlin, ki bodo morda v prihodnje pomenile preživetje.« Po mnenju dr. Martine Bavec s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede mora imeti Slovenija na področju ekološkega kmetijstva velikopotezne cilje. V akcijskem načrtu do leta 2015 je bil zapisan cilj 20 odstotkov ekološko obdelanih površin v Sloveniji. V naslednjem akcijskem načrtu do leta 2020 ne bi smeli zapisati nižjih ciljev zgolj zaradi bojazni, da bi lahko zaradi nedoseganja ciljev EU zahtevala vračilo subvencij. Lani je bilo že skoraj 10 odstotkov obdelovalnih površin pod ekološko pridelavo, kar je zelo spodbudno. Ekološko kmetijstvo bi moralo biti prednostno še zlasti na vodovarstvenih območjih. Vladimir Meglič s Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavil gensko banko Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je del večje rastlinske genske banke, v kateri sodelujejo tudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru ter nevladne organizacije. Naloge genske banke so zbiranje, vrednotenje, evidentiranje, hranjenje in razmnoževanje slovenskih avtohtonih genskih virov kmetijskih rastlin in njihovih divjih sorodnikov. Eko civilna iniciativa je inštitutu lani izročila 101 zavojček semen s priloženimi popisi. Največ je bilo semen zrnatih stročnic (fižolov in graha), plodovk (predvsem paprike in paradižnika), zelišč, nekaj manj je bilo poljščin (npr. koruze), med semeni so bile še korenovke (peteršilj in korenje) ter listnata zelenjava. »Kar nekaj vzorcev bomo uvrstili v nadaljnjo podrobno evalvacijo, da vidimo, ali so to res stare sorte,« je povedal Vladimir Meglič. Ana Marija Slabe je poudarila, da je bil Inštitut za trajnostni razvoj pred tremi leti pobudnik urejanja šolskih ekoloških vrtov. V tej mreži je zdaj že 140 vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Predstavila je tudi kampanjo Osvobodimo papriko. Eno od novih sort paprike je namreč korporacija Singenta zaščitila s patentom, čeprav gre za običajen postopek vzgoje sorte, odporne na žuželke, to lastnost pa ima v naravi tudi divja paprika. Patentov za živa bitja ne bi smeli podeljevati, so prepričani. Loreta Vlahovič, direktorica kluba Gaia, ki deluje že 20 let, je povedala, da je tak način izobraževanja o vrtnarjenju na terenu in preko revije potreben, kar dokazuje več kot 30 tisoč članov kluba. Lani so na poligonu sonaravnih vrtov v Veliki Pirešici postavili samooskrbni ekološki vrt, s katerim želijo dokazati, da je mogoče na 60 kvadratnih metrih pridelati dovolj zelenjave za štiričlansko družino. Pridelali so približno 250 kg zelenjave. Letos bo za vrt skrbela ena od družin, ki so jo izbrali, na tej lokaciji pa bodo posadili tudi sadni vrt. V sodelovanju z občinami nameravajo urediti 25 vzorčnih vrtov po Sloveniji. Poskrbeli so tudi za enostavno računalniško aplikacijo oziroma za spletnega vrtnarskega pomočnika (www.naredivrt.si). Fanči Perdih s svojo blagovno znamko semen Amarant pa je potrdila, da je zanimanje za ekološko pridelana semena vsako leto večje. Tri sorte avtohtonih semen, ki jih je vzgojila sama, so že vpisane v sortno listo, tudi pritlikavi paradižnik Jani, tri sorte fižolov so v postopku vpisa, sodeluje pa tudi z drugimi žlahtnitelji in če bo vse po sreči, bodo letos na novo za vpis in pridelavo pripravili deset sort. K. R. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja skladno z Odlokom o podeljevanju priznanj v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 40/13) razpisuje POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 2014 I. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev priznanj Občine Žalec. 1. GRB OBČINE ŽALEC podeljuje občinski svet na predlog za priznanja pristojne komisije za uspehe na področju gospodarstva, umetnosti, kulture, ekologije, družbenih dejavnosti, športa in vseh drugih področjih človekovega ustvarjanja. Grb Občine Žalec se podeli posamezniku za večletne uspehe, življenjsko delo in izjemne enkratne dosežke ter organizaciji za večletne uspehe in izjemne dosežke, vendar ne več priznanj za isti dosežek. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja lahko predlaga občinskemu svetu vsako leto največ 5 dobitnikov grbov. 2. PLAKETO OBČINE ŽALEC podeljuje občinski svet za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled Občine Žalec na gospodarskem, kulturnem, športnem področju, in za dosežke na drugih področjih. Plaketo Občine Žalec lahko občinski svet podeli tudi uglednim gostom in delegacijam, ki uradno obiščejo Občino Žalec. Plaketa Občine Žalec se podeli posamezniku za uspehe, enkratno življenjsko delo in dosežke ter organizaciji za uspehe in dosežke, vendar ne več priznanj za isti dosežek. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja lahko predlaga občinskemu svetu vsako leto največ 5 dobitnikov plaket. II. Priznanje Občine Žalec se podeli posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju in društvu. Priznanja se izročajo na slovesen način. III. Pobudo za podelitev priznanja Občine Žalec lahko podajo fizične in pravne osebe. Pobudnik za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje. IV. Pobuda za podelitev priznanja mora vsebovati: naziv in naslov pobudnika, datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje, ime in priimek ter naslov predlagane osebe oziroma naslov predlagane organizacije, podjetja, skupnosti, društva. Utemeljitev pobude za priznanje mora vsebovati: a) za posameznika: kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje pobuda za priznanje; b) za organizacije, podjetja, skupnosti, društva: kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje. Pobude za podelitev priznanj Občine Žalec sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, do 30. aprila 2014. Pobude lahko posredujete tudi na elektronski naslov glavna.pisarna@zalec.si. vabljeni na f5*?ekomuzej NEDELJSKO TRŽNICO IN » ------------------ PREDAVANJE RAJKA ŠKARIČA v nedeljo, 6. aprila 2014, v Ekomuzeju hmeljarstva In pivovarstva Slovenije v Žalcu. Za vas bo tržnica odprta od 9. do 13. ure. Predavanje Rajka Škariča z naslovom UMIRANJE SPOLNOSTI se začne ob 10. uri v četrtem nadstropju Ekomuzeja. Prispevek 5€. http://www.zkst-zalec.si 3 GORENJSKI SLAVČEK Opera v dveh dejanjih, SNG Opera in balet Ljubljana Četrtek, 17. april, ob 18. uri za potujoči abonma in izven Odhod iz Žalca ob 16. uri. Vstopnice: TIC Žalec, tel. 710 04 34, www.zkst-zalec.si Svet zavoda OŠ Petrovče Petrovče 32, 3301 Petrovče na podlagi 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96), 58. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11 in 40/12-ZUJF) in sklepa Sveta zavoda OŠ PETROVČE z dne 6. 3. 2014 razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidatska mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice OŠ Petrovče, Petrovče 32, 3301 Petrovče, izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ZO-FVI (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno in prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 2 0/11 in 40/12-ZUJF). Kandidatska mora imeti pedagoške, vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. IzbraniSa kandidatska bo imenovanSa za dobo 5 let. Pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev - izobrazba, naziv, strokovni izpit, ravnateljski izpit, delovne izkušnje v vzgoji in izobraževanju, potrdilo oz. izpis iz kazenske evidence (izda ga ministrstvo za pravosodje in javno upravo), potrdilo sodišča, da ni v kazenskem postopku (izda ga krajevno pristojno okrajno sodišče), pisna izjava, da pri katerem koli drugem sodišču zoper njega/ njo ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, kratek življenjepis ter vizija in program vodenja šole - pošljite v zaprti ovojnici v 8 dneh od zadnje objave na naslov Svet zavoda OŠ Petrovče, Petrovče 32, 3301 Petrovče, s pripisom ZA RAZPIS ZA RAVNATELJA/RAVNATELJICO in NE ODPIRAT. KandidatiSke bodo v zakonitem roku prejeli pisno obvestilo o imenovanju. Upravni odbor Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV "Savinja" ŽALEC ZA LETO 2013 Priznanja Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec so: 1. imenovanje častnega člana zveze in 2. znak zveze: zlati, srebrni in bronasti. Skladno s Pravilnikom o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec se podeli 1 imenovanje za častnega člana, 1 zlati znak, 2 srebrna znaka in 2 bronasta znaka. Naziv častnega člana zveze lahko dobi član ali posameznik, katerega dela in dejavnosti pomenijo pomembne zasluge na področju razvoja ljubiteljske kulture in ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo zveze. Naziv častnega dàna zveze lahko dobi tudi nečlan, fizična ali pravna oseba, ki ima velike zasluge za uspešno delo zveze. Znak zveze lahko dobijo posamezniki za življenjsko delo, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke ter skupine ali društva za jubilej, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Pobudo za podelitev priznanja zveze lahko poda društvo, ki je član zveze, skupina ali posameznik. Pisne pobude pošljite na naslov: Zveza kulturnih društev "Savinja" Žalec -komisija za podelitev priznanj, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, s pripisom: Priznanja ZKD "Savinja" Žalec, najkasneje do 25. aprila 2014. OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5 3310 ŽALEC obvešča, da je objavila JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU SOCIALNO-HUMANITARNIH DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2014 izvajalci programov morajo med drugim ob prijavi na razpis izpolnjevati naslednji pogoj: - društva, ki delujejo na področju socialno-humanitarnih dejavnosti, imajo lahko svoj sedež tudi izven območja žalske občine, njihovi registrirani člani pa morajo biti tudi občani Občine Žalec (najmanj 10 % vsega članstva). Rok za oddajo ponudb je 30. aprila 2014. Ponudbe lahko predložite osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Več o drugih pogojih in celotno vsebino razpisa lahko preberete na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite tudi pri gospodu Bojanu Jerebu na Uradu za negospodarske javne službe (Občina Žalec, I. nadstropje, soba 30, tel. 03/713 64 38). Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 13.630 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. MALI OGLASI ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 NUDIM INSTRUKCIJE ZA ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole v okolici Polzele. Info.: 031 490 824 (Ana) POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili. •Info.: 031 706 281 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700,041 746 700 UREJANJE OKOLICE (košnja, obrezovanje, sajenje, lopatanje), manjša gradbena dela, sprehajanje psov in pomoč starejšim osebam. Info.: 031 684 312 (Bojan) C+TEHIIOS proizvodnja strojevin orodij *prvdelavagumein plastik* Podjetje z več desetletnim obstojem na tujih trgih, zaradi razširitve poslovanja objavlja razpis za dodatna delovna mesta: - orodjar (orodja za plastiko, gumo in preoblikovanje pločevine) - operater CNC - rezkalec na 3, 4 in 5D strojih - operater CNC - strugar - programer rezkanja, struženja - operater na žični in potopni eroziji - varilec in posluževalec robotskih varilnih celic - varilec v strojegradnji - konstrukter orodij Zaželene so delovne izkušnje ali visoka motivacija priučitve s področja strojegradnje, mehanske obdelave, orodjarstva, s IV., V., VI., ali Vil. stopnjo izobrazbe, organizacijske sposobnosti, produktivnost, fleksibilnost, kooperativnost in sposobnost delovanja v skupini. Nudimo: - kasnejšo možnost zaposlitve za nedoločen čas, - delo v uglednem in dobro stoječem podjetju, - možnost osebnega razvoja in stimulativnega plačila. Motivirani in zanesljivi kandidati oddajte prijavo v osmih dneh po objavi na naslov: TEHNOS d.o.o., Cesta ob železnici 1, 3310 ŽALEC ali na elektronski naslov info@tehnos.si. Za vse dodatne informacije nas pokličite na telefonsko številko 03/713 30 50. OBČIN E ŽALEC (Iz publikacije vrtca) Tomšičeva 5, 3310 ŽALEC www.vrtec-zalec.si OBVESTILO STARŠEM VPIS OTROK V PROGRAME VRTCA ZA ŠOL. LETO 2014/15 EVIDENČNI VPIS (za OTROKE, ki vrtec ŽE OBISKUJEJO); od SREDE, 2., do SREDE, 9.4.2014. Prijavnico prejmete v oddelku, kamor jo tudi vrnete. VPIS NOVINCEV: od PONEDELJKA, 31.3., do PETKA, 11.4.2014, NA UPRAVI VRTCA, Tomšičeva 5, Žalec, vsak dan od 7. do 15., ob sredah do 17. ure. ( Prijavnico prejmete na upravi vrtca ali spletni strani vrtca (prosimo, natisnite obojestransko). Vabljeni na dan odprtih vrat (urnik na spletni strani vrtca). Zavezujemo se k izpolnjevanju predstavljenih programov. Veselimo se Vašega zaupanja in pričakujemo sodelovanje. DAN ZEMLJE ] MEDNARODNO LETO DRUŽINE 2014 Ob dvajseti obletnici prvega mednarodnega leta družine je Organizacija združenih narodov (OZN) leto 2014 ponovno razglasila za mednarodno leto družine. 22. aprila 2014, ob 19. uri, na gradu Komenda predava Alenka Tacol. univerzitetna diplomirana psihologinja in psihoterapevtka Tema: POGOVOR V DRUŽINI Alenka je 35 let delala na Gimnaziji Celje - Center, kot šolska psihologinja in profesorica psihologije. Trinajst let pa že aktivno dela kot zunanja strokovna sodelavka Zavoda za zdravstveno varstvo Celje (sedaj se imenuje Nacionalni institut javnega zdravja). w Tu so razvili dva programa. Program To sem jaz za mladostnike in svetovalnico za odrasle. Tu smo zate. Je avtorica dveh priročnikov o samopodobi. Pridružite se nam na pogovoru o družini. VSTOP JE PROST S 03/712 12 80 0 zkst.utrip@siol.net OTROŠTVO JE OD OTROK. ODRASLI VSTOPAMO VANJ TAKO, DA Z OTROKOM SODELUJEMO. (Iz publikacije vrtca) J Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, bo večno ostal. ZAHVALA Za vedno se je od nas poslovila naša draga mami, stara mama, orna, sestra in teta ANGELA COKAN iz Ložnice pri Žalcu (5. 7.1941-5. 3. 2014) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Mlekarne Celeia in vsem znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, denarno pomoč in za svete maše. Iskrena hvala negovalnemu osebju Doma starejših Polzela in gospodu župniku Viktorju Arhu za opravljen cerkveni obred. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar, govorniku za ganljive besede in pevcem za odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerki Anica in Nada ter vsi njuni Vsi bomo enkrat zaspali, v hišo očetovo šli. Takrat zvonovi, zvonite lepo, kliče te na sveto nebo ... ZAHVALA Žalostno so se oglasili zvonovi, ko je za vedno zaspala naša draga CECILIJA MARČEN iz Sv. Lovrenca (24. 12. 1931-4. 3. 2014 ) vendar v bolečini nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izraze sožalja. Hvala Emilu, Jožetu in Vinku . za izkazano zadnjo čast, gospodu župniku, pevcem, govornici, trobentaču, DU Prebold in pogrebni službi Ropotar. Hvaležni smo tudi patronažni sestri ga. Martini in dr. Majcenovi za nego in zdravljenje. Vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni - Račkovi Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi ANDREJ KRIŽANEC iz Vrbja 100 b (8. 10. 1949-27. 2. 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Jožetu Rupniku za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar. Hvala gospe govornici za besede slovesa in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali V SPOMIN Minevata dve leti, odkar nas je zapustila naša draga BETKA PIŽORN iz Pariželj 58, Braslovče (1935-2012) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Pogrebna služba - cvetličarna MORANA ► GSM: 041 536 408 GSM: 041 672115 www.pogreb-morana.si E-mail: morana.steblovnlk@alol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Tiho čez polje, tiho mesec gre, z njim gre žalostno srce... ZAHVALA Ob izgubi drage CITE LEDINEK iz Spodnjih Grušovelj 10 a pri Šempetru se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k preranemu grobu ter nam in njenim sorodnikom izrekli sožalje. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo boste ohranili v lepem spominu. Jan Januš z družino Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame VIKTORIJE EREMITA Ojstriška vas 3, Tabor Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za iskrene besede sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: Edi, Rudi in Zvezdana z družinami Bil si trden kakor skala, bil pokončen kakor hrast. In prišel je dan usode, kije zrušil skalo, kije zlomi hrast. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega LOJZA GMAJNERJA iz Latkove vasi (11.4.1952-1.3.2014) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v oporo in tolažbo, zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in strica ERANA SADNIKA iz Žalca (24. 3.1930-8. 3. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v oporo in tolažbo. Hvala za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Spominje kot pesem, ki v srcih odzvanja, spominje kot cvet, ki nenehno poganja, spominje svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša ljubljena mami, babica, sestra in teta Alojzija CENCEN iz Matk Hvaležni smo vsem, ki so nam s svojo bližino, tolažbo in pomočjo stali ob strani in pripomogli, da je bilo njeno zadnje slovo lepo in spoštljivo. Predvsem hvala osebju DSO Vransko za nego in sočutje v času njenega bivanja tam. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Zelo jo bomo pogrešali. Žalujoči: vsi njeni Skromno in pošteno si živela, v življenju le skrbi in delo si imela. V tihem grobu zdaj spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, tete, babice in prababice ALOJZIJE JAKOP iz Podloga 15, Šempeter v Savinjski dolini se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, za podarjene sveče in cvetje ter darove za svete maše. Hvala tudi gospodu župniku Mirku Škofleku in gospodu patru Pavlu Jakopu za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, pogrebni službi Ropotar, gospe Ivanki Ropotar za lepe besede slovesa in JKP Žalec. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste se ji še zadnjič poklonili in jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo močno pogrešali Zapustila dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza daje ji moči. Kako prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Nič več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Hvala za dragoceni čas, ko lahko smo bili s teboj! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in tašče ZOFIJE KOKOL iz Griž (14. 5. 1934-14. 2. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve in govor, župniku gospodu Planincu, pevcem za odpete žalostinke in JKP Žalec. Posebej hvala osebnemu zdravniku dr. Ivanu Đuriču s sodelavci in zdravnikom ter medicinskim sestram dializnega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Žalujoči: hči Simona in vnukinja Leja z družinama, ki jo zelo pogrešamo Vel, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, kije v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši... (J. Medvešek) ZAHVALA V 83. letu starosti nas je 22. februarja tiho zapustila draga mama, babica, prababica in sestra BERNARDA MAROVT iz Letuša (3. 6. 1931-22. 2. 2014) Od nje smo se poslovili v krogu družine, sorodnikov in prijateljev v torek, 25. februarja 2014. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za sočutne besede sožalja, za darovano cvetje in sveče. Za vedno bo ostala v naših srcih. Vsi njeni Mirno spavaj, srce ljubljeno, mirno sanjaj, srce nam drago, spokojno počivaj v prerani gomili, nikoli te ne bomo pozabili... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica RUDIJA ŠLANDRA iz Grajske vasi (12.4. 1954-7. 3. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalja, darovali za cerkev, cvetje, sveče in za svete maše ter pospremili našega sina, brata in strica na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Martinu Cirarju za lepo opravljen obred, Sekstetu Gomilsko in pogrebni službi Ropotar. Z neizmerno ljubeznijo mama in vsi njegovi žalujoči Spomin ... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. (Jimenez) V SPOMIN Minilo je pet let, odkar nas je zapustil dragi sin in brat MILAN ČREMOŽNIK ml. iz Pariželj Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite-ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi Človek je kakor katplja rose, veter pihne, ni te več. Ljudje, kot si ti, nikoli ne umrejo, le v velikem gozdu zaidejo s poti. Pa kjerkoli si, naj angel čuva te, kjerkoli si, vedno bomo mislili nate. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija MILANA ČREMOŽNIKA iz Pariželj (19. 11. 1935-18.2. 2014) Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za lepe besede, gospodu Pustinku za opisano njegovo življenjsko pot, pogrebni službi Morana, pevcem za odpete pesmi in ZŠAM Žalec. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Magda, hči Martina z družino in vsi njegovi POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Učila si nas skromnosti, saj takšna si bila, srce pa tvoje je bilo, kot bilo bi iz zlata. Nam solza zdaj rosi oko, bolečina nas duši, nekoč pa spet med zvezdami se snidemo vsi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in praprababice ŠTEFKE PRISLAN iz Poljč (1916-2014) se vam vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, za svete maše, potrebe cerkve in sveče, izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali ter jo z nami pospremili na njeni zadnji poti, iz srca zahvaljujemo. Z ljubeznijo in s spoštovanjem sin Viktor in hči Anica z družinama V SPOMIN STANISLAV in ANGELA FERME Minilo je trideset let, odkar našega ata na svetu ni več. Pred štirimi leti je mami odšla, zdaj mirno, spokojno počivata oba. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, se ju spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi, ki ju imamo radi En starček je živel... V SPOMIN 18. marca je minilo leto dni, odkar nas je po hudi bolezni zapustil ANDREJ URANKAR po domače Kovačev Drejc z Gomilskega (12. 11. 1933-18.3. 2013) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu. < ; Vsi njegovi Zahvale za aprilsko številko Utripa sprejemamo do 14. aprila 2014 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80 Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice TEREZIJE PAINKRET iz Podvina pri Polzeli 37 b, Polzela (14. 9. 1932-28.1.2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste darovali sveče, za svete maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Žalujoči: vsi njeni In postaneš zrak in prst, bilka in mesečina, klic ptice - VEČEN. (I. Minatti) ZAHVALA V 90. letu se je poslovila zlata mama, babica, prababica in sestra BOŽKA URŠIČ iz Dolenje vasi pri Preboldu Hvala vsem, ki ste pustili sledi v njenem življenju. Iskrena hvala za izrečena sožalja in darove. Pogrešali bomo njeno modrost in vedrino. Vsi njeni Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. Inje čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Spomin na vas ostaja živ, naši najdražji KRONOVŠKOVI po domače ROJNKOVI iz Topovelj JAKA (1891-1962) FRANČKA (1907-1994) Pogrešamo vas. Jožica, Majda, Danica FRENCE (1942-1991) Kako težko je dojeti, da te ne moremo več objeti. Pustil si nam le lepe spomine, a v srcih težke bolečine. Veliko je poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti. Po njej pridemo tudi mi. V SPOMIN Žalosten je spomin na 27. marec 2011, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek JOSIP PRGIĆ iz Zabukovice 95 a Neizmerno te pogrešamo. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke. Tvoji najdražji Trojčki pri Zagožnovih Sončni Jožefov sejem Gospodar Borut, veterinar Janko Juhart in Na srednje veliki kmetiji Zagožen v Matkah pri Preboldu so se prejšnji mesec še prav posebej veselili. Ena od 28 krav molznic je namreč povrgla trojčke. Kot je povedal mladi gospodar Borut Zagožen, sta z oče- Jože Zagožen s tremi telički tom Jožetom nekaj časa opazovala kravo, ker pa se jima je zdelo, da se bo porod zapletel, sta poklicala veterinarja Janka Juharta. Po njegovem prihodu so z akcijo začeli in po 20 minutah so srečno vse tri teličke žive spravili na svet. Po besedah veterinarja Juharta se redko zgodi, da krava povrže trojčke in da vsi trije ostanejo živi in zdravi. Imajo pa očitno pri Zagožnovih prav posebno srečo, saj so imeli pred leti teličke četverčke, toda eden je kmalu po rojstvu poginil. T. Tavčar Radar za večjo varnost Na Polzeli so letošnjega marca umaknili informativno hitrostno tablo za spremljanje prometa in statistike v središču kraja in jo nadomestili z radarjem. Odločitev so sprejeli na podlagi predhodnega spremljanja prometa in ugoto- vitve o neupoštevanju prometnega režima. Radar je še vedno namenjen predvsem spremljanju prometa in beleženju statističnih podatkov, vendar pa bodo najhujše kršitelje prometnih predpisov tudi kaznovali. Napravo so postavili v bližino šole in Radar v središču Polzele I UNIVERZUM, D. O. O., ŽALEC L ________.. KOUSM^REZERVNIDELI SERVIS KOLESJA- f/'h \ I r/jOMOS PROGRAM\ S l / ČELADE -*i ..t Vmotorističnikovcki Tel.: 03 571 87 40,041 854 607 Razstava avtohtonih slovenskih semen KZ Petrovče, ZKŠT Žalec, Društvo hmeljarskih starešin in princes Slovenije, žalska izpostava Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Celje in Društvo podeželskih žena Občine Žalec so na god sv. Jožefa, 19. marca, v Petrovčah pripravili že 26. Jožefov sejem. Na sejmu se je zbralo približno sedem tisoč obiskovalcev, svojo ponudbo pa je ponujalo 140 razstavljavcev. Rdeča nit letošnjega semanjega dne so bila semena kot vir življenja. Sejemsko dogajanje seje začelo s sveto mašo, ki jo je daroval celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, potem pa so nadaljevali z živahnim barantanjem, nakupi in s prodajo. Številne obiskovalce so pozdravili žalski župan Janko Kos, pred- sednik upravnega odbora pe-trovške zadruge Franci Gajšek, podpredsednik KGZS Marjan Golavšek in predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. Organizatorji so ob tej priložnosti pripravili tudi razstavo z naslovom Seme vir življenja, Društvo podeželskih žena Občine Žalec pa tudi za zanimivo kulinarično razstavo. T. Tavčar vrtca, in sicer z namenom, da bodo vozniki ob približevanju prehodu za pešce, kjer vsakodnevno prečka cesto veliko otrok in tudi drugih, zmanjšali hitrost. Upajo, da bodo občani odločitev občine sprejeli pozitivno, saj so se za ta korak odločili zaradi težnje po večji varnosti njihovih otrok in tudi drugih. Zdaj je trenutno preizkusno obdobje, na podlagi ugotovljenih podatkov pa se bodo na občini odločili, od kdaj dalje bodo kršitelje kaznovali. T. T. Razočaran oreh Tudi več desetletij star oreh je postal žrtev žledolo-ma. Potem ko je toliko časa kljuboval marsičemu, pa ga zdaj prodajajo. "Takle mamo!" te dni večkrat slišimo, pa ne samo zaradi posledic naravne ujme. T. T. Dobrote Društva podeželskih žena Občine Žalec Cart fit za aktivno razvajanje žensk % i »A L A -v 1 iipiiif As- " i .... Zadovoljne udeleženke so se odločile, da dan žena ne bo edini dan za vadbo Letošnji 8. marec so ne- v prečudoviti mavrici tele- Zrtev žledoloma katere ženske v Preboldu preživele na prav poseben način. Stanka M. Murgelj in Danica Pinter sta namreč zanje organizirali t. i. cart fit vikend in ga zaradi odličnega odziva ponovili tudi teden dni kasneje. "Naše razvajanje je zasijalo v popolni luči z odtenki vadb pilatesa, cart vadbe, joge in zvočne kopeli z gongi. Udeleženke so ob koncu zasijale sne in duševne harmonije. Svojo pozitivno energijo so prenesle naprej in rezultat je bila ponovitev cart fit viken- da 15. marca. V prihodnosti si želiva ženskam podariti veliko takšnih, le njihovih dni," sta povedali organizatorki. L. K. Savinjski hram na žalski tržnici Ponedeljek-petek: 10.00-13.00 in 15.00-17.00, sobota: 9.00-12.00 www.zkst-zalec.si