NO. 102 '/0o^lCy°oc/ 's'OtOM m • % A/ ,, is« omut ’ ■ NsISwnal *®d fntemittoiutl Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 25, 1970 SlOVCNiA* STEV. LXVIII — VOL. LXVIII Konvencija SŽZ zaseda Konvencija SŽZ, katere dni žabni del se je začel v so boto zvečer, je pričela da nes z rednim delom. CLEVELAND, O. — V soboto zvečer je bil v okviru 15. redne konvencije SŽZ kotiljon ples v Berkshire Hills Country Clubu v Chesterlandu. Včeraj dopoldne je bila ob 11.45 slovesna sv. niaša v cerkvi sv. Vida. Opravi' je duhovni vodja SŽZ pa-*er Klavdij Okorn, župnik slo-venske fare sv. Janeza v Mil-'vaukeeju. V pridigi v angleščini in slovenščini je posebej poudaril potrebo po dejanski ljubezni do bližnjega, kot so jo ži-veli prvi kristjani. Popoldne je bil v avditoriju Pri Sv. Vidu konvenčni banket, ki se ga ni udeležila le celotna delegacija SŽZ, ampak tudi Predstavniki drugih glavnih slo-venskih organizacij, kot pred-Sednik KSKJ J. Nemanich in Predsednik ADZ J. Sušnik. Žu-Psna mesta Euclida, kjer se danes začne delovni del konvenci-ie zastopal mestni odbornik • Zagorc. Glavni govornik je nd okrajni sodnik A. Pryatel. Po uradnih pozdravih in če-sBtkah je bil na odru obsežen sPored, pri katerem so sodelo-^a]i pevski zbor SŽZ “Dawn”, ° klorna skupina Kres, mešani Pevski zbor Korotan. Spored je d lepo pripravljen in izbran je navdušil vse udeležence. ° sPoredu je sledi veseli ples. Danes dopoldne ob 9.30 začenja konvencija svoje redno za-^edanje v SDD na Recher Ave. Popoldne bo celotna delegacija °dšla na piknik na Izletniško ledišče ADZ. ^(Nacija reke Mekong 0sJala za sedaj v načrta Bek RUžENI NAR0DI> N-Y-— a Mekong je glavna vodna a Tajske, Vietnama, Laosa in ambodž.e, je pa danes mrtva re r°(?na sda, kajti treba jo je pobrati in porabiti za plovbo, n^akanje in elektrifikacijo Na načrte: Pobudo Amerike se je z 'm pečala posebna komisi- 3a T'i trev N* Po njeni zamisli bi bilo jezoa 2graditi ob reki 36 velikih Za V’ ^■ier se naPiraIa voda namakanje in elektrifikacijo. 30 e^a bi imelo koristi kakih ok„ ^ijonov prebivalcev vseh b^ih držav. VečpCrt ie bil lep; upi so bili še v°jn' t0C*a Pri^a Je vietnamska ni bi' ^naanjkalo je zanimanja, do d ° denariia in tako sta bila 2a, n10'8 Postavijena le dva je-trarna.Se na niih manjka elek-Dapes m namakalnega omrežja. arbi,S ves načrt pokopan v kdai U nihče pa ne ve, ln kako bo oživljen. Albanska ljubezen Kino se hladi? kajšnr ^PESTA’ Mad- - Tu-pripajl casoPis Magyar Orszag ci zaM^01^0^^0’ da so se Aiban-politife\ohlajevati za Kino in so Se .° 30 Tsetunga, za kateri tako gnali zadnjih 10 let. Novi grobovi Linda M. Cercek V Mt. Sinai bolnišnici je po vrsti operacij za presaditev ledvic umrla v soboto 25 let stara Linda M. Cercek, 30504 Man-hasset Ave., Bay Village, hčerka Franka in Frances (roj. Lenar-sic) Cercek, sestra Frances in arol. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Viljema ob 10., nato na All Souls pokopališče. Družina priporoča namesto cvetja darove za Mt. Sinai Kidney Foundation. Mary Pike Včeraj je umrla v Euclid Manor Nursing Home 71 let stara Mary Pike s 443 E. 156 St., roj. Intihar v Beli cerkvi v Sloveniji, od koder je prišla v DA 1. 1920, žena Jerryja, mati Doris Zadar, Jerryja Jr. in Alice He-derman, 10-krat stara mati, sestra pok. Viktorja Intihar in Ane (Jug.). Pokojna je bila članica SŽZ št. 10 in SNPJ št. 5. Pogreb bo v sredo ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče. Alfred W. Hendryx V Euclid General bolnišnici je umrl Alfred W. Hendryx s 1143 Elmwood Dr., Willoughby, star 58 let, mož Mary, roj. Spar-cic, oče Janice, Daleja in Thomasa, stari oče, brat Patricie in Royja. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob enih pop. na Knoll-wood pokopališče. Marijan Šušteršič Pretekli petek je po težki bolezni v starosti 48 let umrl v Sunny Acres bolnišnici Marijan Šušteršič, rojen v Ljubljani. V Cleveland je prišel leta 1951 iz Frascattija v Italiji. Zaposlen je bil pri bivši Ford Motor Co. Plant št. 2. Pokojni je zapustil v Sloveniji mater in dve sestri, tukaj pa veliko prijateljev, med njimi tudi Miss Steinberg, katera oskrbuje pogreb. Ta bo v torek ob pol dveh popoldne iz A. A. Burman pogrebnega zavoda, 13125 Euclid Avenue. Ure xropljenje še danes od 2 do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Mary Lupsina Pretekli petek je umrla Mary Lupsina, vdova po pokojnem (Dalje na 3. strani) »gHOWEUft Vremenski prerok pravi: NaSivrarn° 2 verietnostjo neviht, isja temperatura okoli 80. Počasen napredek pri razgovorih na Dnnaju Lakd m mara objave časa odMa za Saigon WASHINGTON, D. C. — O-brambni tajnik M. Laird je de-Razgovori med ZSSR in jal, da bi bilo “napačno” objavi-ZDA o omejitvi jedrskega ti čas odhoda južnoviltnamskih oboroževanja na Dunaju|vojaških sil iz Kambodže, ker bi potekajo v redu, pa I'e ob to dalo rdečim znova občutek počasnem napredku. j varnosti v kambodžanskih opo- DUNAJ, Avstr. — Razgovori riščih-o omejitvi jedrskega oboroževa- Naird je obljubil, da bodo nja med Združenimi državami f koncemv BjnBa’ kovbodo amer*" in Sovjetsko zvezo potekajo že ^ke voia^ke sde ocLle iz Kam-pet tednov, se vrše na poslovni ibodže’ odšli tudi ameriški sveto- , T t 1 i I *-1 /-t w-v***, wx I -X r-> . - — .V. _ — —. — - — * A. osnovi, napredujejo počasi, pai vendar kažejo na možnost uspeha. Zadnji sestanek pretekli petek je trajal dve uri. Najprej sta se jvalci, ki spremljajo južnoviet-inamske čete v Kambodži, prav tako bo ustavljena taktična letalska podpora južnovietnam-skim četam pri operacijah v Kambodži, bodo pa ameriška le IZRAEL SVARIL LIBANON Včeraj je obrambni minister Izraela Moshe Dayan svari) Libanon znova, naj ustavi napade gverilcev iz Libanona na Izrael ali pa bo to storil Izrafel sam. JERUZALEM, Izr. — Napad jih bo oskrbovalo kakih 15,000 na izraelski šolski bus pretekli ruskih vojakov, petek je strašno prizadel izrael-^ „ ° sko javnost. Libanon je poročal OkTOCfCS P?0d9j9l! soboto, da so Izraelci obstre- n »g ■ Ijevali obmejne libanonske va- ¥ ISFlfSHijS Z9 PF@SkUS$ si, pri čemer naj bi bilo 20 ci- obe strani ogovarjali ^ „ veg,0 strogo uradno 80 minut na seji, nato pa sta se pogovarjali še 40 minut izven uradnega kroga sproščeno in neobvezno. V tem zadnjem delu so ruski zastopniki opozorili svoje ameriške to ča oporišča v Kambodži. Južnovietnamske čete bodo o-stale v Kambodži, pravijo vlad- vilistov mrtvih. Objavljali so, da Izrael zbira ob meji čete in je zato treba računati z novim izraelskim vdorom v Libanon. Do tega sicer ni prišlo, toda izraelski obrambni minister je Libanonu povedal jasno in odločno, da mora nastopiti proti gverilcem, ki so napad na izraelski šolski bus izvedli, ali pa bo ob- ni zastopniki v Saigonu, dokler " - . , pd c , , ! , T . ° T računal z njimi Izrael sam. variše, naj bodo previdni, da ne’ bo kršen sporazum o skrajni tajnosti poteka pogajanj. To rusko opozorilo naj bi imelo za povod pisanje nekaterih ameriških listov, da se razgovori bližajo dvema dogovoroma, na eni strani zamrznitvi sedanjega stanja medcelinskih raket, kopnih in pomorskih, na drugi pa tudi omejitev obrambnega sistema pred medcelinskimi raketami na Moskvo in Washington. bo to potrebno. Laird je pripom-[nil, da je to stvar dogovora med vladama v Saigonu in Phnom Penhu. Precej jasno je, da se bodo v Phnorn Penhu hoteli znebiti južnovietnamskih čet, čim bo to mogoče brez nevarnosti za ohranitev položaja in oblasti proti rdečim. Kambodžanci niso nikdar marali Vietnamcev, pa naj bodo to Severni ali Južni. To velja še vedno. Diktature si že znajo pomagati iz zadrege WASHINGTON, D.C — Administracija je že davno objavila, da bo državni tajnik W. P. BOAC ima letajo $-747, nima pa zanj pilotov I Rogers šel koncem maja v Ma-LONDON, Vel. Brit. — Bri-^drid in Lizbono, da tam podpi-tish Overseas Airways Corpora- še par političnih in gospodar-tion je dobila novo Boeing 747 skih pogodb. potniško letalo, ki lahko sprejme enkrat na krov 350 potnikov. Turistična sezona se je začela, prometa je dovolj, toda letalo ne more v zrak, ker družba nima zanj pilotov. Družbeni piloti nočejo v letalo, dokler ne dobijo zahtevanega poviška plač za ta posel. Ker so se razgovori tako dolgo vlekli, družba letala ne bo mogla rabiti vsaj še tri mesece, ker toliko časa potrebujejo za vežba-nje skušenih letalcev za vodenje novega letala. Družba BOAC trdi, da bi letalo vsak dan zaslužilo $40,800, pa mora stati v hangarju! Študentje so v obeh deželah ž.e delali načrte, kako se bodo Rogersu predstavili z — demonstracijami. Pa delajo najbrže račun brez krčmarja. Portugalska vlada je namreč že zaključila semestre na univerzah, španska jih pa misli 20. maja. Tako bodo vsi univerzitetni študentje že na počitnicah. Seveda demonstracije s tem še ne bodo onemogočene, toda udeležba na njih bo zaradi počitnic gotovo trpela. živahno mesto V mestu Worcester, Mass., je okoli 700 tovarniških podjetij, pa tudi šest visokih šol. Poročila iz Libanona trdijo, da se je vlada obrnila na Naserja v Egiptu, naj pomaga doseči dogovor z gverilci, da ne bodo ti s svojimi napadi spravljali v nevarnost Libanona in njegovega prebivalstva. Gverilci so dejansko dobili proste roke za svoje operacije z oporišč na pobočjih Hermona v dogovoru, katerega je posredoval Naser, ko je prišlo do odprtega vojskovanja med libanonskimi oboroženimi silami in palestinskimi gverilci. Spopadi ob Sueškem prekopu V soboto so Egipčani streljali preko Sueškega prekopa na izraelske postojanke. Pri tem je bila zadeta jedilnica v nekem izraelskem oporišču. Sedem izraelskih vojakov je bilo mrtvih. Izraelci so na ta napad odgovorili v triurnim izraelskim napadom danes zjutraj, potem ko so že dva slična napada izvedli v nedeljo. Neka poročila govore, da naj bi v spopadih z izraelskimi obo- Velika Britanija je zaprepa-šeena, ko je zvedela, da so otročiče, ki so ostali pri prekinitvi nosečnosti živi, prodajali za preskuse. LONDON, Vel. Brit. — Angleži, ki so tako radi ponosni za svojo treznost in spodobnost, so nenadno postali pretekle dni bogatejši za novo sramoto in to takšno, ki mora človeka zapre-pasti. član parlamenta Norman St. John Stevas je iznesel namreč v javnost svojo ugotovitev, da nekatere klinike, kjer vrše operacije za prekinitev nosečnosti, oziroma za odpravo plodu, še žive plodove prodajajo za “preiskave”. Plodove puste živeti do 40 tednov, vrše na njih poskuse, nato pa jih pokončajo. J. Stevas je na tiskovni konferenci izjavil, da je o tej strahotni ugotovitvi obvestil ministra za socialno skrbstvo Richarda Grossmana. Ta mu je nato sporočil, da je izdal prepoved za vsa taka dejanja. Posebna skupina zdravstvenega državnega oddelka je začela preiskavo, ki naj bi preprečila vsako ponovitev kaj sličnega. Pri tem sodeluje policija. Trdijo, da niso žive človeške plodove prodajali samo v Londonu, ampak tudi po nekaterih drugih mestih Velike Britanije St. John Stevas je dejal, da je “to nekaj najstrahotnejšega, kar CLEVELAND, O. — V meriški politiki ni zmeraj kaj prida doslednosti. To vidimo velikokrat, ravno sedaj pa na polju, ki večino naših bralcev zelo zanima: kakšne smeri naj vladajo v našem federalnem staro stnem zavarovanju? Seveda želi vsak zavarovanec čim večjo pokojnino. To mu tudi vsakdo privošči. Federacija je res zadnjih 10 let povišala pokojnine skupaj za skoraj povprečno 50%. To je lepo od nje. Lepo je tudi, da je obenem skrbela za kritje. Kar upokojenci dobivajo več, za toliko so zvišane tudi premije za zavarovance. Računi so torej kriti, toda podlaga zanje se je spremenila! Na to pa ne misli prav nihče. Da to na kratko razložimo! Ko je pokojni predsednik F. D. Roosevelt zasnoval sedanji sistem starostnega zavarovanja, se je njegova administracija postavila na stališče, da mora vsak zavarovanec sam nabrati dosti kritja za svojo pokojnino. Premije, ki jih pla- Sedaj zopet nove pokojnine Socialne varnosti? čuje, naj znašajo takrat, ko bo upokojen, toliko, kolikor bo potrebno za izplačevanje pokojnine. V prvotnem zakonu je bila predvidena le ena izjema: veliko zavarovancev je začelo plačevati premije prepozno. Preje niso mogli, ker ni bilo zakona. Ti ne smejo biti kaznovani, zato je zanje zakon predvidel izjeme. Stroške za te izjeme naj pa krijejo prebitki iz zavarovanja. Tako je bilo tudi pri tej izjemi obvarovano finančno ravnovesje zavarovanja, ki je trajalo do 1. 1955-1960. Takrat se je ves sistem kritja porušil: inflacija je uničevala vrednost dolarja, pokoj- dotokom premij in federalnega dodatka, ki ga nikjer ni bilo. Ta sistem smo prenašali dobrih 10 let. Sedaj se nam o-beta zopet sprememba! Predstavniški dom je v svoji n e p r e r a čunljivi politiki vpeljal sistem plačevanja pokojnin, merjen po kupni moči dolarja. Seveda je to lepo in hvale vredno, toda treba je skrbeti tudi za kritje večjih stroškov za pokojnine. Tu politika zgubila pogum, da gledala stvarnosti v obraz. A-ko bi' bila dosledna, bi morala tudi plačevanje premij vezati na menjajočo se kupno moč dolarja. Tega ni storila s potrebno doslednostjo. Odredila roženimi silami vzdolž Sueške-, Se je kdaj zgodilo v Britaniji”, ga prekopa padlo doslej že okoli;On je o tem dobil sporočilo od 15 Rusov. Izraelske vojaško o- nekoga, ki pri teh preskusih so-blasti te vesti zanikajo. j deluje. Neki fiziolog, ki se u- v Znani tedmk Newsweek poro-(kvarja z raziskavanjem člove-ea v svoji številki za ta teden, ških plodov, je dobil žive plodo-da so Rusi prevzeli vso obram-|Ve iz klinike na Vzhodni strani bo Egipta pred napadi iz zraka. Londona, jih ohranja žive s Do 1. septembra 1970 bodo po strojem, ki nadomeščajo delo-teh podatkih postavili v Egiptu vanje pljuč in srca. Ko bi doseg-skupno 480 raketnih oporišč, ki R starost 40 tednov, bi jih, kot je sam izjavil, “pokončal”. Zveza britanskih zdravnikov ne mara dati nobene izjave, dokler ne bo preiskava dognala točno dejansko stanje. Opozorila je le na moderno obliko stare Hip-pokratove prisege za vse zdravnike: Spoštoval bom človeško življenje z največjo skrbjo od njegovega spočetja! Iz Clevelanda j in okolice j Iscsment— Danes je 25. v mesecu, ko Jrustva običajno pobirajo ases-ment. Tajnica Društva št. 22 ADZ 30 pobirala asesment danes od ). do 8. zvečer v Slovenskem lomu na Holmes Avenue. Tajnica Podr. št. 25 SŽ bo pobirala asesment danes od 5.30 pop. do 8. zvečer v šoli sv. Vida. Zadušnica— Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša ?a pok. Alice Pinculic ob 34. obletnici ajene smrti. Popravek— Pok. Ivanka Suhadolc, sestra ge. Apolonije Košir z 1245 E. 59 3t., ki je nedavno umrla v Ljubljani, ni bila žena, ampak tašča dr. Cirila Žaklja. Prizadeti naj, prosimo, napako oproste. “Naročeni ženin” na Pristavi— Slovensko gledališče iz Toronta je v soboto zvečer podalo na Slovenski pristavi v splošno zadovoljstvo številnega občinstva veseloigro “Naročeni ženin”. K lepemu uspehu naše čestitke! V bolnišnici— G. Peter Jelar, ki oskrbuje cerkev sv. Vida, je v Cleveland Glinici prestal težko operacijo. Želimo mu skorajšnjega okrevanja! Obiski so dovoljeni. G. Joe Gorsha, 15401 School Avenue, je v Euclid General bolnišnici. Želimo mu naglega okrevanja! je bi nine so rastle; primanjkljaj . v -----------;---“ . ------ pri plačevanju pokojnin je bil Je pac Preračunavanje premij 1 ... v... ‘ -* m na DOVfl vsaki Hvp leti tnrlo lo pa krit iz večjih premij, je bilo ravno napačno. Ta primanjkljaj bi morala kriti federacija, kajti njena finančna politika je uničevala kupno moč dolarja. Tako se je v tistih letih porušila sama od sebe finančna stavba, ki je na njej temeljilo ravnovesje med izplačevanjem poko jnin in na novo vsaki dve leti, toda ni pa točno predvidena pot za računanje novih premij. Kaj se bo torej godilo vsaki dve leti? Zavarovanci bodo napeli vse sile, da naj bodo nove premije čim manjše, u-pokojenci bodo pa vztrajali na visokih pokojninah. Spor med obema skupinama se bo začel že 1. 1973. Zmagali bodo zavarovanci, ker jih je več in so politično močnejši. Premije in pokojnine bodo postale tarča politike vsako drugo leto. Ne spuščamo se v nobeno podrobnost. Saj niti ne vemo, kaj bo sklenil senat. Morda zakona sploh ne bo hotel obravnavati. Če ga bo, ga bo gotovo menjal, kajti to mu bodo svetovali mnogi vplivni kongresniki, ki so sedaj zgubili bitko v predstavniškem domu. Končno pa Nixon lahko tudi vetira zakon, takrat je pa njegova sedanja vsebina že obsojena na poraz. Zato tvega veliko, kdor verjame, da bo sedanje besedilo zakona res postalo zakon. Bo bolje, da počakamo. Upokojencem ne odide 5% povišanje pokojnin vsaj do 1. 1973. Za to rešitev iz zadrege se bo dobila zmeraj večina v Kongresu. Vse drugo je trenutno le predmet ugibanja, akorav-no je predstavniški dom že izglasoval svoj predlog. Iz Kambodže zbežalo do sedaj 47,000 Vietnamcev SAIGON, J. Viet. — V Kambodži živi normalno nekaj sto tisoč Vietnamcev, ki jih pa domačini ne marajo, kar se je pokazalo posebno nazorno po 18. marcu, odkar vlada v Kambodži Finch potrebuje počitek WASHINGTON, D.C. — Zvezni tajnik za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo Robert H. Finch je bil odpuščen pretekli petek iz Walter Reed armadne bolnišnice z naročilom, da mora popolnoma počivati. V ponedeljek je moral v bolnišnico, ko mu je nenadoma o-mrtvela leva roka in je na splošno postal skrajno šibek. Preiskava je dognala, da je bila glavni vzrok vsega skrajna u-trujenost. Ko se je v bolnišnici R. Finch nekaj odpočil, je postala roka popolnoma normalna. Pobegnil v Alžirijo? WASHINGTON, D.C. — Po nekaterih časopisnih vesteh je znani črnski skrajnež H. Rap Brown, ki bi se moral javiti 4. maja pred sodiščem v Ellicott City, Md., zaradi obtožbe ščuva-nja k izgredom in požigom v Cambridgeu, Md., leta 1967, pobegnil iz ZDA in je v Alžiriji. Tam živi tudi znani vodnik “Črnih panter jev” Eldridge Cleaver, ki je na podoben način pobegnil iz dežele. Rap Brown je na listi 10 najbolj iskanih zločincev FBI. Njegov odvetnik je ponovno izjavil, da ne ve, kje je obtoženec, niti ne, če je še živ ali ne. novi režim. Kjerkoli se vname v Kambodži državljanska vojna,| ~ .. od tam zbezijo prvi vietnamski Scstorcki umrli priseljenci. v teku 7 ur Do sedaj jih je v Južnem NEW YORK, N.Y. — V četr-Vietnamu registriranih v be- tek ponoči je rodila v Universi-gunskih taboriščih nad 47,000, ty bolnišnici 25 let stara Mrs. veliko število še čaka na spre- Martin Danoff, žena odvetnika, jem v taboriščih, kjer že sedaj ki je jemala tablete za plodnost, zelo primanjkuje prostora. Za šestorčke, 5 deklic in fantiča, begunce skrbijo, kolikor more- Rojeni so bili 3 mesece prezgo-jo, ameriške in saigonske dobro-! daj in so v teku 7 ur po porodu delne ustanove ob podpiranju j vsi umrli, ker so bili preslabot-od strani javne uprave. Ini. Ameriška Domovih /l-IVl' ■; 1JIO/* r%]— C117 dt Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44108 National and International Circulation fublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditor: Mary Debevec NAROČNINA: Lt Združene države: $16.00 na leto; $3.00 xa pol leta; $5.00 za 8 meaes« la Kanado In dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: ~ United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 lor 3 mouths Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 102 Monday, May 25, 1970 drugi, oblasti in vlada pomagala — bi ne bila naša Amerika dosegala uspehov, kakor jih je. Delali so, trdo delali in trpeli in to je rodilo uspehe. Če bi prišli v Ameriko samo pohajkovat, pa po “poreit” sedet, pa po ulicah in parkih za puncami gledat — hi ne bilo današnje Amerike. Že davno bi šla škratom kašo pihat. .. R. Predsednik in Kongres Ameriška politika je praktična, vzame vsako politično vprašanj zares, čeprav v praksi tega navadni volivci niti ne opazijo. Nekaj takega se godi prav sedaj pred našimi očmi. Mislimo na načelo o ravnovesju političnih sil v domači politiki. Ustava določa pravice in dolžnosti predsedniku, Kon gresu in vrhovnemu sodišču. Vsak med tremi najvišjimi organi mora sam skrbeti, da ostanejo njegove pravice nedo taknjene, zato pa tudi, da izpolnjuje svoje dolžnosti le v o kviru svojih pristojnosti. Vzemimo slučaj vojne in miru. Vojno objavlja Kongres ob sodelovanju s predsednikom. Mir ratificira zopet Kongres. Vojskovanje samo vodi pred sednik kot glavni poveljnik, toda ne neodvisno. Navezan je na sodelovanje s Kongresom, kajti ta “organizira in plačuje armade”. Vse to ne daje predsedniku vsemogočne in neomejene pristojnosti v vseh zadevah, ki se tičejo vojskovanja. Že vojna napoved mu dela velikokrat težave. Smo na primer pozabili, kako spretno je moral predsednik Wilson postopati, da je pridobil narod in Kongres za udeležbo v prvi svetovni vojni. Predsednik F. D. Roosevelt je moral rabiti naravnost mojsterske poteze, da je dosegel isti cilj. Truman se je zmuznil v korejsko vojno skozi naše obveze Združenim narodom, Johnson je pa po ovinkih dosegel v Kongresu odobritev znane tonkinške resolucije, ki se tiče vojskovanja v Vietnamu in ki jo senat hoče sedaj preklicati. Pa tudi v vojni ni bil predsednik nikoli neomejen političen gospodar, kar se tiče vojskovanja samega. Vsaj senat je skrbno pazil, kaj dela Bela hiša. V obeh svetovnih vojnah niso bili v Kongresu preveč sitni kot nadzorniki nad potekom vojskovanja. Videli so pred seboj le zmeraj naraščajoče prepričanje, da bo zmaga gotovo prišla, in se niso motih. Zato so Wilson, Roosevelt in Truman imeli kolikor toliko mir pred Kapitelom, toda Truman že ne zmeraj. V korejski vojni je moral spretno in pogumno omejiti vojne cilje, kar je olajšalo Eisenhowerju, da je lahko brez težav zaključil vsaj premirje. Ako Truman ne bi bil vpo-štoval volje Kongresa in razpoloženja med narodom, bi nam korejska vojna verjetno povzročila marsikatero razočaranje in nepotrebno žrtev. Drugačen je potek vietnamske vojne. Dejansko je dežela zagazila v njo kar sama posebi, pravno pa šele po izglasovani fonkinški resoluciji. Ta formalna pomanjkljivost je napravila vojno nesimpatično marsikateremu politiku na Kapitelu. Antipatičnost vojskovanja takrat ni rodila političnih posledic, ker je vsa dežela z redkimi izjemami verjela v končno zmago. Tragedija se je začela razvijati, ko nam je stvarnost pokazala, da južnovietnamski narod še ni dozorel za svobodno demokracijo, ki bi mu odprla pot do neodvisnega odločanja o svoji usodi, da saigonski režimi niso bili sposobni, da organizirajo tako narodno obrambo, ki bi bila kos odkriti in podtalni komunistični napadalnosti, in ko se je pokazalo, da se poraja dvom v up na zmago. Tragedija je tem večja, ker nihče ne ve, kako naj končamo vojskovanje v Vietnamu. Vse to je naravno moralo sprožiti valove kritike, upravičene in neupravičene, pa tudi bistveno spremembo v narodnem razpoloženju. Večina ne verjame več v tako zmago, kot so jo pričakovali še pred kratkim. Kaj torej sedaj? Vsaka kritika išče najprvo nosilca odgovornosti za to, kar je predmet kritiziranja. To pravilo velja tudi sedaj. Pri tem se vsakdo želi otresti odgovornosti. Tudi to drži danes. V senatu to dobro vedo, zato so prvi nastopih s trditvijo, da v vietnamski vojni senat ni igral tiste vloge, ki mu jo odreja ustava. V imenu senata je v tem sporu s federacijo nastopal senatni odbor za zunanjo politiko. Spodbijal je najprvo moralno obveznost tonkinške resolucije, dokler resolucija sama ni zgubila praktičnega političnega pomena. Potem se je senat spravil na obseg vojskovanja. Trdil je, da je bil obseg vojskovanja zamišljen manjši, kot je danes, da ga je pa administracija širila kar na lastno pest in odgovornost, ker se o tern ni predhodno posvetovala s senatnimi organi. Ker se administracija ne strinja s tem stališčem, ali vsaj dela videz, da se ne strinja, hoče senat porabiti vsa sredstva, ki mu jih nudi ustava, da administracijo pridobi za svoje stališčev Če bi spor med administracijo in senatom poznal le pravno plat, bi se radi njega le malokdo razburjal, saj do podobnih sporov pride v vsaki državi. Urejajo jih praviloma pristojna najvišja sodišča. V našem slučaju ima spor še politično plat, da ne rečemo narodne plati. Ako zmaga stališče senatne yečine, potem to lahko vodi do tega, da bi morala dežela priznati, da je vojno zgubila. Sovražniki ne vztrajajo le na tem. hočejo Ameriko kot prvi steber kapitalizma še ponižati. Tu je prizadet naš narodni ponos tako hudo, ko še nikoli v naši 19-letni zgodovini. Nihče si danes ne more niti predstavljati, kaj vse bi se moglo iz takega ču- Pa tudi, da kdor je telesno in' Stvenega stanja izcimiti. drugače sposoben za delo, da je' Tega se marsikateri senator boji. Kongres ima namreč dolžan prijeti za delo in si za-1 možnost in sredstva, da prisili administracijo, da umakne četi sam pomagati, kakor so si' čete iz Vietnama v določenem času, administracija se pa naši predniki pionirji, brani obveze na določeni čas. Ako bi Kongres vztrajal pri Ce bi bili pionirji, ki so gra-svojem, bi se administracija morala držati njegovega skle- dili in naredili Ameriko, da se pa, zato bi pa lahko valila vso politično, gospodarsko io na-1 je z vsemi svojimi udobnostmi rodno odgovornost nanj. Vojne ne bi torej zgubila dežela, lin napredki razvila, kakor se je ne administradija, ampak Kongres, ker ni hotel vpoštevati — gledali le na druge, da bi jim stališča administracije. Sredi maja smo zato v Washigntonu lahko opazili izreden pojav v senatu. Senatorji so se veselili, ko so videli, kako Nixon popušča, obenem so pa bili zmeraj bolj zaskrbljeni, kdo bo nosil politične posledice takega konca vojskovanja v Vietnamu. Tak je bil položaj v naši politiki prve dni po Binko-štih. Nosi pa en pečat: se hitro spreminja, večkrat kar od dneva do dneva. Nihče ne ve, kaj bo iz vsega tega nastalo. Računati moramo namreč ne samo na odmeve, ki bodo prišli iz naše javnosti. Tudi po svetu, posebno v vzhodni Aziji, bo ameriška politika naših dni lahko rodila usodne posledice. Zato začenja marsikdo upati, da se bo iz boja med administracijo in senatom vendarle rodil kompromis, ki ne bo zadovoljil nikogar, obvaroval nas pa pred velikimi nesrečami. Vsa druga trenja med senatom in administracijo trenutno niso tako važna kot vprašanje umika čet iz Indo-kitajske. LA. Novomašnik Hev, Framk f. Kosesn CHICAGO lili VČERAJ Križišče Amerike NEKDAJ mi- _________________________________________________________ •NAS AMERIŠKI “MELTING » mudi in da je nekaj - mora ^nTo Imeti POT m nacionalizmi v evrop- biti vreden tega - si mora vsaj ob dveh popoldne v župniji Ma. skih in drugih deželah. Kakšna preje nekaj prislužiti kaj take- .jinega Vnebovzetia v Collin_ godlja pa je to bo mnogi pri ga, potem bo znal tudi ceniti,' woodu novo ^ ki jo bo da_ citanju tega vzkliknil. ^ ikar bo dobil. Kdor pa prejema' rQval g g Frank p Kosem Priznam, res prava zmes, ce vse le na krožniku, zakaj se naši, y mašnika bo ^ de_ jo pokusis-v svojih premisljeva- “temni bratje” obnašajo, kakor andski gk(>f Q ^ njih, te zna peci v glavi in mi- se. slih še vse bolj, kakor bi te pe- rn klo, če bi pokusil kako pekočo izpuhava nove rodove v naša mehikansko kašo, ali pa kak hu- okolja, deluje že dolgo. Do zad- I mann “Topilnica”, ki prekuhava ur parmj v cerkvi Sv. Družine v Ohio, v soboto, 30. ma- ja. io papriciran ogrski gulaž. Oboje, naš “melting pot” (topilnica, v kateri razne narodnosti Novomašnik njih par desetletij se to ni ču-1 1 rojen tilo toliko. Priseljenci iz evrop- ^'P cm ra v o u pn se pretopavajo skih krajev, ki so prihajali v ta '1^U' . ros^ e ^ •!e Pre~ v amerikani- novi svet, so gradili, zidali in u- /'1Vt' s človeštvo z vsemi človeškimi na-!gradili šole, razne zavode, usta- f1'!"'. Pcjsecal ie Pa tudi tam- kajsnjo Slovensko solo, ki jo je plačevali davke, da se je vse V°Tdilf L°jzka VerbiA vzdrževalo. Niso takoj po priho-V, * V0 ^ drUZina prese" dih drugo jutro že trkali za pod- llla V C^vela“d v zuPnij° Mari-pore po občinah, mestih in dr- pne^a n e ^ ° v z etja, kjer je žavah, kakor to delajo sedanji Franci_ nadaljeval osnovno šolo, pohajkovat, pa po “porčih” se- Pa tudl f °vcnsko šol°- ki je bi-priseljenci z južnih krajev v la praV takrat ustanovljena, večja mesta. Takih “civilnih Gd b 1958 je bil gojenec Bo-pravic” niso poznali! Ampak po- 10,Tieai kjer je dovršil višjo šolo, magali so sebi in drugim. ^eta 1966 pa tudi “College” in Kaj pa v teh sedanjih časih? aosegel B. D. of Art”. Nasled-Na tisoče in tisoče jih priha- i®sen se Je vpisal na St. ja v večja mesta. Nekateri gle- s Seminary v Clevelandu, dajo za zaposlitev — a ni veliko ker j® lems v /naju dosegel takih. Tudi mnogi niso izurjeni faster Degree in Theology”, za poklicna dela po industrjiah.1 Dijakon je postal maja 1969 povsod večni prepiri. Komaj se ohladi eno sovraštvo, že na stotine drugih sledi, še vse slabših. Vsa zgodovina človeštva in narodov to potrjuje. Radi sovraštev med narodi in deželami so propadale države ored Kristusom in po Kristusu in še sedaj drsijo navzdol v pro-oast mnoge deželice in večje dežele. Pravih potov človeška iružba kar ne more najti, ki naj bi vodila narode do nekega pravega spoznanja, da so drug drugemu potrebni in da bi se morali prav radi tega razumeti in in drug drugemu pomagati. Med narodi zgleda, da pravega spo-tovanja drug do drugega ni. Vodi le načelo, soseda je treba uničiti, da bo več za mene, za nas. Večji narodi in številnejše narodnosti ne samo po krajih Fašisti oskrunili spomenik bazoviškim žrtvam Medtem ko so v Italiji pred kratim praznovali 25. obletnico vstaje in zloma fašizma, so neo-fašisti dali duška svoji jezi tako, da so na razne načine oskrunjali spomin padlih za slovensko skupnost in svobodo. Tako so se v Nabrežini pojavila po stenah njihova gesla; spominski kamen žrtvam zloglasne Rižarne v spominskem parku pri Sv. Justu so premazali ter končno poškodovali in oskrunili spomenik bazoviškim žrtvam. Letošnjo jesen bo 40 let, ko so pod streli faši stične soldateske padli za svobodo štirje slovenski fantje: Bidovec, Miloš, Marušič in Valenčič. Letalska linija Frankfurt—Ljubljana Dne 24. aprila je na brniškem letališču prvič pristala JAT-ova Caravella, ki je priletela iz Frankfurta. Tako je končno po večkratnih napovedih odprta redna letalska zveza med Frankfurtom in Ljubljano, ki jo ima JAT skupaj z nemško letalsko družbo Lufthansa. Za letos predvidevajo polete trikrat na teden, vendar je že sedaj dana mogočnost, da se število pristankov poveča, morda celo za dvakrat. Pomen zveze s Frankfurtom je nedvomen, saj predstavlja to nemško mesto središče številnih nemških ekspertnih in bančnih družb. Frankfurt je nekako finančno središče Nemčije in njene zunanje trgovine. Za Slovence je pomembno med drugim to, da ocenjujejo, da je na frankfurtskem področju danes okoli 35,000 Slovencev. Srečanje pesnikov, glasbenikov in duhovnikov v Bazovici Na pobudo Zveze cerkvenih zborov v Trstu se je 25. aprila 1.1. zbralo okrog 60 pesnikov, glasbenikov in duhovnikov s J ržaškega, Goriške in Koroškega, Koperščine in iz Ljubljane na študijski dan v Bazovico. Tržaška Zveza cerkvenih zborov Veliko opeke Lani so slovenske opekarne izdelale okoli 320 milijonov kosov opeke, letos pa mislijo povečati izdelavo na 340 milijonov. Problema s prodajo ne bo, ker so nekatere opekarne praktično že brez zaloge. Nima bodočnosti Podjetje Zora ni izplačalo pletilj kam plač za marec, zato o delavke stopile v stavko 7. a-prila, tako iz jutranje kakor popoldanske izmene. Na izredni seji upravnega odbora podjetja in izvršnega odbora sindikata so ugotovili, da podjetje nima bodočnosti fn da bi ga bilo treba priključiti kakemu večjemu. Pletiljke so izjavile, da delajo pod težkimi pogoji in so pripravljene delati v kakem drugem podjetju, toda. želijo imeti urejen problem plač za opravljeno delo. Zdravnikov manjka Pri razpravljanju o novem o-snutku zakona o zdravstvu so v Mariboru ugotovili veliko pomanjkanje zdravnikov v mariborski okolici in še posebej v občini Slovenska Bistrica. < Pri tej razpravi je eden govornikov prišel na “briljantno’' misel in je popolnoma resno predlagal, naj Prešernova družba ali kaka druga slovenska založba ponatisne knjigo “Domači zdravnik”, da bi mogli ljudje, oddaljeni od zdravnikov, prebrati, kake vrste zelišč lahko u-porabljajo pri določeni bolezni. Kajti pravi zdravnik do njih ne pride... , železniška nesreča v Zalogu Dva tovorna vlaka sta se zaletela 4. aprila v jutranjih urah. Ob nesreči sta bila ranjena strojevodja in sklepnik vagonov, izničena sta bila 2 vagona, 13 p3 zelo poškodovanih. Promet je bil precej ur otežkočen in so vse mednarodne vlake odpremljah čez Trebnje in Sevnico. ——. i Kaj je Slovenija izvozila *• "SEi-* slovenski izraz slovenski Ne kažejo tudi prevelikega za- bd nastavljen v župniji Sv. cerkveni vokalni glasbi v duhu koncila, v skladu z zahtevami sedanjega časa in slovenske glasbene tradicije. Na srečanju je imel glavni referat dr. Marijan Smolik “Cerkvena glasba pri maši v luči zadnjega koncila”; koreferate pa so imeli Lojze Rozman “Vsebina novih liturgičnih besedil”, prof. Vinko Beličič “Oblika m slog novih liturgičnih besedil” m dr. Zorko Hareja “Sedanja slovenska cerkvena vokalna itare sebične Evrope, Azije in hšč. Kaka razlika od tedaj, ko so nimanja za navadna dela. Kako Vincencija v Akronu, Ohio, in so civilizirani mnogi med njimi, istočasno nadaljeval svoje štu-kažejo njihova obnašanja, kako diJe-skrbni za snago in drugo, govo- rijo njihova bivališča, dvorišča val ob somaševanju prijateljev|pinah: rvu tej siovesnosti bovnjki in hodniki okrog njihovih biva- duhovnikov. Ob mu drugih krajev, tudi tu med nami našem demokratičnem novem p vetu, na take in take načine odrivajo in porivajo male na- v slovenščini govoril po takih naseljih bivali evrep- Rev. Jože Varga, v angleščini pa ski beli priseljenci. Rev. Evgene A. Cuticehia. Otrok belih priseljencev niso Novomašnikov oče Alojzij Ko-občine, mesta in okraji preva- sem je umrl 27. marca 1964 Uranov rudnik Geološki zavod Slovenije raziskuje ležišča uranove rude na rodnosti (ki so pomagale graditi,žali z busi v šole. Še več! Beli Clevelandu. Najsta'rejši Tra^deST^ VrhU' P° d°Sedanjih v nic doprinesli za napredek! Nekatere vozijo iz bližnjih šol v v Dolu, najmlajši brat Niko pa zhkav^rV1^o°bn0 ra' našega demokratičnega novega drugs oddaljene šole. Navajajo leta 1946 v Celovcu v Avstriji - 1 ° k°nCa 19?2’ 1973 in 5vata‘ |za t0 “vzroke”. Morda zato, da Novomašnikova mati Franči- meaer vse prav, kar je prav. Mnogo se bodo bolj privadili drug dru- ška, roj. Majdič, doma iz Beri-1 oksida' pa ni prav, to vidimo vsi. In če'^emu. Ro šolah jim servirajo eevega, p. Dol pri Ljubljani nože moramo v tako pomešavanje, “lunohe”, nudijo zdravniško po- vomašnikov brat inž. Mari jan narodnosti v eno “kašo”,jmoE kjer je potrebna. Kosem in tri sestre živijo v Čle- ne najti bolj praktičbih j Revnem družinam pomagajo z velandu. potov in načinov, kako priti do ^sečnimi podporami, da so Ob 7,30 zvečer, — na dan no-nekaj takega; da ne bo toliko preskrbljeni. ve < maše, — bo v- cerkvi blapo- lezkbč in, sitnosti. Kako .najti -ta-}* Vse prav! Do revnih je treba slov š petimi litanijami, nakar k;* Pbta, fes rii lahko. A nekaj. bi feiti psmiljen. Tega se mora vgaj bo v šolski dvorani sprejem' no- v izvozu je bil aluminij v vrednosti 123 milijonov, sledi pohištvo s 122 milijoni, leseni stoli in fotelji z 91 milijoni. Izvoz živega srebra je dal 91 milijonov, čevljev z gumijastimi podplati 73 milijonov, hmelj pa 71 milijo' nov, žagan les iglavcev 68 mili' jenov. Tito ga je odlikoval Henry Christman, direktor New York City Record, član mestne uprave, je dobil visoko jugoslovansko odlikovanje, ker je napisal v angleščini knjig0 “The Essential Tito” z glavnimi Titovimi govori in izjavami vse od leta 1941 pa do lani. Trgovina med ZDA in SFRJ Po uradnih podatkih je Jugoslavija lani izvozila v ZDA raznega blaga v skupni vrednosti 93.5 milijonov dolarjev, od tu pa uvozila za en milijon manj’ Jugoslavija je prodala v ZDA predvsem pohištvo, konzervirano meso, baker, bakrove zlitin6’ tobak, svinec, živo srebro itdi h) <4 bodo zgradili naprave za uvozda Pa bombažno seme, s0' predelavo rude v koncentrat |Pno olJe> °rni premog in raz«0 o • glasba ’. Popoldne so bili razgo- •Svojo prvo sv. mašo bo daro- vori ^ referatih, ločeno po sku- vseh zakaj leta 1975 pa bi začeli s proizvodnjo. Ležišča na Žirovskem vrhu so opremo. Seminar slovenske jezika / edina v Jugoslaviji, ki so po sve- tuice v Ljubljani tovnih se le doseglo; če bi poskušali — poskušali tako, da bi taka poskušanja'ne^ razburjala. Morala . ___________ ^ u e_ bi biti prepričevalna, da komur Pomoč je na mestu hvaležnost! govern u tako vzvišenemu pbkli- cenah rentabilna, raziskave drugih ležišč v Jugoslaviji so že ustavili;‘i vsak kristjan zavedati. , vomašnika in novomašni blago- Toda tisti, ki prejema, br se slov. moral tudi zavedati, da‘za vsako Gospodu novomašniku k nje- landa Prav isl^eno čestitamo^ 2. N. Oddelek za slovanske , j ezi^ in literaturo Filozofske/ fakultete v Ljubljani prireja od 2 ' junija do Tl. julija;1970 svoj 6’ seminar za slovenski jezik, lite' cu, kakor tudi vsem njegovim raturo in kulturo za tuje dU3^' omacim Slovenci iz Cleve- Udeleženci bodo ob koncu tečaj3 napravili izlet delu Slovenije. zahodne111 AIvliiKiSilA BOMOVUIX, Miklova Zala SPISAL DR. JAKOB ŠKET 6 Turki pred Belgradom. Opisoval je pogumnost svojega brata Mikla in prijatelja Serajnika. Iskreno je govoril o pobožnem menihu Kapistranu in o čudot-Vorni njegovi podobi Matere božje. Sedaj je pokazala Žalika svojemu stricu Kapistranovo svetinjo. On jo je spoznal za tisto, katero je nosil sveti mož v boju in jo pozneje podaril njegovemu bratu Miklu, zato ker mu je bil rešil življenje. Marko se ni mogel prečuditi nad tem, kako Bog vodi pota človeška. Z navdušenostjo je prijel za znano sliko in jo pritisnil v božjem strahu na gorke prsi. Zdaj je bil ves oživljen, navdušen in ognjen. Novo življenje mu je vdahnila ta slika v ovenelo truplo. Nova nada mu je prešinila dušo in srce. V temni sužnosti se je bil postaral, bil osivel. Njegovo življenje je bilo podobno cvetlici, ki usahne in ovene, ako ji odvzameš luč in gorkoto svetlega solnca. A zdaj se je starček zopet pomladil, njegove kite so postajale krepke. V sebi je čutil novo moč, novo življenje. Čutil se je čvrstega in čilega mladeniča, kakor takrat, ko je še pestoval nežno Zaliko doma v Rožni dolini. “S solzami v očeh sva se ločila tvoj nesrečni oče in jaz od tebe v zibelki in od tvoje uboge matere. Tedaj sva šla neustrašena gotovi smrti naproti. S solzami v očeh pa te najdem zopet, draga Žalika, ali sam brez tvojega očeta, in povrh še v tuji, nepoznani deželi. Sedaj grem k novemu, boljšemu življenju. Na teh-le rokah sem te pestoval mlado dete. Ljubil sem te, kakor svojo kri, kakor svoje telo. A ta ljubezen še ni zamrla v mojem srcu, ni se zadušila v teipni sužnosti. Ne, ona še živi, a tem močneje, čim dalje te gledam, ljuba moja Žalika. Rešiti te moram, moje dete. Za te hočem žrtvovati svojo kri. Poskusiti hočem, da te spravim iz teh Zaduhlih zidin. Iztrgati te hočem Iz mehkužnih, poželjivih rok nečloveških Turkov. Privesti te bočem v naročje tvojemu dragemu Mirku!” Žalika se je čudila nad to iz-premembo sivolasega moža. Ali zaupala mu je. Iz njegovih oči Je žarela goreča ljubezen, po-gum in mladostna navdušenost. Njegovo največje hrepenenje, Njegova naj večja želja je bila Sedaj, da reši svojo ljubo Zaliko sUžnosti in mučeniške smrti. Nolgo sta se pogovarjala naša iPAjatelja. Žalika je s solzami v °čeh tožila, kako jo je zvijačno tzdala njena nekdanja prijateljica Almira in da je to gotovo “Hitro se obleci v to-le preprosto obleko!” reče Marko, sto-pivši oprezno v Zalino sobo. “Jaz imam sedaj stražiti do ene ure po noči. Imava torej malo časa. Lice si pobarvaj s črno barvo! Mislili bodo, da si zamorska Afričanka in nizka služabnica na dvoru... Tako je dobro, kakor si zdaj. Na, sedaj si še opaši ostro sabljo pod gornjo haljo! V nesreči ti utegne koristiti. Svojo prejšnjo obleko pa poskrij bolje ko moreš, v roko pa vzemi ta-le zavitek! V njem je zame obleka, kakoršno nosijo turški trgovci, in tudi nekaj blaga za na prodaj. Zdaj pa pojdi in zakleni sobo za seboj!” In šla sta. Krepko in močno je stopal nočni stražnik po zvenečem mostovžu, tiho in rahlo pa je korakala pred njim — črna zamorska služabnica. V prsih ji je srce plalo, kolena so se tresla. Le en krik in klic, in obadva sta izgubljena! Prof. dr. A. Prochazka,' Za Adolfa Prochazko se je s^ajvečje število lastnikov teh predsednik izvršnega sveta CDUCE umrl NEW YORK, N.Y. — Tragična usoda njegove ljubljene če-ško-slovaške domovine mu je strla srce. Ko sva zadnjič govorila, je bil globoko potrt in ni rad govoril o nesreči svoje dežele, ki ji je po vojni do znanega komunističnega prevrata 1. 1948 služil kot minister, nato pa odstopil in pobegnil v tujino ter kot vodilni predstavnik češke krščanske demokracije sodeloval v Christian Democratic Union of Central Europe celih 17 let kot p r e d s ednik izvršnega sveta te mednarodne organizacije. Sledil je svojemu prijatelju in — lahko rečem — političnemu vzorniku dr. Mihu Kreku komaj nekaj mesecev kasneje v prezgodnji grob. Težko je najti političnega voditelja drugega naroda, ki bi bil tako cenil svojega sodelavca v vodstvu mednarodne politične organizacije, kot je cenil in občudoval Pro-chazka našega Kreka. Pa tudi midva sva bila dobra kolega pri rednem vodenju obširne inter- Sem po dolgem hodniku je prikorakala sedaj nova straža, uradnih stikov, v vseh dolgih le-Zamolklo so doneli čuvajevi ko- tih. Sedaj so se hipoma končali, raki po mostovžu, skrivnostno je j Nedavno tega so mi sporočili rožljanje njegovega vznemirljivo vest, da je profe- nacionalne ustanove in sva dejansko imela med vsemi največ tel j a. Jaz pa sem se oddolžil nje- tem zaprla knjiga pričakovanj in upov. Bil je velik patriot, to smo vsi vedeli, ker je ob vsaki priliki vzel v misel svoj narod in domovino, ki ju je nosil globoko v svojem srcu. Ko se je knjiga zaprla, se je ustavilo njegovo srce. Zadela ga je ponovno kap, ki je z lahkoto ustavila bitje strtega srca. Krščansko-demokratska unija, kjer smo Slovenci redni člani, je zgubila predsednika izvršnega odbora, ki je zlasti v zadnjih letih, ko je prenehala ameriška podpora uniji, redno posvečal čas in sposobnosti ohranjevanju te mednarodne ustanove pri življenju. Njegova smrt je zatorej za unijo velika izguba, za nas, ki smo dolga leta z njim delali za reševanje naših narodov iz komunističnega suženjstva in cenili njegovo prijateljstvo, pa nič manjša. Ko je rajnik zvedel od mene, za nenadno smrt dr. M. Kreka, je bil globoko užaloščen in je rad obljubil udeležiti še pogrebne maše v slovenski cerkvi sv. Cirila, če bo le toliko pri zdravju, ker ga muči influenca. Kljub nahodu je prišel v cerkev in se oddolžil spominu svojega prija- odmevalo orožja ob obokanih zidinah. Tu-le sem, pod ta-le obok stopi, Zala, in bodi mirna, kakor mramoren kip! Sicer sva izgubljena.” Stražnika se nato pogovarjata. Marko zabiči svojemu tovarišu, naj pridno in vestno čuva. Oso-bito na ono sobo, iz katere se navadno' čuje .jok in stok, naj ostro pazi! Češ, nocoj je zadnja noč, ko stražijo nesrečno žensko; jutri se že preseli odtod — v boljše življenje. Novi stražnik se je napotil naravnost k vratom one sobe, kjer je mislil, da biva nesrečna žena. Marko pa je odvedel Zalo po neznanih, tajnih vežah in hodnikih. Tu odpre vrata in jih zopet zaklene. Tam spleza preko nizkega zidu in potegne Zalo za seboj. Ondi se zopet oglaša straži ter ji naznani stražniško geslo za nocojšnjo noč. Naposled prideta na veliki, z zidom zagrajeni cesarski vrt. Ondi splezata oba na visoko drevo in privežeta na močno vejo dolgo vrv. Po njej se spravita po mnogih težkočah in velikem trudu na bližnje ozidje, odtod pa ven v prostost. Bila sta v mestnih ulicah. Sedaj se preobleče Marko v trgovsko obleko, da bi nihče v njem ne spoznal sultanovega služabnika. Rumeno jutranje solnce je jelo ravno zlatiti visoke kupole cerkve sv. Sofije v Carigradu, ko dojdeta naša znanca srečno izven turške stolice na prosto. Še enkrat se ozreta po mestu svoje gov naklonjenosti do nas Slovencev in posebej njegovemu spoštovanju do našega nepozabnega voditelja dr. Kreka z ude-sor (tako sem ga imel navado Iežk° na njegovem pogrebu in klicati, ker je pred vstopom v politično življenje poučeval na univerzi v Pragi pravno vedo) v bolnici radi srčne kapi. Takoj so pa dodali, da napad ni težak, in da lahko upamo, da bo kmalu spet dober. Tudi v naslednjih dneh se je vzdrževala taka optimistična verzija glede njegove- se pridružil njegovim češkim rojakom in prijateljem na njegovi zadnji poti. In sem čustvoval: kako hitro sta odšla drug za drugim dva politika velike mere, dva moža nesporne integritete, ki sta nesebično ljubila svoj narod in za njegov blagor delala do zadnjega diha. Z nju- revnejši, ker nadomestila ni. Onadva pa uživata srečo izpolnjene ljubezni do Boga in naroda. Dr. Ludovik Puš Cleveland Trust nudi BANKAMERICARD ga zdravja. Med tem so prinesli.n*m odhodom smo vsi postali listi abotno novico o podpisu “prijateljskega” pakta med Češkoslovaško in Sovjetijo. Pokojni Prochazka je redno dnevno prebiral zelo skrbno yodilne časopise in večkrat gotove članke rdeče podčrtal in jih položil na mojo pisalno mizo, da bi jih gotovo videl in bral, če bi jih bil morda sam prezrl. Kadar sem' prišel v urad, sva o njih debatirala in skupno iskala primerne zaključke. Ob izidu poročil o “prijateljstvu” je bil v bolnici, a je časopise bral. Morda je občutil in ocenil to .prijatelstvo tako kot jaz: kot da bi rabelj sklenil z jetnikom prijateljski dogovor, da se slednji strinja, da ga bo rabelj s prijateljskimi čustvi kart”, trgovcev in drugih pod jetnikov v naši deželi ter povezuje tudi 3,.200 bank v ZDA in drugod po svetu. S pomočjo BankAmericard bo mogoče dobiti tudi v vsakem u-radu The Cleveland Trust gotovino, če bo to potrebno. Načelnik upravnega odbora banke je pudaril, da BankAmericard ne bodo pošiljali po pošti nikomur, ki jo ne bo v naprej posebej naročil. Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) Franku Lupsina. Zapustila je hčerko Mary Vicek in nečaka Franka Arnšek. Pogreb bo v torek ob pol devetih iz Domagal-ski pogrebnega zavoda na Harvard Avenue in 143 St. v cerkev sv. Lovrenca ob devetih in nato na pokopališče Kalvarija. Ure kropljenja danes od 2 - 5 popoldne in od 7 do 9 zvečer. Edward J. Jerman V soboto je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici v starosti 61 let Edward J. Jerman z Lake Shore Blvd. Zapustil je drugo ženo Kay, roj. Buchbinder, prva žena Frances, roj. Grdanc mu je pred nekaj leti umrla, sina Ed-warda, sestre Frances Arko, Anno Whimple in Mary (Mitzi) ter brata Louisa. Brat John je umrl pred njim. Pokojni je bil član raznih političnih organizacij v Clevelandu in Euclidu, bivši pomožni šerif in sedanji pomožni okrajni blagajnik. Pogreb bo v sredo ob devetih zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd v cerkev sv. Vida ob desetih in nato na pokopališče Kalvarija. Mary Juratovac Pretekli petek je nenadno umrla na svojem domu v starosti 76 let Mary Juratovac, roj. Juratovac, 14400 Westropp Avenue, vdova po 1. 1955 umrlem možu Johnu. Pokojna je bila rojena v Žuraberaku, od koder je prišla v Ameriko leta 1912. Zapustila je hčerko Mary Gan-sen, sinova Edwarda J. in Wal TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 Evelyn Medved in Roberta Hou- prirejajo mesečne demonstraci-ska, druga mati Helen Sawyer je proti vietnamski vojni, dra-(Calif.) in Florence Mruczaski, I ginji, sistemu naborov itd., so 13-krat stara mati, sestra Mary Pesek, pok. Franka Miller, Josepha Miller in Lillian Mencini. Do upokojitve je bila zaposlena kot uradnica v dentističnem uradu. Pogreb je danes ob 10.15 iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 10.45, nato na pokopališče. Stanley J. Marin V Huron Rd. bolnišnici je umrl 59 let stari Stanley J. Marin, 15702 Holmes Avenue, samski, brat Bogomila, (v Jugoslaviji) Viljema, Levka, Antona in Mimi. Pokojnik je bil rojen v Mirni pri Novem mestu, od koder je prišel v ZDA 1. 1959. Zaposlen je bil 15 let pri Hou-daille Lubricating Industries. Pogreb je danes ob 8.15 iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče. Frank Žitko V soboto je umrl na svojem domu na 1028 E. 70 St. 80 let stari Frank Žitko, mož Antonie, roj. Treven, rojen v vasi Preserje pod Žalostno goro, od koder je prišel v ZDA 1. 1921, oče Franka A., Edwarda in Sophie Veneri, 12-krat stari oče, brat Johna (Vancouver, B.C.), Frances Valencie (Madison) in pok. Anne Novak. Bil je član ADZ št. 14, in nekdanje SMZ št. 6. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v sredo ob 8.15, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Joseph Pisorn V Mt. Sinai bolnišnici je umri v petek 68 let stari Joseph Pisorn s 1090 E. 66 St., rojen v vasi Videz v fari Laporje, od koder je prišel v ZDA 1. 1950, mož Eli- sklenile, da bodo v maju demonstrirale na Spominski dan 30. maja. Program še ni sestavljen v podrobnostih, toda vsebina gesel za proteste bo ostala nespremenjena. Dodane bodo le demonstracije proti izgredom, kar jih je bilo v maju. DELO DOBIJO Help Wanted Custodian — man and wife, W. 54 St. area — or 2 reliable men, experienced in upkeep. 871-8990 —(104) Ženske dobijo de!o Gospodinjska pomočnica Iščemo zanesljivo pomočnico za splošna hišna dela. Vse avtomatične, moderne gospodinjske naprave. Po dva ali trj dni na teden. Kličite 247-4592. -(102) MAU OGLAS/ CLEVELAND, O. — Največja'terja J. iz Portage, Michigan, zabethe, roj. Heric, oče Slavke borila le zaradi tega, da si pri- dolgoletne sužnosti in svojega Sv°ji njenega ženina Mirka. A Zc!aj se najbrž sama ponaša, da Ie le ona rešila Milka in njegove tovariše, in ljudje ji menda to tudi verjamejo. Marsikaj sta si še povedala ^rug drugemu, a naposled se tudi dogovorila, kako in kdaj hočeta poskusiti, da utečeta. Čas Markove straže je dote-hel in on se je ločil, navdušen M oživljen, od svoje drage bra-tične. Nrugi dan sta se skrivši, vsak Po svoje, pripravljala na tajni Ponočni beg. Marko sam je vse (sledu, ne tiru! Obupani so tekali Priskrbel, kar je bilo potrebno, stražniki in strežaji po vsem po- trpljenja. Nato pa jo zavijeta preko dolge, v gosto meglo zavite planjave proti severu v balkanske gore. .. V cesarski palači so strežaji tisto jutro dolgo čakali, da vstane lepa služabnica sultanova. Vsi so ji zavidali tako mirno in trdno spanje. Ali njih čakanje je bilo zaman. Žena se ni zbudila, niti ganila se ni. Vsi so že mislili, da je umrla po noči, ali si storila kaj žalega. Zatorej ulomijo vrata. A kako se zavzemo, ki ji ni nikjer ne banka v državi Ohio The Cleve- štiri vnuke in dva pravnuka, land Trust Company je nedavno:Bila je sestra pokojnih Thomasa, objavila, da bo nudila v poletju Georga, Petra, Ane, Lavrenca, BankAmericard, ki jo bo mogo-1 Johna in Karoline ter članica če uporabljati ne le v našem! društva Majka božja Bistriška mestu in državi Ohio, ampak po št. 47 C.P.U. Pogreb bo v pone- deljek ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore vsej deželi za najrazličnejša plačila in nakupe. Načelnik banke G. F. Karch Blvd- v hrvaško cerkev sv. Pav-in predsednik E. W. Smith sta'laob devetih.innato naPok°Pa’ peljal na vislice. Najbolj kultur-j izjavila, da bo mogoče z Bank- hšče Kalvarija, na in demokratično usmerjena'Americard kupovati v 5,000 kra- Anna Kuchar slovanska dežela, v osrčju Evro-jjevnih trgovinah, v 26,000 trgo- V Euclid General bolnišnici pe, je zginila v žrelu boljševi- vinah v raznih krajih Ohia in v je umrla 65 let stara Anna Ku-ške Sovjetije — Amerika pa'650,000 lokalnih in ustanovah po char, preje Houska, roj. Miller, preliva kri za pravico samood-'vseh ZDA in po vsem svetu, ločbe v južno-azijskih džunglah.! BankAmericard program ima z 19306 Chickasaw Ave., žena Josepha A., mati Dorothy Ault, Nelson (Avstralija), Marije (Los Angeles), Anke But (Jug.), Jožka (Avstral.), Srečka (Jug.), Aleksandre Musolin, Vlada, Branka in Elizabeth (Mentor on the Lake), brat Franja, Matevža, Alojza in Mici (vsi Jug.). Pogreb bo jutri ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na All Souls pokopališče. Nove študentovske demonstracije 30. maja! WASHINGTON, D.C. — Glavne študentovske organizacije, ki da se rešita. Pozno v noči tistega dne je Prišla zopet vrsta na Marka, da je stražil po hodnikih in mosto-vžu.\Mrtva tišina je kraljevala v starem zidovju sultanove pa-Isče. Le njegove stopinje so skrivnostno odmevale, naznanjajoč, da vestno čuva stražnikovo oko. Ali naenkrat se je Ustavil Čuvaj in potrkal tiho na Vrata Zaline sobe. slopju, ali lepe kristjanke ni bilo zaslediti nikjer. Sultan je dal takoj vse stražnike vtakniti v temno ječo, le enega ne; zakaj Marka ni bilo nikjer. Proti večeru so še le zapazili na cesarskem vrtu vrv, ob zidu visečo. In zdaj je bilo jasno kakor beli dan, da je s stražnikom vred ušla iz sužnosti lepa kristjanka. (Dalje prihodnjič) Lastnik prodaja hišo v South Euclidu, na Anderson Rd., zidani bungalov, 4 spalnice, 2 kopalnici, dnevna soba s kaminom, kuhinja z vgrajenimi napravami, obložena rekreacijska soba, kuhinja v kleti, preproge, velik lot in vrt. Si morate ogledati, ob sobotah in nedeljah od 1. pop. do 5. pop. Za sestanek kličite 381-1410 po 4.30 pop. _________________ -(105) Naprodaj Naprodaj je hiša v gradnji s 4 kompletnimi ločenimi stanovanji, garažami in vrtom v Ljubljani za Rožnikom. V isti zgradbi je možno uporabiti prostore v vzgojno-varstvene namene. No-slov lastnika v oglasnem oddelku Ameriške domovine”. (102) Apartment for sale 19 unit, brick apartment, good income, West 54 area, own financing, sell or trade. $47,000. Call 871-8990. -(104) Išče garažo Iščem garažo med E. 40 do E. 79 St. Kličite EX 1-8573. Vprašajte za Mrs. Gertrude Modic. -(104) PrijatePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRSAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION S S* rialr *. CRth st • FV l.<- VSAKOLETNO ČIŠČENJE — Dekorater Allen Stevens čisti kip kraljice Viktorije pred Buckinghamsko palačo, v Londonu. Velikanski spomenik in vse druge kipe okoli kraljevske palače očistijo vsako pomlad, ko se pripravljajo na obisk tujcev. DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE! Želite pomagati misijonarjem'. Darujte jim rabljene znamke. Odrežite jih tako, da ne poškodujete zobčkov. Funt rabljenih znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za rabljene znamke, katere pošljite na naslov: Misijonski krožek Attn: Fr. Feryan) Collegio San Antonio 124 Via Merulana Rome, Italy — Europe (Xj Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, 10 sob, na lepem prostoru; 2 busa v bližini. Nič agentov. Oglasite se na 1188 E. 175 St. (21,25,26,29 maj) Hiša naprodaj V Bratenahlu na 10221 Burton Avenue je naprodaj hiša s 7 sobami in razvedrilno sobo s pohištvom, vključno pianom, ali brez njega. Hiša je na ogled vsak dan od 4.30 do 8.30 zvečer, v soboto in nedeljo pa ves dan. Kličite PO 1-2082, (101) LUIS GOLOMA: v* MALENKOSTI k PREDGOVOR Luis Goloma se je rodil dne 9. januarja 1. 1851. v Jerezu (izg. Heresu) de la Frontera na Španskem iz plemenite rodovine. Posvetil se je izprva pravoslov-nim študijam; leta 1874. je postal jezuit. Dolgo vrsto let je deloval v jezuitskem kolegiju v mestu Bilbao, kjer je tudi napisal večino svojih pripovednih del in po njih kmalu zaslovel po kulturnem svetu kot izredno nadarjen pisatelj. Kasneje je živel v Madridu, slavljen in če-ščen od svojega naroda. Kraljeva akademija v Madridu ga je imenovala za svojega člana. Njegova večja dela so: “Cuen-tos para ninos”, “Juan Miseria”, (V slovenščino prevedel v zbirki “Ljudske knjižnice” E. Tomec (15 zv., 1. 1911.)) “Le reina mar-tir”, “Don Juan de Austria”, “El marques de Mora”, “Jeronimo”, “Boy”, “Pequeneces”. Najslavnejše njegovo delo so “Pequeneces” (Malenkosti), realistično - satiričen roman. Izšel je najprvo v listu “El mensajero del Corazon de Jesus” (Glasnik Presv. Srca) leta 1890. v mestu Bilbao. Doživel je do danes že deset izdaj v španskem jeziku in je preveden v razne druge kulturne jezike. Nemški prevod je doživel nad dvajset izdaj. Zgodovinsko ozadje romana tvorijo dogodki v letih 1868. do 1874. Notranji politični nemiri so prisilili kraljico Izabelo II., da je po bitki pri Alcoleji leta 1868. zbežala v Pariz in se odpovedala prestolu. Pod vplivom laških framasonskih lož je prevzel špansko krono italijanski vojvoda Amadeo de Aosta leta 1870. Ali ljudstvo ni maralo za tujca, plemenitaši pa so vneto delali za mladega Izabelinega sina Alfonza (Alfonzova stranka). Obenem so strašili na severu karlisti, pristaši Don Carlosa, ki je tudi hotel imeti krono. Amadeo je zbežal leta 1873., zagospodaril? je ljudovlada, dokler ni CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE HAWTHORNE WOODS — BY OWNER Contemp. 8 rm. stone ranch on virgin timber acre. Quiet scenic neighborhood with pvt. lakes. Liberal financing avail. $48,900. Call 438-6345 SCHAUMBURG — BY OWNER TRANSFERRED 5 bdrm. home. Lge. lot beaut, landscaped. Assum. mort. Many extras. Att. 2 car gar. Walking dist. to all schools. 529-4192 (103) MINNESOTA, CARLTON COUNTY BY OWNER 20 acres cleared. Nr. University on resort area. Ideal homesite. $20,000 Terms $10,000 down. Before 1:30 general Martinez Campos v splošno zadovoljstvo proglasil 27 letnega Alfonza za kralja, leta 1874. Z njim je bila obnovljena burbonska krona, in mir se je vrnil v deželo. V predgovoru k prvi izdaji opozarja pisatelj svoje bravce, da je dal svojemu peresu popolno, neovirano prostost, da je narisal resnico v vsej njeni goloti in odkritosti. Ni sicer pristaš tiste slovstvene struje, ki išče cvetlice nalašč na robu nevarnih prepadov, da pa tudi noče biti med tistimi, ki pod vsako cvetlico sumijo strupenega gada—. On da opisuje zlo, nevarne grehe moderne družbe, toda ne kakor izvestni pisatelji, mikavno in zapeljivo, — on kaže odurnost in ostudnost greha, kaže greh v zrcalu nedolžne otroške duše, kaže, kako pogubno in razjedajoče vpliva na družbo. Ne boji se, da bi koga pohujšal s svojo odkritostjo, — ker povsod previdno varuje spodobnost. Izkušeni bravec, ki pozna svet in človeško revo in ljubi resnico, četudi je bridka, ta se ne bo mogel nad ničemer spotikati; čiste, nedotaknjene duše pa bodo varno šle mimo opisanih dogodkov, ne da bi našle, kar je povedal samo med vrstami. In četudi najdejo, jim ne bo škodovalo, ampak le koristilo, ker bodo spoznale odurnost greha. On da je kot jezuit po svojem poklicu misijonar, in misijonar hoče biti tudi s to knjigo: pridi-govati hoče, zlasti tistim, ki bi ga sicer ne prišli poslušat, pri-digovati v obliki, z besedami, ki jih ti razumejo, — povedati jim resnice, katerih ne bi smel in mogel povedati pod oboki hiše božje. S temi pisateljevimi besedami tudi mi izročami knjigo svojim čitateljem. PRVI DEL. I. Tisti dan so končali pouk na zavodu. Darila so bila razdeljena in prišla je ura slovesa. Križem so donele čestitke, pozdravi, naročila in priporočila. Očetje in matere, otroci in služabniki, vse je vprek hitelo in letalo po hodnikih in sobah; otroci so bili zadovoljni in srečni, da so dobili lepa darila, da je bilo delo končano in da jim je bil zagotovljen počitek. Povsod je vladalo tisto kipeče veselje, ki ga zbudi čarovna beseda; počitnice. Sklep je bil nad vse slovesen. Slavnostna, dvorana je bila natlačeno polna. Na okrašenem odru so se zbrali gojenci, do sto jih je bilo, in prav lepo so se jim podajali modri kroji, okrašeni s srebrnimi obšivi. Nemirno so bila dečkom, srca, njih oči so iskale po dvorani očeta, matere bratov, sestric, ki so prišli, da se udeležijo slavnosti in so priče njih odlikovanja. Oder je zaljv šala prelepa slika Matere božje. “Nuestra Senora del Recuerdo”, zavodove zaščitnice. Kardinal in nadškof toledanski je predsedoval slavnosti pod bogatim baldahinom, rektor in učitelji so sedeli krog njega. Širno dvorano so polnili starši gojencev in drugi gostje, plemkinja poleg skromne trgovke, mogočen grande poleg obrtnika. Vsi so bili veseli, zadovoljni, nasmihavali so si in si pokimavali, prijatelji in neznanci, brez razločka. Očetovski in materinski ponos je vzbujal v vseh srcih isto srečo, isto veselje. Godba je zaigrala, in rektor, častitljiv starček, dika in ponos svojega reda, je pričel nagovor. Pa ni mogel končati. Ko je uprl svoje že skoraj ugasle oči v te temne in zlatolase glavice, ki so ga gledale pozorno in izrazito kakor Murillovi angelčki, takrat se mu je zapletel jezik in solze so mu ustavile besedo. “Ne jokam, ker odhajate,” le to je še mogel povedati nazadnje, “jokam, ker se vas mnogo ne bo vrnilo nikoli več.” Glavice so živahno odkimavale in iz dvesto ročic se je nenadoma izvilo kipeče ploskanje kot ljubezniv ugovor, tako da se je starček sredi solz smehljal. Tajnik je začel čitati imena odlikovancev. Zardeli in plašni so vstajali, boječe in zmedeno so stopali pred nadškofa in sprejemali iz njegovih rok darila. Tovariši so ploskali, godba je igrala, občinstvo je pozdravljalo obdarovance, ki so, darila v rokah, plašno hiteli nazaj na svoje prostore, njih pogledi, polni ponosa in ljubezni, pa so iskali očetov in mater. Malček osmih let je zlezel na stopnice odra, stopil na prstke, da bi videl svojo mamico; zagledal jo je oddaleč in jy ji poslal z robom svojega darila poljubček. Majhno in veliko, vse je ploskalo nedolžnemu otroku. Navzoči so pokleknili ter prejeli nadškofov blagoslov. Eden izmed obdarovancev je stopil na oder — utelešena angelska nedolžnost in plemiška nežnost. S čistim, jasnim glasom je govoril slavospev na čast Mariji “del Recuerdo”, se poslavljal od nje pri odhodu v nevarni, zlobni svet, obetal, da ne bo pozabil svoje Matere, in je prosil, naj tudi Ona ne pozabi nanj . .. Vsi so bili ginjeni, ko je končal deček, in solza se je marsikomu prikradla v oko. Slavnost je bila pri kraju; na I rektorjevo znamenje so hkrati vsi gojenci pohiteli v naročje svojim staršem in znancem, in vsula se je prava toča poljubov, objemov, vzklikov, čulo se je blagoslavljanje, vzdihovanje in jokanje. Samo deček, ki je bil deklamiral pesem, je ostal osamljen na svojem prostoru. Ni bilo ne očeta ne matere, ki bi ga bila prišla objet. Ubožec je žalostno zrl na le srečne ljudi in je nazadnje tiho in počasi odšel, svoja darila v rokah, po dolgem hodniku. (Dalje prihodnjič) Naročnikom -- Če prejemate Ameriško Domovino po pošti, pomeni datum nad vašim imenom, do kdaj je naročnina plačana. Na primer: 1-20-0, kar je do 20. januarja 1970, torej najprej mesec, nato dan in leto. Obnovite naročnino pravočasno in omogočite nam redno nadaljne delo! * * * 4 5 * * 8 * * 11 12 * * 15 * * * 19 p.m. 846-3971. (103) SONCE JE PRIJETNO — Tjulenj dremlje rajše na soncu, kot pa da bi čakal na ‘darove’ obiskovalcev živalskega vrta. MAJ mrpfm aiasTOtr lotimtesiip WMS11 Ii.l!22!i23 KOLEDAR društvenih prireditev MAJ 26. — “Slovensko noč” priredi Euclidska Slovenska Ženska Zveza v SDD na Recher Ave. Začetek ob 6. Po večerji in sporedu ples. Igra Grabnarjev orkester. 30. — SKD Triglav v Mihvau- keeju obhaja spominski dan z mašo pri kapelici v Triglavskem parku ob 11. dopoldne. JUNIJ 6. — DSPB Cleveland priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu spominsko akademijo za padle v drugi svetovni vojni in v revoluciji v Sloveniji v letih 1941-1945. Začetek ob 7.30 zvečer. 7. — Piknik Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd. — Društvo SPB Cleveland pripravi Slovenski Spominski dan in 25-letnico vetrinjske tragedije. Ob 10.45 dopoldne bo sv. maša pri Lurški Mariji na Chardon Rd., popoldne ob 2. pete litanije. 13. -14. — Slovesna proslava 25-letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR. 14. — Zelena dolina odpre svoje prostore s piknikom. 20. -21. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 21. — Otvoritev Slovenske pristave za 1. 1970. Igrajo Van-drovci. 21. — SKD Triglav v Milwau- keeju priredi v svojem parku piknik. 28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Razsvetljava z umetnim ognjem na Slovenski pristavi. Pričetek ob sončnem zatonu. 4- — SKD Triglav v Milwau- keeju praznuje žegnanje sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglavskem parku. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapelici. 5. — Piknik Hinko Lobe Me- morial na Slov. pristavi. Igra- jo Vandrovci. 8, — Klub slovenskih upokojen- cev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ. 11. -12. Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 12. — Marijina legija pri Sv. Vidu priredi romanje k “Our Lady, Comforter of the Afflicted” v Youngstown, O. 12. — Piknik Štajerskega kluba na Slovenski pristavi. Igrajo Vandrovci. 18. — Kresni večer na Slovenski pristavi. Kresni ogenj ob 8.30 zvečer. 15. — Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi piknik na farmi SNPJ na Chardon Rd. 19. — Slovenska telovadna zveza priredi letni telovadni nastop združen s piknikom na Slovenski pristavi. 26. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. m -L |i;t! ti I i' VOJAŠKE STRAŽE — Phnom Penh, glavno mesto, je sicer mirno, pa vendar v skrbeh zaradi nevarnosti rdečih gverilcev, ki rinejo od juga in vzhoda proti mestu. V mestu so vsepovsod razpostavljene vojaške straže. AVGUST 2. — Ohijska federacija KSKJ društev priredi vsakoletni KSKJ dan v parku Sv. Jožefa na White Rd. Igrajo Vandrovci. 2. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. 2. —Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih. 5. — Federacija slovenskih upokojenskih klubov priredi piknik na prostorih ADZ. 9. — Na Slovenski pristav: bodo skakalne in plavalne tekme, nato piknik. Igrajo Vandrovci. 16. — Fara Marije Vnebovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. 16. — Piknik Štajerskega kluba v Zeleni dolini. Igrajo Vandrovci. 23. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road. 23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku. SEPTEMBER 6. — Piknik Slovenske pristave. 7. — Piknik v jesenskem zatonu na Slovenski pristavi. 13. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue. 13. — Zelena dolina priredi na svojih prostorih “Vinsko trgatev”. 20. — Trgatev na Slovenski pristavi. 20. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani. Od 11.30 do 2. pop. 20. — SND na Maple Heights priredi letni banket in ples. Pričetek ob 4. popoldne. 20. — DSPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 27. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. 27. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue pripravi večerjo in ples “Noč v Sloveniji”. OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. 4. —Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. 11. — Dramatsko društvo Naša zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu. 18. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop. 18. — Občni zbor Slovenske pristave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne. 31. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi Card Party v šolski dvorani. Pričetek ob 7. zvečer. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop. 7. — Martinovanje Štajerskega kluba v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo veseli Slovenci. 7. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. 14. — Slov. kulturno društvo TRIGLAV v Milwaukeeju priredi proslavo 20-letnice svojega obstoja v dvorani sv. Janeza na 84. in Cold Springs. 14. — Belokranjski klub priredi v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”. 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2. pop. do 9. zvečer. 22. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. 28. — Slov. telovadna zveza priredi praznovanje 20-letnice obstoja s telovadnim nastopom, večerjo in s plesom v avditoriju pri Sv. Vidu. ' DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. JANUAR 23. — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci. FEBRUAR 7. — Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue. MAREC 28.— Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. mm M. A. TRAVEL SERVICE • Vršimo posle JAVNEGA NOTARJA — ANTLQGA Pošiljamo denar • Uredimo emigracijske zadeve in za obiske sorodnikov 6516 St. Clair Ave. • Uredimo vse potrebno za potovanja sku- Cleveland, O. 44103 pin in posameznikov • Polet New York - Ljubljana, na obe Phone: 431-3500 strani: — predsezonska cena $230 - IMMIGRATION sezonska cena $280 TRAVEL - NOTARY za skupine od 80 potnikov - TRANSLATIONS — 4 do 6 tedenska cena za posameznike: predsezonska $313, sezonska $343. VMES JE VRSTA LET — Pola Negri ogleduje suojo podobo v vosku iz dni, ko je bila slavna filmska igralka. Sedaj živi v San Antoniu, Tex.