Edizione per Testero — Inozemska izdaja Leto LXXI	Štev. 90 a
Naročnina mesečno 18 Lir, ta inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 65 Lir Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnina In 10.349 za inserata Podrožnleal Novo mesto.
Izključna pooblaščenka *a oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubbliriti Italiana S. Milano
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka tn dneva po praznika
a Uredništvo tn oprava: Kopitarjevo 6, Ljubljana. g I Redazuine, Amnunistrnzionei Kopitarjeva k, Lubiana. i g	Telefon 4001 4005.	g
Abbonamentl: Mn.
18 Lir«. Estero. moto 31 50 Lir« Edi-
donc domeoica. tono 34 Lir« Ettero 65 Lir«. C. C. P.i Lubiana 10650 per
gli sbbonamenti,
10.349 p«r U in-tcrdonL
Filiala l Novo mesto«
Concesslonarla escloslva per !a pnbhTIcita dl provenlenz« Italiana ed «stera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana
Bollettino No 1060
Violento fuoco di artiglierie
in Tunisia - Attacchi locali nemici respinti - 14 veiivoli nemici distrutti Un sommergibile nemico affondato
II Quartier Generale delle Forzc Armate ro-inunica:
Su tutto il fronto t u n i s i n o violento fuoco di artiglierie. attacchi locali di reparti nemiri sono stati respinti.
InteiiMi Piittivita delle opposte aviazioni: La nostra ha bombardato obicttivi delle rolrovic ov-versaric in azioni diiirne r notturne; tredici oppn-rccchi risultauo ahhattuti da raeciatori germnuici
Nella ineiirsiono nemira su L a Spezia si dcplorano 8 inorti c 50 feriti.
Un velivolo nemico č stato ahliattiito.
Nel Tirreno un sommergibile nemico e stato affondato, dopo prolungata caceia da una nostra unita anti-sommergibile al Comando del sot-totenento di Vascello Itirromanni Renato.
Vojno poročilo it. 1060
Močno topniško streljanje
v Tunisu - Krajevni sovražni napadi odbiti -14 sovražnih letal sestreljenih Sovražna podmornica potopljena
Glavni Stan italijanskih Sil objavlja:
Na celem tuniškem bojišču močno topniško streljanje: krajevni napadi sovražnih oddelkov so bili odbiti.
Močno dclovanjo obojestranskega letalstva: nnše letalstvo je bombardiralo podnevi in ponoči cilje v nasprotnikovem zaledju; nemški lovci so sestrelili 13 strojev.
Pri sovražnem napadu na L a Spezio je bilo obžalovati osem mrtvih in 50 ranjenih.
Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno.
V Ti renskem morju je bilo po dolgem lovu neke naše protipodmomiške edinice pod poveljstvom podporočnika bojno ladje Riccomannija Renata potopljena ena sovražna podmornica.
Pos!an'ca novega tajnika stranke
Novi tajnik Scorza je naslovil na fašiste plamtečo poslanico — Morala, disciplina, pravičnost, človečnost
so sestavine fašističnega plemstva
Rim, 20. apr. AS. >Uredbeni list fašistovsko stranke prinaša nasiednjo poslanico novega tajnika stranke, eksc. Carla Scorza zveznim tajnikom za fušisto:
»Duce mi je'zapovedal, naj služim revoluciji kot tajnik stranke. — Dvigam pobožno misel k padlim, k rodbinam, ki svojo žalost varujejo s ponosom in odločnostjo, k mestom, ki jih je pohabil nasprotnikov bes. Pozdravljam tovariše vseh ur in ene same vere ter državne oborožene sile, ki so se borile in se bore z največjo hrabrostjo. Za fašiste določam naslednje:
1.	Duceju in revoluciji služiš po besedilu pri sege »vse do žrtve lastne krvit. Kdor ni priprav Ijen za najvišjo žrtev, nima pravice do duhovnega državljanstva v stranki. f"e se mu s hinavščino in pretvarjanjem posreči ostati v njej, je izdajalec.
2.	Verovati v zmago ni dovolj. Treba je napeti vse sile za voljo, da jo dosežemo. Zmaga ne sme biti samo slabotna težnja, temveč mora za vse biti edina življenjska danost, ki nudi samo eno izbiro: ali zmagati ali poginiti.
3.	Sleherni fašist sam in zgolj zaradi tega, ker je prisegel, zastopa vso stranko. Iz tega izvira zanj sveta dolžnost, da mora vsako uro bili neizprosen branilec in najbolj vdani služabnik revolucije ter države.
4.	Fašistovo plemstvo, ki temelji na kar se da brezpogojni veri, izvira iz ljudstva in ga morajo ojačevati ter plemenititi naslednje sestavine: morala, disciplina, pravičnost, človečnost. Ker pa smo v vojni, bo vse to vojna morala, vojna disciplina in vojna pravičnost.
5.	Sleherni fašist mora pred vsakim drugim poslom ali nalogo, kateri ga lahko dodele. čutili se strankarja. Najprej fašist, potem vse drugo, zakaj samo, če si fašist, lahko izpolnjuješ svojo dolžnost na vsakem |>odročju
G. Sleherni fašist mora čutiti neomajni ponos nad osebno odgovornostjo. Ponavljanje izreka »po zapovedi«, ne pomeni vedno neogibno j>otrebne podreditve, temveč dosti bolj pogosto razodeva bojazljivo skrivanje za višjimi dostojanstveniki. Izpolnjevati je treba svojo dolžnost za vsako ceno. tudi če ne upaš na nobeno plačilo, tudi če pri
Nemčija proslavlja Hitlerjev 54. rojstni dan
Goringovi poslanici in Gdbbelsov govor za Hitlerjev rojstni dan
Berlin, 20. aprila. AS. Snoči so za Hitlerjev
rojstni dan imeli v berlinski Filharmoniji veliko slovesnost, pri kateri so bili mnogi odlični-ki nacionalno socialistične stranke, zastopniki vlade in oboroženih sil ter odposlanstvo delavcev iz vojnih tovarn in velika ljudska množica. Pri slovesnostih je imel minister za propagando dr. Goebbels govor, v katerem je ori«al zvezo med Hitlerjevo osebo in med dogodki poslednjih let ter poudaril, da jo sedanja vojna v na
posvetil. »To bo najlepše darilo, ki bi ga mogel nemški narod pokloniti svojemu voditelju za 54. rojstni dan.«
Vojakom okoroženih sil pa je maršal Goring poslal tole poslanico: »Sredi velikanske borbe narodov praznujete danes četrtič rojstni dan našega ljubljenega voditelja. Vaša neomajna vera in vaša ljubezen do Adolf« Hitlerja sta obseženi v vaši vojaški prisegi. V tej uri izpovedujemo pred vsem svetom obljubo, da bomo kot hrabri vojščaki
delu tvegaš nevarnost, da boš moral še sam plačati.
7	Stranka — ki ie kot celota zastopstvo vladavine — je delovala v korist vseh slojev, stanov in naprav, bolj kakor vsaka druga stranka v sleherni dobi iu sleherni državi. Zaradi tega ima danes pravico zahtevati od vseh Italijanov, zlasti pa od fašistov, največji prispevek v veri. disciplini in delu. rta bi lahko bolj služila narodu in pospešila prihod zmage
8	Besedo »Iti med ljudstvo« ie treba razumeti v najširšem smislu, zakaj (>od polinom ljudstvo ne smemo razumeti samo delavcev in kmetov. temveč tudi pripadnike tistih srednjih slojev, ki daieio redke primere o disciplini in trdnosti
0 Denar, v kolikor je -«nd poštenega dela. je svet. Kdor ga zapravlja brez j>otrcbe ali čez me-
ro si ga ni pridobil r znojem, ali pa ga je ukra-del.	,.
10. Površni optimisti so včasih lahko bedaki, črnogledi pa so vedno malodušneži iu kot taki zločinci. Zoper nje bo stranka kar se da stroga in vedno bolj neusmiljena, kolikor višjim slojem bi ti ljudje pripadali.
II Pomoči za bojevnike in njihove rodbine ne smemo razumeti kot navadno dejanje človeške vzajemnosti ali kot prehodno znamenje o hvaležnosti, temveč kol trajno narodno obveznost, da bo domovina jk> zmagi lahko računala na mogočne sile tistih, ki so ;i služile pred sovražnikom.
12. Fašist — vzgled človečnosti, uravnoveše-nosti. občutljivosti — more težiti za eno samo prednostjo: biti prvi in nepremagljiv v veri, pokorščini in boju za domovino.
M boji pri Novorosijsku
Na ostalem vzhodnem bojišču le neznatno bojno delovanje • Zadnji teden je bilo uničenih 178 sovjetskih letal
aprila. Nemško
sprotju z vsemi prejšnjimi narodnega in ple- I vselej šli za našimi slavnimi zastavami v sleher
menskega značaja in da se oba tabora ravno zaradi lega bojujeta s tolikšno zagrizenostjo. Narodi, ki so zapleteni v tej borbi — je dejal dr. Goebbels — prav dobro vedo, da tokrat ne gre za bolj ali manj važno popravo meja, marveč tla je na tehtnici njihov narodni obstoj. Ne da bi se jim bilo treba odpovedati njihovi mori in ugledu, so imeli sovražniki Nemčije tisočkrat priložnosti, da bi ustregli pravičnim nemškim narodnim zahtevam, toda rajši «o izbrali vojno, ker hi sicer »Nemčija postala premočna«, kakor je leta 19% dejal sedanji angleški ministrski predsednik. Goebbels je nato dejal, da jc Anglija rajši vrgla na tehtnico svoj lasten narodni obstoj, toda namesto da bi dosegla svoje vojne cilje, se je morala stopnjema odpovedati svojim narodnim dobrinam. Opozoril je na vse prazne poskuse Hitlerjeve, da bi se ognil žaloigre, ki je grozila narodom, naposled pa še njegova neuspešna prizadevanja, da bi se vojna kolikor moč skrajšala. Vojni hujskači se niso menili za trpljenje, ki je bilo nujna posledica vojne. Prevevalo jih je globoko sovraštvo do nacionalno socialističnega gibanja do nemškega naroda in do Hitlerja samega. Vendar — je nadaljeval govornik — se je sovraštvo do Nemčije obrnilo proti tistim možem, ki so ga razpihovali, nemški narod pa vidi v svojem voditelju človeka, v katerem se zrcalijo njegove težnje in njegove zmagovite odločitve. V zadnjih dveh mesecih strašne zime se je Hitler odločil popraviti zgodovinsko zmoto leta 1918 in je s tem zaslužil nagrado velike zmage.
Nemški narod, zbran okrog svojega vodje, mu ob 54. rojstnem dnevu izreka vso vdanost in zvestobo, ki je nojsilnejše moralno orožje v vojni. Mi verujemo v veliko zmago nemškega orožja — je zaključil minister —, ker verujemo v Hitlerja. Narod, ki ima velikega voditelja, bo dosegel velike cilje.
Berlin 20. aprila. AS. Za Hitlerjev 54. rojstni dan je maršal Goring napisal spomenico nemškemu narodu. Potem ko je v imenu vsega nemškega naroda želel, da bi Hitler še dolgo živel ter da bi ga mnoga leta spremljale njegove ponosne sile, je maršal Goring poudaril, da voditelj tretjega iajha danes bolj ko kdaj prej trdno drži v rokah usodo nemškega naroda. »To je jasno dokazal v dogodkih zadnjih mesecev, ko je vpregel vse svojo lastne sile, da je na čelu nemških čet ustavil nasprotnika, ki je z grožnjami pritiskal na vzhodu, ler ga po zmagovitem protinapadu vrgel nazaj.« Maršal Goring pravi dalje, da mora biti neutrud-ljivo Hitlerjevo delo življenjski vzor. ki se mu mora prilagoditi ves nemški narod, posebno danes, ko sta na tehtnici njegov lastni obstoj in njegova bodočnost. Nemški maršal nato vabi nemški narod, naj z dejanji in besedami izkaže svojo neomajno vero v Hitlerja ter naj z voljo in vsemi svojimi silami služi stvari, ki se ji je Hitler ves
nem boju na kopnem, na morju in v zraku. Izpovedujemo naposled prepričanje o nepremagljivosti našega orožja in o večni veličini Nemčije. Tovariši, pozdravljamo prvega vojaka Nemčije.«
Hitlerjev glavni stan, 20. vrhovno poveljstvo objavlja:
Južno od S o v o r o s i j s k a trajajo hudi hoji. v katere je letalstvo ponovno posegalo z močnimi silami daljo. Oh zapadni kavkaški obali so bojna letala potopila sovražni hitri čoln iu poškodovala tri ladje.
Z ostalega vzhodnega bojišča poročajo samo o neznatnem bojnem delovanju.
V	času od 10. do 19. aprila jc bilo uničenih 17S sovjetskih letal, od katerih so jih samo finski lovci sestrelili 22. V istem času je bilo izgubljenih 11 lastnih letu).
Sovražni krajevni napadi na višinske postojanke tuniškega zapadnega bojišča so bili zavrnjeni. V ostalih bojnih odsekih je bilo samo živahno obojestransko delovanje topništva in izvid-niškili oddelkov.
V	noči nn 20. aprila jc 8 sovražnih bombnikov preko Holnndske priletelo nad severno z o'i o ilno nemško ozemlje. Štiri letala so bila sestreljena, peto letalo pa je sestrelil čoln za iskanje min v Rok a v s k eni prelivu.
Berlin. 20. aprila. AS. Dočim so nemške čele zapletene v zagrizene bojo južno od Novorosijska, se je vnela včeraj bitka tudi na vzhodnem odseku kubanjskega mostišča. Sovražnik je začel napadati z dvema četama, nato pa je poslal v boj en polk. Toda Sovjeti do mraka niso dosegli ni-kakega uspeha. Boji so divjali okoli važnega železniškega križišča Krimskaja. Navzlic težkim izgubam in močnemu nemškemu odporu je sovražnik večkrat ponovil svoje napade. Od sto napadov je bil v 95 napadih odbit, kjer pa se mu je posrečil vdor, je bil s protinapadi takoj prepoden Sovjetska taktika, napadati z velikimi oklepnimi in pehotnimi silami na majhnih odsekih — 20 ali 30 tankov napada 300 metrov širok pas — ni zmedla nemške obrambe, ki je imela mnogo topništva ter bombnikov in strmoglavcev. Zlasti
\\
Maj italijanskih ujetnikov se je vrnilo
Njih besede so poine prezira nad slabim ravnanjem v ujetništvu
so jih dovedli preko cele Afrike. Z nobeno besedo
Lizbona, 20. aprila. AS. Tukaj sc je začelo izkrcevanje italijanskih jiohabljencev in ranjencev, pripadajočih zdravniškemu osebju in trgovski mornarici, ki jih je pripeljala bolniška ladja »New Founglandc Prisotni so bili Kr. minister Italije, osebje Kr. poslaništva in konzulata, švicarski poslanik in delegat portugalskega zunanjega ministrstva. Italijanskim ujetnikom je bil prirejen lep sprejem Zdravje ujetnikov, ki so bili ranjeni pred enim letom, je v splošnem zadovoljivo. Borili so se na raznih bojiščih Afrike in Sredozemlja. Prepeljali so jih iz Anglije, kamor
se ne da točno popisati njihov visoki duh. Vsi so se smejali, tudi pohabljenci, ki so jih prenašali na nosilih, ker so bili srečni, da so stopili v Evropo, ki jih Je sprejela na reki Tajo na krasen sončni dan, veseli, da bodo zopet videli Italijo in da se je končala njihova žalostna doba ujetništva. Prve njihove besede so bile polno prezira nad slabim ravnanjem. Ne morejo povedati, kje je bilo slabše. Vsi od kapitana in zdravnikov do mornarjev in borcev vseh vrst orožja so izrazili svojo jezo.
Trda šola fašizma je ustvarila čudeže
Stockholm, 20. aprila. AS. švedski list »National Tidningt jo objavil trikolonski članek z italijanskim naslovom .»Siamo in guerra« (Smo v vojni), v katerem piše: >Po dveh letih, odkar .ie Italija stopila v vojno, naže pogled na notranjo fronto, da je italijansko ljudstvo po duhu in organizacij: močneje kot .vdajkoli. Ta po naravi skromen narod čuti. da je v vojni za svojo usodo ter za usodo Evrope in ve. di- ta vojna '.e more b.ii končana drugače kakor z zmago konstruktivnih sil. Trda šola fašizma 'e ustvarila čudeže. Mnsso-lini in fašizem imata danes za sabo silo 45 mili-jonov Italijanov, ki odločno verujejo v idealo novega reda.«
Mednarodni Rdeči križ pomaga
Bern, 20 apr. AS. Mednarodni odbor Rdečega križa je' pod predsedstvom prof. Maxa Huberta dobil od poljske vlade v Londonu in od nemškega Rdečega križa prošnjo z vabilom, ki se nanaša na odkritje trupel poljskih častnikov pri Smolensku. Mednarodni odbor Rdečega križa je to vprašanje takoj začel pretresati.
Avstralske bojazni
Lizbona, 20. aprilu. AS. Londonski tisk se vneto bovi z vojaškim položajem v Avstraliji-»Dailv Mail« v nekem uvodniku naglašo oči-vidno nesoglasje med poročili o zmagah Avstralcev nad Japonci ter med vpitjem o vedno nevarnejšem položaju za iste Avstralce. Članek
Namerni napadi na civilno prebivalstvo
Berlin, 20. aprila. AS. Tukajšnji večerni tisk z ognjevitimi besedami komentira izjave poveljnika umeriškega letalstva v Angliji generala Eake, objavljene v »Daily Mailu«. Ameriški general je še enkrat jasno povedal, da morajo biti letalski napadi usmerjeni prvenstveno na civilno prebivalstvo, ker bo le na tu način mogoče doseči resnično pomembne uspehe. Listi se sprašujejo, če vsebujejo izjave generala Eukeja skrajno mejo vojnega načrta, aii če morda niti od blizu še niso podobne, celotnemu kriminalnemu načrtu prostaškega zločinstva. Sovražna jiropaganda je namigovala,
da kakor nemško letalstvo pri svojih napadih nu Varšavo. Rotterdam in London, hoteč zadeti vojaške cilje, ni moglo prihraniti civilnega prebivalstva ter umetniških spomenikov, tako zdaj tudi angleško in ameriško letalstvo ne more izključiti napadov na cilje, ki niso čisto vojaškega značaja. Listi pripominjajo, da je to pisanje v očividnem nusprotstvu z izjavami generala Eukeja in da ni nikakega dokaza, da bi nemški piloti merili na neoboroženo prebivalstvo odprtih mest ter nu spomenike velike umetniške vrednosti.
včeraj so nemški, romunski in slovaški lovci očistili nebo sovražnih letalskih sil. nemški strmo-glavci pa so sipali smrt nu sovražne topniške postojanke. Sovražno letalstvo je izgubilo 20 letal, nemško pa le dve letali.
Berlin, 20. aprila. AS. Nemška bojna lelala so včeraj napadla sovražne utrjene postojanke pri Novorosijsku, kakor tudi sovražna oskrbovališča na obalnem ozemlju. Sovjeti so od 15. do 18. aprila zgubili 100 letal, na nemški strani pa je bilo pogrešanih 8 letal.
Leningrad močno bombardiran
Berlin, 20. aprila Nu dveh odsekih, to je ob srednjem Doneu in ob Volhovu. so manjši nemški oddelki napadali sovražnika, uničili več njegovih naprav ler zajeli precejšnje število ujetnikov. Pri nekem takem spopudu je.bilo 50 Sovjetov ubitih ali zajetih. To delovanje ne bi samo po sebi zaslužilo nikuke pozornosti, jc pa pomembno v toliko, ker se da iz ust ujetnikov zvedeti marsikaj o številu sovražnika, o njegovih pripravah, o njegovi razvrstitvi iu podobno.
Energičen nastop je bil izveden proti Leningradu- Ponoči so ob jasnem luninem svitu skupine nemških bombnikov skoraj celo uro spuščule bombe na industrijske četrti, kjer je nastala cela vrsta eksplozij in požarov. Zjutraj jc začelo delovati še daljnostrolno topništvo in obstreljevalo okolico Leningradu. Nek top je med drugim zadel tudi sovjetski oklepni vlak i u gn poškodoval.
Letalstvo pu je bilo delavno tudi na mnogih drugih odsekih. Tako ie bombardiralo z velikimi bombami železniško progo Čvin—Volhov, ki jc strateško zelo važno. Poškodovane so bile jiostaje, skladišča, tirnice in lokomotive, tak«) du je bil jiromet za znaten čas prekinjen. Tudi eu vluk je bil zadet in zažgan.
Nov udarec anglosaškemu letalstvu
Berlin, 20. aprila. AS. Kakor se je, zvedelo iz pristojnih virov, je dobilo severnoameriško letalstvo nov udarec. Pri terorističnem napadu na Bremen je bilo namreč sestreljenih 20 ameriških štirimotornikov in še U angleških ter ameriških letal. V primeri z 31 sovražnimi letali znašajo nemike Izgube 2 lovski letali. Nemški lovci so napadli velike ameriške bombnike že nad morjem med Anglijo in Nemčijo in jih zapletli v boj. Ta letala so ves čas napadala sovražnika. Pridružil se jim jc še ogenj številnih protiletalskih topov. Zaradi tega je sovražnik lahko napadel Bremen le z delom za napad določenih sil. Večkrat so morala sovražna letala namreč že prej odvreči svoje breme, da so se lažje branila pred zasledovanjem nemških lovcev in ušla ognju protiletalskega topništva. Po trdili izgubah jo sovražna skupina zopet iskala najkrajšo pot preko morja.
se zaključuje takole: »Teh prošenj za pomoč-nikakor ne smemo podcenjevati. Avstralija bo v nevarnosti, dokler bo sovražnik ostal na okoliških otokih. Zato se angleško prebivalstvo čudi nasprotujočim si poročilom iz Avstrulije. »Dailv Skctch« pa navaja stavek iz govora avstralskega zunanjega ministra Evvaita v Wa-shingtonu. List je dal temu poročilu zanimiv naslov, ki se glasi -V Tihem morju smo mnogo slabši od sovražnika«. Evvatt je v svojem govoru resnično dejal, da so zavezniške letalske sile mnogo manjše od sovražnih sil ua tem bojišču.
Nenavaden lov španskih ribičev
Madrid, 20. aprila. AS. Španski ribiči so ob afriški obali ujeli v svoje mreže blagajno, v ku-teri je bilo 5000 funtov šterlingov. Odpeljali so jo v Las Palmas ter izročili pomorskim oblastem. Blagajna je zduj deponirana pri španski narodni banki.
Podmornice »Ulven« še niso našli
Stockholm, 20. aprila. OS. Razburkano morje še vedno ovira iskanje ostankov potopljene švedske jiodmornire »lllven«. Dvoje podmornic se je [Kitopilo in skušalo ujeti kake /.nako »Ulvenac, todu brc/, uspehu.
Ekscelenca Grazioli je obiskal bežigrajsko zavetišče ter občini D. M. v Polju in Zalog
Danes dopoldne jo Visoki komisar obiskal nekdanje občjdsko otroško zavetišče za Bežigradom, ki je sedaj v upravi skrbstva za matere iu olroke. Ekscelenca se je pomudil med otroki ter so zanimal za ureditev in organizacijo zavetišča. liosla je sprejel konzul Zapulla, komisar zavoda, daljo 60 bili pri sprejemu navzoči sestra-prednlca in zdravnica ga. dr Tavčarjeva. Eksc. Grazioli si je ogledal v dnevni sobi skupino drobnih varovancev, ki so mu v dobrodošlico iz- | ročili šopek cvetja. Eksc. je nato pregledal posamezno oddelke in se pomudil ludi v bolniški sobi in ob posteljah malčkov.
Na občinskem uradu v D. M. v Polju t
Iz Bežigrada je Visoki komisar odšel v Polje, kjer je nenapovedan pregledal sedež občine, sedež pomožnega središča, občinski prehranjevalni urad in pošto. Eksc. Graziolija je spremljal občinski komisar. Pri pregledu različnih uradov se je gost zanimal za opravljeno delo in dajal navodila, po katerih naj se olajša oskrbovanje in se zlasti otrokom, starčkom in bolnikom zagotovi dobava mleka. Medtem ko je šel Visoki komisar iz ene pisarne v drugo, se je razgovoril z nekaterimi ženami, ki so se zadrževale tam ter čakale na karte. Spraševal jih je o njihovih družinah ter o njihovih potrebah. Preden jo zapustil občino, je sporočil komisarju, dn Je nakazal znesek 3000 lir za najbolj revne družine v občini. Nato je obiskal tudi lokale, kjer se deli hrana revnim dečkom. Otroci so gn sprejeli z rimskim l>ozdravoni, nakar jo Eksc. Grazioli obiskal prostore ter v kuhinji poskusil kosilo, ki je bilo pripravljeno.
»Madame Butferfly« v Operi
Pucrinijeva »Madame Bulterfly< spada med ojiere, ki niso privlačne samo za glasbene strokovnjake, kateri sodijo glasbena dela bolj po njihovi notranji vrednosti, ampak tudi za najširšo kroge občinstva, ki navadno no motri izvajanega dela samo z glasbenega stališča, ampak vplivajo nanj pogosto zgolj drugotni momenti, kot so na primer čustveno zasnovano besedilo, spevi, ki ostanejo poslušalcu po svoji melodioznosti dolgo v spominu in si jih ob primernem razpoloženju sam prepeva ali preigrava, ta ali ona -znamenita pevka, ki si je kakor koli že pridobila simpatije poslušalstva in podobno.
'.Madame Rutlerfly< ustreza vsem kategorijam poslušalstva. Glasbeno je svojevrstno zasnovana, da vedno znova mika glasbe veščega in neveščega poslušalca. Metodika opere sicer ni to vrste, da bi se poslušalcu trajno vtisnila v spomin kot na primer kaka Verdijeva arija, vendar ga vedno znova zajame s svojo čustvenostjo; končno je zasedba v ljubljanski Operi taka, da si je vsaj v vrhnjih vlogah boljše skoraj želeti ne moremo.
Tukaj moramo na prvem mestu omeniti IIey-balovo, ki svojo vlogo s pevske in igralske strani izčrpa do zadnjih meja možnosti. Vsaka še tako majhna glasbena ali tekstovna niansa najde v njeni izvedbi ndekvaten izraz. Priljubljenost, ki .io pri občinstvu uživa, izhaja iz bistva njenega petja in igranja, ne morda iz kakih zgolj zunanjih nagibov. Pinkertona jc letos pel Lipušček. Pri premieri (podpisani sem jo mogel samo delno videti) se je zdel v svojem nastopu še nekam zadržan; lo pri reševanju tako ležke naloge ni nič čudnega. Pri ponoviivi pa se je sprostil vse tesnobe in nam je zaigral in zapel tako, da ne bi mislili, da je v tej vlogi menda prvikrat nastopil. Ta vloga nam ga je predstavila v popolnoma novi luči. Tretjo večjo vlogo, služabnico Suzuki, je pela pri prvi predstavi Golobova, ki s svojim plemenitim glasom vedno znova osvaja občinstvo. Isto vlogo je pri ponovitvi z lepim uspehom odpela Spanova. Vlogo konzula Sharplessa je letos prevzel Popov. Njegove lepe glasovne zmožnosti že poznamo. Zanimala je njegova igra, v kateri se je v začetku pokazal bolj uradnega zastopnika. ki ga razmere zanimajo v toliko, v kolikor so-gajo v njegovo področje, a je njegov nastop vedno bolj pridobival očetovsko pokroviteljski značaj. V drugih vlogah so nastopili Sladoljev kot Goro, l.upša kot bonec, Dolničar kot princ Jamadori. B. Stritarjeva (pri premieri Španova) kot Kate Pin-kerton: komisarja je predstavljal M. Gregorin, uradnika škabar, maler Škrjančeva. Vsi so poskrbeli, da je imela predstava umetniško zaokroženo podobo. — C. Debevec se je izkazal kot tenkočuten režiser, ki skuša vsako podrobnost v glasbi na odru do potankosti uresničiti. Dirigiral je P.ebre, ki je z orkestrom skušal izčrpati vse podrobnosti barvnega bogastva polne parliture. Zbore je naštudiral Simoniti, inscenacijo je izvršil A. Foriga.
Letošnja predstava >Madame Bulterfly« je bila pripravljena tako, da bo privlačila kar največje šlevilo poslušalstva.	M. T.
Med skvadrlsti »Nizze« ter med nntikomu-nlstičnimi oddelki.
Visoki komisar Eksc. Crazioli je nato ob-ifkal oddelke Milice ter Vojske v Zalogu. V Polju samem pa je obiskal taborišče protiko-munističnega oddelka ter se zadržal med prostovoljci, ki so ravno imeli kosilo. Sjirašcvul jih je o njih najnovejših dejanjih. Zlasti so mu ugajali nekateri prostovoljci, ki so v zadnjih akcijah pokazali veliko pogumu ter pomagali
ri ujetju nekaterih komunističnih voditeljev,
Iz Polja je Visoki komisar šel v Zalog, kjer ga •_> _____: ......t.u.iji ______l:_:l. i.„,..
r,
g Kako si pridobiš prijAteljev
Na meji v Zalgu
Nato je Visoki komisar Eksc. Crazioli obiskal kasarno finančne straže, kasarno bataljona Črnih srajc, kjer se je prisrčno zadržal z miličniki in podoficirji, nakar je nadaljeval obisk, pogledal vojaško pekarno, bolnico, prostore, kjer *e deli šolska hrana, taborišče peša- J dijskega oddelka ter karabinerjev. Končno je šel tudi na mejo. Iz Zalogu je el v Polje, kjer j se je ustavil v taborišču protikomunističnega ' oddelka, nato pu se vrnil v Ljubljano.
t
DALE CARNEG1E
Spori
Tek na 1000 m
Napoved nove lahkoatletske prireditve za nedeljo, 2. maja.
Na pobudo športnega dnevnika »La Gaz-zetta della Šport* prirejajo po Italiji za atletsko propagando veliko nacionalno tekmovanje, ki se imenuje »Velika nagrada za tek na sred-
nje proge« in je pridržano utletom 111. razredu.
Tudi v Ljubljani bo po zninisli zaupnika CONI-ja in Lahkoatletske zveze organizirano pokrajinsko izbirno tekmovanje v tem teku. Proga za to tekmovanje meri 1000 m, prireditev v Ljubljani pa bo dno 2. maja zjutraj na Ilermesovem stadionu. Tega izbirnega tekmovanja se bodo lahko udeležili vsi atleti iz pokrajine, čeprav nimajo športne dovolilnice.
Razpis tekmovanja in seznam nagrad bomo še objavili, za zdaj pu smo hoteli samo opozoriti na to atletsko preizkušnjo, du se bo športna mladina iz naših krajev lahko pravočasno pripruvilu za ta zanimiv propagandni nastop, ki bo lahko spet pokazal športni duh nuše mladeži.
Klubske objave: SK Mladika vabi igralce nogometa na sestanek, ki bo 22. t- m. ob pol 8 zvečer v prostorih Mludinskegu doma. — SK
Mars: v sredo ob 19 odborova seja v gostilni ' Predovič.	j
Ljubljanski prvenstveni nogometni turnir |
se bo nadaljeval v nedeljo, 2. maja, s tekma- I ina: Ilermes : Ljubljana (L ruzred), Vič : Mla- J dika (II. razred).	I
Za italijanski nogometni pokal bodo spet I igrali v nedeljo, 9. maja in sicer po sledečem j sporedu: Bologna proti zmagovalcu med Vi-j cenzo in Genuo, Lazio : Romu (oba iz Rima), Udine proti zmagovalcu med Palermom in Ve- j nezio, Torino : Milano.	i
Celjski nogometaši so spet igrali z Grad-čani in jih premagali s 6:3. Zmaga je tem po- J membnejša, ker so jo izvojevuli na graških | tleli proti tamkajšnjemu Gruzer SC. Med celj-j skinn strelci je bil najuspešnejši Dobreitz s j tremi zudetki v mrežo; Čuter je dosegel dvu , golu. Vrečič pa enega.
Mariborski železničarji so imeli v gosteh j enajstorico Leibnitzu in jo odpravili s 5:0. Tek-1 mo je sodil Bergant, gledulo pa jo je 800 gledalcev.	| Viennn jc začela tik pred koncem dunaj-1 skega nogometnega prvenstva pešati. Zadnjič I je igrala neodločeno, to nedeljo pa jo jc Wie- J ner Sportklub odpravil z 2:4. V vsem pa še j vedno vodi Viennn s 27 točkami.
Gospodarstvo
Kaznovani kršitelji predpisov o ponudbi in povpraševanju po delu
1. Aloksič Aleksa, 2. Alešoveu Marija. 3. Anžič Ivan, 4, Bahoveo Srečko, 5. Belčič Kuroliua, C. Božič Vladka, 7, Brclili Marta, 8. Cllilar Nada, 9. Cokau
Orači na Kongresnem trgu
Hvalevredna jc pobuda Ljubljanske mestne občine, ki je izdala tudi letos potrebno ukrepe za koristno obdelavo primernih površin. Nikdo ne bi mogel trdili, da so zeleni travniki, kot sestavni del mestnih nasadov v Tivoliju lepši za oko od žitnega polja, na katerem valovi pšenica; trajni lepotni nasadi so ostali, nekatere površine pa so preorali in jih posadili ter posejali z dobrotami, ki bodo prišle v prid ljudski prehrani. Tudi Kongresni trg je od lanskega leta že v tretje spremenil svoje preproge. Pred letom so sndili krompir, na jesen so posejali travo ,nedavno pa so jo spet pokosili in včeraj so se pojavili orači s konji, ki obračajo zemljo.
Precej gledalce^ se je zbralo danes dopoldne na Kongresnem trgu, kjer so nadaljevali z delom. V vsem bo na Kongresnem trgu osem njiv, ki bodo dale precejšen pridelek. Radovednežem so se pridružili otroci, med katerimi je bilo nekaj lakih, ki so prvič motrili obdelavo zemlje s plugom. Dva bela konja sla z lahkoto vlačila moderni železni plug, ki je rezal v zemljo in jo v svedrastih slogih obračal. Zelena travnata površina je izginjala. zemlja pa je kazala spet svoj pristni rjavi obraz. Ni bila posebno sočna, zakaj tudi na Kongresnem trgu je bilo opaziti, da primanjkuje zemlji dežja, in da sc je bati pomladanske suše.
Delo je šlo zelo hitro od rok. Za oračem so hodile ženske, ki so z molikami uravnavale brazde in sekale grude. Brane ni bilo videti, pač pa deset parov rok z motikami in grabljami, ki so opravile isto delo. Na vprašanje, zakaj ne gnojijo zemlje, je orač povedal, da so jo pognojili z umetnim gnojem. Zemljo so lepo zrahljali in oblikovali, da jo poslala podobna velikim vrtnim gredam.
Prizor je spominjal na kmečko idilo sredi me-sla. Manjkalo je samo. da bi se od nekod pojavila gospodinja z jerbasom na glavi in z majoliko v rokah. Na to pa bi najbrž zaman čakali, zakaj delo so opravljali najeli ljudje, ki delajo za gotovino in se hranijo doma. Nikogar ni bilo slišati, ki bi godrnjal nad zamislijo, da bi obdelali večje površine, ki so sposobne za poljske pridelke. Saj je za oko tudi lepo, če gleda vzorno obdelane n jive. kjer bo vzklilo semenje, ozelenelo in odeve-telo, na jesen pa se bo oddolžilo s krompirjem, fižolom ali z drugimi pridelki.
Frane. 10. Ce8 Karol 11. černlvco Alliinn, 12. čorni- | voo Julija, 13. Dou fvaa, 14. Doleuo Alojzij, 15. Do-ieno Alojzija, 10. Dolinur Audrcj, 17. Dolulčur Franc, j 18. Društvo za varstvo vajencev, 19. Duhovno semeni- i šče, 20 Fcrlua Vladimir. 21. Gagol Josip, 22. Gngel | Josip, 23. Gagel Josip, 24. Geršelmau Aleksander, I 2.r>. Glavič Ilvnrik, 2«. Glavič Henrik, 27. Goršo Nežika. I 2S. Gospodarska zveza, 29. Grčar Anion, .10. Grcbono I Alojzij n. Joro Alojzij. 32. Jezuitski kolegij, 3.1. Jo- I vnuovlč Andria. 31. Jugopatent d. z. o. r... 3.i. Kahno I Miei, 36. Kaizer Heribert, 37. Kaškarof Deinetry, 88. I Kavčič Pavlina, 39. Kocjan Karlo, 40. Konjar Vinko, ] 41, Konjar Vinko, 42. Konjar Vinko 43. Kralj Ivan, 41. Kramar N., 4"> Krnaič Ivan. 46. Lazar M.,' 47. I.es-kovio in Meden, 4Š. Dr Logar Anion, 49. Lončar Franc, : 50. Medved .loško, 51, Morvič Anton. 52. luž. Mlklavič Fran jo M Moder Otilija. 54. Kramar Marija, 55. Mid-ler N., 56. Mrzeij Aua. 57. MnSič Desa, 58. Nabavna zadruga železničarjev, 59. Dr. Naiitigal Hajko, €0. Pe- j tiouafta • A. Hmelak, 61. Pezdir Ivan, 02. |)r. 1'ir.le-VM Karol, 63. 1'odkrajšek Metod. 64. 1'odkrajšek Metod 65. Pretnar Martin, 66. Puo Gustav, 67. Pue Gu- ] stav, 68. ltalčevlč A 69. lteieli Josip, 70. Koicli Josip, 71 Hanzinger R.. 72. Rlzzi-Mareoni, 73. Grošelj Marija, 74. Rolirman N.. 75. Uotar Josip, 76. »ltoža- cvetličarna 77. Saeeomani Pio. 78. Sancin Franc, 79, Sede) Jože. 80. HodeJ Jože, 81. Sever in Comp., 82. Kla-inič, restnvrae., 83. Splošna gospodar, zadruga želez.. 91. SuSnlk Hililn, 85. Sveto Ano. 86. SvillgoJ Anton, 87. škopek Edvard, 88. Selnveigcr et Močnik iMalina", 89. Tizziad d. z. o. z.. «0. Tomejc Anton, 91, >Union< restavracija, 92 Usenik Ivan, 9.1. Vidmar Ivanka, 114. »Vitamin« tovarne sad. sokov. 95, Viti Angelo. 96. Za- j jec Boris. 97. Zanoškar Ludvik. 98. Zavetišče sv. Jožefa, 99. Zaveliače sv. Jožefa, 100. Zevaig.	i
AGIP v Rimu izkazuje za lansko leto povečanje čistega dobička od 10.6 na 27.t milij. lir, lako da bo družba zopet začelu izplačevati dividendo, in sicer 5% nu glavnico 500 mili j. lir. Podjetje je v polni meri izpolnilo svoje vojne naloge. Poslovno poročilo podčrtuje pomen fu-zije podjetij tujega, sovražnega kapitala z Agi-pom- Zaradi tega so se v bilanci upniki zvišali od 626 na 812 milij. lir, na obeh straneh bilance je nadalje izkazan znesek 768.5 milij. lir kot trnnsferiruno premoženje prejšnjih sovražnih družb.
Konjski sejem v Veroni. Letošnji konjski velesejein, ki jc bil že 40. po številu v Veroni, je imel velik uspeli. Prometa je bilo nn njem okoli 60 milij. lir. Od 4000 lionj jih jc bilo prodanih 3300. Inozemskega izvoru je bilo malo konj. Skoraj vsi konji so bili domačega izvora in opaziti je bilo veliko izboljšanje kakovosti.
Sesjnnek evropskih zavarovalnic v Budimpešti. V prvi polovici maja se bodo v Budimpešti sestali zastopniki evropskega zavarovalstva, in sicer iz Italije, Nemčije, Madžarske, Francije, Holandske, Belgije, Finske in Bolgarije.
Kmetijska organizacija nn Hrvatskem. Te
dni bo v Zagrebu konferenca pristojnih obla-stev za ureditev vprašanja bodočnosti kmetijskih organizacij na Hrvatskem.
Takoj so me zaaipnli z množico prospektov vsake vrsto ter s pismi raznih hotelirjev. Eden teh pa ml je poslal le seznam letoviščarjev, ki so stanovali v njegovem hotelu, ter mo zaprosil, naj 60 obrnem kar nanje za informacije. Slučajno sem poznal enega teh letoviščarjev. Obrnil sem 6e nanj, dobil potrebna pojasnila in si takoj najel sobo.
Dajto torej drugim vtis, da so ideju zraslo v njihovih lastnih možganih.
Čarobna formula
Vaš sobesednik so tudi lahko moti, toda prepričan jo o nasprotnem. Ne obsojajte ga kar »a priori«, vnaprej, temveč ga skušajte razumeti. Vedno je neki razlog, ki nagiblje človeka, da dela tako ali tako. Ce boste odkrili ta tajni razlog, boste dobili ključ za njegovo delovanje in morda tudi ključ za razumevanje njegove osebnosti.
Skušajte 60 postaviti na njegovo mesto. Vprašajte se: »Če bi bil jaz v njegovi suknji, kako neki bi se obnašal?« Prihranili si boste na ta način čas in tudi jezo, kajti s tem, ko 6e zanimate za stvar, vas bo niržnja minila. Poleg tega se boste naučili spoznavati človeško naravo.
Zamislite se nekoUko in poglejte, kakšno globoko zanimanje imate za lastne zadeve in s kakšno brezbrižnostjo gledate na zadeve drugih. Pomislite malo, da delajo vsi enako kakor vi. Bodite prepričani, da je uspeh v poslovnih zadevah odvisen predvsem od tega, Če ste sposobni gledati stvari tudi s stališča drugih ljudi.
V prostih urah sem 6e hodil sprehajat v bližnji nasad. Zelo mi je bilo žal, ko tieni gledal mlada in bujna drevesa, ki jih je od časa do časa uničil požar. Povzročali so ga dečki, ki so so po nasadu igrali indijance ter 6i pripravljali južino v gozdu. Ti majhni požari so imeli včasih tako velik obseg, da so morali poseči vmee gasilci. In to se je dogajalo kljub brezštevilnim napisom, ki so grozili s kaznijo in zaporom vsem, ki bi prižigali ogenj. Dogajalo se je to kljub navzočnosti čuvaja na konju, ki pa resnici na ljubo ni opravljal svoje dolžnosti dovolj vestno. Sklenil sem, da bom posegel vmes na lastno pest. Vselej, kadar aem videl, da je nastal ogenj, sem dečkom grozil, da jih bom naznanil ter jim zabičeval, da morajo ogenj pogasiti. Dečki so me sicer ubogali, toda nejevoljno. In komaj sem se oddaljil, som lahko kar vedel, da 60 začeli znova svojo nevarno in blazno igro, ki bi lahko upc-polila ves nasad.
Mislim, da sem so z leli naučil, kako jo^ treba ravnati z ljudmi in kako se je treba vživeti tudi v stališče drugih. Danes vem, kako bi so obnašal v tem primeru. Takole bi rekel:
r-Dober dan. dečki, ali so zabavate? Kaj pa si pripravljale za večerjo? Tudi jaz sem kuril v gozdu, ko sem bil deček. Toda stvar Je tukaj nekoliko nevarna. Prav dobro vem, da nimate nobenega slabega namena, a dosti je, če na koncu ognia ne pogasite, in že lahko izbruhne požar. To bi bila pa res škoda. Kaj bi bilo potem, Čo bi vas zaprli! Toda nočem vas motiti. Prosim vas pa, da odstranite prej suho listje ln pogasite ogenj, preden greste domov. Ste razumeli? Ali ne bi prihodnjič mogli kuriti morda na vrhu griča, tam. kjer jo tista skalnata votlina? Tam ni nobene nevarnosti za požar. Hvala, dečki! Želim vam prijetno zabavo.«
Podobne besede bi na dečke irotovo vplivale, da bi naredili to, kar sem hotel. Bila je to prošnja, ne ukaz, in tnko bi biio njihovo dostojanstvo rešeno.
No pozabite nikoli na sledeče vprnšanje. preden kaj storite: kaj si bo mislil moj prijatelj, moj nasprotnik? Kaj ga bo nagnilo, da bo tako delal, kakor hočem jaz?
Pred vsakim pogovorom morale imeti tudi jasno misel o tem, kar hočete, kar hočete reci ali poznati. Vedeli morate, seveda v kolikor je to mogoče, kakšne so koristi in kakšni 60 nameni vašega sobesednika.
če se boste iz te knjige naučili le nekaj koristnih namigov, vam bo lo zelo prav prišlo za celo življenje,
če hočete torej spremeniti mišljenje svojega bližnjega, ne da bi mu zaradi tega vzbudili mržnjo in užaljenost, ne pozabile naslednjega pravila:
Skušajte vedno gledali na stvori tudi s sla-lišča drugih.
To. kar vsi hočejo
Ali ne bi bilo naravnost sijajno, če bi poznali čarobno besedo, ki bi takoj končala vsako prerekanje, ki bi znala vzbudili medsebojno razumevanje ter pripraviti bližnjega, da nas pazljivo posluša! Povedal vam bom za to čarobno besedo. Takolo recite: »Prav nič vam ne zamerim, če tako mislile. Če bi bil na vašem mestu, bi storil najbrž isto!« Opazili boste, da se bo ob teh besedah tudi najbolj prepirljiv in klepotav človek pomiril. In nikar ne mislite, da uganjate hinavščino, čo mu lo refetel
Nekaj prej, preden se je zgodila ta huda nesreča, dne 6. junija 1572, jc bila rojena četrta hčerka: to je bila bodoča carica Aleksandra. Pri krstu je dobila ime: Alice, Viktorija, Helena, Ludovika, Bcatrice, ki so bila imena petih hčera kraljice Viktorije. A mati je želela, da naj se obdrži prvo ime in spremeni v Aliks, ker se v lej obliki izgovarja v angleščini. »Moje ime,« je pisala kraljici Viktoriji, »je tu kar ,razmesarjeno*: izgovarjajo ga Aliss6.< Torej je princesa slopila na svet z imenom Aliks s poudarkom na prvem zlogu. To ime se je udomačilo v družini, dokler ga ni zamenjala mnogo kasneje s pravoslavnim imenom Aleksandra. Mimo tega jo bilo v navadi šo drugo ime »Sunny< (Sonček), ki ga je uvedla njena mati, da bi z njim označila lepoto in izredno živahnost te deklice. >Ona je zmeraj razigrana in nasmejana,« je velika vojvodinja pisala kraljici Viktoriji. »Sunny< — Sonček — to ime je carica zmeraj uporabljala v najintimnejših odnošajih svojega zakonskega življenja in s tema dvema zlogoma so podpisana njena poslednja pisma, naslovljen na carja Nikolja II. med prvo svetovno vojno...
Za ma'o Aliks je prišla na svet peta hčerka, Marija ali večkrat May. Pobrala jo je davica, ki je zbolela za njo vsa velikovojvodska družina in je zahtevala šc žrtev same veliko vojvodinje Alice, ki jr> še vsa oslabela od bolezni, oskrbovala svoje bolne otroke in moža. Skoraj bi bila umrla tudi mala Aliks. Pa je okrevala In ozdravela in bila potem še bolj živahna, pač nemara zato, ker ji jc bilo usojeno posebno življenje.
Takrat je imela šest let. Ker ji je bilo tako kruto odvzeto materino varstvo, se je kraljici Viktoriji še prav posebno priljubila; imela jo je najrajši in je to malo siroto spričo vseli drugih veliko-vojvodskih otrok najbolj odlikovala. Ker veliki vojvoda Ludvik ni imel ne matere ne sestre, ni bilo na Darmstadtskem dvoru nobene princese, ki bi bila nadomeščala mater četvorici otrok. Zatorej jo je morala nadomeščali pač babica. In tako so bivali otroci zdaj v Darmstadtu zdaj na angleškem dvoru. Mali Aliksi so jc v isti meri kot starejšim sestram odtujilo domače ognjišče pri očetu, ker se je bila vrinila mednje vsiljivka — in poseti pri babici so postajali češči in češči. Anglija je kaj kmalu poslala okvir krog podobe njenega življenja. Med velikim vojvodom Ludovikom in ženo ruskega poslanika v Darmstadtu so je razvila prava pravcata romanca, iz česar je nastala ločitev zakona in potem morganalična poroka. Zaradi tega se je car Aleksander III. tako razsrdil, da je ukinil rusko poslaništvo v Darmstadtu. Lahko jc umljivo, da jc bila tudi kraljica Viktorija vsa iz sebe zavoljo te morganatične zveze. Navzlic temu pa mlada princesa Aliks ni nehala ljubiti očeta, ki ga je kar oboževala. Ker je bivala vedno bolj poredkoma v Darmstadtu, se jc tudi pri njej uresničilo to, kar sc večkrat dogaja pri otrocih, da očeta tem bolj vzljubijo, čc ne bivajo pri njem in sc jim iz dalje 1 dozdeva kot vzvišena oseba. Druga stvar, ki jo je vezala na Darm-! stadt, jo bila prisotnost njenega brata Ernsta, »Ernija«, ki ga je t imela najrajši, in ki je kot dedič živel pri očetu. Mimo tega je vse 'ozračje, vsa slikovita okolica Darmstadla, miroljubnost meščanov, ! prirasla k srcu mladi Aliksi, prijale so ji otožne pokrajinsko lepote. . Po materi je to dekletce podedovalo nagnjenje k preprostosti, malce I romantično ljubezen do prirode, skromnost in nič takega, kar bi jo 'usposabljalo za svetovnjaško damo. Sploh jc bil njen značaj čudovita mešanica pristno nemške domačnosti iu pa dušovnosli angleških deklet iz viktorijansko dobe. Navzlic svojemu večkratnemu in daljšemu bivanju v Angliji in svoji angleški vzgoji, je bila bolj prive-! zana na Darmstadt in je prisrčno ljubila svojo malo nemško domo-j vino. Dalje pa kljub temu, da sta bili Aliks in kraljica Viktorija iako navezani druga na drugo, ni bil položaj mlado princese na
angleškem dvoru prav nič prijeten, saj je vedno občutila, da se vedejo z njo kot s siromašno sorodnico, ki se jim smili. Pa čeprav bi ji ne bil dal tega nihče čutili, jo bila njena narava vendarle preveč občutljiva, nežna in hkrati preveč ponosna. Tak nepristen položaj, dvoličnost in porazdeljenost med dvema domovoma je do dna vplivalo na duševnost mladenke. Ona, ki je bila v svojih otroških lelih, kot poročajo pisma njene matere, »zmeraj razigrana in nasmejana«, sc je polagoma povsem zaprla vase in poslala tiha in molčljiva.
Njene setsre so se brž omožile druga za drugo. Najstarejša od njih, princesa Viktorija, se je poročila z Leopoldom Battenberškim, nemškim princem v angleški službi, a druga, princesa Elizabeta, so je omožila z ruskim velikim vojvodom Sergijem, bratom Aleksandra III., kar smo ze prej omenili. Kmalu zatem se jc tretja sestra, princesa Irena, poročila s svojim pravim bratrancem z materine strani, s princem Henrikom Pruskim, bratom Viljema II. Torej jo bilo treba omožili la še najmlajšo, princeso Alikso.
Videli smo žo, kako je bila kot dvanajstletna deklica naklonjena mlademu carjeviču Nikolaju, in smo ludi- videli, kako ni nihče uva-ževal te otroško idile. Zato pa jo laka sijajna zveza venomer lebdela pred očmi sorodstva, bodi nemškega kot angleškega, češ da bi bila prav lahko mogoča. Razen drugih sorodniških zvez med hessenskim dvorom in družino Aleksandra III. je bilo tudi veliko zakonov med tem dvorom in dvorom kraljice Viktorije. Drugi sin kraljice, princ Alfred vojvoda Edinburški, ki Jc postal pozneje vladajoči vojvoda vojvodino Saksonsko-Koburg-Gotha, jc bil oženjen z edino sostro Aleksandra III., veliko vojvodinjo Marijo Aleksandrovno. (Iz lega zakona je bila rojena princesa Marija, kasnejša romunska kraljica.) Dalje se je bil angleški prestolonaslednik, sin kraljice Viktorije, kasnejši kralj Edvard VII., oženil z mlajšo, nad vse ljubljeno sestro carice Marije Fjodorovne, žene Aleksandra III. (ki jo bila hči danskega kralja Kristjana IX.). Tako je bilo z angleško strani vse ko nalašč pripravljeno, da bi se utegnila vnukinja kraljico Viktorije poročili t najstarejšim sinom Aleksandrom III. A ta zveza je naletela ua hude in resno ovire.
e novica
Koledar
Sreda, 21. malega travna: Anzelin. škof in cerkveni učenik; Simeon, škof in mučenec; Apolon, mučenec.
Četrtek, 22. malega travna: Vel. Četrtek; So-ter, papež in mučenec; Tarbula, devica in mu-čenica.
Zgodovinski paberki
21. malega travna:	'
I. 1872 je umrl v Zagrebu Ljudevit Gaj, hrvaški književnik in politik, rojen leta 1809 v Krapini. Študiral je v Varaždinu in Karlpvcu. Doma vzgojen v tujem duhu je že kot dijak pisal v nemščini. Kol slušatelj filozofske fakultete v Gradcu se je seznanil v »Ilirskem klubu« s Slovenci in Srbi ter spoznal Vukove narodne pesmi. Jeseni leta 1828. je odšel v Pešto, kjer je študiral pravo. Pod vplivom Slovaka Jana Kolarja tn njegovih idej o slovanski vzajemnosti je izdal Gaj leta 1830. »Kratko osnovo hrvatsko sloven-skog pravopisan ia«. To delce je prvi glasnik nove miselnosti na Hrvaškem. Gajev pravopis smo v 40-tih letih preteklega stoletja sprejeli tudi Slovenci. Po dovršenem študiju jo prišel Gaj v Zagreb, začel zbirati mladina in jo navduševati za narodno stvar, v tej dobi je spesnil budnico »Još Ilrvateka ni propala, dok ml živimo...« L. 1S35. jo začel izdajali »Novine Horvatske« s tedensko prilogo »Danica Horvatska, Slavonska i Dalmatinska«, leto dni so Novlne izhajale v kajkavščini in starem pravopisu, nato pa v štokavščini in novem pravopisu. Po enem letu je v 6mislu Ko-larjevih idej prekrstil svoj list v >Ilirske Novi-ne«, prilogo »Danico« pa v »Ilirsko Danico«; pod tem imenom so izhajalo »Novice« do lela 184?... ko jo vlada prepovedala rabo ilirskega imena. V dobi 1835. do 1843. je dovršil Gaj svoje življenjsko delo; na osnovi vseslovanske in ilirske misli jo politično in kulturno preporodil llrvale in vplival tudi na Slovence in Srbe. Odkar je bilo prepovedano ilirsko ime. 60 potiskali Gaja bolj in bolj v ozadje, leta 1848. pa je znova stopil na čelo političnega življenja; predložil skupščini Je-lačiča za bana in vodil v njegovi vladi vse politične in diplomatske posle. Marca 1848. lela jo šel z veliko narodno deputacijo na Dunaj tn predložil cesarju narodne zahteve, nakar je bil imenovan za kraljevega svetovalca. Koncem 1. 1849. jo prenehala izhajati »Danica«, »Novice« pa so postale naslednjega lela uradni list. Kljub temu, da je kot lastnik lista služil Bachovemu absolutizmu, ga je vlada obtožila veleizdaje, češ. da se jo dal lajno kronati za hrvaškega kralja. Obtožbe je bil 6icer oproščen, toda v polilično življenje se ni več rinil, tudi na kulturnem polju je bila njegova doba že davno mimo. Skoraj pozabljen je umrl v Zagrebu.
Novi grobovi
■f" V »Vincenfinuniu« v Ljubljani je> 20. aprila umrla Marijina sestra Maksimilijana, Magdalena Plesničar, rojena 22. julija 1907. v Chfapovanil pri Goriziji. Stregla je mnogim liolnikom, nato pa je bila nad 10 let prva operacijska sestra v šla jmerjevem domu. Za njeno /vesto delo naj ji bo Vsemogočni bogat plačnik. Na mrtvaškem odru leži v mrtvašnici Zavetišča sv. Jožefa. Pogreb nepozabne sestre bo na veliki četrtek ob 2 popoldne z Žal, kapele sv. Marije, k Sv. Križu.
Osebne novice
z= Iz duhovniške službe. Imenovani so bili: G. p. Alberik Švarc, O. Cist., za župnika-vikarja v Stični, g. Ivan Caserman, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani, za upravitelja te župnije, g. Jakob Razboršek, župnik v pokoju, za upravitelja župnije Vrhnika, g. Anton Orehar. stolni vikar v Ljubljani, za honorarnega veroučitelja na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, g. Marlin Stare, kaplan pri Sv. Petni v Ljubljani, za honorarnega veroučitelja na 111. drž. moški realni gimnaziji v Ljubljani. — Resigniral je na župnijo Kočevska Reka župnik g. Jožef Kraker in odšel na službovanje na Gorenjsko. Nameščen je bil za kaplana v Št. Rupertu g. Ignacij Žganjar. ki je resigniral na župniio Sv. Gora pri Litiji. Umrl je 6. marca 1943 v starosti 80 let g. Franc Avsec, župnik v Lescah.
Bogoslužje velikega tedna
V stolnici
V sredo. četrtek, petek in soboto so znčno slovesno cerkveno molitve ob 4 popoldne. — Nn veliki četrtek .ie zjutraj ob 5.15 dalje do 6.39 vsake kol ure obhajilo vernikov. Ob 6.45 jo prva sveta maša, mod katero jo obhajilo voruikov. Oh 8 je velika škofova sveta inašn, med katero je slovesno blagoslovljenje svetih olj in obhajilo duhovščino in vernikov. To sveti maši se prenese sv. Rešnje Telo v božji grob. Nato je umivanje nog 12 starčkom. Zvečer jo od 7—8 skupna molitvena ura. Nočni častilo! molijo najsvetejši Zakrament tudi v tej uri. — Na veliki petek je ob 5.90 sv. križev pot, nato pn skupna molitvena ura. — Ob 8.45 se prične eorkveno opravilo, slovesno molitve, pasijon, potem je odkritje in češčenjo sv. Križa. Nato se prenese sv. It. T. iz božjega groba iia veliki oltar, kjer je kratka inaSa predposvečenih darov. — Po sv. rnaSi so prenese sv, 1J. T. v božji grob. kjer ostane Izpostavljeno do 21. — Ob 19.30 zvečer je zadnja postna pridiga prevzvišenega gospodu Škofa dr. Oiegori.ia Rožmana. Po pridigi pojo zlior gg. liogosloveev pasijon v slo- : venskem jeziku. — Na veliko soboto se izpostavi sv. : R. T. ob 5.15. Ob 5.30 jo blagoslov ognja. — Ob 8.15 ; s« prično drugi obredi: blagoslovi so velikonočna ■ uvečn. pojo se prerokbe, nato jo blagoslov krstne vodo. Okrog 9.45 so začno slovesna sv. maša. l'o Itstu se zapoio velikonočna Aloluja. — Popoldno jo ob 14.30
blagoslov jestvin. — Ob 15 so slovesne velikonočno jutranjice, uato slovesno Vstajenje v cerkvi. Procesijo ne bo. Ko ho sv. It. T. preneso Iz božjega groba na glavni oliar, so znpojo slavnostna hvalnica »Tebe lloga h talimo« in Itaduj se Kraljica nebeška«, nato jo blagoslov z Najsvetejšim. — Po jiončaneui opravilu bo darovanje za svoče. — Na veliko nedeljo je ob 5.311 zjutraj blagoslov jestvin. ob 5.45 pridiga, ob 6 sv. maša pred Izpostavljenim sv. It T. — Ob 9.30 bo slavnostna škofova pridiga, oh 10 slovesna poutlflkstna skupna sv. maša. Po sv. maši bo prevzvišeni gospod (kot podelil papežev blagoslov s katerim je združen popri ni odpustek za vso nnvzočo pod navadnimi pogoji »v Cerkve. — Na veliko nedeljo popoldne letos potresne procesijo ne bo. pač pa bodo ob IT, popoldno v corkvi sv Jožefa slovesne prošnje pobožnostl, da bi nas Bog varoval Šibo potresu: peie Iltanijo M. 11. In prošnjo molitvo za odvrnitev potresa. Vs,> pobožnost bo vodil prevzvtScnl gospod škof dr. liregorlj Rožman.
V	stolnici bodu ob 16 tiho litanije. — Na velikonočni ponedeljek bo 10 slovesna poutiflkalna sv, maša — Popoldno ob 7 ho provzvišeni gospod škof posvetil sebo ln ljubljansko duhovščino Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Vornlkt so vabljeni, da so to pobož-nosli udeleže. Samo prostor pod kupolo do stranskega vhoda bo rezerviran zu duhovnike, ves drug prostor je za vernike.
V	corkvi pri Božjem grobu v Stopanji vasi
V cerkvici sv. Štefanu pri Božjem grobu, kjer so se nusollll oo. kapucini, se bodo skozi veliki teden vrstili obredi v obsegu, kakor so bili v starih kupu oinskih samostanih v navadi. — Na veliki četrtek so bo spovedovalo od 6 r jut raj naprej. Okrog 7 bo svetu maša, med katoro bodo verniki iz šlepuajsko-liruševske sosesko prejeli skupno s svojimi duhovuikl-redovnlkl vollkonočno sv. obhajilo. Po sveti maši so bo preneslo NajsvetejSe v ječo — Na veliki petek se bodo začeli sveti obredi ob 7 zjutraj. Po končanih obredih In po sveti maši P red posvečenega se bo preneslo Nujsvctojšo v kapelico Božjega groba. Prav v teb dveh dneh jo dobila kapelica Božjega groba že lausko loto poseben značaj saj jo zelo ubrano okrašena votlina »ožjega grobu — kar je v ponos dekletom s llrušico — nudila So poseben Izraz spoštovanja, skrivnostnih misli o trpljenju Kristusovem, kakor o trpljenju, ki teži ves »vet. Udeložlmo se tudi postne pridige na veliki petek ki bo ob 5 popoldne v kapelici Bo/.jega groba, — Na veliko soboto so prično sveti obredi ob B zjutraj, koa-čujo pa so s sveto mašo in razkritjem oltarjev,
1'rav gotovo bo tudi nekaj edinstvenega v Ljilb-ijani obred spomina vstajenja Gospodovega na veliko nočno nedeljo ob 6 zjutraj. Obred vstajenja se sioor no bo razvijal v prosti naravi Stepniljskega polja, umpak naravnost iz kapelice Božjega groba h glavnemu oltarju v cerkvi.
Vsem obiskovalcem Božjega groba priporočamo tudi, da so z denarnim prispevkom spomnijo potreb cerkve, ki bodo letos šo posebno veliko, saj so bodo takoj po velikonočnih praznikih začela dela za pre-uovitov eele cerkvo v notranjosti.
V corkvi Srca Jezusovega
V sredo, četrtek In petek popoldno ob 4 cerkveno molitve. Veliki četrtek: ob ti zjutraj slovesuu sv. inaSa. Obhajil o vernikov samo pred iu med sv. mašo. Po sv. maši prenos Najsvetejšega k stranskemu oltarju. — Na veliki petek se začno sv. obredi oh 7 zjutraj. Zvečer ob 6.30 sv. krlžcv pot. - Na veliko soboto so začno sv. obredi zjutraj ob 5.15. Sv. inašn so prične približno ob 6.30. Sv. obhajilo samo ineil sv. uiašo. Popoldne oh 15 se bodo blagoslovilo velikonočne jest-vine. — Velika nedelja: ob 5.15 zjutraj sv. maša z ob bajiloin vernikov. Ob 6 slovesnost Gospodovega vstajenja. Takoj po zahvalni pesmi in obhajilu vornikov slovesna sv. maša. — Tiho sv. maše: ob 6.30, 7.30, 8 in 9. Popoldno ob 17 pridigo no bo, pač pa bodo ob 17.30 pote Iltanijo z blagoslovom.
V cerkvi sv. Družine
Veliki četrtek: ob 6 zjutraj začetek spovedovnnja;
ob 7 bo slovesna sveta maša. med sveto mašo sknpno sveto obhajilo. Po sveti maši prenesemo presvelo ItoS-njo Telo k stranskemu oltarju; nulo razgrinjuuje oltarjev in večernico. Zvečer oh 8 skupna molitev, predvsem sveti križev ppt in petje ovharističnlh pesmi. — Veliki petek: oh 7 začotelj cerkvenega oprnvila: pet-minutno premišljevanje Jezusovega trpljenja, branjo dveh prerokb o Jezusu Odrošenlku, nato pasijon po sv. Janezu, prošnje za Cerkev, krlvoveree, rnzkolnlke, judo ln pogane. Zu prošnjam! sledi razkrivanje iu če-
ftčenje križa nakar je »mata prej posvečenih darovi ln
preuos presv. RoSnjegu Telesa v božji grob, Ob 8 »večer litanije presv Srca Jezusovega, sklepna postna pridiga in petje poslnlh pesinl. — Velika sobota: ob 6 pred »cerkvijo blagoslov ognja iu petih kudiluiti zrn, pelje »Luč Kristusova«, dvanajst prerokb in potem Iltanijo vseh svetnikov. Sledi slovosiiu svetu maša. Po končani sveti mail pri božjem grobu obhajilo vernikov. V šoli lotos ue bo blagoslovu velikonočnega Jug-njeta, prinesite k blagoslovu v župnijsko cerkev; ob 2 popoldno pri g. Jožefu Karpetu, ob pol 3 v kurme-llčauski cerkvi, ob 3 v meičanskl toll, ob čotrt na 4 v kapeli sv. Vinceuciju Pavelskcgu, ob pol 4 pri g. M a* Usu v Ljubljanski ulici 1. ob 4 v cerkvi sv. Družine. — Velikonočna procesija letos po vseh župnijah Ljub Ijano odpade. Obred »Vstajenja« se izvrši v cerkvi ln sicer oh 8 zvečer — Velika nedelja: ob U slovesna bož-ju služba z orkestrom.
V cerkvi sv. Cirila in Metodu
Velika sreda: ob 4 popoldne slovesne jutranjice. Popoldno prilika tudi »a sveto spoved. — Veliki četrtek: edina sveta maša oh 7 v spomin vpostavltve svetega Hešnjega Telesa. Od 6 dalje so bo delilo svelo obhajilo vsako pol ure. Po sveti maši se preueae Najsvetejšo k Marljinomu oltarju, kjer oslaue v počaščenje ves dan. Vernike vabimo da pridejo čez dan počastit in molit Najsvetejše Razvrstitev po možnosti v temle redu: od 11-12 Uudskošolska mladina, od 12-13 tret.ie-rednlkl, ml 13—1» inlnistrnnlje. od 14—15 srcdnjeiolskn mladina, od 15—16 gospe, od 16-17 možje in fantje, od 17—18 dekleta, od 18—19 skupna ura molitvo. Popoldne ob 4 so tudi slovesne jutranjice. — Veliki petek: obrodi velikega potka se začnejo oh 8. Uro češčenja so v Istem redu kot prejšnji dan. Popoldno ob treh je križev pot. Ob 4 slovesne jutranjice. Zvečer ob 7 je zndnjl postni govor. Po govuru jo oljskogorska pohožnosl, pri katori sodeluje oorkveui pevski zbor. Prostovoljni prispevki za kritjo stroškov zu nabavo notnega materiala so hvaležno sprojemajo. — Velika sobota: obredi »e začnejo že ob 7. in sicer blagoslov ognja, volikonoi ne sveče, krstne vodo, nakar je sveta maša. Popoldne ob 18, 14, 15 in 16 blagoslov velikonočnih jedil, — Velika noč: obredi »Vstajenja« po sveti maši ob 6. Slovesuu svetu muša ob 10. Popoldno ob 17 peto litauijo.
—	Razpisani župniji. Zaradi smrti dosedanjih župnikov sta razpisani župniji Sv. Jakob v Ljubljani in Vrhnika. Pravilno opremljene prošnje je naslovili in poslati na škofijski or-dinariat v Ljubljani. Rok za vlaganje prošenj 60 zaključi dne 20. junija 1943.
—	Visoka dnevna temperatura. V ponedeljek popoldne je bilo nekaj časa močno vetrovno. Po cestah je veter dvigal oblake prahu. Dosežena je bila najvišja dnevna temperatura +23.8° C, za nekaj 6topinj nižja kot v nedeljo. V torek zjutraj ni bilo megle, tudi ne slane na Barju. Na zapadu, zlasti okoli Krima so jo ob zgodnjih jutranjih urah nebo malce pooblačilo. Pozneje se je zjasnilo. V torek zjutraj 60 jo minimalna temperatura zelo dvignila, kar rapidno se je stopnjevala od +5° C prejšnjega julra na +11.2" C, za april nenavadna višina. Barometer žo od soboto pada ter je v torek zjutraj dosegel stanje 763.9 milimetrov, nekoliko pod norinalo. Noč je bila svetla in jasna. V torek dopoldne jo bil začetek mlaja Ker aprila ni bilo v Ljubljanski pokrajini izdatnejšega dežja, so vode zelo nizke. Ob Savi
I nekateri mlini no morejo obratovali zaradi prenizke vode.
—	Duhovne vaje za gospe in matere bodo v Lichtenturnu od 2(5. do 30. aprila. Pričelek bo v ponedeljek 26. aprila ob 7 zvečer. Prisrčno vabljene!
—	Najznamenitejši roman iz prve krščanske dobe je nedvomno Sienkiewiczev (Juo vadiš. Najlaže obogatiš s tem svetovnim delom svojo knjižnico, če postaneš ud Družbe sv. Mohorja. Za leto 1944 boš dobil štiri lepe knjige za 20 lir. Ude sprejemajo vsi župni uradi in Mohorjeva knjigarna na Miklošičevi cesii 19 v Ljubljani. Pohitite s priglašanjem!
— Nesreče na deželi. Posestnikov sin, 12-lelni Janez Pucelj je na glavni cesti padel s kolesa in si zlomil desno roko. — V D. M v Polju stanujoči zasebnik 82-le!ni Janez Pozn.iak si je zlomil desno nogo, ko je-padel na cesti.
Ii dela m življenja - od tu in tam
Iz Gorizije
Tele s šestimi nogami in tremi glavami.
Nekemu kmetu v bližini Venezie je krava švicarske pasme strila izrednega telička s šestimi nogami in tremi glavami. Trup in noge so bile po obliki navadne, od treh gluv je bila ena skoraj normalna, druga manjša, tretja je bila pa le deloma razvita in ni imela gobca. Čudna živalca, ki jc živela le tri dni, je imela samo en želodec, sesala je pa z dvema gobccma.
Z Gorenjskega
Tekmovanje za najboljše uspehe dekliških krožkov. Na zborovanju deklet in deklic v Št. Vidu jo bil na trgu prirejen javen pevski nastop. Vodila ga je voditeljica deklet Erna Zhernetova. Med peljem so deklela odkorakala k šoli. kjer jo okrožna mladinska voditeljica Trude Kriess-inann otvorila tekmovanje, ki je obsegalo športne sposobnosti in odgovore na svetovno nazorna vprašanja. Ocenjeno je bilo tudi petje in uspeb lanske akcije za izdelovanje igrač. Popoldne so so zbrala dekleta na šolskem travniku ter pokazala staršem, sestram ter bratom, kaj so se vse naučila.
Poroke. V vodiški občini so se poročili: Peter Jeraj in Marija Grmovnik, oba iz Vodic, Franc Kocelj iz Vodic in Koželj Ivana iz Polja, Valentin Sponko in Apolonija Brank, oba iz Polja.
Smrtna kosa. V občini št.Vid nad Ljubljano so umrli:' Antonija Bečan iz Mednega in Bo-zalija šušteršič iz Stanežič, v domžalski občini Franc Habijan. posestnik v Domžalah. Ivan Jesihar, Anton Banko, Štefanija Sušnik, Marija Varšck, Frančiška Trdina. V občini Trata nad škofjo Loko Neža špiček iz Stare Oslice, Ivana Košir iz Trate, Andrej More iz Trebije, Franc
Cankar iz Brebovice, Franc Jereb iz Volake, Jakob Burnik iz Stare Oslice, Marija Dorling iz čabrače. Anton Osredkar iz Planine, Pavla in Ana Peternel iz Podgore, Peter Primic iz Stare Oslice, v medvodski občini sta umrla Andrej Lustrek iz Ladje in Simon Jamnik iz Spodnje Seničice, v šentviški občini so umrli Ana šiler iz št. Vida, Ivan Robida iz Vojske, Alojzija Ivana Trpin iz Zg. Gumeljnov, Alojzij Ališ iz Sp. Gameljnov, Jožef Grašič iz Guncclj, Ana Komant iz Vižmarjev, Marija Čebašek iz Zg. Pirnič. V kresniški občini Katarina šušter, preu/itkaricu iz Velike vasi, posestnikov« žena Uršula Jemec iz Sv. Nikolaja. Marija Godec,
fireužitkarica v Kresniculi. V šenčurski občini van Jekovec iz Luž, Marijana Perden in Ivan Križnar iz Šenčurja, Jožef Burle iz Luž, Alojzij Vreček iz Velesovega. V vodiški občini stu umrla: Ivan Spenko iz Celja iu Ivan Traven iz Vodic.
S Spodnjega Štajerskega
Odlikovan Pnhorec. Lesni delavec Jožef Založnik iz Št. Lovrenca na Pohorju je kot grenadir na vzhodnem bojišču dobil železni križec I. stopnje. Je že drugi domačin iz Št. Lovrenca, ki jo dobil to odlikovanje.
Zanimiva najdba iz kamene dobe na Pohorju. Kmetovalec in mizar Alojzij Munetti iz Sv. Lovrenca na Pohorju je našel, ko je oral v zemlji, še prav lepo ohranjeno sekiro iz mlajše kamene dobe.
Poroke na štajerskem. V Ptuju so se poročili: Jožef Fric iz Zg.Brežic in Katarina Gliick iz Brucka ob Muri, dalje Andrej Hernia in Marija Telič-kovič. oba iz Ptuja. V Vuhredu so se poročili: Fr. Jamnik in Avgusta Žnidarič, oba iz Vuhreda, Rudolf Tschernv iz Mannheima in Karolina Kristan iz Vuhreda, Friderik Bresnik in Leobna in Angela
Da boste v četrtek laže sledili izvajanju
I 0 N C E V E
KANTATE KRIZEV POT
si kupite zbirko
Vide Tauferjeve
KRIŽEV POT
(S slikami F. Berganta)
Skladatelj Tome je uglasbil besedilo pesmi iz te zbirke.
Elegantno izdana knjiga stane samo L 13*—
Ljudska knjigarna v Ljubljani
Pred škofijo št. 5 in Miklošičeva cesta št. 0
Sunter iz Vuhreda, Ignac Javornik in Antonija Pc-ruš, oba iz Vuhreda, v Slovenji vasi sta se poročila Emil Potočnik in Alojzija Turek, v Rogaški Slatini Marijan Skofitsch iz Hiellaua pri Leobnu in Marija Agrcš iz St Lenarta pri Brežicah, v Selnici ob Dravi sta se vzela Franc Gradišnik iz Celja in Štefanija Hekič iz Janževskega vrha, v Slovenski Bistrici pa Kari Korošec in Neža Baumhakl, Franc .lurše in Neža Njadič, Matiju Leskovar in Angela Flis, Jožef Ko3ir in Antonija To«na2ič, Emil Tkavc in Ana Kropf.
Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 87 letna Apolonija Ftlllekruss, vdova Petrossi, roj. Bla-schitz. vdova po znanem komponistu Ftlllekrussu: ti7 letna gospodinja Frančiška Klemenčič; 84 letni krojač Anton Košar; 60 letni upokojenec Alojzij Petek; 21 letna posestnikova hčerka Jožefina Lor-ber in mali Kamil Lupine iz Ptuja. Na Dunaju jn umrl 27 letni mizarski pomočnik Jožef Cmok iz Peker čigar zemske ostanke so prepeljali v Maribor. Na vzhodnem bojišču je padel grenadir Ivan Osmec, doma iz Frankovcev pri Ormožu, dalje grcnadlrski desetnik Alojzij Lešnik iz Šoštanja in vojak v pehotnem polku Friderik ItankcI iz Krškega.
Iz HrvaŠke
Poglavnik dobil najvišje finsko odlikovanje. \ imenu predsednika finsko republike, Rista Bvtiu, je te dni obiskal Poglavnik« ND11 v Zagrebu odpruvnik poslov tamošnjega finskega poslanistva Armas Viintilii ter je Poglavniku izročil najvišje finsko odlikovanje, velered finske bele rože z hriljanti, s kutcriiu ga je odlikoval šef finske države.
Odlikovanje tujih diplomatov v Zagrebu. Poglavnik NDH je te dni sprejel romunskega poslunika v Zagrebu Dimitrija Buzdugann ter mu je izročil najvišje hrvatsko odlikovanje, velered kralja Zvonimirjn z Dunico. Isto odlikovanje je dobil tudi madžarski poslnnik v Zagrebu Ferenz Marosv de Marossolvmos. Svetnik madžarskega poslaništva dr. I.aszlo Bartok je pa dobil od Poglavnika odlikovanje reda kralja Zvoniniirja 1. stopnje z zvezdo.
Obisk velikega jeruzalemskega muftija v Zagrebu. Na povabilo hrvatske vlade je obiskal NDH. veliki :.Jeruzalemski mufli lil llusein ter je bil sprejet tudi pri Poglavniku. Po nekajdnevnem bivanju v Zagrebu je veliki muftija obiskal Banja Luko in Sarajevo, kjer se je zanimal za verske in prosvetne razmere tamošnjega muslimanskega živija.
Iz SrlHje
Varčevanje s kurivom v Srbiji. Preskrbo do-mačiustev s kurivom v Beogradu je srbska vlada zaupala posebni centrali, ki jo je v ta namen ustanovila. Ker razpolaga sedanjo srbsko področje z majhnimi gozdnimi površinami, pomeni za srbsko vlado nabava zadostnih količin drv stalno vprašanje. Da bi ljudje v bodoče porabili manj drv, so v Beogradu izdelali tudi novo vrste Štedilnikov, ki zahtevajo majhne količine kuriva. Nove štedilnike so v Beogradu tudi razstavili ter si jih je do sedaj ogledalo že nad 25.000 Beograjčanov, Med obiskovalci je bil pred dnevi tudi minister za srbsko narodno gospodarstvo dr. Milorad Nedeljkovič, ki jo imel ob tej priliki tudi predavanje o tem vprašanju. V svojih izvajanjih je poudarjal potrebo, da morajo srbska domačinstva zelo varčevati z razpoložljivimi količinami drv, ker ima Srbija na sedanjem svojem ozemlju zelo malo gozdov, precej pa lignita V Srbiji namreč odpade na glavo 1.12 kub. m drv, gozdni prirastek pa znaša samo 0.48. kub. m. Zalo se po izjavi ministra dr. Nedeljkoviča njegovo ministrstvo bavi s povečanjem uporabo premoga. S tem v zvezi je pa seveda tudi povečano pridobivanje premoga in modernizacija sedanjih rudniških naprav.
Nabiralna akcija banatskih nemških prostovoljcev. SS divizija, Princ Evgen. ki je v glavnem sestavljena iz banatskih prostovoljcev nemške narodnosti, je dosedaj nabrala 365.040.05 mark za svojce padlih prostovoljcev na vzhodnem bojišču.
Novo predavanje Collna Rnssa v Beogradu. Po svoji vrnitvi iz Sofije se je znova ustavil v Beogradu znnni nemški publicist Colin Ross ter je imel na Kolarčevi ljudski univerzi predavanje za nemške vojake o temi: »Zahodna hemisfera in amerikanizem«.
Drobna ljubljanska kronika
Vokalno Instrumentalni koncert Glasbene Malice ln simfoničnega orkestra ho jutri, v četrtek, 22. t. m., ob 7 zvečer v unlonskl dvorani. Izvajala so bo Tomčevu kantata za soli, zbor in orkester »Križev pot«. Umetniško vodstvo koncerta je v rokah ravnatelja Mirka Poliča in z njim jo povezano veliko našega povsko-koncertnega udejstvovanja v zadnjih 15 letih, odkar je Polič dirigent pevskega zbora Glasbeno Matice. Veliko je število vokalnih skladb domačih avtorjev, ki jih je Polič Izvajal s svojim zborom doma In v tujini. Danes pn hočemo posebno poudariti Izvedbo velikih del za soli, zbor in orkester, ki so vse povezane z njegovim imenom in umetniškim delom. Tako smo slišali v zadnjih letih naslednji! deln: Foerster: Turki ia Slevicl (1987) Lajovlo: Gozdna samota (1939) ter 41. in 42. psatin (1929. 1932 in 1943), Ostero: Magnifikat (1936), P. II. Satt-ner: Oljki (1981), V Kripti sv. Cecilijo (1. 1932), Skcrjane: Zodlnjenje (1938, 1989) in Sonetni venoc (1940). Sedaj so jim pridružuje Tome: Križev pot. Izmed ostalih literatur pu naslednja dela: Golovec: Puhruvku (1931). llrlstlč: Opelo (1930. 1931, 1934), Slavonski: Itellglofonlja (1936), Dvofak: Te Deum (1935). Kflčka: SkuSnjava v pu."-a\i (1931). Suki V novo življenje (1933), Vlcpalek: O poslednjih rečeh človeka (1031). Szlmanovskl: 3. simfonija — Nočni spev (1932), Stravinski: Simfonija psalmov (1932), Verdi: Mlssa du renuiein (1933, 1941), Dcrglioz: Pogubljenje l'nusta
(1930, 1931, 1934), Beethoven: Missa solemnis (1933), Llszt: Kristus (1986) in Mozart: Re-fiulem (1937). Tako bogate izbire velikih pomembnih del je bilo cfoležno malokatoro mesto kakor ravno Ljubljana in to po zaslugi ravnatelja Poliča ln Glasbene Mntieo, ki so ni nikdar bala žrtev ki so zvezane z Izvedbo lakih del. Opozarjamo, da se bo izvajal Tomčcv »Križev pot« samo jutri, v četrtek, 22. t. m., Iu ponovitve na veliki petek, kakor .1« bilo prvotno mišljeno, žal, no bo. V knjigarni Glasbeno Matico je na razpolago šo nekaj sodežev in stojišč, kakor tudi spored koncertu s tekstom Križevega liota, ki ga jo spesnila Vida Taufer.
Četrta produkcija Glasbene akademije se
no vrši 21. t. m. ob lf, ampak ob II v volikl fllharmonlčnl dvorani. Sporedi so naprodaj v Matični knjigarni (po S in 1 liro).
(ctrtl Javni nastop gojencev Olasbene akademijo bo danes oh 19 v veliki filharino-ničnl dvorani. Prodaja programov v knjigami Glasbene Matico In pri večerni blagajni (po 3 in 1 liro).
Rlharsko društvo poziva svoje člane, ki cn nlnsnll članarino za loto 1918, da dvignejo člansko Izkaznico pri g. Bogataju Ivanu, Kongresni trg 19. Obenem naj prinesejo s se-j boj 3 stike velikosti 6 krat 8 cm,
V torek po velikonočnih praznikih bomo slišali v mali tilharmoničui dvorani koucort
prav posebno vrste. Nastopili bodo trije naši umetniki ki so že dalj časa združeni v trio s sledečo zasedbo: flauta — Slavko Korošec, viola — Karo! Jeraj, kitara — Stanko Prek. Izvajali bodo tri deln, ki so napisana za tn sestavo, In vsi, 1:1 so slišali vajo 1 ria. trdijo, da se izredno lepo glasi. Podrohnostl bomo objavili, predprodaja začno jutri v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v torok, 27. t. m., ob 7 zvečer v mali fllhnrmo-nični dvorani.
V Zvezdi urejajo travnike. Mestna vrtnarija je v ponedeljek začela orati v jeseni s travo zasejane prostore v Zvezdi. Že lani i je mestna občina ljubljanska nu teh krajih , vsadila krompir, ki je dobro obrodil. Ko jo bil jeseni krompir izkopan, je mestna vrtnarija vsojala travo, ki jo na gosto zrasla in letos lepo zelenela, kar jo bilo prijetno za oči. Pretekli teden so to truvo pokosili. V ponedeljek pa so znčell travnlko orati. Ob orali iu so mnogi Ljubljančani ustavljajo. Radovedni so kaj bodo letos tam vaadlll. Od delavcev dobivajo kratek in jedrnat odgovor: »Krompir«. Od mnogih posestnikov so letos tudi ugledni ln odlični Ljubljančani najeli travniške parcele, da jih spremeuo v vojno njivo. Nnjeninina je splošno nizka, lo nekateri zahtevajo pretirane zneske. Kakor zatrjujejo poznavalci gospodarskih prilik Ljubliane. bo lotos do 150 ha zemlje spremenjene v vojne njive In vrtove. Sale-i 7,1 ianel n« Rakovniku so brezplačno prepustili Gnlievčanom obsežen travnik, ki »n ga razdelili v male paroolo. Te so Galjevčnnl z 1 vucuio prekopali iu napravili vzorno ujivice.
Gledališče
O p e r a i
Sreda 21. aprila, ob 18: »Madame rtutlerfly.
Izven. Ceno od 28 lir navzdol, fetrtek. 22. aprila: Zaprto. Petek, 23. aprila: Zaprto. Sobota, 21, aprila: Znprto.
Otroci, ki so sodelovali pri lanski predstavi opere »Carmen« naj so zglasljo v sredo, 21. t. m., ob 11 v Operi. Udeležba sestanka Jc obvezna, ker bo ponavljalua skušnja. —
Za predstavo »Carmen«, ki se bo vršila v kratkem, potrebuje Opera neknj statistov. Zato naproša predvsem tiste, ki so pri tej predstavi že lani sodelovali In pa tudi nekaj novih gospodov, ki bi želeli sodelovati, naj se zglasijo zanesljivo v ponedeljek, 26. t. m., ob 10.80 v Operi.
D r a m a i
Sreda, JI. aprila ob 18.30: »V času oblskanja«. Ited B. Četrtek, !2. aprila ob 18.30: »V fasn oblskanja« Izven. Cene od 20 lir navzdol. Petek. 21 aprila ob 15: »V času oblskanja«.
Izven. Cene od 20 lir navzdol. Sobota. 24. aprila: Zaprlo.
E. Gregorin »V času oblskanja«, pasljon-ska drama o Jezusovem poslnnstvu v 6 slikali. Osebe: Marija — Starčeva. Jezus — Gregoriu. Janez — Verdoaik, Peter — Bra-tlna, Juda — Nakrst. Magdalena — Raneiuo-va, slepi — Tiran hromi — Bcucdlčlč, Jožot
iz Arimatoje — Košuta. Nikodcm — Plut, Kaifa — P. Kovlč, Aminadab — Raztresen, Gamalilel — Presetnlk, Jodn — Gorlnšek, Sa-rlok — Lipah. Levi — Blaž, Amos — Brezi-gar, Poncij Pilat - Peček. PetronIJ - Drenove'. Lorglu — Pfelfer, gladiator — Torna-žlč, Veronika — Simčtčevn. Režiser K. Gregorin, scenograf Inž. E. 1'ranz, scenska glasba prof. M. Tome.
Naznanila
RADIO. Sreda, 21. aprila: 7.30 Slovensl ;: glasba — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.70 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12 15 Pisana glasba — 13 Napoved časa poročila v Italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Italijansko pesmi, orkester in zbod vodi dirigent Petralla — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Domoljubna glasba — 14.80 Vojaške pesmi — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 17.15 Koncert pianista Bojana Adamiča — 17.85 Godba — 19 Govorilno italijansko, poučuje prof. dr. St. Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Nancvl ln romance — 20 Nnpoved časa, poročila v Itnll lan'člnl — 30.35 Radio r« drn-žlno — 21.20 Itnll lansko glasbo vodi dirigent Ferrero - 22.15 Koncert šrainla »Ljubljana« — 22.45 Poročila v italijanščini.
LKKARNE Nočno službo Imajo lekarne:
mr Bnkarčlč. Sv. Jakoba Irg 9: mr. Ihimnr, j Miklošičeva 20, In mr. M«rtnayer, Sv. Petra 1 cesta 78.
Trije zlati laski deda Vseveda
Spisal K. J. t.rben — Kisal Ivan Komib
POTEM PRIDE V DRUGO VELIKO MESTO, PRED KATERIM JE OCE ZAKOPAVAL SVOJEGA SINA. »POZDRAVLJEN BODI, ŽALOSTNI POGREBEC!« GA POZDRAVI PLA-VACEK. - »KAM PA GREŠ?« GA VPRAŠA. - »K DEDU VSEVEDU!«
TEl.
21-21
KINO UNION
Odličen film Iz Življenja Kmečkega dekleta
»Povratek zapeljane«
V cl. vlogi: Glno Cervi tn Adrlana Ccnettl
PREDSTAVE: ob delavnikih: IS.30, 17.80 tn 19.20; ob nedeljah ln praznikih: 10 80. tB 80. 17.30. 19.80
TEl.
17-30
KINO SLOGA
SAMO 21. ln 22. aprila 1913 ! Ena Izmed redkih, prav ljubkih komedij
»Gospodične iz sosedne hiše«
V glavni vlogi: Antonlo Ganduslo, Pepplno do Flllppo. Predstave ob 14. 15.50, 17.40 ln 19.30 1
m KINO MATICA 2241
Dnevno ob 15 najboljši tlim LA JANE
»Ljudje iz varieteja«
Ples. humor, moderna glasba. — V ostalih vlogah: Hans Uoier, Atlla Hčirblger
Dnevno ob 17 in 19 15 pretresljiva drama
»Živi mrtvec«
V glav. Vlogah: Carlo Ninchi. Dlna Sassoll
^ ŠKOD A. DA NISI PREJ PRIŠEL. NAŠ KRALJ ČAKA ZE DOLGO TAKEGA"POSLANCA.« NATO GA PELJE H KRALJU.
Veliki jeruzalemski musti obiskal
Hrvatsko
Zagreb, 16. aprila. AS. Veliki jeruzalemski mufli je prebil nekaj dni nu Hrvaškem kot uost hrvatske vlade. Bil je sprejet pri Poslovniku. Po kratkem bivanju v Zagrebu je veliki mufti obiskal Banja Luko in Sarajevo, kjer je imel sestanke z. zastopniki muslimanskih verskih in kulturnih ustanov. \ Zagrebu je vrnil obisk italijanskemu poslaniku.
Irski opomin Angliji
Dublin, 14. aprila s. Po pisanju lista »Irish Independent« se je irski narodni odbor sestal k tajni seji, na kateri so razpravljali o politiki, k jo morajo zasledovati v tem trenutku Po obširnih razpravah je odbor sklend, da bo Irska morala postaviti svoje natančne zahteve ki bodo izražale voljo celotnega irskega ljudstva. Irski narod hoče zdaj doseči tiste ciljc. ki so zmerej prevevali njegovo politiko Najprej mora priti do stvarne ureditve republike cclotnc Irske, vStcvši onih šest severnih grofij, ki si jih losti Velika Britanija Zato ie treba odpraviti vso razdelitev Irske in doseči popolno gospodarsko svobodo in socialno varnost zo ves irski narod Treba sc bo tudi oprijeti keltskega iezika oživeti stara izročila, pospeševati omiko dežele ter odpraviti birokracijo in korupcijo, ki zastruplja javno življenje. Sklep odbora bo po svoji zahtevnosti prav gotovo opomin Angliji.
Obleka in čokolada iz — lesa!
Na nekem zborovanju zastopnikov lesne industrije, ki ie bilo pred nedavnim v Pragi, ie eden navzočnih pokazal zborovalcem obleko za doma. narejeno povsem iz lesnih vlaken-Obleka ie bila čisto podobna volneni. Neki drugi udeležence omenjenega zborovanja pa ie svojim tovarišem ponudil še nekai boli presenetljivega. namreč čokolado iz lesal Po nekaterih čeških kmetijah so zadnie čase začeli delati poskuse z živinsko krmo. pripravljeno iz lesu. Te poskuse so delali z eovejo živino in prašiči in pravijo, da ie od 22.000 različnih vrst lesa. kolikor jih doslej poznajo, nekai izredno redilnili.
Ljubavna pisma — tudi racionirana
Beograd. (CE). Zaradi varčevanja so izdali pred nedavnim odredbo, po kateri se v vsej Srbiji omeji poruba papirja. Odredba se nanaša tudi na porabo pisemskega papirja, ker tudi to nujno zahteva sedanji vojni čas. Odrejeno je bilo, da nobeno pismo, naj bo trgovsko ali zasebno, ne sme obsegati več ko štiri struni. Isto velja tudi za zasebna pisma, pisana nn stroj. Omejitev pu se ne nanaša na trgovska tipkana pisma. Pisem, ki ne bi odgovarjala tem določbam, ne bodo sprejemali. To bodi nauk — piše dopisnik CE iz Beograda — zaljubljencem, naj bodo v svojih ljubavnih pismih kratki in naj nikar preveč ne pesnikujejo.
S. S. VAN D IN E:
49
Umorieni Kanarček
»Grozil vam jc samo, da se bo poslužil zakonitih sredstev, če se nc boste prostovoljno odzvali mojemu pozivu. Danes imam mnogo dela izven urada, u želel sem, da bi mi čimprej podali njgkaj pojasnil.«
»Vrag naj me vzame, če vam bom v takih okoliščinah podal kako pojasnilo!« Videlo se jc, da se Cleaver le s težavo premaguje. »Nisem nikuk žepar, da bi ga po svoji drugi volji klicali na odgovor in to celo z grožnjami.«
»Ker se upirate, da bi mi dali pojasnila, ki jili potrebujem, kot prost državljan, mi ne preostane drugega, kot du spremenim vaš položaj!« jc izjavil Markham in nadaljeval obr-nivši se k Heathu: »Narednik, pojdite in naročite Benu, naj sestavi pozivnico nu ime Karla Clcaverjal«
Cleaver se jc zdrznil in stisnil zobe.
»Zaradi katere obtožbe?« je vprašal.
s Zaradi umora Margarete Odeli.« Cleaver je planil pokonci. Njegov obraz je postul smrtnobled-
»Nelepo šalo ste si dovolili. Prepričani bodite, da boste igro zgubili. Niti v tisoč letih ne boste mogli dokazati te obtožbe!«
»Morda res ne. Toda če nočete govoriti tukaj, vas bomo prisilili, da boste govorili pred poroto.«
»Govoril bom tukaj!« je izjavil Cleaver in znova sedel. »Kaj hočete vedeti?«
Markham je vzel cigaro in si jo prižgal.
»Prvič: Zakaj ste mi rekli, da ste v ponedeljek zvečer bili v Boontonu?«
Jasno jc bilo, da je Cleaver pričakoval to vprašanje.
»Ko sem čital o umoru Kanarčka, sem hotel pripraviti ulibi in brat mi je malo prej dal poziv, da se mora zglasiti na policiji v Boon-iiinu. Bil je to kakor nalašč pripravljen alibi. Razumljivo jc, da sem ga izkoristil.«
»Čemu pu ste potrebovali alibi?«
»Nikakor ga nisem potreboval, samo zdelo se mi je pametno, da se nn ta način izognem kakršnim koli neprilikum. Znano jo bilo. du -em občeval z gospodično Odeli in nekateri so celo vedeli, du me je izsiljevala. Soj sem bil sam tako nespameten, da sem to zadevo pri
povedoval drugim. Mannixu na primer, sem pripovedoval o tem... Oba naju je izsiljevala«
»Ali je bil to edini razlog, da ste si tako prizadevali, du bi si poskrbeli alibi,« ga je vprašal Markham in ga prodirljivo pogledal.
»Ali se vam to ne zdi zadosten razlog? Izsiljevanje bi vendar moglo biti povod...«
»Treba je več povodov, da se more vzbuditi sum!«
»Morda! Na vsak način nisem hotel, da bi me vpletli v zadevo. Nikakor tne ne morete obsojati, ker sem skušal, du bi se temu izognil.«
Markham se jc naslonil na mizo z nič do brega obetajočim nasmehom.
»Dejstvo, da vas je gospodična Odeli izsiljevala, ni edini razlog, zaradi katerega ste se zlagali. Prav tako tudi ni glavni razlog za vas.«
Cleaverjcve oči so sc zožile, a nikakega drugega znuka zmedenosti ni bilo na njegovem obrazu.	.	v
»Jasno je. da veste več kot jaz...« Skušal se je delati brezbrižnega.
»Nikakor ne več kot vi, gospod Cleaver!« ga je zavrnil Markham; »pač pa toliko kot vi. Povejte mi, kje ste bili v ponedeljek med 11 uro in polnočjo.«
»Morda je to ena izmed stvari, ki so vam že znane!«
»Res jc, bili ste v stanovanju gospodične Odeli.«
Cleaver se je zasmejal, a nikakor se mu ni posrečilo, da bi zakril učinek, ki ga .je ta jasna Markhamova obsodba naredila nanj.
»Če domnevate to, pomeni, da ne veste ni česar. Preteklu sta že dva tedna, kar nisem več stopil v njeno stanovanje.«
»Oseba, vredna vsega zaupanja, pa priča nasprotno.«
»Priča!« Ta beseda je s iežavo prišla preko stisnjenih Clcaverjevih ustnic.
Markham je prikimal.
»Videli so vos, ko ste prišli iz plesalkinegn stanovanja. Krenili ste po hodniku in odšli skozi stranska vrata pet minut pred polnočjo
Slišalo se je, kako so Cleavcrju zašklepe tali zobje in dih mu je zastajal.
»Med poldvanajsto in polnočjo,« je nada ljeval Markham, ne da bi ga pustil priti d besede, »je bila gospodična Odeli umorjena i oropana. Kaj morete pripomniti k temu?«
Mučen molk jc zavladal v sobi. Čez nekaj časa pn sc ie oglasil Cleaver.
CORPORAZIO NI
CEREALI - ORTO - FLORO - FRUTTICOLTURA ZOOTECNIA E PEŠCA * LE G N O PRODOTTI TESSILI - ABBIGLIAMENTO SIDERURGIA E METALLURGIA - MECCANICA COMBUSTIBSLI L!QUIDI E CARBURANTI CARTA E STAMPA - COSTRUZIONI EDILI ACOUA - GAS - ELETTRICITA INDUSTRIE ESTRATTIVE V E T R O E C E R A M I C A (OMUNICAZIONI INTERNE M A R E E ARIA - SPETTACOLO O S PIT A LITA - PROFESSIONI E ARTI PREVIDENZA E C R E D I T O
CO N FE D E RAZIO NI
AGRICOLTOSH - LAVORATORI AGRICOLTURA INDUSTRIALI - LAVORATORI INDUSTRIA COMMERCIANTI - LAVORATORI COMMERCIO AZIENDE CREDITO E ASSICURAZIONE LAVORATORI AZIENDE CREDIT0 E ASSICURAZIONE PROFESSIONISTI E ARTISTI
L'ESERCjfb DEI LAVORATORI COMBATTE IN INT/MA UNI0NE CON VESERCITO DEI SOLDATI PER UNUNICA, FULGIDA META: LA VITTORIA, APPORTATRICE Dl UNA PIU ALTA GlUSTiZlA NAZIONALE ESOCIAL£
VOJSKADELAVCEV SE BIJE V TESNEM SO-
DELOVANJU Z VOJAKI, ZASLEDUJOČ EDINI, SIJAJNI CILJ: ZMAGO, KI f O PRINESLA VEČJO NARODNO IN SOCIALNO PRAVICO
NI,
Za Liudsko tiskarno v Liubljani: Joži Kramarit
»zdaiateli: Inž. Jože Sodla
Urednik: Viktor Ceniii