I% Št. — 5» leto, ■■■ ■■■*■■ wmmm « mmmmmmmmmummrm * Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 4S K. Letno 57G K Inozemstvo: ' Mesečno 68 K. Letno 81G K. Jglasi: enostoi, na mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust navTc-tirana.” 'Dr 'f?7?lka velja K Z' i. mtk&m V L1 ubij ant, nedelja 15. januarja sum r Uredništvo: Woliova ulica 14. Telefon 306, , . . Uprava: J'c‘juIriH Pav»M>n, , '1 tr" a Teleion 44, ■Užaicu r!ink" — okopisi se ne vračajo, šaujem je priložiti znamko Mk JjjubJjHllH za odgovor. aasaamMaamamMMBBMMgaagauatrrtaMMmeiatMMaaMaaaisaaMMMia Zl treSKev sasrebl&ega BURNE DEBATE. — MESTNI ZASTOPNIKI SE PREREKAJO Z GALERIJO. — PRETEPI NA GALERIJE — BIVŠI NAČELNIK HE1NZL ZOPET IZVOLJEN. Zagreb, 14. jan. Današnja seja mestnega zastopa je bila zelo dobro poscčena. Predsedoval je vrhovni načelnik Petrič. Odsotni so bili Stjepan Radič, dr. Košutič in dr. Šurmin, med lem ko je zastopnik Kaurič prišel na *eJo. Pred prebodom na dnevni red je »ahteval zastopnik dr. Prebeg, naj se ugotovi, kateri zastopniki so bili porabljeni k seji, da se ve, kdo ima pra-rico glasovanja. Vrhovni načelnik Petrič je kratko odgovoril, da je verifikacija mandatov Stjepana Radiča in Kauriča ostala in suspenso, odpoved mandatu dr. Kočutiča in dr. Šurmina pa je bila odobrena, vsled česar ti zastopniki niso bili povabljeni na sejo. D tem odgovoru se je razvila burna debata ter je bivši načelnik zagrebške občine dr. Srkulj protestiral proti kršitvi mestne avtonomije, ki jo je vlada izvršila z vmešavanjem v verifikacijo mandatov. Prešlo se je nato na ove-rovljenje zapisnika zadnje seje. Razrila se je zopet debata o verifikaciji mandata Stjepana Radiča in Kauriča. atem se je objavil akt, s katerim se postavlja in suspenso verifikacija andatov Radiča in Kauriča in ki iZ-avlja, (la se more odpoved mandatov »r. Košu tiča in dr. Šurmina upoštevati r občinskem zastopu. V debati je pri-**o do prepirat med posameznimi zastopniki. Zatem se je izvršila zaprisega novoizvoljenih mestnih zastopnikov. * lača mestnega načelnika se je povi-b*la na 240.000 kron letno. Pri volitvi mestnega načelnika je bil izvoljen biv-li načelnih Heinzl s 34 glasovi od 43 (lasov Nato je bil novi mestni načelnik zaprisežen. Ko je bila prisega končana, »o se začuti vzkliki: »Živci kralj Aleksander«, nakar je došlo do velikega hrupa in prepira med mestnimi zastopniki in galerije. C ene in druge itrani so pričeli padata strastni vzkliki. Dijak Perislav Angjelnovič je klical »Živci jugoslovanski kralj Aleksander!« Proti nekemu zastopniku bloka je zaklical: »Molči, ti si prisegal kralju Francu Jožefu!« Angjclinovič se je pri tem postavil na stran dijaka Pa-stroviča, na katerega je navalilo nekaj oseb na galeriji, ker je istotako klical na glas »Živela Jugoslavija! Živel jugoslovanski kralj!« Pastrovič je odgovarjal napadalcem: »Zakaj me napa- date, ko sem se vse svojo mlado življenje boril z italijankimi fašisti?« Dr. Politeo kliče proti galeriji: »Sram vas bodi, Hrvati tepejo Pastroviča, ki so ga tepli v Zadru in vrgli v ječo! Pojdite v Zader in tepite tamkaj Italijane in ne tukaj Hrvatov!« Nato so nekateri na galeriji navalili na Angjelino vica ter ga z udarci iztirali ven. An-gjelmoviča je obranil policijski stražnik. Pri pretepu je Pastrovič dobil pod očesom udarec s palico. Končno se je občinstvo vcdarle pomirilo. Po naravnost uglušojočem hrupu je prišlo do relativnega mira ter je novoizvoljeni načelnik >Heinzl dobil priliko, da je prečital svoj nastopni govor. Naglašal je hrvatstvo Zagreba in potrebe, da so s složnim delom brez ozira na stranke koristi mestu Zagrebu. Istotako je naglašal slogo delavstva, meščanstva in seljaštva ter je rekel med ostalim, da more delavstvo pričakovati koristi samo od te sloge in ne od delavske internacionale. Na koncu je rekel: »V smeri in zmislu našega vodilnega pto-grama mislim, da jenaša dolžnost pričeli s svojim delom v tej prvi občini nase mlade domovine Hrvatske. Moja skrb bo, posvetiti vse svoje sile, da skupno z vami dovedemo naš dragi hrvatski Zagreb dočim večjega napredka, prosvete in blagostanja ter milo našo domovino Hrvatsko v svobodo, /ivel Zagreb, živela Hrvatska!« Končno se je overovil zapisnik seje z nekaterimi popravki. Mestni zastopniki, piistaši hrvatskega bloka so nato cdšli za načelnikom Heinzlom v mestno cerkev Sv. Marka. Med petjem je depti Lacija hrvatskih žen čestitala načelniku Heinzlu. Ves čas seje je galerija odobravala govore blokačkih zastopnikov ter jim prirejala velike ovacije z.lasti pa načelniku Heinzlu. Konferenca v Cannesu. Cannes, 13. jan. Pri skupni seji trrhovncga sveta in rcparacijske komisije, ki se je pričela ob 12. in h ka teri je bila povabljena tudi nemška jclcgacija, je izjavil Lloyd George, ja Je .sprejel z zadovoljstvom včerajšnja izvajanja Rathenau-a, da je lemška vlada pripravljena sodelovati pri obnovi srednje in vzhodne -vrope. Obžaluje, da so nastale za nemško delegacijo neprilike pri poganjanjih, ki so se morala radi ukl-njenja konference prekiniti. Tudi ostali delegati se nahajajo v enakem položaju, ker se je moralo repara-:ijsko vprašanje odgoditi. Nato je predsednik rcparacijske komisije preči tal naslednji sklep: Reparacij-ska komisija je sklenila dovdliti nemški vladi začaspn rok odgoditve plačila obrokov, ki zapadejo dne 15 januarja in 15. februarja L 1922 in sicer s pridržkom pod nastopnimi pogoji: 1. Med začasnim rokom odgoditve Ima nemška vlada plačati vsakih deset dni 31 milijonov zlatih mark v priznanih devizah. Plačevanje se prične 18. januarja L 1922. Jugo$8ovanskG-ali&ag$ski spor pred zarezo Mresteč. London, 14. Jan. »Westminster Ga-zette« javlja; da je svet zveze narodov razpravjal na svojem sestanku 12. jan. med drugim tudi o jugoslovensko-al-banskem sporu. Tajnik zveze narodov Je prečital brzojavko komisije zveze narodov v -Albaniji, po kateri je komisija doznala od albanskih oblasti, da se za mejo zbirajo jugoslovenske čete v namenu ponovno zavzeti evakuirano pzemlje. Komisija je istotako doznala ‘z drugega vira, da so jugoslovenske v ,v Jakosti 80.000 mož pripravljene, nro Pa n* ^ila komisija v stanu, prepričati se o resničnosti te vesti, ker VLADNA KRIZA V FRANCIJI. v„„fariz> jan. Poincare je prevzel sestavo kabineth. Jriz> r3- jan. Pri sprejemu paria- min . odP°slanstva 3e izjavil •1 ?Jseclnik Poincare, da ne bo se-avi n . ke politične vlade. Vsa osebna vprašanja se bodo izločila, da se utesni-i Zil razor oženje duhov in za u P°trebno zeditiienie v korist Fran* 2. Nemška vlada predloži tekom 14 dni reparacljski komisiji primeren reformni in jamstveni načrt glede nadaljnjega obdržnnja in kroženja nemškega papirnatega denarta, kakor tudi popolri program plačil v gotovini in dobav v blagu za 1. 1922. 3. Začasni rok odgoditve se konča, ko bo rcparacijska komisija ali pa adirane države snrcjela odločitev glede pod točko 2 navedenega načrta in programa. Pariz, 13. jan. Lloyd George, ki je popoldne odjiotoval iz Cannesa, bo imel jutri razgovor z novim ministrskim predsednikom Pcincarejem. Rim. 14. jan. Italijansko čnsnpis;e povdarja resnost položaja, ki je nastala vsled Erlandovega odstopa in pravi, da bi vsled tega čisto nepričakovano lahko nastale mednarodne posledice in da je postal uspeh konference v Cannesu zelo dvomljiv. Listi ugotavljajo, da vodi Francija še vcdno politiko vojaškega prevladovanja, ki Je proti svetovnemu miru. Imenovanje Poincnreja pomnožuje vznemirjajoče momente. SHOD STANOVANJSKIH NAJEMNIKOV V LJUBLJANI. »Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo«, društvo, ki si je stavilo za nalogo, da pospeši rešitev stanovanjskega vprašanja in da zastopa interese onih, ki so brez stanovanj, podnajemnikov in najemnikov, je sklicalo snoči v dvorano Mestnega doma shod, da pove svojim članom, na čem da so. — Pred vsem je ogrožen zakon iz 1. 1918, edini, ki je še do sedaj vsaj kolikor toliko ščitil najemnike in eo ipso podnajemnike. — Najhujši nasprotniki najemnikom so seveda hišni posestniki, ujedinjeni v svojem močnem društvu, ki mogočno vpliva na merodajne faktorje, ki lahko pospešijo ali ovirajo rešitev vprašanja najemnikov. Shod, ki je bil številno obiskan od zastopnikov najrazličnejših slojev, je sprejel po kratkih in jedrnatih nagovorih raznih govornikov sledečo resolucijo: 1. Ugotavlja se, da naše zakono-dajstvo ni sledilo potrebam časa in ni upoštevalo naših predlogov glede odprave stanovanjske bede. Radi tega se lc-ta ni omilila, marveč povečala tako, da propada narod gospodarsko, duševno, moralno In zdravstveno, ter postaja vedno ne-zadovoljnejši. Vsled stanovanjske bede trpi naša produktivnost, davčna meč in ugled v tu- in inozemstvu. 2. Smatramo, da je zadovoljiva rešitev stanovanjskega vprašanja eminentno važna. — Ta se mora rešiti s pomočjo občine in države. Država, občine in vsa večja podjetja morajo zidati stanovanjske hiše. 3. Protestiramo proti neprestanim povišanjem najemnine. 4. Zahtevamo odmero hišnega davka po vrednosti stanovanja. 5. Protestiramo proti sedanjemu davčnemu sistemu, ki obremenjuje nezaslišno nižje sloje. — (Direktni davki.) (Takse na avtomobile.) 6. Zahtevamo ureditev drž. uprave. (Mesta brez kvalifikacije — birokratizem. Z zmanjšanjem naj se prične od zgoraj; Ministrstva in ministri na razpoloženju) 7. Protestiramo proti nedelavnosti parlamenta. 8. Zahtevamo stabilizacijo valute. 9. Zahtevamo, kot zastopniki konrumentov pri vseh javno - gospodarskih vprašanjih vpeštevanja in poživljamo vlado, da ukrene vse potrebno in prepreči, da banice in razni špekulante ne kopičijo življcn-skih potrebščin z namenom neopravičene dražitve živil na račun kon-sumentov. ©iaSeais rasi® poziciis. ji ni bilo mogoče priti na ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Delegat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je poudarjal nemožnort osredotočenja tolikega števila čet ob albanski meji. Albanski delegat Je zahteval, naj se debata odgodl do šestih zvečer, da bi mogel dobiti zvezo z albansko vlado. Svet zveze narodov Je odločil, da sc razprava odgodi in potem dokonča. Dopisnik lista doznava, da bo svet zveze narodov zahteval pojasnil od kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev glede koncentracije čet. cije in ne v korist strank. Poincare je izrazil mnenje, rla vlada ne bo sestavljena pred nedeljo. LEGAR V PETROGRADU. Moskva, 14. jan. Petrograjski zdravniki so na shodu sprejeli sklep, da je treba proglasiti, da je Petrograd ogrožen po legarju. Beguncem se mora potovanje v Petrograd vsekakor prepovedati. DEMANTI O KOREKTURI PREKMURSKIH MEJ. Beograd, 14. jan. Povodom vesti lista »Bacs-Bodrog Naplo« iz Suto ice, da se bo vzhodna meja Prekmurja pomaknila za C00 m proti zapadu in da bo radi tega 26 krajev v dolnjclendav-skem okraju pripadlo Madžarski, smo poblaščeni izjav‘ti, da so taki glasovi neresnični in izdani v javnost v srvrho madžarske propagande pri cbmc nem prebivalstvu. Nasprotno t j vesti se meje napram Madžarski določajo po določbah mirovne pogodbe. Ne! J ,lna madžarska propaganda, ki stremi po razveljavljenju mej. določenih na podlagi trianonske mirovne pogodbe, je jasna, ker je konferenca poslanikov odklonila madžarske zahteve po izpre-membi mej v Prekmurju. Svet zveze narodov je odklonil tudi drugo zahtevo madžarske vlade, naj se vprašanje o mejah napram Madžarski postavi na dnevni red sedanjega zasedanja zveze narodov. NOVI ČLANI AKADEMIJE NAUKA IN UMETNOSTI. Beograd, 14. jan. (Izv.) »Akade-mlia nauka In umetnosti« bo te dni volila svoje nove člane. Kot kandidati za književno sekcijo prideta v prvi vrsti v poštev znana pesnika Jovan Dučič ter Milan Rakič; za dopisna člana Veljko Petrovič ter Stime Pandurovič in za društvene nauke dr. Vladimir Corovič In dr. Nikola Radojčlč. AMERIŠKI DELAVCI PROTI LENINU IN TROCKEMU. London, 13. jan. Kakor j>oroča »Daily Mail« iz VVashingtona, je prejel Hughes mnogo protestov proti udeležbi Zjedinjenih Držav na konferenci v Genovi, ki bi pomenile priznanje Lenina in Trockega kot zastopnikov Rusije. Najbolj energičen protest ie poslal Samuel Gompers, predsednik delavskih zvez. Italijanska j:olhika, ki je že dolgo odkrilo na delu, da nas ob vsaki priliki oškoduje, in ki sc v poslednji dobi z vso silo trudi, da nas diplomatsko izolira, vendarle ni poj olnoma uspešna. Po eni strani se je posrečilo Bencšu, na katerega nasprotje so zadele italijanske nakane glede Madžarske, da pritegne bližje k mali antanti Avstrijo. Po drugi strani najnovejša rodbinska zveza med našim in bukareškim dvorom ne more biti povšeči Italiji, ker se z njo razmerje med Jugoslavijo in Rumunljo prav gotovo zboljša in prijateljstvo učvrsti. S tem se utrdi in ojači tudi cela mala antanta in postane tem krepkejša privlačna sila za sosede, ki še stoje ob strani. Če pa pretehtamo pomen male antante za nas same, si moramo biti ha čistem, da smo se doslej mogli zanesti nanjo le glede Madžarske. Nočemo podcenjevati tega, toda naš cilj mora biti taka politična zveza, na katero se borno mogli nasloniti tudi v drugih mednarodnih zadevah. Pri tem ne mislimo Italije v onem glavnem vprašanju, ki ga moramo še razčistiti z njo. Mi verno, da se bomo nahajali napram Ita-iji še dolgo v defenzivnem položaju. Predno bomo mi organizirali svoje mlade sile, bo preteklo še mnogo vode in ves ta čas nam bo Italija nasprotovala in nas v razvoju ovirala. Tu bomo rabili diplomatske zaslombe v defenzivne svrhe. Ali moremo upati, da bi nam jo mogla nuditi mala antanta? Gotovo da le v tem slučaju, ako bi razpolagala z daleko večjo močjo nego danes in z večjo homogenostjo ciljev ih interesov. Toda mi rabimo močne diplomatske zaslombe tudi še v drugih ozirih Vzemimo primer, kako nas je zadnjič Zveza narodov enostavno citirala rta odgovor radi Albanije. Kaj podobnega se nam lahko zgodi še pogostokrat. Ravno v takih shičajih je velike važnosti, da ne stojimo osamljeni, kakor srno stali žalibog doslej. Problemi, s katerimi imamo opraviti mi ob svojih mejah, so taki, da jih moramo sami obvladati; vmešavanja tujih činlte^ev pa sc borno ubranili le, če se moremo naslanjati na dovolj vplivne politične zveze. Zdi se nam, da bo takih rotreb še obilo v bodočih letih. Zato z največjim zadovoljstvom motrimo utrditev stikov z našim vzhodnim sosedom, upajoč, da nam prinese začetek onega ojačanja naše mednarodne pozicije, ki ga nam je tako nujno potreba. Razjjratra komunističnim poslancem. Beograd, 14. jan. (Izv.) Včeraj popoldne se je začela pred prvoin-stančnim sodiščem v Beegrodu razprava proti komunističnima poslancema Novakoviču to Kacleroviču ter trgovcu Pučiču. — Predsednik sodnega dvora je Radovič, državni pravd >ik Raškovič. Obtcžsnee zagovarjajo trije zagovorniki. Najpre-je je bila prečitana obtežba, glasom katere je bilo na ošnovt" preiskave sedišča ugotovljeno, da so obtoženci delovali na osnovanju, vzdrževanju ter razširjanju komunistične stranke. Kot dokaz služi korespondenca, ki so jo imeli obtoženci med seboj ter z inozemstvom potom trgovca Fučiča. Nato je bi! zr.sMšan kot prvi poslanec Novakovič. On je izjavil, da že del j časa r.i redno sprejemal korespondence, marveč povečini šele čez nekaj časa ter odprto. Navaja slučaj, da je direkcija sarajevske policije za časa njegovega bivanja v Sarajevu, zahtevala cd sarajevske pošte, da se ji rjegova korespondenca Izroči in je dobil svoje pošiljat ve ter celo pisma od poslancev, ki so bi’i slučajno v onozicijonalni skupini, še'e po cenzuri v roke. Ravnotako je mnogo brzojavk, naslovljenih na njega, brez sledu izginilo. Vsled tega je bil primoran najti način, ki bi mu zasigur: 1 lastno koresnondenco. Ker je poznal trgovca Pučiča ter ve- del, da ima na pošti svoj predal, se je s tem okoristil ter si s Pučicevlm dovoljenjem pustil dostavljati pisma na njegov predal. On smatra, da s tem ni nobenega oškodoval, razven morda Pučiča, ki edini bi ga zamo-gel težiti. Obtoženec povdarja, da Je s takim postopanjem beogradska policija kršila osnovne principe ustave, ker je brez ozira, še predne je, bil izdan sodnijski odlok, odpirala tuja pisma. Svojo korespondenco o komunističnih delavskih sindikatih utemeljuje obtoženec s tem, da je smatral kot tudi mnogo drugih delavskih zastopnikov za potrebno, da se razpad te organizacije v Interesu delavstva prepreči. Zvezo z inozemstvom tolmači s tem, da je hotel demokratske delavske elemente v hozemštvu zainteresirati za usodo obtoženih in zaprtih komunistov v Jugoslaviji. Denar pa je sprejemal od bivših naših komunističnih poslancev v inozemstvu, ki so potom niega hoteli podpirati rodbine zaprtih komunistov. — Za Novakovičem je bil zaslišan «!ede esebnih podatkov Kaclcrovič, na kar je bila razprava ob 7. uri zvečer zaključena ter se bo nadaljevala v pondeljek. Pri včerajšnji razpravi je bilo nabito nolno občinstva, posebno žensk ter dijakov. Splošno se sodi. da bodo obtoženci radi pomanjkanja dokazov oproščeni, ANGLEŠKI GLASOVI O ZAROKI NAŠEGA KRALJA. London, 14 jan. »Mornlng Post« objavlja besedilo čestitke ministrskega predsednika Nikole Pašiča, poslane Nj. Vel. kralju Aleksandru I. in čestitke Toke Jonesca, poslane Nikoli Pašiču povodom kraljeve zaroke. Dunajski dopisnik lista »Times« poroča o zaroki ter piše o veliki radosti, ki je zavladala v Beogradu. Veruje se, da se bo ojačil mir na Balkanu z rodbinskim! zvezami med kraljevskimi domovi Jugoslavije, Grške In Rumurije. Mala antanta se bo ojačila in razširila, ker bo v njo stopila tudi Grška. ZA UREDITEV NAŠEGA PROMETA. Beograd, 14. jan. Prometn minister Stanič je sestavil strokovno komisijo, ki ima nalogo, zbrati vse podatke, kako in v katerem času postaviti celokupni promet v redno stanje. Po zavr-šenju tega nujnega posla namerava minister Stanič takoj osebno lotiti se izvedbe ureditve prometa ter nad tem vršiti osebno kontrolo. Beograd, 14. jan. Prometni minister le predložil narodni skupščini v rešitev zakonski predlog o pooblastitvi prometnega ministra, da smo predpisovati naredbe in pravila za varen in redni promet. Zakonski prediog bo predložen plmumu skupščine na prihodnji seji, nakar se bo izročil zakonodajnemu odboru v rešitev. P. n. naročnikom! Radi dvakratneg: kratkega stika v tiskarni se je da našnja številka »Jugoslavije« zakas nila, kar nam blagovolijo cenjeni na ročniki oprostiti. Zagreb, 14. jan. Izvenborzno po ročilo. Devize: Berlin 1.60, Trs 12.60, London 12.35, Pariz 23.60-23 70, Praga 4.75-^1.80, Dunaj 4.30 Valute: dolarji 284. Zagreb, 14. jan. (Izv.) DanašnJ »Večer« dostavlja pri poročilu cu-riške borze, na kateri variira devizf Zagreb med 1.60—1.725, svoj komentar, v katerem pravi, da bi bile treba preprečiti ta večni škandal 1 našo valuto na curiški borzi. Zagrebške banke so namreč poslednje dni v Curihu hotele nakupiti vsake količino naših deviz po 1.70. Dobile pa so odgovor, da ni blaga. Na drugi strani pa curiška borza nemoteno pošilja v svet izpiišljeni tečaj za naše devize no 1.60. Beograjska borza je bila radi pravoslavnega novega lota danes za or ta. Če vzameš danes v roko karto nove Evrope, zmajuješ z glavo. Toliko različnih barv, toliko malih barvnih polj, da jih kartograf komaj za silo razločno razvrsti na zemljevidu. Tam kjer so bile še nedavno tri, štiri velike države, tam le danes obilica malih državic. Modri možje z zapada in iz Amerike so se z očitnim negodovanjem obrinili od tega doseženega ideala nove Evrope in s povdarkom obsodili tako politično atomiziranje Evrope. Culi smo nasvet, da bi moral biti naš cilj — ustanovitev Združenih držav evropskih. Torej ravr.o obratno pot, nego je ona, po kateri smo tako daleč napredovali z izidom svetovne vojne. Združene države evropske! Ka-ko daleč — če moremo sploh reči daleč! — je to takega cilja spričo današnje politične razkosanesti in vseobčne mržnje širom evropskega kontinenta! Ali je tedaj izključeno, da bi mogla Evropa kdaj poslušati modre nauke in se koalirati v tako veliko politično zadrugo? V zgodovini opazujemo težnjo pri slehernem narodu, pri vsaki državi, da se hočemo razmahniti, podvreči si sosede In zagospodovati nad njimi. Vidimo nastajati vseob-čno tekmo, v kateri sposobnejši, dostikrat tudi po slučajnih okolnostih odbrani narodi prekose druge in si zgrade večje in močnejše države. Tako je vsem zgodovinskim dobam lastno ustvarjanje velikanskih držav, prav tako pa .tudi razpadanje istih, dasi šele po preteku velikih razdobij. V poslednji ali moderni dobi pa vidimo, da rasto odbrane države v nedogled. Danes ima največja svetovna država, Anglija, ped seboj nič manj nego četrtino vsega sodobnega človeštva. Šest največ-|ih svetovnih držav ima v svojih mejah tri četrtine človeškega rodu. Tako svet ni bil še nikdar organiziran. Videti je, da imamo v političnem razvoju prav tako neprestano kumulacijo, kot v zasebnem gospodarstvu moderne dobe. Iz tega bi mogli sklepati, da bo tudi ravnokar izvršeno politično razdrobljenje Evrope le epizoda, ki ji bo sledila nova doba grupiranja v večje skupine, bodisi ped vodstvom nekaterih dosedanjih življenja zmož-nejših držav ali v obliki novih tvorb. Mogoče je oboje, dasi obema možno-stima še nasprotuje današnji vseobči razpor med narodi. Toda ta razpor ne bo trajen. Danes je med narodi še toliko svežih ran iz dosedanje borbe, da morejo na takojšnjo splošno spravo mati le nepoboljšljivi optimisti. Toda tl spori se bodo ublažili, kolikor bolj bodo narodi mogli nemoteno razviti vsak svoje notranje težnje. Ono veliko, tako zaželjeno združenje v večje enote pa bo moglo izvršiti gibanje,-ki se bo vodilo po novih družabnih In mednarodnih vidikih. Zanj pa obstojajo danes šele slaba nagnenja, ............................. Moličre: Naobraieni meščan. (Le Bourgcois Gcntlhpmme.) S francoskega prevel —Ik—. Gospod Jourdain Je preprost, dober mehčan, sin trgovca In tudi Sara t govec, nabral si ;i lepo premoženje in hoče veljati sedaj za fino naobraženeza gospoda. Da bi ri pridobil lepo obnašanje si Je najel učitelja Klasbc. plesa, sabljanja in celo učitelja filozofije. Zato se ponaša s teni,' da obiskuje plemenitaša Dorcutc-a ir} neko markizo Doriiftčne. Teda tl «a imajo i.a norca in vsi tijezcvl učitelji ne knponi-ajo njegovi soprogi gospč Jourdain in služkinji Niccle. Drugo dejanic; šesti prizor. D U2U filozofije: Kaj pa bi se hoteli naučiti? \ G. Jourdain: Vse, kar je le mogoče, kajti moje hrepenenje po učenosti je i.iromr.o. Kako sepi Jezen, da mi oče in mati nista nudila učenja v vseh zna-uosth! Uč. fi!.: To vaše mišljenje Je razumljivo; r.atn sine doctrlna vita est quasl morfs imago. Saj razumete to iti poznate brez dvoma latinščino? G. J.: Da; toda napravite tako, kot Dl je ne poznal. Razložite mi, kaj naj to pomeni! Uč. lil.: To pomeni, da je življenja brez znanstva takorekoč slika smrlL G. J.: Tista latinščina ima prav. Uč, fi!.: Ali nimate kakih principov, kakih začetkov v znanstvu? G. J.: Oh, seveda; Citati in pisati znam. Uč. f!1.: Kje želite, da pričneva? Ali naj vas učim logike? G. J.: Kakšna stvar pa Je ta logika? Uč. lil.: Uči nas troje delovanj mišljenja. G. J.: Katera pa so ta delovanja mišljenja? Uč. lil.: Prvo, drugo in tretje. Prvo je dobro pojmovanje s pomočjo splošnih znakov; drugo Jo dobra sodba s zato je prav gotovo, da mi Združenih držav Evrope še ne bomo doživeli. leleznilsrJem 3 Z ozirom na nasprotujoče si vesti, ki jih objavlja dnevno časopisje in ki povzročajo med želczničar-stvom še večje vznemirjenje in ne-orijentiranost izjavljamo: Po porcČHu vrhovnega vodstva koalicije v Beogradu se v ministrstvu saobračaia in financijskem odboru nadaljujejo razprave o zahtevah koalicije. Da uplivamo na čimprejšnjo ugodno rešitev stavljenih zahtev, smo dares brzojavno predlagali predsedniku vrhovnega vodstva, da se vrhovno vodstvo koalicije takoj sestane v Beogradu. Opozarjamo ponovno žeieznl-čorstvo, da so merodajna samo ona poreč*!?, ki jih objavimo s podpisom »I(oaS:c*jsUI odbor«. Koalicijski odbor. Ljubljana, 13. Jan. 1922. Za piavita javi saifsav. Vprašanje na predsednika ministrskega sveta. I. Zakonodajni odbor narodne skupščine je izjednačil obe uredbi o dra-ginjskih dokladah za javne nameščence in razdelil državo na pet draginjskih razredov. Zakon je stopil v veljavo s 1. jan. 1922, izplačilo višjih doklad, ki se nanašajo v prvi vrsti na dosedaj v tem oziru zelo zapostavljeno pre-čansko csobje, pa se izvrši šele po odobritvi tozadevnega kredita, ki je glasom čl. 6 zakona o proračunskih dvanajstinah za meseca januar in februar 1922 zvezano z redukcijo d.žavnega uradništva in uslužben-stva. Ta kavzalna zveza nikakor ni na mestu, ako upoštevamo dejstvo, da je vlada, ki je sestojala iz. istih strank kakor današnja, vsled politično - strankarskih vzrokov kriva eventualnemu prevelikemu številu javnih nameščencev. Opozarjam tudi pa dejstvo, da so cene vsem življsgskim potrebščinam ravno vsled toga zakona v zadnjih tednih znajmo poskočile in da javni nameščepci od tega poviška, četudi se jipi-takoj izplača, ne bodo imeli one jnaterijaine pomoči, ki je predvsem iz državnih interesov nujno potpebna, ako se hoče javne nameščence obvarovati popolne gospodarske katastrofe. Ta gospodarska katastrofa bo imela nedvomno zete hude posledice za celo državo, Beda med vsemi kategorijami javnih nameščencev je prikipela do vrhunca, a zdi se, da vlada temu vprašanju ne .posveča potrebre paž-nje. V tem me potrjuje tudi dejstvo, da še do danes ni osnovana komisija, predvidena v čl. 6 zakona o pomočjo kategorij in tretje dobro sklepanje s pomočjo figur; Barbara, Cela-rent. Daril, Fcrlo, Barr.lpton itd. G. J.: To so preveč zoprne besede. Ta-le logika mi ne prija. Da slišimo kako drugo lepšo stvar! Uč. fil.r Hočete se naučiti morale? G. J.: M orale? Uč. fi.: Da. G. J.: Kaj pa pravi ta mora’a? Uč. Sil.: Razpravlja o sreči, uči ljudi brzdati svoje strasti in... G. J.: Ne, pustimo to. Žolčen sem, ko vsi hudiči in pri tem mi ne pomaga nobena morala: čo me prime volja postati jezen, hočem to postati, kakor si srce želi. Uč. fil.: Morda pa bi se hoteli učiti fizike? G. J.: O čem pa ta govori? Uč. fi!.: Fizika nas poučuje o postanku naravnih pojavov in lastnosti teles; razpravlja o naravi prvin, kovin, rudnin, rastlin in živih bitij; razkriva nam vzrok? vseh mvteorov, mavric, zvezdnih utrinkov, repatic, svetlobe, groma in bliska, dežja in snega, toče, \ etrov in viharjev. G. J.: Preveč ropota Je v tem in preveč kolobocije* Uč. fll.s Kaj naj vas torej učim? G. J.: Učite me pravopisi Uč. fil.: Rade volje. G. J.: In nato me boste podučili še o pratiki, da bom vedel, kdaj je luna in kdaj je ni. Uč. J.: Bodi, Da sledim prav vaši nameri in da obdelam to snov filozofski, vas moram seznaniti — vse lepo po vrsti — najprej z naravd glasov in z različnimi načini njih izgovarjave. Vrhutega vam moram še povedati, da se delijo glasovi V samoglasnike, tako imenovane, ker zveni njih glas čisto sam, in v soglasnike, ki Jih nazivamo tako, ker zveni njih glas-v zvezi s samoglasniki in ki samo označujejo različne antikulacije glasov. Imamo pet proračunskih dvanajstinah za mesec januar in februar, ki naj izvrši takozvano redukcijo javnih nameščencev. Torej namerava vlada to zadevo iz politično - strankarskih ozirov zavlačevati in ne Izplačati javnim nameščencem poviške v doglednem času. Radi tega vprašam gospoda predsednika ministrskega sveta; Kaj namerava pod vzeti, da se poviški, po zakonu veljavni od 1. jan. 1922 nemudoma izplačajo? II. Zakonodajni odbor narodne skupščine je v smislu člena 130 ustave izjednačil obe uredbi o draginjskih dokladah javnih nameščencev in sicer na ta način, da je celo državo razdelil na 5 draginjskih-razredov. Draginjske doklade, določene za nižje državne uslužbence niso odgovarjale faktičnim potrebam že takrat, ko so bile uredbe izdane. Zakonodajni odbor pa se je postavil na stališče, da on ni kompetenten povišati izmero draginjskih doklad za nižje kategorije (poduradniki in sluge), ampak da se mora držati številk, ki so bjle navedene za posamezne kategorije v uredbi za javne nameščence bivše kraljevine Srbije in Črne gore. Na ta račin se je določila v draginjska doklada po členu 7 za peduradnike In sluge v I. razreda dnevno IG,Din., v vseh ostalih razredih pa 14 Din. dnevna V Ljubljani so dobivale te kategorije po uredbi desedaj dnevno .13 Din. 20 p. Torej ■•znaša povišek dnevno 80 para za-neoženjene poduradnike, odnosno sluge. Ta ureditev potom zakonodajnega odbora nikakor ne odgovarja obstoječim razmeram v posameznih pokrajinah naše države.' Na-vsak način"že razdelitev države v pet razredov ne odgovarja dejanskim razmeram. Odkar je naš dinar pričel padati, se je draginja v vseh pokrajinah horendno povečala ln to občutijo v prvi vrsti vsi kraji na periferijah naše države. Ako vzamemo povprečno, da bodi neeženjeni nižji uslužbenec (neduradnik in sluga) na osnovni plači dnevno 3—5 Din. in draginjski dokladi 14 Din., skupno torej 17—20 Din na dan, potem je brez vsakega nadaljnega razmotri-vanja tudi za lajika jasno, da s temi dohodki pri sedanjih gospodarskih in draginjskih razmerah v naši državi ne more niti za silo živeti, ker mu ta vsota komaj zadostuje za nabavo najpotrebnejših živil. Opozarjamo tudi na dejstvo, da so cene vseh življenskih potrebščin tudi vsled napovedanega izjedr.ačenja draginjskih doklad znatno ppskečbe. V od zakonodajnega odbora lz-jednačenem zakonu se. ministrski svet pooblašča, da na predlog finančnega ozir. resortriih ministrov posamezne postavke sporazumno s finančnim odborom narodne skupščine poviša, ozir. izmenja. Neobhodno potrebno je, da ministrski svet tozadevno prevzame inicijativo in zviša draginjske doklade za nižje ka- samoglasnikov ali glasov: A, E, I, O, U. O. J.: Vse to razumem. Uč. fil.: Glas A tvorimo, če močno odpremo usta: A. G. J.: A, A. Seveda. Uč. fi.: Glas E dobimo, če prc-bližano spodnje čeljusti zgornjim: A, E. G. J.: A, E; A, E; pri moji veri, da. Ah! kako je to lepo! Uč. F!.: In glas I, če približamo čeljusti še bo!} eno drugi in če razširimo oba kota ust proti ušesom: A, E, I, G. J.: A, E, I, I, I, I. Resnično! Živela znandst! Uč. fil.: Glas O pa dobimo, če odpreme čeljusti in če približamo oba kota ustme: O. G. J.: O, O. Popolnoma prav: A. E, I, O, I, O; Glej'čudo! I, O, L O. Uč. fil.: Odprtina ust napravi ravno tak majhen krog, kakor ga predstavlja O. G. J.: O, O, O. Imate prav. O. Ah! Kako lepo je, -če človek kaj zna, Uč. fil.: Glas tvorimo pribiižajoč zobe, ne da bi Jih popolnoma sklenili in podaljšajoč ustnici na vZven; pri tem je razdalja med zgornjo in Spodnjo prav majhna: U. ’ G. J.: U, U. Nič ni bol] resnično. U. Uč. fH. Vaši ustnici sta tako podaljšani kot bi se hoteli koncu pačiti; iz tega sledi tole: Ce" hočete komu pačiti in se mu rogati, vam ni treba storiti drugega kot reči mu U. G. J.: U, U, To je res. Ah! Zakaj se nisem prej uči, da bi vse to znal! Uč. fil.: Jutri si hočemo ogledati ostale glasove, soglasnike. G. J.: Ali so tam tudi tako čudne stvari? U. fil.: Seveda. Soglasnik D npr. izgovorimo, če sunimo z zgornjim delom jezikovne konice ob zgornje zobe: De, G. J.: De, De; tetina! Ahl Kako tegorijo javnih nameščencev (peduradnike in siuge) na najmanj 18 Din. dnevno v najnižjem razredu, da s tem omogeči tem javnim nameščencem vsaj skromen cbst2nek. Radi tega vprašam gospoda predsednik min. sveta: 1. Ali je voljan predložiti to vprašanje ministrskemu svetu v nujno rešitev? 2. Ali je voljan izposlovati, da se draginjske dcklade povišajo imenovanim kategorijam na najmanj 18 Din. dnevno? Prosim, da mi gospod predsednik ministrskega sveta izvoli odgovoriti ustmeno v narodni skupščini.. Anton Erandner, nar. poslanec. Palitiini 2l®fira. Znani zagrebški zagovornik in po-litik ie napisal kazenskopravno študijo o političnem zločinu, ki je ostala v jugoslovanski politični in pravni javnosti skoro neopažena, dasi zasluži 'po svoji te* retični in praktični važnosti največji interes. V pravnem oziru kaže • jugi' slovanska država še danes pestro razkosanost V 2mislu naše ustave se n-oia razno’ikost odpraviti in Uvesti na celokupno področje jugoslovanske države enotna pravna norma. Posebno pa mora veljati pravna enotnost in skupnost za kazenske določbe, ki neenotne in nesoglasne, tvorijo daleko-sežen povod- nacijonalnega in soeijal-uega nezadovoljstva v državi. Spdanja neenotnost in nesoglasje se ne nanaša samo na določbe sporednega pomena' imamo slučaje, ki se tičejo bistvenih kazenskih zahtev, tudi največje kazni —> smrtne ka2ni. Kazenski proces, ki' se je pred meseci vršil v Zagrebu proti atentatorju na pokojnega ministra Milorada Dra-škoviča, Aliji Alijagiču, je pokazal pravno in moralno nadvse zanimiv pojav, da se na gotovem delu jugoslovanske države more obsoditi človeka na smrt, ki bi se ga na drugem me smelo. Ta pr.imer žali pravno zavest na nhjstramotnejši način in izpričuje nujnost izenačenja zakonov, predvsem pa onih iz kazenskega prava. Dr. Ivo Politeo, ki je v navedenm procesu branil atentatorja, je zbral načelna pravna razmišljanja, ki so se mu zdela za obrano potrebna,v lično knjižico. Po svoji jasni vsebini, teoretični resnosti m globokem človeškem čustvu je njegova študija lep prispevek k definitivnemu kazenskemu zakonu jugoslovanske države. 2e1eti bi le bilo, da dobimo za ostala, številna legislativna vprašanja prav tako resne, podkovane in na-ucne študije. Gre za temeljno vprašanje smrtne kazni pri političnih zločinih, V zadnjih jedesetih letih- se je v zakonodajah posameznih držav uveljavil pravni n^-zoi, ki prepoveduje za politične zločine uporabo smrtne kazni. Tudi najnovejša Jugoslovanska ustava vsebuje ch.locbo o političnem zločinu in sicer v čl. 9V ki pravi doslovno: »Smrtna kazen se ne sme ustanoviti za čisto pejitična kazniva dejanja.« S tem je * Dr. Ivo Politeo, Politički zločin. Zagreb 1921, cena 5 D. krasne stvari, kako krasne stvari 1 Uč. fil.: F izgovarjamo nasloncč zgornje zobe na spodnjo ustnico: Fc. G. J.: Fe, Fe. Res je! Ah! oče in mati, kako' sem jezen na vas! Uč fil.: In R, če se pribijamo z jezikovno konico trdemu nebo in sicer na ta način, da se uhajajoči zrak zadeva ob njo s silo; jezik se uda, toda vrača se vedno Spet v staro lego in tvori neko vrsto tresljajev: R, Re. G. J.: R, R, Re; R, R. R. R. R, Re. Resnično. Ah! kako pripraven človek ste ln koliko s-em zamudil! R, R, R, Re. Uč. fil.: Razložil vam bom vsa ta čudo prav temeljito. . .. G. J- Da, prosim vas zato.' Končno pa vam moram zaupati neko tajnost. Zaljubljen sem v neko osebo imenitnega stanu in želel-bi, da mi pomagate, da ji napišem kaj na majhen listič,, ki ga hočem spustiti pred njenimi nogami na tla. T : Uč. fil.: Imenitno! r G. J.: To bo zelo lepo, da. Uč. fil.: Brez dvoma. Ali naj bodo to verzi, kar nameravate napisati? G. J.: Ne, ne, nikaki verzi. Uč. HL: Torej ste zadovoljni s prozo? ■ •• G. J.: Ne, niti proze niti verzov ne maram. Uč. flL: Toda eno mora biti, ali to ali ono. G, J.: Zakaj? Uč. flL: Zato, cenjeni gospod, ker so nam za naše izražanje na razpolago le proze ali verzi. - . G. J.: Ali obstojajo samo verzi ali proza?-* Uč. flL: Ne mislim tako. Vse kar ni proza je verz in vse kar ni verz je proza? G. J.: In kakor se ponavadi govori, kaj je pravzaprav? Uč. fil.: To je proza, G, J.: Kaj? Kadar prosim pravim: u.->tava uvedla pojem političnega zločina. Ustava kraljevine Srbije iz leta 1889 je vsebovala skoro ' dobesedno enako določilo glede političnega delikta. Tudi na pravnem področju Hjr-vatske in Slavonije se je poznalo politično kazniva dejanja. Iz avstrijskih zakcnikpv bi se moglo navesti primere, da se je tamkaj razlikovalo navadna kaznjiva dejanja in pa politična kaž-njiva dejanja. Politična kaznjiva dejali ia se kaznujejo na drugačen način kot pa ostala kaznjiva dejanja. Vidov* danska ustava natančno pozna pojem političnega kaznjivega dejanja. -Toda pri tem je najusodnejše važnosti, da ga nikjer ne definira,-tako da je sodnik v negotovosti, kedaj ima določiti politično ali nepolitično prirodo kaznjivega dejanja, iz katere v izjemnih slučajih sledi šmrtr.a opšodba ali pa č&štiia k.lzcn politične a zločinca.-’; Ne moremo si misliti večje pomanjkljivosti ea-k nodajci, kot to, da uvaja v temeljna ustavna določila kazenskopravnega, reda jugoslovanske države pojem političnega kaznjivega dejanja, torej pojem političnega zločina, ki pa izpušča to. zadevno osnovo kazenskopravno definicijo političnega zločina. Ker ;V Daši osnovni kacenski zakonodaji ni zakona ki definira politični zločin, je sodnik v svoji vsakodnevni praksi navezan na več ali manj soglasujoče opredelitve v kazenskih zbornikih v"skpajriem rtu-čaju pa na družabne in’ strankartit* strasti. ...j.o'- *t*J Poglejmo tozadevno, kaj pravijo kazenske zakonoda je ppsamezjaiJ]. ^yrpp-shih držav. Pri.Politeo.navaja Belgijo, ki je prva v..Evpopi Opredelila vjebinp političnega kaznivega dejanja, kj je pa obenem prva restringirala njegov pomen; ko se je šlo za konkretne napade na posamezne vladarske osebe. Na eni stiani je končnoveljavno pojasnila pojim političnega zločinca, ki ima pričakovati povsem druge kazenske poste dice kot pa navaden zločinec, na drugi strani pa je s posebno novelo smatrala atentate na vladarje kot politične delikte. Vsekakor pa je na najliberalneišl način definirala politično kaznjivo dajanje, ko je povdarila politično motivacijo ali po’itični smoter zločinskega dejanja, ki je bilo izvršeno z idealnim smotrom. S tem se pomnoiujejo pojmovni znaki političnih zločincev in se pristavlja k političnemu motivu ip smotru še določbo idealnega smotra. Iz teh primerov, ki bi se mOgli pO-večati še z drugimi, izhaja, da-je pb-jem političnega zločina dokaj oprede Ijcn. Vsekakor pa imamo države* ki-vo v svojih zakonodajah izrecno odpravile smrtno kazen za politične delikte, kolikor niso smrtne kazni Sploh uki* n j le. Mnenja pravnih strokovnjakov pa se glede političnih kaznjivih dejanj de. le V tri skupine: eni povdarjajonagfb kot odločujoči znak, drugi smoter de-jpnja, tretji pa njegovo objektivno naravo, to se pravi politično važnost napadene osebnosti. Dr. Politeo navttja tozadevna mnenja iz del Labanda, Lammascha, Liszta, Helieja in ArpUa. Vsekakor pa je naziranje zakonodaj lakortudi pravnih strokovnjakov v tem epotno, da razlikujejo politična in nepolitična zločinska dejanja ter da jfc za politične zločince kazenskopravno »N Voli, prinesi , mi copate in daj ml nočno čepico!« ali je jo prosa?.; -t-Uč. fil.: Da gospod. . ., : us G. J.: Pri moji veri; nad Štirideset let že govorim v prozi; ne da bj vedel zato; zelo sem vam hvaležen^ da.,gfc me to naučili. Torej-jaz bi hotel t9,-Pr pisati na listek: Lepa markte«. žrpč-jr vaše lepe oči umiram, zadet od Us* beznl; toda želel bi, da se Jjreče, ,tP v galantni obliki, da se to čedno BO?t*vf, UU6. fil.: Torej, da VfiemajO. ogni njenih oči vaše: srce v plamene; (4* trpite noč in datr ztrtijo silne (L Ne, ne, ne; nočem tega. Sferno to hočem, kar Serft vam žb povedal: Lepa marfdza, zfoč v vaša Uma oči umiram, zadet od Ijnbežm.; , — Uč* fiL: Bilo-W treba stvar mate« razširiti. - 1 G. J.r Toda ne, vam -pravim. Ha listku naj bodo edino te besede, toda prikrojene po modi, lepo postavljene kakor mora'to bifi. Prosim vas, da-Jni poveste različne načine, kako bt js*rfb postavilo. ' ■ > '■ d* Uč.'flL: Najprej se lahko 'postavijo tako, kol ste mi rekli: Lepa marki«*, zroč v vaše lepe oči umiram zadet od ljubeznL Ali pa: Zadet od Rubezni, tnaV ram, lepa markiza, zrbč v vaše lepi c čl Ali pa: Zroč v vaše lepe oč^ zadet zadet od ljubezni, lepa markiz«, umi* ram. Ali pa: Umiram, zroč v Vaše lepe oči. Ali pa: Zroč V vaše lepe Oči, Ali pa: V vaše lepe oči zroč, leph markiza, umiram, zadet od ljubeznL G. J.: Toda od vseh teh načinov, kateri ie najboljši? Uč. flL: Tisti, ki ste 'ga satfil povedali: Lepa markiza, zroč v vaše lepe oči, umiram zadet od ljubezni. . ^ G. J.: Kljub temu, da nisem nič študiral, sem vendar zadel pravo kar na prvi mah! Zahvaljujem se vam iz dna srca in vas prosim, da pridete jutri os vse zgodaj. Uč. UL: Prav gotovo pridna. — — postopanje ublaženo in smrtna kazen ukinjena. Pravni razvoj gre v prn.vc.u socijalne pravičnosti, ki bolj in bolj spoznava, da so mnogi zločinci blagoslov za človeštvo, ker odpravljajo slaba stanja in pospešujejo dogodke, ki bi sicer nastopili v daljni bodočnosti. Čustvo pravičnosti ne dopušča, da bi tani ljudje občutili eiirko strogost kastni, kakor pa navadni zločinci. Sklepno prihaja dr. Politeo v svoji ttudiji do tega, da priznava politične in nepolitične zločine in spravlja to razlikovanje v sklad s citiranim besedilom čl. 9. naše Vidovdanske ustave. To poslednje določilo bi se moralo izpopolniti z določenim definicijskim zakonom političnega kaznivega dejanja s pomočjo pojmov političnega motiva, smotra ali idealnega namena. Poleg teg-a se naj za taka dejanja uvede poioto, da se neposredno sliši glas sodobnega pokolenja. Avtor pravilno do daje, da je edino narod merodajen tolmačiti ustavna določila, ker so zanj ustvarjena in ker pravno veljajo samo dolf% dokler so ir-raz narodove volje. Pravnj študiji je dodan zagovor in polemika proti državnemu pravniku. Za vsakega treznega državljana je dejanje atentatorja Alije Alijagiča bilo p* uličnega značaja in bi se bilo proti njemu moralo uvaževati isnovno določilo Vidovdanske ustave o kazni za politične zločince, ki zabranjujejo kaznovati tako dejanje s smrtno kaznijo. Kdor pa uvažuje socijološke, strankarske in psihološke motive, ki so v vseh časih vplivali na sodstvo, ta razume, da se pri tem procesu ni uvaževala očevidnost političnega motiva in smotra. Kakor rečeno, zasluži knjižica resno pozornost pravnih krogov in se čila na način akademične študije, ki je poleg teoretične doslednosti m strogosti napisana z globokim estiteča. pojmovanjem pravičnosti napram političnim zločincem. r.ih Državah, pokaže primerjani« že- J A e iz 1. 1917 in 1. 1918. Znašala je; ! Leta ro17 418 milijonov, L 1918 1 558 mil. in leta 1919 733 milijonov j buskelov. Ker farmarji žita niso mogli prodati, je zapadlo celo poljedelstvo v težko krizo. Da bi bili žito zadržali, za to niso imeli na razpolago sredstev in tudi ne krt j.ia. Dosti izmed nji! je imelo po že. ,i izpolniti obveze napram svojim bank .m, kjer so imeli običajne žetvene kre • e. Treba pa je bilo pri-skibeti denar... poiskati kupce. Ker pa Je bilo premalo jž.ipcev, je pričela padati cena pšenice. \/ severni Dakoti i- vsled velikih izgub ri zastavljenem žitu moralo 26 ustaviti plačevanja. Kriza, ke je .dr:Kala v poljedelstvu, je kmalu tudi :.o:gA na industrijo. Predvsem jo je krauiu začutilo veliko avte,-mobilno podjetje Kord, ki dobavlja svoje znane avtomobile v brvi vrsti far marjem. Vozovi so zastrli po riagaci-mh, podjetje ic moralo pod težkim; rrei* poziva svoje sodruge, da zavi-aajo rokave in delajo. i-n *^/.0V£>nsX Narod* priobčuje članek Vali. . "°Poviča o razdelitvi države na oblaki za,šovarja načrt, da so razdeli državo s? 18 oblasti, proti vlad. predlogu 26 obl. V Sloveniji bodi samo ena oblast, ker kulturni, gospodarski in socijalni oziri ne dopuščajo, da se Slovenija deli na dve oblasti, jaspretstva so zeio velika glede razdelitve 1 znaki kažejo, da ne bo mogla ? - . TLnaro,dna skupščina niti zakono-1 odbor do soglasnih zaključkov. J?.scer nujno rabili, ali ki ga ne morejo plačati. Kriza je svetovna, njeni vzroki leže v izgubi kupne zmožnosti pretež-rega dela Evrope in velikega dela Azije. Ker smo zadnjič pokazali sliko danes najbogatejše zemlje na svetu, prikazali bogastva Združenih Držav, hočemo danes pokazati, kako se javlja svetovna gospodarska kriza v tej najbogatejši deželi. Kriza v poljedelstvu. Značilno je, da je današnja gospodarska kriza vzela svoj začetek v poljedelski produkciji obsežnih agrarnih ozemelj Severne in Južne Amerike, Avstralije itd. Prvi znaki krize so se pojavili v Združenih Državah koncem prvega polletja 1920, dočim so drugod nastopili že preje. Povod krizi je dala rekordna žetev 1. 1919. Kako c gr .mna je bila to leto žetev pšenice v Zdruie- AngL — Vzb. Jnd 44,00 Java ..... 31,00 Formosa in Japon. 8,50 Filipini , . , . 3,00 Azija skupaj . . 88,50 Padec v pridelku je V Afriki je bi! pr sladkorja vsa tri leta t. j. 10 mil. q. Pesni sladkor: 47,30 31,00 6,84, ' 5,78 60,98 26,72 5,67 4,19 99,93 97,56 2,43 mil. q. lici e!: trsnega skoraj enak, Evropa Amerika 1921/22 !920/21 1919'20 77,04 73,94 52,33 18/46 '30,08 13,39 Trsn. slad. skupaj 95,50 94,02 65,72 Trsni sladkor: 1921/22 1920/21 1919/20 Evropa .... 0,10 0,14 0,12 Amerika .... 110,6' 131,53 125.26 Azija ................88,30 90.93 97.56 Afrika...........10,00 10.80 10.72 Avstralija .... 6,40 4,70 4,45 Trsn. slad. skupaj 215,09 238,10 238,11 Svetovni pridelek: 19?! 19.20/21 1919/20 Pesni sladkor . . 95 30 91,02 65,72 Trsni sladkor . . 215,09 >.h.i 238,10 Skupaj................311,19 332,13 303,83 Glede na lansko leto se je zmanj-i šal svetovni nrvidelek za 20.93 mil. a. Poroča se nam, da je minister za finance odredil, da so proizvajalci vina v Sloveniji zavezani v roku 10 dni od dneva, ko so izprašali vino prijaviti dobljeno količino vina finančni kontroli. Proizvajalci vina, ki opuste to prijavo, kakor tudi oni, ki ne prijavijo finančni kontroli prodane bolečine vina pred prodajo kupcu, se nakazujejo radi prestopka zoper red po čl. 85 troša-rinskega ravilnika (kazen 700 din. in ob vsaki ponovitvi 300 din.) Kupci vina pa, ki ne prijavijo kupljene količine vina finančni kontroli, se smatrajo za tihotapce in so podvrženi kazni iz člena 77 trošarinskega pravilnika. Ta kazen znaša — 'azen redne trošarine in zaplembe blaga — pet do deset kratili znesek prikrajšane tro- -f- Ljubljanski trg. Mesni trg je z blagom slabo založen. Kvaliteta govejega mesa današnjim razmeram ni primerna. Goveje meso se plačuje i»c mesnicah 36 K zadnji del; na trgu prednji del 28 K, zadnji del 32K. Večji promet imajo cenejše stojnice, ki prodajajo po 21 K prednji del in 32 K zadnji del. Prašičjega mesa primanjkuje; plačuje se kare 50 K kg, ostali deli 46 kron kg. Telečje meso 36 K. Teletine enako primanjkuje. Slanina zaostaja kr-r ni kupcev, vsled tega silno ovira klanje prašičev in s tem delo na povzroča pomanjkanje prašičjega mesa. Vsi ljubljanski mesarji so na občnem zboru zahtevali odprave maksimalnih cen, upirajoč se na domnevo, da maksimalne cene trgu škodujejo, povzročajo pomanjkanje blaga in povzročajo enako tudi rhbo kvaliteto blaga, ker je mesar prisiljen kupovati živino najslabše vrste. Ostali trg nudi sliko na minimum zmanjšanega prometa, ker ni nobenih zunanjih kupcev, pri domačem konsumentu pa je opažati v«dno rastoče štedenje. Moke primanjkuje v Ljubljani občutno. Današnja cena je 22 K za št. o. Jajca se razprodajajo po 6 K komad. Glede mleka se je položaj nekoliko zboljšal. Stranke se naprošajo, naj prineso vsako sumljivo mleko v preiskavo. -j- Tovarna vžigalic in kemikalij v Rušah pri Mariboru, ki je meseca marca 1911 pogorela do tal, je začela zopet obratovati in izdeluje sedaj vžigalice z zamko »Mikado«. Cim dospejo novi stroji, se bode izdelovalo zopet švedske vžigalice, kakor poprej. -f- Proračun Madžarske, Minister financ Kalbay je pred narodno skupščino izjavil, da znaša deficit proračuna za 1. 1922 6500 milijonov kron. Kalkulacija ministra se opira na ugoden tečaj krone, zato bi se pri slabih razmerah mogla pasiva še povečati. Zvišanje dohodkov in reforma celega iinančnega sistema sta tedaj ne»-b-hodno potrebna. -j- Trgovina s kožami v Jugoslaviji. Zadnje čase je pri nas trgovina s kožami zelo narasla. Kože jagneta najdejo najugodnejše tržišče v Ceškc.slovaški in v Italiji, medtem ko :e vprašanje po tem predmetu v zadnjem času radi slabega tečaja marke p3dlo. Francoska je kupila večje kvantitete kože za zgornje dele Čevljev ter večji del kozjih kož, za katere sc je interes povečal in za katere se vprašuje tudi iz Italije in Amerike. Cene kožam so J* ptccej porasle. V notranjem prtn*X. je pa trgovina s kožami padta. -j- Izvoz sladkorja ir Češke 'Češkoslovaška vi >di je začasno prepovedma izvoz sladkorja. Ce;'%< >:;!ov;/A konzulat razglaša, da se ta prepovedane nanaša na našo državo. -j- C Tinski agio. Od 18. do 30 Tekočega meseca znaša italijanski carin ski agio 342 lir. Po tem se m>ra sedaj plačati za 100 lir carine v zlatu 442 lir v papirju, medtem ko se je plačalo prej 456 lir. -j- Damski prikrojevalm tečaj. L'rad za pospeševanje obrti pm rdi damski prikrojevatni tečaj. Pri spix p-mu se bodo v prvi vrsti upoštevaj*' f mostojne krdjačice in krojači fi.'tef:> sentl naj prijavijo svojo udeležbo d-21. januarja 1922 v uradnih prostori! tja Dunajski cesti št. 22. -f- Pravilnih za izvrševanje u ebbe o organizaciji finančne kontro e. Ta pravilnik, ki obseza 42 strani, je izšel v 4. številki »Uradnega lista« :er Se dobiva, dokler ga je kaj v zalogi, izjemoma po 5 dinarjev. 121919«f mm 0- sispilti 1 lili. Neka v Ljubljani živeča begunka 17. Velikovca na Koroškem, je bila že )>»»-roviio od svojih sorodnikov obveščena, da je mati bolana. Zaprosila )C pri nemškemu zastopstvu v Ljubljani za vizum potnega lista v svrho potovanja v svojo domovino. Vizum se ji je odrekel z motivacijo, da se njenega potnega lista vsled tega ne more vidirati, ker nima posebnega dovoljenja od dež,-vlade v Celovcu ter da naj se ibrne za »o dovoljenje na deželno vlado v Celovec. To je bilo meseca oktobra. Dotična oseba je takoj vložila prošnjo na celovško vlado, priložila za poravnavo ondotnih stroškov 5 din.; nato ie to prošnjo neštetokrat urgirata ter ure-gencam priložila zopet po več din. (cir-ka 10 din.), kar znaša v avstrijski valuti vsekakor 2natne svote; toda rešitve še do danes ni prijela. Medtem so ji ponovno prihajale vesti o bolezni materini. V skrbeh za njeno zdravje se je vnovič podala na tuk. nemški konzulat, da si izposluje vizum, odnosno dovoljenje vsaj za enodnevno bivanje v domovini. Toda mislite, da je dobila? Čeravno je s prejetimi pismi iHhko dokazala svoje navedbe, ni hotel teh pisem nikdo brati, temveč se jo je nahrulilo, da se ji zaprošenega dovoljenja ne izda in se ga tudi v bodoče ne bo izdalo, ker da čaka v Avstriji 50 Avstrijcev na dovoljenje za potovanje v Jugoslavijo. Na ponovno prošnjo s« jo je kratko zapodilo iz uradnih prostorov ter so v to svTho poklicali celo stražnika za asistenco. Predtem jo j« pa uradnik nahrulil dobesedno sledeče: »Wen Ihnen niclit recht ist, gehen sie sich nur rum Hribar beschwerexi; das Aauto steht schon unten.« Neumlji-vo pri vsej zadevi je le to, da se je nekaterim drugim znankam dotične osebe izdalo dovoljenje brez drugih formet-nosti. Vsekako bi bilo zanimivo vedeti, kam je prišel denar, katerega ie prosilka prilagala svojim prošnjam in urgencam. Apeliramo na merodajne kroge in oblasti, da se že vendar enkrat zavzamejo za naše preganjance iz tužnega Korotana, ter napravijo red in poduče gospode na tukajšnjem avstrijskem konzulatu, da stražniki niso za to, da bodo metali naše zavedne rojake i* uradnih prostorov avstrijskega konzulata. Kulturni pregled. Moličre. Ob tristoletnici njegovega rojstva. XVII. stoletje pomeni za zgodovin® francoskega slovstva stoletje plodovite In sijajne slovstvene produkcije, stoletje klasične literature; v tej dobi — v dobi Ludovika XIV. — nastopi in deluje Moličre, glavni povzročitelj literarn« revolucije 1. 1660. ki nadomesti vzvišenost z resničnostjo, fantazijo z okuson slikanja nravL Jean-Batiste Poyuelin, nazivajoč st pozneje Moličre, se je rodil 15. januarja 1622. v Parizu kot sin kraljevega ta-petnika in komornika. Ugodne razmeri so omogočile očetu nuditi mlademu Je anu dobro vzgojo in študij. V šolo J< hodil najprej v Parizu, pravo pa Je štu diral v letih 1645—47 v Orlčansu. Ko s-vrne v Pariz ga zmami strast do g!e dališča; pusti določeno mu službo, s nadene ime Moličre in ustanovi g eda liško družbo: »L’ illustre thčfitre,« s ka tero pa, kljub sijajnemu naslovu, v Pa rizu — propade. Toda odrekajoč sc rajš Parizu kot gledališču, se odpravi s svo jo družbo v provinco in se potika ceMI 12 let po raznih krajih Francije, uprl zarjajoč po večini improvizirane komade. L. 1656. se mu oosreči s pomočio prijatelja in nekdanjega sošolca princa ' de C&tUi dobiti dovoljenje nastopiti v Parizu prod kraljem. Imel je uspeh; njegova družba'debi naslov »kraljevska* in se vstanovi v Parizu. V naslednjem letu se Moličre predstavi Širši publiki s komedijo, ki jo je napisal sam, s »Prč-cieuses ridicules«. Tudi tokrat je imel velik' uspeh in njegova poezija Je bila utrjeni.- Sedaj se pridne šele njegovo ravno delovanje, občudovanja vredno. Zaposlen ha dveh odrih — nastopal je pred širšo publiko kakor tudi na dvoru — opravljajoč obenem posle ravnatelja, Igralca in pisatelja, je v 13 letih napisal nad 25 dramatsldh del, med njimi najmanj deset odličnih in prvovrstnih. Naj navedemo nekaj važnejših: 'V že omenjenih »Prčcieuses ridicules« smeši ženske, ki hočejo posnemati fine, izobražene in duhovite dame in veljati kot take, kar je bilo takrat zelo v modi. »V Ecole des mares (Šola soprogov) (1661) in pendant k tej komediji »L' Ecole des lemmes (Šola žen) (1662) sta satiri na vse prestroge in vsled tega pogrešene vzgojne sisteme. L. 1664. izidejo prva tri dejanja »Tartutle-a« (Hinavec); nastala je nevihta ogorčenja in protestov, tako da je bila komedija prepovedana; dovolili so jo šele pet let pozneje. Dalje Izide 1. 1666. »Le Mfsanthrope« (Ljudo-mržec) in I. 1668. »L' Avare« (Skopuh). Vsebina oziroma karakterizacija je pri teh dveh komedijah podana že v naslovu. »Les Femmes savantes« (Učene Jenske) iz leta 1672. so satira na pretirano navado takratnega ženskega sveta, hotečega pri vsaki priliki pokazati svoje znanje v literaturi in znanstvu. Zadnje Mollčre-ovo delo je »Le Ma-tade imaginalre« (Namišljeni bo’n:k). ki smeši zdravniško vedo; vsklila je ta komedija iz Moličre-ovega obupa, ko je uvidel, da mu ne more pomagati nobeden zdravnik. Bolehal je bolj in bolj. Ko je imel nastopiti v vlogi mišljenega bolnika pri četrti reprizi, je. bil že zelo slab. Odsvetovali so mu; toda on jim odgovori: »Ali naj spravim svoje igralce ob kruh?« Na odprtem odru se mu je približala smrt; ulila se mu je kri in par nr pozneie je bil mrtev (17. februar 1673). Duhovščina pa prepove pisatelju »Tartnffe-a« javen pogreb in tako so morali pokopati največjega pisatelja komedije, ki ga je kdaj imela Francija, po noči. Kot človek Je bil Moličre dober in velikodušen, mehak celo do svoje nevedne soproge. Bil je ljubljenec igralcev, kar pomeni za gled. ravnatelja mnogo, zelo mnogo. V zadnjih letih pa fe postal vsled finančnega trpljenja ža- lasten in pobit. Toda energija ga ni zapustila, kar je dokazal takrat, ko je kljub bližajoči se smrti zandjič stopil na oder. V splošnem pa je imel naravo igralca: ljubil je okusno potrato tako v oblačilih kakor tudi v opremi svojega stanovanja. V obče zapušča utis hrabrega in nežnega, ognjevitega in občutljivega značaja, ki je bil podvržen preveč raznolični okolici, od katere se je moral nalesti nekaj napak. Značaj Moliere-ovih del je komedija predstavljajoča človeške napake in njih posledice. Prizanašal ni nobenemu, kajti v njegovih komedijah so zastopani vsi stanovi: plemenitaši, znanstveniki, meščani, trgovci, kmetje, zdravniki, služabniki itd. Moličre Je pravzaprav realist; on Je strogi opazovalec, ki mu ne uide ničesar; niti meščanska puhlost, niti napihnjenost plemenitnikov niti želja lepotic po dopadenju ... vse skupaj Velikansko zrcalo, kjer se lahko vsak ogleda,,.,Vse te napake in hibe, na katerih je bdlehala svojedobna človeška družba — in boleha še dandanes — vse te nedostatke, tja do najmanjšega (in četudi je samo besedica, kHo človek pri govorjenju vsako drugo sekundo ponovi, kar ni sicer nič nenavadnega, vpliva pa smerno, če te kdo nanjo opozori) je Moličre upodobil; v tem leži bistvo njegove komike. Toda ta komika je včasih resna, preresna če pogledaš stvarem do dna in tedaj boš nasc! v MolJčre-ovem smehu bridke soDe. (N. pr. «Le Tartuf-fe,« »1’ Avare,« »Le Misanthrope«.) Mo-ličre-ovi značaji so dovršeni, psihološko utemeljeni, da, lahko se reče da so tipi;' kako resnično Yn dovršeno so risani, nam priča dejstvd, da so imena njegovih zbranih oseb prešla.v navadno govorico in da služijo še dandanes za označbo človeka, ki ima to ali ono napako (n. pr. Cest un Harpagonl Quel Tartuffe! itd.) Ta veliki mojster v slikanju značajev in globoki opazovalec pa ni pisal svojih komedij samo za razveseMtev svoJedobn'h poslušalcev, hotel je tudi odvrniti od napak in njih posledic. Narava je dobra; torei ji Je treba slediti, toda včas;h jo tudi krotiti in zateči se k razumu; to zveni iz njegovih glavnih komedij. Niti sila komike, niti značaji in morala se niso izpremenili v teh dolgih stoletjih od Moličreovlh časov-sem; ko je Moličre slikal družbo svoje dobe, je obenem naslikal človeštvo vseh časov in vseh dežel. Zato je popularen in večen in spada med one pesnike s katerimi se ponaša celokupno človeštvo. E—o. hlev prazen je šel Koštrun — v tej vlogi dihur — v hlev In je poreaal glave osmim kuram In enemu petelinu. V naglici je razmetal glave kar po hlevu, kuretjno pa je odnesel preko vr(a za plot Ko se je dekla vrnila v hlev je takoj zapazila kurji pokolj in javilo zločinstvo gospodinji: Koštrun pa se je vrnil še ves okrvavavljen v gosrilno. Na vrtu so našli med tem 5 zaklanih kur. — Kliub temu, da je Čopova dobro vedela, kdo ie tat si tega ni upala povedati, ker se ie bala divje pijane družbe. Šdle ko sta prišla dva domača fanta, sta tatove pregnala, vendar pa so ti odnesli v ženski ruti zavite tri kure s petelinom. Končno sta jih fanta vjela in jim odvzela plen. Koštrun vse tatvine prizna, za kure pa pravi, da jih je klal v polni pijanosti, kar se je izkazalo za neresnično. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe z vsemi poostrili. — Neznano hluhonemo dekle, staro približno 20 let, so aretirali zaradi tatvine v Velikih Laščah. Komur bi bilo o podobni deklici kaj znano, naj javi preiskovalnemu sodniku v Novemmestu. — Prepir za parcele — § 104. — Povodom parcelacije podobčinskega sveta v Voščah na Gorenjskem se je razhudil kmet Alihael Odar iz Brda nad nadgeometrom Ivanom Petročnikom. češ, da je bil pri razdelitvi oškodovan in n( dobil prave parcele. Nahrulil je nadgeometra in njegove domišljene zarotnike, da je to lumparija in goljufija, sramota za srenjo in očital podkupovanje. Po izpovedi prič je bil obsojen Odar, ki se obravnave ni udeležil, na 300 dinarjev globe ali na šest dni zapora. — Nesreče. V bolnici je umrl 741etni Franc Čolnar iz Loke pri Mengšu, katerega je povozil dne 4. jan. pred vasjo Rateče avto št. 527. — Na postaji Grosuplje je stopit s stroja žel. delavec 221fetni Karol Gale. Na zledenelfh tleh mu je spodrsnilo tako, da je padel in si zlomil levo nogo. LlMbilasta. Dnevne vesti. — Kako naj $e naslavlja naš kralj. Ministrstvo za notranje stvari je z odlokom z dne 2. Jan. 1S»22, Sl. St. 14.681 ex 1921, naznanilo predsedstvu pokrajinske uprave, da mu je prcdscdništvo min’strskega sveta dostavilo naslednji dopis: »Stopivšl na prestol kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Je Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander — drugi po vrsti vladanja — z Imenom Aleksander prvi kralj (glasom čL 56. ustave) Srbov, Hrvatov in Slovencev iz dinastije Petra 1. Karadjordjeviča. Z ozirom na to Je naziv vladarja naša nove kraljevine Aleksander Prvi (1.) kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev ter prosi po nalogu g. predsednika ministrskega sveta kabinet, naj se pri navajanju imena NJ. Vel. kralja rabi samo to ime.« — Trinajsti mesec za železničarje od-klonien. Prometni minister je odgovoril poslancu dr. Korunu, da se bo železničarjem po možnosti ugodilo glede povišanja plače za polovico in glede nabave tople zimske obleke (najbrž na poletje!), toda plača za 13. mesec se ne bo izplačala. — Visoko odlikovanje za mariborskega škofa. »Epoha« poroča, da je mariborski škof dr, Mih. Napotnik odlikovan z redom sv, Save I. razreda. Kakor znano, j« škof že dalje časa opasno bolan. — Plačevanje davka na poslovni promet Zveza trgovskih gremijev in zadrug opozarja vse interesente, da Je davek na poslovni promet ostal neizpremenjen v veljavi in, da različne časopisne vesti o iz-premembah in ukinjenju tega davka ne Odgovarjajo resnici. Prvi plačilni rok zapade najpozneje 30. januarja 1922. Vsi trgovci in obrtniki so primorani voditi predpisane knjige in izplačati davek v znesku 1 % od storjenega prometa, ker sicer zapadejo občutni denarni kazni. — Zadnji Uradni list (štev. 4) Je prinesel »Pravilnik za izvrševanje uredbe o organizaciji finančne kontrole« na 45 straneh. — Za zgradbo Železnice Beograd-SpUt preko Valjeva, Sarajeva in Metkovlča se Je ponudil naši vladi neki ameriški konzorcij. — Umrl Je v Beogradu general Pavle Sturm-Jurišič, kancelar kraljevih redov in bivši osebni adjutant kralja Petra Osvoboditelja. Pokojnik je prišel v Srbijo kot mlad pruski oficir, se udeležil vojn L 1876, 1878, 1885 in 1913. V svetovni vojni je bil divizijski komandant ter se Je opetovano odlikoval — Prlstojbenik za taksno, sodno in poštno tarifo (204 strani) je izšel in se ga dobi oziroma naroči pri izdajatelju dr. Ivan Černetu, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. Cena 12 Din, po pošti kot priporočena tiskovina dinarjev 13.50. —■ Umrl Je v Št. Rupertu na Dolenjskem ugledni posestnik in večletni žuoan g. Jos. Brcar, v visoki starosti 80 let Pokojnik je bil izredno načiian, navdušen 2a vse narodne ideale ter do svoje smrti bistrega duha. N. p. v m.! — Umrl je v bolnici v Mostarju hercegovski provincijal Fra David Nevistič, ki se je eden prvih v Bosni in Hercegovini prijavil in je deloval za majniško dekla- — Poroka. Na Jesenicah se poroči danes gdč. Marica Kumerjeva, hčerka znanega rodoljuba g, Lovra Humerja z gospodom Borivojem Jovanovičem, kr, podporočnikom. istotam. Bilo sretno! — Zopet velika železniška nesreča. Na postali Batajnica pred Zemunom sta trčila skupaj dva osebna vlaka. Poškodovani sta obe lokomotivi več voz je skočilo s tira. Več železntčarjev in potnikov Je bilo težko poškodovanih. — Razprava proti bosanskim rudarjem v Tuzli. Včeraj so se nadaljevala zasliševanja posameznih obtožencev. V razpravni dvorani Je nabito polno občinstva, ki s svojimi komentarji 2elo moti tek razprave. Večina občinstva je na strani obtožencev. Ganljiv prizor se je odigral, ko je hčerka glavnega obtoženca začela glasno jokati in prositi, naj Izpuste očeta. — K razpravi se še povrnemo. — Delavsko ghjnnje v kcmservnl tovarni na Vrhniki. Že dclj časa dobivamo pritožbe iz vrst delavstva konservnih to-varen na Vrhniki glede slabega ravnania z delavci in še slabših plač. V zadnjem času so se delavci v svrho samopomoči organizirali v enotno fronto proti zlorabi delavstva od strani mednarodnega kapitala, ki gl kuje tu lepe dobičke. — Vodstvo tovarne je odgovorilo na to organizacijo, ki jo vsekakor jako jnkomodira, z različnimi sredstvi, ki streme za tem, da se ta organizacija razbije. Pri tem pa je poseglo vodstvo tudi po takih sredstvih, ki so v stanu delavstvo, ki je bilo do sedaj disciplinirano, razburiti do skrajnosti in ga dovesti do neljubih in vsestransko Škodljivih nastopov. — Predvsem so odpustili nenadoma 15 delavk s povodom, da ni dela, dasi je tovarna v najlepšenl obratu. Poleg raznih 51-jcan pa je napravilo vodstvo nepreviden korak in dalo aretirati brez zadostnih preiskav ves delavski odbor, češ, da 90 to sami boljševlki in hujskači. Ta korak se nam zdi silno prenagljen, kajti v ti strogo delavski organiziciji so delavci vseh političnih strank ln struj in po zatrdilu zanesljivih ljudi delavci in delavke, kateri so vse preje, kot boljševlki — Tud! plače delavstva ne odgovarjajo današnjemu položa!u delavstva pri uslužbencih tako bogatega in dobičkanosnega podjetja. — Za 9—10 tirno delo dobe najboljši kvalificirani delavci 60 do 80 kron, navadni delavci 40 do 50 K. delavko pa 26—30 kron. Po dobljenih informacijah bi bilo vsekakor umestno, da vodstvo tovarne ne postopa 2 delavci ki prosijo za poboljšanje svojega položaja, tako brezobzirno, marveč da zavzame malo bolj socijalno stališče in ne razburja delavstva z brezobzirnimi ukrepi, — Nevaren tat. — Dihur v kurniku. Dne 9. dec. m. 1. so prijeli nevarnega tata ln sicer sodnijam dobro znanega Franceta Koštruna, doma Iz Kovorja pri Kranju. Koštrun Je bil radi tepežov In tatvin že osem-kfat kaznovan. Kradel je sam ali v raznih družbah že od aprila 1.1. ln sicer kolikor se je moglo dognati v Brežicah, v Metliki, v Novemmestu in končno po Gorenjskem. — Usoda ga je doletela v Čopovi gostilni v Žirovnici. Tam je popival v sebi vredni družbi, v kateri je bila tudi neka Ivana !, Amanova. Zvijačno je izvabil Iz hleva, kjer ) }• bil tudi kuraiL domačo dekla Ko )• bil rr- Odlikovanje prirediteljev l juhi lanskega velesejma. Včeraj ob 11. uri dop. je izročil pokrajinski namestnik g, iv. Hribar v kraljevem imenu odlikovanja, ki so jih debili razni prireditelji in izvršitelji ljubljanskega velesejtha. Slovesnost se je vršila'v vhdnl palači. Po kratkem nagovoru pokrajinskega namestnika, ki je poudarjal veliki pomen in nepričakovani uspeh vele-scjrna,::ospbito z ozirom na našo industrijo, trgovino,jn ebri in omenil zasluge posameznih odlikovancev, je razdelil pokr. namesrt-uik sledeča odlikovanja: Red sv. Sa.ve III. reda: seko. naČ. dvor. svet. dr. Rudoliu Marnu, veleindustrijaleu Francu Bonaču, (predsednik velcsejmskega odbora), velein-dustr. Vinko Majdiču, preds. Zveze indu* strllccv Dragotin Hribarju, veleiud. Petru Kozini in pa dr. Val Krisperju, ki je bil vsled bolezni odsoten*.— Red sv. Save IV. razreda so dobili: Ani. 'Jos. Costapera.la, velefnd. Ivan Jelačin in s’.emjjd. Avg. Žab- . kar (tudi radi bolezni odsoten). Red sv. 1 Save V. razr.: Preds. zveze obrtnih zadrug j Eng. FranchettI in Ivan Rebek iz Celja. — j V imenu, odlikovancev s.o „$e, zahvalili za visoko odlikovanje gg. Franc Bonač, Drag. Hribar in Jing, FranchettI.' Poudarjali so vsi potrebo našega gospodarskega- csvobojenja, skupnega dela za napredek in-procvit naše industrije, trgovine in obrti -r- .Slovesnost se je zaključila z vzklikom: Živel kralj Aleksander! Po zaključku je izročil g. Peter Kozina pokrajinskemu namestniku zbirko 50.000 din. za fond trgovskih In obrtnih šoL ** Pokojninski zaklad za zdravniške vdove in sirote kraljevine SHS v Ljubljani je imel dne 5. januarja v magistralni dvo; rani pod predsedstvom svojega načelnika dr. P. Dehanceschi-ja svoj redni letni občni zbor, ki je sklenil na predlog upravnega cdbora, da se izplača letošnja pokojnina v znesku 500 dinarjev že početkom februarja. Vdove naj pošljejo na naslov blagajnika dr. E. Dereani-ja v Ljubljani dokazila, da še žive tn se niso zopet omožile. Členi se pozivalo, da vplačajo na poslano jim položnico na tej označeni znesek tekom januarja (§ 6. dr. pravil). Pravila se dado na novo natisniti in se članom dopošliejo proti vplačilu 5 dinarjev. Občni zbor je soglasno pritrdil izvajanjem svojega predsednika, ki heče društvo postaviti na širšo podlago. Pokojnice bo treba povišati z ozirom na sedanje stanje valute na najmanj 2—5000 dinarjev letno, Radi tega je načelnik iskal in tudi že našel novih virov, ki pomnože društvene dohodke, ne da bi trebalo članom povišati letno pristojbino. Društvo vabi vse neučlanjene tovariše k pristopu, saj je donesek letnih 150 Din. uprav malenkosten, a dobrrte, ki jih vživajo vdove in sirote, so neprimerno velike. Kakor je dokazala svetovna vojna, ni vrednost denarja, naloženega v denarnih zavodih, stalna, nasprotno, pada čedalje bolj, a nad vse gotova je posameznika moč, ki se prilagodi stanju valute. V društvu ni sovraštva, nevoščljivosti, osebnega nnsprotstva in egoizma, pač pa prava kolegijalnost tn čista bratovska ljubezen do onih, ki so nam jih zapustili naši umrli tovariši v preskrbo! Tovariši! Vrata so odprta, vstopite! Pozdravljeni vsi, ki imate srce za vdove in sirote! Upravni odbor je sestavljen takole: Načelnik dr. P. Defrancesehi, podnačelnlk dr. E. Mayer in dr. A. pl, Valenta, blagajnik dr. E. Dereani. tajnik dr. R. Kobal, namestnika dr. V. Breskvar in dr. Tone Jamar, revizorja dr. Ml. Rus in dr. J. Demšar. , , . *» »Bratstvo< V ponedeljek ob 18. uri Je seja plesnega odseka v društvenih prostorih (Rimska ceAa šL i9). Zadeva važna, zato udeležba in ročnost dolžnost. - Načelnik. « Bratstvo. Opozarjam vse^ člane in članice, da je zbirališče za v Laško danes točno ob pol 12. uri pred južnim kolodvorom. Bratje in sestre polnoštevilno in točno! Predsednik. =* Tatjanin dan. V Ljubljani živeči Rusi prirede 25. t m. pod pokroviteljstvom »Kola jugosl. sester« »Tatjanin dan« v korist ruskim dijakotp-visokošolcem. Program bo ravnovrsten in sicer se prično ob 4. potujoči koncerti v kavarnah Union, Zvezda, Slon In Evropa. Ob 8. zvečer bo pa v Narodnem domu v veliki dvorani elitni k n-cert. kjer bodo peli naši najboljši umetniki in umetnice. « Po daljšem presledku nastopi pri nas v Ljubljani zopet komorni kvartet Zika in priredi svoj III. komorni večer v dvorani Filharmonične družbe dne 23. Jan. — Naši Zikovci so s svojim koncertom v Ljubljani odlašali nalašč toliko čaša, da se jim nudi prilika pokazati svojo izvežbanost v izredno akustični dvorani, naše Filharmonične družbe. Med tem so bivali člani kvarteta deli časa v Pragi, kjer so priredili več komornih koncertov. Vse kritike o teh koncertih so bile naravnost sijajne. Posebno omenjamo še ta da so nastopili tudi na Dunaju pred razprodano dvorano in dosegli ravno s Smetanovim kvartetom »k mojega življenja* največje uspehe. Velik del teh kritik ie bil nedavno objavljen V naših dnevnikih. Vstopnice so v predprodaji v pisarni Glasbene Matice od 18. t. m. dalje. - *= Tečaj za izdelovanje lasnih mrežic se otvori prihpdflje jini na Osrednjem zavodu za, žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 6, II, nadstr. Vpisuje se od 9. t. m. naprej. Izdelovanje lasnih mrežic postane lahko zelo dobičkanosna domača obrt za žene in dekleta v Jugoslaviji, ker do sedaj so dohajal! ti izdelki v velikih množinah iz inozemstva. Pouk je brezplačen, potrebni materijal in učila so vsem rra razpolago. Učenke so redne in hospitantke, ki obiskujejo tečaj, v kolikor jim dopušča čas. Na zavodu se uče še druge tehnike: šivane čipke, belo in pisano vezenje, to-ledo. filet in biserna dela. Ženska ročna dela dajejo lahek in dober "zaslužek, tako družini, kakor samici, kar je uvaževanja vredno, zlasti sedaj, ko vlada tako velika draginja. 5= Suspendiran advokat dr. Pegan — obsojen. Svoječasno smo poročali, da je bil obsojen dr. Pegan, radi znanega pretepa v Štrukljevi gostilni v Vižmarjih na dan prevoza naše narodne žrtve Ivan Brenceta iz Suhega bajerja na Gorenjsko. Napadel je posestnika Franca Bizjaka, ki je nevede, da se nahaja v sosedni sobi dr, Peganova družba, govoril o žalostni usodi Ivana Brenceta in o krivcih njegove obsodbe. Med terni je omenil Bizjak tudi dr. Pegana. — Dr. Pegan je bil obsojen pri prvi instanci na 1000 kron globe ali na 48 ur zapora. — Pri vzklicni obravnavi je poudarjat dr. Pegan, da mahanje s steklenico proti Bizjaku ni kaznjivo, kljub temu, da se je Že pri prvi in stanci ugotovilo, da je samo nasilen zadržek odvrnil dr, Pegana od poboja. — Vzklicni senat se zagovoru dr. Pcgmn ni mogel priključiti in je potrdil obsodbo prve instance v polnem obsegu. — *= Ukradena slika umetnice Claire Trosi-Fiedler. V Izložbenem oknu tvrdke Magdič ie bila razstavljena slika zgoraj imenovane umetnice. V trgovino pride neka oseba in zahteva sliko, češ, da jo nese po nalogu koncertnih prirediteljev v Union. Slika je od tega časa izginila. Dotičnik, k! jo je odnose!, naj jo vrne ravnate!'stvu Glasbene Matice, ker je slika draga ln jo potrebuje umetnica pri nadaljnih koncertih, — Koncert v hotelu Tivoli v nedeljo, dne 15. t. m. od 15. da 20. ure. Vstopnina prosta. Se priporoča Vek. Dolničar. *» .Organizacija auakarjev. hoi., kav, in gostilniških uslužbencev v Linbljanh vabi vse člane, da *-e sigurno ud leže 11. občnega zbora org tnlzacije, ki se vrši v >,No-rodni kavarni«. Gosposka ul., v torek, dne 17. januarja 1922 o o 24. uri. Cian' naj pri-ne$o izkaznice s se d j j, ker se bodo zamenjale z novimi. Dostop imajo ie uslužbenci gori omenjenih kategorij. — OoLor. <=* Smrtna kosa. Po dolgem bolehanju ji umrl v petek gostilničar g. Podržaj na Sv. Jakoba trgu. N. v m. p.!, — Rasne tatvino. KrqiaČu Ivanu F trnju je bila ukradena llstnttši s '700 kronami. — Gostilničarju Josipu Mačku je bilo ukradeno tekom enega meseca okrog 100 kozarcev, vrednih 1200 kron, in večje število raznih steklenic. — Pjavli Zartoškarjevi na Miklošičevi cesti je bita ukradena večja množina raznega perila iu en dežnik. Našla se je ženska usnjata ročna torbica z nekaj listipami in majhno vsoto denarja. Kdor jo pogreša, naj se oglasi pri Framu Rutmiku, Cesta na gor. železnico 20 (Pucher), kjer dobi isto nazaj. je deleže toliko, da bode znašal en delež , 4003 kron, povabi se pa k pristopu še dr#* ; ge pridelovalce vina. ki cloocua) šer a\sa ■ Lili zadružniki. Zadruga, ki obštola Že' l» | let, si Je z varčevanjem pridobila že lepo : imetje in se vsled prenizke deležne S£lav- £ niče v sedanjih težkih časih ni mogla tako ; razviti, kakor to zeie njeni člani Njen obstoj pa je žasiguran. v" Sahdvski klub v Celju priredi za svoj* člane turnir, ki se prične 16. t. m. ob 8. uri zvečer v klubov! sobi. Mestno učiteljstvo meščanski n- in osnovnih šol v Celju je darovalo »Jugoslov. M* tki« kot novoletno darilo 4149 kron. SUpftnsko drnstvo »Napoleon- v Celju itsp danes v nedeljo 15. t. m, ob pot 3. uri | popoldne v hotela »Balkan« svoj občni , zbor. Vstop je dovoljen tudi nečlanom. IS odvetniških pisaren imamo v Celju. | V Mariboru, ki je mnogo večji, pa jih i* I komaj 25, Ni čuda, če vlada stanovanjska j beda! Razpisana dela. Mestna magistrat cel)- } ski je razpisal mizarsko in pleskarsko de- ? lo, popravilo oken in vrat, v nekaterih so- | baii tudi tal, v Aleksandrovi vojašnici. Po- , nndbe je poslati mestnemu magistratu. Vozna pošta Celje—Vojnik. Naš tozadevni dopis je popraviti v toliko, da Voj« aičani sobotno pošto redno dobivajo, pač; j pa ob nedeljah ni s Celjem nikake žveze ih j dobivajo nedeljsko pošto šele v poiideliek popoldne. Zoper prehitre vožnje avtomobilistov. ; Mestni magistrat celjski razglaša: Mestni f svet celjski je v svoji seji 27. okt. m. 1- j sklenil, da se morajo avtomobili ob suhih 'j dneh. ko vzdigujejo obilico prahu, voziti I pečasi da 10 km brzine v uri. Prestopki se kaznujejo z denarno globo do 260 Din. ali ž zaporom do 48 ur. Občni zbor Šport m ga kluba Celje se vrši v torek, dne 17. t m. ob 8. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. $©§l©l*8w©. Srednjački zbor Sokolskega društva v šiški naznanja, da ne bo spreuemal nobenega članstva in naraščaja k redni telovadbi v času od 19. fehrtiar v privatno slnžbo. Zdi se, da mlajše učiteljstvo sluti slabe čase, ki se bližajo tudi temu stanu in se jim pravočasno hoče izogniti. iiwi II Ljudsko vseučilišče v Celju. Jutri v pondeljek bo predaval zdravnik g. dr. Rajšp »o hrani«. Ponazoril bo svoje zanimivo predavanje o hranilni vrednosti posameznih človeških živil z interesantnimi tabelami. Predavanje bo zelo zanimivo za gospodinje in matere. G. dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik v Celju je naznanil odvetniški zbornici, da se v treh mesecih preseli v Maribor. Dinarsko veljavo so z novim letom uvedli tudi nekateri ceiisk! trgovci. V celjski mestni klavnici so v tednu od 2. do 8. januarja zaklali: 2 bika, 41 valov, 24 krav, 17 telic, 2 teleta in 1 prašiča. Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju je na svojem rednem občnem zboru sklenila zvišati Zadružno deležno glavnico na 800.000 kron na ta način, da morajo dosedanji zadružniki doplačati na svo- Lasmikoni domačih umetnin. Sirottf slovenskih krajin se nahaja tudi v zasebni lasti mnogo umetnin (slik, risb, plastik itd,), ki so jih v teku stoletij ustvarili domači podabljp.lci. Društvo Narodna Galerija v Ljubbani, lastnik istoimenskega razstavišči«, za umetnine, namerava o Veliki noč: leto .rij v Ljubljani prirediti umetniško razstavi.,/ ki ha) bi predmetoma ponazorila, kako seje v nas tikom stoletij razvijala upodabljajoča umetnost. Ker v to potrebnega gradiva ne more v dovolj« meri znesti szoH iz javnih zbirk irj hra.nišč, prosi zasebne lastnike tem potom, n&l ustrezajoč kulturni nameri dobrotno po dopisnici sporeče, kn-terc domače umetnine hranijo in b! bili vollni, proti jamstvu za točno vrnitev nepoškodovane umetnine ter na trošek društva prepustiti Narodni Galeriji zgolj zo dobo nameravane historične razstave. Obvestila na! se pošljejo na naslov: Narodna Galerija V Ljubljani. Van Dyck in Tizian v Ljubljani/ Ze parkrat smo na tem mestu poročali, da so se v naši Ljubljani našle slike starih klasičnih mojstrov, katere so na proctal. Rekli smo, da naši strokovnjaki-umemiki, ki so te slike pregledali, še n’so na jasnem, ali gre za mojstre same ali za njihove šole. ali pa, četudi dobre koplje. Naše n "tiče so naravno zbudile veliko pozornost in zanimanje v umetniških krogih in pri prijateljih umetnosti. Slike so se sedaj ponovno natanko pregledale, pri čemer niso sodelovali sauo priznani naši domači umetniki in strokovnjaki na polju slikarstva, ampalc tudi inozemstvo, ki se je zadnje dni začelo zelo zanimati za te stare slike. Svoje mnenje le oddal med drugimi tudi ravnatelj dunajske galerije slik. Danes nam je mogoče dati natančnejše podatke d teh delih. — Shke izvirajo iz zapuščine pokojnega domačega umetnika in Slikarja Langusa, ld je bil priznan strokovnjak na tem polju in je pridno zbiral dela starih mojstrov. Po njegovi smrti se ie mnogo umotvorov izgu- \ bilo, ker so prešli v druge roke. Nekaj nje- j eove zapuščine se je pa vendar rešilo in j se nahaja sedaj v posesti ge. Golobove, | kjer sp razstavljene v njeni trgovini na Sv. j Jakoba nabrežju. Gotovo je bil v umetniški zapuščini Lantcusovi tudi seznam cele njegove zbirke, toda izgubil se ja, in sedaj so strokovnjaki pred težavno nalogo, da določijo avtorje slik. Doslej je neizpodbitno dognano, da gre za pristne originale in nikakor ne za kopije, ki imajo včasih tudi ve!tko vrednost, ker se morejo lotiti takega dela le priznani umetniki. V dveh slučajih gre za stare klasike same. »Portret plemiča« je delo Holandca Van Dycka, pri »Magdaleni« pa ie mojster še sporen. Eni so mnenja, da gre za Rubensa, drugi za Tiziana, nekateri tudi.za Correggia; večina se nagiba za Tiziana. Pri obeh »Tirolskih | tipih« gre naibrie za Defrcggerja, morda tudi za Feuerbacha. Damski portret« bo gotovo Mackartov, ^Kanaanska vojna« pa Rubensova. Tudi ostale v.like so originali, nemara gre za slikarji Dunajske akademije in za Potujoče italijansko umetnike. — Torei se ni čuditi, da ja upravičena pozornost in zanimanje, ki js povziočila vest. da so se taki mojstri našli v Ljubljani, Ki je tako revna na trkih umetninah. Slike predstavljajo vrednost več milijonov. Kat je stvar za Ljubljano redek dogodek, bomo prijatelje umetnosti 'obveščali o nadaljnji* a-ziskavaniih avtorjev, 12. Štev. ^JUGOSLAVIJA" 15. januarja 1922. Stran S. E-i Lel Z e var o: »NOSTRADAMUS". *;Gospoda,« je dejal Beaurevers, pozdravlvši vojnika, ki sta stražila pred Vhodom, »rad bi govoril z gospodom velikim profosom.« »Velikega profosa ni več,« se Je odzval eden izmed stražarjev.. Beaurevers Je prebledel.’ Nekaj se je trgalo v njegov j gl$vi . 1 v njegovem spomina ... A drugi Stražnik je dodal:'" • • • »Nihče Še'ni imenovn naslednikom gospoda Roncherollskega.« »Ah, res!« je vzkliknil Royal, ki se je vtem osvestil. »Ali ni baron de Roncherolles * « »— zaprt v Gradiču? Da, gospod! Poiščite ga tam.« »Zaprt!« je ponovil Beaurevers, strmeč'sani nad'seboj, ker'Je'bil od •krbi za Florizo, od sreče nad njeno rešitvijo in od blažgnstva, s katerim ga. je navdala njena bližina, tako docela pozabil dejstvo, ki ga je vedel Že nekaj dni! - Novica, da je veliki profos aretiran, .je bila vendar prvi pOyod, -da je planil iskat Flpiizg jgp Se — ker je ni našel — zatekel k Nostradamu, ki mu je pokazal njeno slgd! , . ‘ *'■ ■!-./. " Veliki profos zaprt v Gradičul mladi mož se je 'jedva premaga!, da Di zavrisnil. Dejstvo JRoncherollesb* Ve aretacije je pomenilo, da. se nič tehtnega več ne Upira ‘izpolnitvi njegove ljubezni Floriza »jiima svojcev, da bi Jo branili; kakšnemu varstvu naj se zaupa ubogo dekle, če W njegovemu? Vzkrik za njegovim hrbtom je »dušil to radost v kali. Floriza je •hsala vse! . . . Trepetala je, bleda grozp; hči velikega profosa je *r?ro Vedelp,' da je Gradič navadno saflnja postaja, pred moriščem! Ro-F&l de Beaurevers jo je molče prekril ,z očmi. Tesnobna zmeda se je “Vlgala v njem ob pogledu na to Otroško bol. Obraz se mu je zmračil; OJegove črte so se krčile od hudega Ootranjegp boja- Nato pa je odločno ttahnil z roko in stopil h kočiji: »Ste li slišali? . . .« »Moj oče je izgubljen!« je zajedala Floriza.« Kdor zapre velikega profoša v Gradič, ima namen, da ga tam .pozabi do smrti. Edina not iz gradilkih celic drži na morišče! . »Veliki profos ne pojde na morilce, niti ne ostane v Gradiču,« je rekel Beaurevers. ■ »Kdo ga izpusti na svobodo?« »e hhpnila Floriza. . »Jaz. Ko mine osem dni, bo vaš dce svoboden. Primežem vam. Ali Krt verjamete?« nK^!i0rlz*nj? °ko se je s strastnim otxud°vanremi uprlo v ljubljenega ianhka* Sklenila se je roke in zamrmrala : •»Verjamem!« ’1 ■ ■ ■' . sBog!« je zavrisnil Royal v svo-*ti v^š, da jumrem blažene smrti, alco bi me stal ta poizkus živ* Ue!« *; • -r , _ ?)°riza pa sl je govorila, ne da 0 11T°^trgala oči od njegovega JbUčja; »To ni prav — oh, ni prav! sthrten greh je, o Bože! Ne kaznujte me, angeli nebeški ... za to, da ■JuJe dražji od rodnega očeta!...« la?jm 0111 >ti v Gradič ... in -e P°ide vendar, pojdeva skupaj in pogrneva oba! . . .« »Dotlej pa,« ’je povzel mladi mož, »se izvolite zadovoljiti z materjo, vnm Jo lehko ponudim.« »Mater imate zame? Čigavo? Svojo lastno?* je vprašala Floriza z ljubko radovednostjo, ki hoče vedeti o svojem ljubimcu vse, prav vse . . . Beaurevers se je zdrnil in pomislil. »Svojo?« je dejal. »Ne. Ta žena ni moja' mati. Jaz nimam ne metere ne drugih svojcev.« »Poslej boste imeli mene!« je vzkliknila Floriza iz srca. Royal jo je gledal kakor boginjo sreče. 'Na Slehernem ovinku njune Skupne poti je našla besedo, .ki je izražala ves njegov rajT . . Njiju pogleda sta se objela' kakor tople, strastne roke ... ..... »Kam me spravite?« je povzela Floriza,' ki se je prva osvestila. »K ženi/ ki sem jo srečal šele dvakrat ali trikrat in Je bliže ‘ne poznam. A prisežem vam na svojo dušo, da čuti ta neznanka zame kakor prava mati in bo ljubila vse, kar ljubim Jaz.« »Peljite me kamor vam drago,« je odgovorila devojka z ljubko nedolžnostjo, »saj vem, da bom varna v zavetju, ki mi ga izberete vi.« Skočil je na konja in jahal naprej. Kočija mu je sledila. Kmalu so ge ustavili -v-Tkalski ulici, pred hišp Gospe brez imena. ' " Royal de Beaurevers je peljal herollesovo hčer k Mariji Grorxmartski-.'-.: Mladi mož je Ustavil kočijo pred hišo GoSpe brez imena in pomolil Florizj roko, da bi stopila z voza. Nato je' odslovil voznika, nagradivši g£ s svetlim rumenjakom. Hišna vrata so se odprla, še predep je Ro-yal potrkal. L > ' »Mirta!« je vzkliknil Beaurevers. »Ti tukaj?! . . . »Videli so vas od zgoraj,« je rekla Mirta, ozrši se naglo na Florizo, »in so veleli, naj vam odprem.« »Dobra Mirta!« je dejal Royal ves vespi. »Daj mi vsaj. da te poljubim!« ; _ ; In res jo je poljubil na obedve lici. Mirta je vzdihnila. ............... »Čudno se vam zdi, da sem tu?« je povzela, da bi prikrila svojo zmedo, »Zgodba, o požaru moje nesrečne krčme se je razvedela. Še zdaj me iščejo, ker sem takrat pomagata nekomu, ki ga poznate. Bivanje v Periški ulici ni bilo več varno zame; Gospa mi je rekla, naj ostanem tu ... A stopite gori... saj pravim, da vas je videla in vas neštrpno pričakuje.« In spet je vzdihnila. Floriziri prihod je' pomenil konec njenjh najlepših sanj , , ,t.\ Prišleca sta stopila v hišo. Vrata so se zaprla za njima. Floriza je čutila, kako leze nanjo tegoba. Vprašala se je, čemu jo napada ta neopredeljivi strah. Ko pa je vzdignila oči, je zagledala vrhu stopnic žensko postavo V črni obleki. Obraz te žen* ske je bil mrliškobled. Kdo ve, morda je bila res prikazen z onkraj groba? A ne; oči te ženske so živele... Pogled Marije Croixmartske je počival' na Ronchgrollesovi hčeri. Dekle ]‘e zamolklo vzkliknilo in se pehote priželo k Boaureversu. * — »Kdo je ta Ženska?« je šepnila Floriza. »Evo . . . tam . . . bojim se je, kakor se nisem bala še nikoli v svojem življenju . . .« »Pomirite se,« je rekel Beaurevers. »To je mati, ki sem vam Jo obljubil; ona vas bo varovala!« Tako gočoreč je podal Florlzi roko In krenil ž njo po stopnicah. Ubogi Mirti se je zdelo, da gleda vnebohod dveh ahgeldv, dočim je nji paradiž zaprt. Toda hčere -preprostega naroda so često obdarjene s plemenitim ponosom. Da: Mirta, otrok vlačuge, je res sanjarila o tem, kako se ohrani čisto in nedotaknjeno za Roya!a Behureversa. »TVijubezen je bila svetilnik vsemu njenemu mlademu življenju, kakor daleč je 'seg.pl ppgled J\azaj, In .svetilnik je ugasnil ... . Toda Mirta, ki v hrabrosti ni zaostala za Florizo, jo je v izkušenosti celo prekašala. Takoj je sklenila premagati ljubezen, kj ni obetala izpolnitve. Bleda, s solzami v očeh, - -Je sedla v spodnji izbi na klopico, zakrila si žali obrazek s predpasnikom in zamrmrala: Oofovo 'je "bilo sojeno, da ml ostane vedno le-brat-- — (Dalje prih.) Drobiž. * Pasja zvestoba. Švicarski listi poročajq fzrellen 'pitičaj pasje zvestobe, ki se je dogodil v mestu Alti-konu, v zuriškem kantonu. Neki lovec jd odšel s "svojimi tremi psi v g07.d, k jer.-se ‘ je- pa nesreči sprožila puška in ga smrtno ranila,- Eden njegovih- psov je tako-j tekel- domov ter skušal z. lajanjem . obuditi -pasom ost družine*-toda služinčad ga je, nič hudega, sluteč, zaprla, pfugi pes j?,,tekel k.hiši gospodarjevega prijatelja .tej- tj? podoben načip, skušal poijiagati .svojemu ponesrečenemu gP-Spo^ajju, . toda tudi brez uspeha. Drugi dan, ko 'so lovčevi .sorodniki šli. iskat ppnesreče-negg; saga našli .jtaj hitro,, ker. je tretji pes ostal pri svojem mrtvem gospodarju ter presunl jivo lajal, tulil m cvilil .......... f Veter odne*pi trio mestp. I* New Orieansa poročajo, da je v mestu SpencojT divjala tako strahovita burja, ga^-je; čelo* mesto podfja, hi|« odkrivala in raznesla strehe in'dimnike nja vse strani. *• Apno, zdravilo proti jetiki. Doktor -Cautier* -je portič?! medi-piti.skj, ak?d^ntiji,.v Parizu o.nov.j.jp«;-todi zdravljenja, tuberkuloze. JSjajprej ie novdariai: da .QLmjL«4sD delavec,..kj je bil zaposlen pri apneriicah, obolel na tuberkulozi. Zato je dr*, Cautipre skušal zdraviti svoje bolnike z isto atmosfersko sličnbstjo, v kateri žive gori-omen jeni .delavei. Rezultat je bil žpio povoljen, ker je mogel zabilježiti 40 pOpol.n_i.lj. ozdravl^^.^.Sli^ne^ojz-kuse z istim uspehom je napravil tudi neki drugi zdravnik,- t' *" v ' " > ■* - i s.- . I * Visoke številke o ameriški kine, matografski industriji. Podpredsednik banke »First Natiorfalbank« v Los Ari-gelosu, John ' Darber, ' -prinaša- mriVo statistiko'fllmskeGnduStrije V Ameriki. Leta 1920. je znašala investirana svota 700 milijonov dolarjev. -Zaposlenih je bilo 20.000 oseb. V. vseh ameriških kinematografih je prostora z? 5 in pol miljjona Jjudi. Vsaki! danr je j včč predstav in prostori so gtftovo vsi' polhi. 1 * Drago plačana lepota, Newyorški milijonar Plant je peljal s seboj v-av. tomobilu lepodcoristko H. 'Jesmer/**-, Ker pa,.še ni zjkjI ppsebno dobto ravnati ž avtom, je zauel v neki kande-laber in nesreča je hotela, da si je pri tem: koristita ■ razbila' oko Jn spodnjo čeljust.. Pri sodišču je Csahtev/tla pd-r škodnino pol milijdrta kron, ker si je za vedno pokvarila lepo lic?,-’ Vprašai-nje je, če bo toliko odškodnini tudi res dobila,, 1 . ,. — ■ 1 Pfhjoročamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje pO"4 in pwi odstotka; hranilne vloge % odpovednim rokom pa po dogovoru. r»u»r CLSA kože, obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast las, se morejo samo "skozi razumno nego lepoto doseč’. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel svet« za lekarnarja Kellerja: E!sa lilljno m!ežnp milo naiboje blago, na liriejše „milo lepote”; 4 kosi z -» i-otom Ut poštnino 93 Kr. Jilsa” cbrezna pomada »,-■ < odstrani vsako nečistost kože, sončne pego, za-jedanee, nabore. Itd., naredi kožt? mehko rožnato-bcla in čisto; dv» porcelanasta lončka * zamotom In poštnino 52- kron. „Elsau Tanochina pomada za rast l$s krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenjs In eepan)e las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd. 2 porcel.-msta lončka c zamotom in .poštnino 52 kron. ProdajaTd ako naročijo naimapj 12 kosov j^J. nega predmeta dobijo popust v naravi. Itaznn: t.mjno mleko 15 K; Brkom,* 8 K; a'I obrt, le na prodni. Več še pfilzve pri; Vojsk, Beltinci, Prekmurje. 96 NA PRODAJ: VOGALNA Tll$A s Stanovaniem, ki se .lahko takoj žasede, velik vrt, pripraven ka trgovsko podietje; PRIJAZNA, MANJŠA VILA z vrtoip, travnikom. hlevom, za 450.000 kron; GOSTILNE, od 600.000 krorf naprej; POSESTVA Z VINOGRADU VEČJA POSESTVA v bližini mest; USNjARIJA z lepim posestvom; KOMPANJONA za špecerijsko in železno trgovino se išče. ,g v r . Pri vprašanjih naj se priloži znamka za odgovor. 'Realltotna pisarna »Rapid«, - Maribor, Gosposka ulica 2S. 95 CISTO NOVA PRSNA OPlMA z masivnim niklastim okovjem ter še sBefi raznovrstne konlske opreme se ceno proda. Oddjam tudi neka) novih dežnih plaht za vozovi. I. Černe, sedlar. Zg. Šiška 116. i 93 VODNO KOLO LOPATAR In dva vagona lepili hrastovih debel 4 m dolge s eproda. Sprejmem zastopstvo kate- rekoli vrste primerno za okolico Bled, najraje kake lesne tvrdke, ker imam te itak mahr tesno obrt -Naslov- Vila * 'Mira. Bled JL l „ ... ... 90. SVEŽE MLEKO Gospodarska Zveza — mlekarski oddelek nudi vsako množino mleka, liter po A K. DobI.se. gn ,-v.sski 4ap v prodalairl »Yno.v, čevalrtltte-Gosftodarske Zveze« v Ljubljani, Šolski drevored št 14 (pod seme- pOsestvO % 80 oralov In sicer 'gdzdov, (ravntkov, sado-nosnikov, njiv in lepih stavb 1.500.000 K. potem posestva v razll/Untln Cenni|; iriia, Izflelovanle.-.p*- . kalic ter 12 oralov zerrrllišča, gostilna v kavarno, gostilna, pekar .^kpljci .Maribora, -lepa vila, krasne stano ; vanjske fn trgovske ftiše,-hfetorljskb graf-ščlnsko posestvo s 130 oralov proda pl-sarnajZagorski; Marjbor, Barvarska- ullea | štev. 1: LT / - t ‘ ■ > 71 NAPRODAJ: t. hotei s 30 sobami, restavradja, kavarna. Žage, mlin, velika vodna sila s fužino, tr-govintf/ gostilne, peitarjle, vefje lilše, - vile. Velika in mnn)5a posestva, graščine Itd. Karol Bregnjk, Celie, Dolgopolfe Št. 3. 67 Kupi SC S MOTORNA KOLESA tndi defektna kupi šubert, Moste. 79. Službe: PRHcETNA PAMETNA KUHARICA se išče k mali družini (4 .osebe) > .lepem prijaznem kraju na deželi, katera ital bi te tudi na vftng dela razumela, sploh »nala celo gospodinjstvo voditi, Vstop takol «fll * 1. februarjem t 1. Plača po dogovoru Jn medsebojnem spoznanju. — Naslov pri upravništvuTista. 91. BRIVSKI POMOČNIK damski frizer, izvežban tudi v nkasklranju se-takoi sprejme. Plača po dogovoril. Re-flektira-se le. na starplšg-dobro m- 4^ Ce- pomednat« njerte ponudbe štev. 73. pod »Brivski 73 VEČ SLIKARSKIH POMOČNIKOV sprejme Ivan Košak, slikar, Blsiv/elsova cesta 15, ' v1 87. ŠIVILJA išče delo za na dom. Najraje mpž^o perilo. Naslov v upravi 84- . DVE GOSPODIČNI iščeta pisarniškega dela na dom. Ponudb* t>od’’»šifro »Pdsfratskf zaslužek št 83« na upravp li$ta. PERFEKTNO KORESPONDEN- v nemškem jeziku se sprejme. Prednost imajp one, ki znajo tudi srbo-hrvaška Na-Mpv pri jiprgvl 'lista. 85, KORESPONDENT #možen stroj*pisj? hrvaške#? - in aioTMr škega lezika. kateri se spozna,, v vseji sarniških nos’ih ga sprejme Kdlmska to.v^fr na v Ljubljani Zahtevajo še natančne pismene ponudbe z navedbo plače. Refiektira « jozno op dobip «£ jffr znanjem srbo-hr-yatŠKegaTezWpHm3o''prednost 78. ' 6-j'........... DOPISOVANJE. M II našla mlada dama do 22 let, katen bi želela znanstva z osemindvajsetletnim mladeničem «-'boljšo«-ekiibo, kateri ne poseduje drugega kot miren značaj, -do toro »reto in prazen ten. Gospodične * trgo* vino ali posestvom na deželi imajo prednost. Le resne ponudbe s sliko, katera s* vrne, se prosijo pod šifro »Vzvišen cill* na podružnico uprjv* »Jugoslavije«, Maribor* kr. ■ _ } 97 STANOVANJE v Mariboru,.-obstoječe iz dveh *oto, kuhinje z vsemi pritiklinami, t s* zamenja za enako stanovanje v Ljubljani. Cenjene ponudb# pod, ..»T^koJ. ,$tev. 98« .9» upravo Usta. ‘93 NA TIRANO IN STANOVANJE -«« gprejrae dijak. Naslov » upravi lista. 94 ’ IŠČE SE mebloVano sobo za^toffeg« ali dva 'gospoda skupaj proti jjpgjradL Ponudbe POd »Uradnik št 86« na upravo lista. $ . ' '• .4’ ŽEPNE URE, precizljsfee In stenske, popravlja nalsolld-neje tvrdka f. CluJeii v Prešernovi uL L VEČJA PRAZNA SOBA' pripravna za pisarno, a* išče. Ponudil* at upravo »Jugoslavlj*« pod »Pisalma 21v 1000 K tistemu, kateri fni preskrbi mala trgovino r najem g stanovanjem' In kubinfg, kj* Zia prometnem kraju. Dopisa prosim na IVO UŠENIOIIK, pbštno ležeča Škofja Loka. m 150 meterskih »tptov pr «ddaip 90 ,WP u* Oberreiter D. Bezddn, Bačka. »■ lil »IiiMII.ii ...... li’ I II I *i| Up,.. ■\ V Z l.prpstinu. stanovnojl 3.kru od.Ljubi lene ter velika trgovska hiša z trgovskim lokalom v Ljubljani se ceno proda radl.izselitvo, ., - - . Vprašanja pod ^Amerika* na Alt ........ Drago Beseljak & drujt Ljubljano, Sodna utica 5. •F brez „M.IKADO' G oj - .0 »pri in fosforja na vsaki znamke 1! r*: j }t žvepla podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje tovarna vžigalic in kemlkati). družba i. o. t. T*l. int 188. ttuše pri Mariboru. Brzojavi vžigalice. Naš nepozabni in nadvse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, svak in stric, gospod Martin Poderžaj gostilničar |e preminul po dolgem bolehanju V iH. letu starosti v petek ob 4. url pop., previden s sv. zakramenti. — Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Jakoba trg št. 5, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v žup. cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 13. januarja 1922. Rezi Podčrta], soproga Rezika, hči Marila Poderžal. mati Pran« in Alojzij Poderžaj, brata Marija Gorili, Frančiška Mehle, s. Armeia, uršulinka, Zinka Peitotnlk. Svaki in svakinje. TRIBUNA tarna ditkolts in utruditi mziitoii r -,v\. Najceflejla dvokoles? In otroški vozički raznih modelov. Sprelmelo s* tudi dvoko*esa In otroški vozički v polno prenovo, emajliranje z ognjem In poniklanje. 13UBUANA, Karlovška cesta štev. 4. ] ..... £i . i ■ \ | Pred nakupom naj sl j j vsakdo ogleda veliko j zalogo jedilnega orodja, jeklenega in aluminijevega, potne košare, čevljarsk. orodja, /rinčic in zapon za čevlje, sukanca, gumbov, vezeni? In riSšivRov ter vse druge potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje, sedlprje ===== i- .1 ‘t-TTl: Josip Petelinc-n Ljubljana, Sv. Petra nasip It 7. Najvočja izbira' Nizke cenel TIA VELIKO IN MALO II « wwt’»wuae»«Miuro*;v.-i*.r • r» -«*«4lbOUOaaiooaUiKau*a vau* i|U4MMMiMMSaNaMI****SHMS(>M«>aea**af Harita Bin 6.1 IZJAVA - G. ing. Veljko Nikolič v Ljubljani Privos St 17. nalnahja, da firma, pro« tokolirona pod njegovim imenom, katera izdeluje in prodaja toaletne in parfum arijske proizvode, pod tovarniške znaipko parfum* Driay“ nima nobene skupnosti s RajmuAdom Driayejem. kateri je bil prod. ldratklm aretiran v Celovcu. Ljubjjana, 14. Jen. 1032. Veljko Niko«*. VEU$ LJUB tj AN n a * a*■ Po odobrenju mihistra trgovin* in imfUstrlje Vf st. od 1 oktobra 1921 se snuje v Beograd^ delniško dru-tvo Rogaški Boč-Drv#nik za izkoriščanj* rudninskih izvirkov in Zgradbo sanatorija* v Gitfnjem Gabemiku, okršj Ri gaški v Sloveniji. Osnovna glavnica je zamišljeno z din. 3,000.000.—, razdeljenih na 3000 delnic po* 1000 din, od kpterihjse naj takoj .vplača 1000 komadov delnic z-10% poviška za osnovne -etfoške* a ostanek razvoju posla. r Vfispvanje .delnjc.bo vršila Eskomptna banka v ^eogfadu. t . Osnovatelji: ▼ - ■*A ^ ^ _ Djordje P. Radopovld, predsednik, trgovske zbornice, podpredsednik Srbskega rdečega križa itd.;- Dragomir V. Radulovič, predsednik beogradske borze, Mil orad M. Pavlovič, trgovec Dr. Ferdinand Gramberg, industrijalec, MihajlO L. Djurtč, podpredsednik beogradske trgovske zbornice, Ljuba Srcčkovič, ravnatelj klaničkega društva, Rudolf Pile, ravnatelj beogradse podružnice Jugosl. banke, Vojko Koprivnik, nadzornik v Tnin. šuma i rudnika, apr,JDušan Stojimirovič, upravnik bolnice za duševne bolezni, Milan K. Todorovič, trgovec, Dr. Lazar P. Bugarčič. Dragiša Ma'ejlč, trgovec. in ..Jiipsiavijo"! Cenif aia: Ljubljana, Rimska cesta 2. M. Kuštrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in dc-)e!o. — Glavno zastopstvo po nih gumijevih obročev za tovorne automobiie ovarne V/ a 11 c r Martin y. — iydravlična stiskalnica za montiranje umijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozna podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 to- - vornih automobilov. —.— Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska c. 20. Jurčičeva ul 9. Knez Mihajlova tel. št 470. tel. št. 133. ulica 3. Pri Bratovski skladnici premogovnika Zagorje ob Savi razpisale mesto drugega zdramila Kompetenti z daljšo prakso v kaki bolnici, naj blagovolijo \ poslati svoje vloge na .Rudniško ravnateljstvo premogovnika Zag' rje ob Savi" do 31. januarja 1922. Pripominja se, da morajo imeti prosilci v slučaju namestitve lastno lekarno. Ostali pogoji so na razpolago pri ravnateljstvu. ttllimrti1 — • ••'k.v.'. ;r. ■ t ,irr<^r~ihi«f» ■ . Za skorajšnji nastop Bsr- iSie'o -M več strojnili Mjučovilorjev Kranjske tovarne Železne, ključavničarske h% kovinske robe „TITAN“ d. d. Kamnik pri Ljubljani. ‘arama laž In čevljev d. d. je začela s prodajo izdelkov svoje najmodernejše urejene tovarne čevljev. Ima na skladišču in izdeluje vse vrste čevliev iz boksa, teletine, rjave l ravine (viks) in špnltn solidne kvalitete in okusne obliko. © o © © e c V trgovini O. Bernatovič Mestni trg štev. 5 flsgr se dobi še po jako nizki ceni: il prej A. Zanki sinovi. Tssoriio leiiliiih in raiiinsiiih baratsrlaiios. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: THerakl. Ljubljana. — Telefon 64. Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: Barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Fedenvcifl), strojno olje, karbonilej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. „MERAKLU. Linoleum lak za pode. „MEUAKL“. Emajlni lak. „ME1\AKL“. Brunoline. Centkt sc začasno ne razpošiljajo! moške obleke ............ od 650 K naprej moške raglane.......................od 1100 K naprej moške hlače .......................od 150 K naprej damske suknje.......................od 550 K naprej damske kostume .....................od 600 K naprej damske modne obleke.................od 900 K naprej damska krila........................od 300 K naprej n kožuhovina.......................od 300 K naprej !! Ogleda se lahko vsaki čas !! O se ugodno proda sortiment damskih klobukov, garniranih ter ne-garniranih, raznovrstne modistne potrebščine popolnoma moderno Vpraša se pod »Razprodaja 1034" na oglasni zavod Fran Voršič, Maribor, Cankarjeva 15 KORUNI? asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. Tovarna v Karlovcu (Hi vatska) glavno zastopstvo za Slovenijo: Fran Hočevar Moste p. Žirovnica, Gorenjsko. Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti S dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju. Zahtevajte oferte. m ■ Hestaviicija Južni HoSoduar* Maribor. Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino in dobro kuhinio po nalnižiih cenah. Franjo Stikler, restavrnter. VIZITKE, KUVERTE in PISEMSKI PAPIR S FIRMO, TABELE, PROSPEKTE, LETAKE, LEPAKE in vsakovrstne druge tiskovine izvršuje lično in poceni ZVEZNA TISKARNA LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA I. Naročila sprejema tudi uprava ^Jugoslavije in njene podružnice v Celju, Mariboru in Ptuju. Lisičje kože in kože divjačine sprejme v stroj, barVO ki izdelavo krznarstvo ROT, Ljubljana, GradišEe 7 kupule kože divjačine po najvišjih dnevnih cenah. Sprejema moderniziranje. Prometni zavod za premog d. d. v Lj prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov zo domačo uporabo kakor tudi za Industrijska podjetja in razpečana Plim Hov. in angleški koks la livarn in flora vnoiako. kovaški piemog in trni prat Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19. Trsfe za stropa In stene tzde'ulem s najmodernejšimi rtrolL Strešno lepenko lesni cement vse to dobavlja najceneje. Tel 513 DOS. R. PUM. Tel 513. tjabflana. Gradaška trt. 22. Seno in otavo nekaj vagonov prvovrstne sladke kvalitete ima za oddati grajščina na PRAGERSKEM. NAPRODAJ! Vinu in žganje. Pristno, od 5 Din. liter in naprej, prosto trošarine na Jesenicah Ivan Poljšak, Jesenice, hotel Pošta. JADRANSKA BANKA BEOGRAD De1n?3kagfavn:ca:kron 120.009.030’— Rezerva: . . . kron 60,000 0OO-— TRST Delniška glavnica: Ur 15,000.000'— Rezerva: .... Ur 5.000.000-— PODRUŽNICE: Beograd. Ce!.!e. Cavtat, Dubrovnik, ErcegnovL Jetsa, Korčule, Kotor, Kr8nl-L3UBL3ANA. Maribor, Metkovlč, Sarajevo. Spit Šibenik. Zagreb, Trst Zadar. Opatija, Wlen. Nastov za brzoieve: JADRANSKA. BANCADRIA. ADRIA BANK. Prejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje Naš Amerikanski oddelek stoji v zvezi z vodilnimi bankami v Ameriki in je v neposrednem stiku z našimi izseljenci. AFILIIRAN ZAVOD FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLAND STREET, NEW TORK CITTT. mmm m _ i mim prvovrsten I I kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, -dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista. Dobava samo v vagonih. ............................................................................................................ ^Mimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii^ JUGOSLOVANSKA UNION - BANKA preje MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA USTANOVLJENA L. 1872 * / MT Beograd, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Velikovec i. ................................................ »mi i ............... Akcijski kapital K 30,000.000 Rezerve K 16,000.000 izv, suje vse bančne posle najkulantneje. Glavni in odgovorni urednik £orko huktn. Izdaja konzorcij dnevnika »JuKoslaviJa«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Liuhllani.