Organizacija, letnik 41
Razprave
številka 5, september-oktober 2008
Financiranje, u~inkovitost in pravi~nost terciarnega izobra`evanja v Sloveniji
Milena Bevc
Inštitut za ekonomska raziskovanja Ljubljana Kardeljeva ploš~ad 17, 1109 Ljubljana, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Cankarjeva 5, 6104 Koper, Slovenija
Izhodiš~e prispevka je trditev, da ima sistem financiranja terciarnega izobra`evanja (TI) lahko pomembne u~inke na u~inko-vitost visokošolskih izobra`evalnih ustanov, donosnost nalo`b v izobra`evanje, agregatno vklju~enost v izobra`evanje ter na socialno pravi~nost sistema (vklju~enost razli~nih socialnih skupin). V prispevku prikazujemo zna~ilnosti sistema financiranja dodiplomskega študija v javnih ustanovah v Sloveniji ter njegove u~inke na navedene dimenzije. Prikazujemo tudi trende v vklju~enosti v to izobra`evanje. Ugotavljamo, da sistem financiranja ne zagotavlja notranje u~inkovitosti TI (izra`ene preko uspešnosti študija) in socialne pravi~nosti. Prikazujemo tudi predlog sprememb obeh delov sistema financiranja – financiranje izobra`evalnih ustanov in finan~na pomo~ študentom - v smeri boljšega uresni~evanja navedenih dveh ciljev. Predlagamo pove~anje zasebnega financiranja. Pri vseh prou~evanih vidikih (vklju~enost v izobra`evanje, izdatki zanj, sistem financiranja, notranja in zunanja ekonomska u~inkovitost, pravi~nost) prikazujemo tako trende v Sloveniji kot primerjavo Slovenije z dr`ava-mi EU in OECD. Prikazujemo tudi oceno ekonomske izvedljivosti pove~anega zasebnega financiranja. Prispevek zaklju~uje-mo z glavnimi sklepnimi ugotovitvami.
Klju~ne besede: financiranje, pravi~nost, terciarno izobra`evanje, Slovenija, u~inkovitost
1   Uvod
U~inkovitost in pravi~nost sta dva najpomembnejša kriterija financiranja izobra`evanja iz javnih sredstev, ki vplivata med drugim tudi na obseg vklju~enosti v izobra`evanje. Posebej pomembna sta v terciarnem izobra`evanju (TI), ki je najdra`ji podsektor izobra`evalnega sistema. V prispevku `elimo odgovoriti na dve vprašanji: (1) ali veljavni sistem financiranja dodiplomskega študija v javnih ustanovah v Sloveniji zagotavlja u~inkovitost in pravi~nost, (2) ali je potrebno in mogo~e in pove~ati obseg zasebnega financiranja tega izobra`evanja.
Prispevek za~enjamo z opisom nekaterih glavnih zna~ilnostih vpisov v TI. Nadaljujemo s pregledom obsega nalo`b v TI (izdatkov zanj), prikazom sistema financiranja tega izobra`evanja in utemeljujemo njegov vpliv na delitev stroškov na študenta med razli~ne nosilce. Temu sledi analiza pravi~nosti in u~inkovitosti (notranje in zunanje) financiranja TI. Prikazujemo tudi oceno ekonomske sposobnosti rednih oziroma full-time (ta izraza bomo uporabljali kot sinonima) dodiplomskih študentov in njihovih staršev za pove~anje zasebnega financiranja TI v Sloveniji. Na koncu sledi prikaz nekaterih glavnih zaklju~kov.
Ve~ji del prispevka, predstavljenega (v širši ina~ici) na mednarodni konferenci o financiranju, u~inkovitosti
Spletna stran konference je: http://www.fhe.fm-kp.si/. Referati s
in pravi~nosti terciarnega izobra`evanja (Funding, Equity and Efficiency of Higher Education), ki je bila novembra leta 2007 v Portoro`u1, temelji na analizah, izdelanih v zadnjih desetih letih na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani.
2   Vklju~enost v terciarno izobra`evanje
Stopnja vklju~enosti v terciarno izobra`evanje je v Sloveniji višja kot v povpre~ju v EU in OECD, zlasti za mlajše starostne skupine, ker se skoraj vsi »diplomanti« srednjega izobra`evanja vpišejo v visoko šolstvo (Zgaga et al., 2004); najvišja je za starostni skupini 19 in 20 let, za kateri znaša 44% in 50% (OECD, 2007). Število študentov in stopnja vklju~enosti v TI v Sloveniji se od zgodnjih 90. let naglo pove~ujeta, zlasti za `enske in na drugi strani za izredne študente. Razkorak med povpraševanjem po rednem dodiplomskem študiju, na katerem ni šolnine, in dejansko vpisanimi na ta študij, se pove~uje (Zgaga et al., 2004). Omejitev vpisa na redni študij je dolo~ena na nacionalni ravni in je pogojena z rezultati zunanjega preverjanja znanja na koncu srednje šole.
Za analizo financiranja, pravi~nosti in u~inkovitosti TI so pomembni razli~ni vidiki strukture študentov, med njimi vpisi po sektorjih (javni, zasebni) in po na~inu študi-
konference pa so objavljeni v zborniku na CD-ju (Bevc et al., 2007).
A 219
Organizacija, letnik 41
Razprave
številka 5, september-oktober 2008
ja (redni oziroma »full-time« ter izredni oziroma »parttime«). V Sloveniji terciarno izobra`evanje skoraj v celoti izvajajo javne izobra`evalne ustanove. Dele` študentov, vpisanih na javne ustanove, precej presega povpre~je za dr`ave EU in OECD, ne glede na to, katero stopnjo programov po ISCED opazujemo (Eurostat, 2007a; OECD, 2007). Na drugi strani pa se struktura študentov po na~inu študija na stopnji ISCED-5B zelo razlikuje od povpre~ne strukture v dr`avah EU in OECD; dele` rednih študentov je dosti manjši in znaša 46% nasproti 75% za 19 dr`av EU in 71% za OECD (OECD, 2007). Na ravni ISCED-5A skupaj s ISCED-6 pa je struktura študentov glede na na~in študija v Sloveniji podobna kot v povpre~ju v dr`avah EU in OECD; 80% predstavljajo full-time študenti (prav tam). Dele` izrednih študentov na dodiplomskih programih se je v obdobju od srede 90. let pove~al od ene petine na eno tretjino. Po podatkih iz mednarodne raziskave Euroštudent je ta dele` med najvišjimi izmed prek 20 dr`av, vklju~enih v to raziskavo; leta 2005 je bil višji le še v Veliki Britaniji (Euroštudent 2005). Danes v Sloveniji ve~ino izrednih študentov predstavljajo mladi podobne starosti kot je zna~ilna za redne študente.
3   Izdatki za terciarno izobra`evanje in sistem njegovega financiranja
Iz javnih in zasebnih virov skupaj, kjer so pri zasebnih izdatkih upoštevani le izdatki za izobra`evalne ustano-
ve, Slovenija namenja 1,7% bruto doma~ega proizvoda (BDP) za terciarno izobra`evanje, pri tem 1,4% iz javnih in 0,3% iz zasebnih virov (slika 1). To je visoka raven tudi v primerjavi z ve~ino dr`av EU in OECD. Tudi dele` javnih izdatkov za TI v BDP je precej nad povpre~jem za obe skupini dr`av (slika 1). Po padcu v drugi polovici 90. let, se je v teko~em desetletju ta dele` do leta 2004 nekoliko pove~al (zatem pa zmanjšal). Ena od posledic po~asnejše rasti javnih izdatkov za TI od rasti števila študentov je nadaljevanje omejevanja vpisov na rednem študiju, kar je prispevalo k naraš~anju števila izrednih študentov. Zasebni izdatki za TI se na podlagi razpolo`ljivih podatkov od konca 90. let realno pove~ujejo (Eurostat, 2007b), zlasti izdatki za vpisnine in šolnine za izredni študij.
V tem poglavju bomo naredili pregled sistema financiranja dodiplomskega študija v Sloveniji s treh dimenzij: (1) veljavni sistem, (2) sistem, predlagan s strani avtorice tega prispevka in nekaterih drugih strokovnjakov, in (3) planirane vladne spremembe.
3.1 Veljavni sistem financiranja terciarnega izo-bra`evanja
Zadnja obse`na analiza sistema financiranja terciarnega izobra`evanja in delitve stroškov med razli~ne nosilce je bila izdelana sredi 90. let (Bevc et al., 1996; Bevc, 1997); v zadnjih nekaj letih pa so bile izdelane številne pomembne nove analize (Vodopivec, Gaberš~ek, 2002; Trunk et al., 2007; Svoljš~ak, 2007), ki so prou~evale posamezne
2,5
1.5
0,5
																																
3,2		U							¦ Javni - ustanovam                   ¦ Javni - fin. pomoč študentom ? Zasebni - za ustanove																							
				1,'																												
),L		3,4		3,2		),:		I?																								
						),-		3,3		S3		o,:		P		u		3J 3,2		3,2	i	3,2		P		3,2		3,2		P		
U		1,/		U				1,1		1,1		1,1		l,i		1,2				«	i	3J				3J		t		u		j,: i E
																				3,*	i	3,5				3,5		3,5		),L		),"'
///////////V V// *
• *
4>*
«5-   L- *r

* <f
Vir: OECD, Education at a Glance 2007. Slika 1. Dele` posameznih vrst izdatkov za terciarno izobra`evanje v BDP – Slovenija, 2004 (%)
A 220
Organizacija, letnik 41
segmente celotnega sistema financiranja TI. Nagraditev navedene celovite 10 let stare analize se izvaja v raziskovalnem projektu, ki je v teku (Bevc et al., 2008). Glavne zna~ilnosti sistema financiranja pa se od srede 90. let niso spremenile. Tri ~etrtine celotnih javnih izdatkov za TI je namenjeno izobra`evalnim ustanovam (skoraj v celoti javnim), ~etrtina pa raznim vrstam dr`avne finan~ne pomo~i študentom. Dele` celotnih javnih izdatkov za finan~no pomo~ študentom v vseh izdatkih za terciarno izobra`eva-nje je dosti višji od povpre~ja v EU; znaša 24% nasproti 16% v EU-27 (Eurostat, 2007a). V okviru EU je ta dele` le v nekaj dr`avah višji kot v Sloveniji.
3.1.1 Financiranje izobra`evalnih ustanov
Med zna~ilnostmi sistema financiranja izobra`evalnih ustanov v Sloveniji si oglejmo, kako je s prispevkom študentov, mehanizmom financiranja ustanov, strukturo dohodka ustanov ter izdatki (stroški) ustanov na študenta.
V Sloveniji dodiplomski študenti rednega študija v javnih ustanovah ne pla~ajo šolnine (celotne stroške pou~eva-nja pokrivajo davkopla~evalci), temve~ le nizko vpisnino. V okviru EU ima podoben sistem le Poljska. Na drugi strani pa izredni oziroma part-time študenti pla~ajo šolnino v višini celotnih stroškov pou~evanja na študenta. V Sloveniji so redni študenti privilegirani v primerjavi s študenti v drugih evropskih dr`avah. V 16 dr`avah EU morajo full-time dodiplomski študenti pla~ati šolnino (Eurostat, 2007a). V Sloveniji dr`ava oziroma davkopla~evalci pokrivajo tudi del stroškov pou~evanja omejenemu številu študentov podiplomskega študija.
Najpomembnejši element v mehanizmu financiranja izobra`evalnih ustanov je število študentov. Leta 2004 je bil vpeljan nov mehanizem, integralno ali “lump sum” financiranje, ki je utemeljen v poglavju 3.3. Zna~ilnosti in u~inke tega mehanizma financiranja so podrobneje prou~ili Trunk in drugi (2007) ter Tajnikar in Debevec (2007) ter predlagali tudi njegove spremembe.
Struktura dohodka izobra`evalnih ustanov se od srede 90. let, ko je bila prvi~ prou~ena (Bevc, 1999), ni spremenila. Javni viri predstavljajo tri ~etrtine dohodka izobra`evalnih ustanov, ostalo pa nedr`avni viri. Glavni dele` v slednjih predstavlja šolnina izrednih oziroma parttime študentov. Po dele`u zasebnih virov - v letu 2004 24% (OECD, 2007) - se Slovenija med dr`avami EU uvrš~a skoraj v sam vrh; povpre~je za EU znaša 20% (Eurostat, 2007a). Ta dele` je obenem višji tudi v primerjavi s številnimi dr`avami OECD s precej bolj razvitim zasebnim sektorjem v TI in s šolninami v javnih visokošolskih ustanovah.
Izdatki na študenta, izmerjeni kot dele` v BDP na prebivalca, so se v obdobju 2001-2004 zmanjšali od 37%
SURS, Statisti~ne informacije, št. 66/2006 in št. 86/2007. Vir: Bevc, 1997 in lastni izra~uni na podlagi podatkov SURS V 90. letih je ta znesek na enega rednega študenta presegal r
azprave                                                 številka 5, september-oktober 2008
na 34%2; dele` je ni`ji kot v povpre~ju v dr`avah EU, kjer znaša 39% (Eurostat, 2007a).
3.1.2 Dr`avna finan~na pomo~ študentom
Slovenija spada v skupino dr`av, v katerih se študenti razumejo kot finan~no odvisni od svojih staršev in posledi~no je dr`avna finan~na pomo~ namenjena študentom in njihovim staršem. Ob odsotnosti šolnine za redni študij je ta pomo~ namenjena pokrivanju študentovih `ivljenjskih stroškov. Dodeljuje se študentom in njihovim staršem.
Skupni obseg dr`avne finan~ne pomo~i študentom znaša 0,3% BDP v primerjavi s 0,2% BDP sredi 90. let. Prete`ni del te pomo~i je namenjene rednim oziroma full-time študentom. Na drugi strani pa je ve~ina sredstev namenjena neposrednim oblikam pomo~i.
V Sloveniji predstavljajo edino obliko neposredne pomo~i študentom štipendije. V okviru EU je enak sistem mogo~e najti le v štirih drugih dr`avah, v ostalih pa so na razpolago tudi študentska posojila. Te štipendije so omejene predvsem na redne oziroma full-time študente. Kljub pove~anemu številu teh štipendij se je dele` rednih študentov, ki prejemajo štipendijo, v poznih 90. letih naglo zmanjšal in se v teko~em desetletju stabiliziral; v letu 2006 je znašal 27%3 (slika 5). Povpraševanje po štipendijah iz javnih sredstev presega ponudbo.
Na drugi strani obstaja v Sloveniji veliko oblik posredne pomo~i študentom. Mogo~e jih je razdeliti v dve skupini: (1) subvencije za `ivljenjske stroške (prehrana, nastanitev, prevoz), ki predstavljajo skupaj kar precejšen znesek4, (2) druge oblike posredne pomo~i (zdravstveno zavarovanje in študentov neobdav~en dohodek). Glavna oblika posredne pomo~i so subvencije za prehrano in nastanitev.
V Sloveniji ve~ rednih oziroma full-time študentov prebiva v dr`avno subvencioniranih študentskih domovih kot v povpre~ju v drugih dr`avah EU in sicer 14% v primerjavi s pribli`no 10% v EU (Eurostat, 2007a), vendar pa kljub temu povpraševanje še vedno precej presega ponudbo.
Dr`avna finan~na pomo~ študentovim staršem zajema otroški/dru`inski dodatek in dav~ne olajšave za otroke.
3.1 Planirane spremembe sistema financiranja s strani neodvisnih strokovnjakov in tiste, zajete v nekaterih nacionalnih strateških dokumentih
V drugi polovici 90. let je M. Bevc v raziskovalnem projektu za nekdanje Ministrstvo za šolstvo predlagala spremembo sistema financiranja dodiplomskega študija (Bevc, 1997). Na osnovi zna~ilnosti veljavnega sistema (za redni študij ni šolnine, edina neposredna oblika dr`avne pomo~i študentom so štipendije) in izra~unane delitve stroškov med razli~ne nosilce (glej poglavje 4) je domnevala, da
atkovna baza SI-STAT; Statisti~ni letopis Slovenije, 2000 in 2006. te pomo~i v številnih razvitih dr`avah
A 221
Organizacija, letnik 41
Razprave
številka 5, september-oktober 2008
niso zagotovljeni trije osnovni pogoji sistema financiranja iz javnih sredstev: u~inkovitost, pravi~nost in stabilnost. Danes, po opravljenih empiri~nih analizah o uspešnosti študija in pravi~nosti dr`avnega financiranja TI (Bevc et al., 2001a, 2001b) predstavljenih v poglavjih 5 in 6, se ti `e desetletje stari predlogi ka`ejo še bolj verodostojni. Predlog sprememb je zajemal oba dela sistema financiranja dodiplomskega študija – financiranje izobra`evalnih stanov in finan~no pomo~ študentom.
V sistemu financiranja izobra`evalnih ustanov je bila predlagana vpeljava šolnine za redni študij v višini 20-30% stroškov pou~evanja na študenta in sprememba mehanizma financiranja iz javnih sredstev – vpeljava formule, v kateri bi bila upoštevana tudi u~inkovitost študija (poleg inputov – števila študentov naj bi se upoštevalo tudi število diplomantov in študentov, ki izstopijo). Slednji predlog je bil pred nekaj leti vpeljan in se torej `e uresni~uje.
V  okviru dr`avne finan~ne pomo~i študentom pa je bila predlagana ohranitev kombinacije razli~nih oblik pomo~i, vendar pa ob spremenjeni strukturi in s vpeljavo študentskih posojil. Dele` neposredne pomo~i naj bi se pove~al, ta pomo~ pa naj bi bila sestavljena iz štipendij (za zagotovitev pravi~nosti v dostopu) in dr`avno podprtih študentskih posojil (za zagotovitev u~inkovitosti in pravi~nosti)5. Predlagan je bil program posojil, kjer so odpla~ila vezana na dohodke bodo~ega diplomanta (income-contingent student loans). V teko~em desetletju so tak program posojil predlagali tudi Vodopivec in Gaberš~ek (2002).
Dodatno k gornjemu predlogu je potrebno opozoriti na razprave o mo`nostih vpeljave vav~erjev, o ~emer je izdelal študijo Svoljš~ak (2007). V nasprotju z njim menimo, da vav~erji niso primerna rešitev za Slovenijo, predvsem zaradi majhnosti dr`ave, ki ne omogo~a ve~je ponudbe sorodnih programov na majhni razdalji.
3.2 Planirane vladne spremembe sistema financiranja
V zadnjih desetih letih je bilo v Sloveniji sprejete precej nove zakonodaje s podro~ja financiranja visokega šolstva: Zakon o visokem šolstvu (ZVŠ, 2006), Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov v obdobju 2004-2008 (UJFVIDZ, 2003) in številni zakoni o razli~nih vrstah finan~ne pomo~i študentom (o štipendijah - ZŠ, 2007; o dr`avnem subvencioniranju študentske prehrane - ZDSŠP, 2007). V nadaljevanju prikazujemo planirane spremembe v financiranju izobra`evalnih ustanov (prispevek študentov, mehanizem financiranja iz javnih sredstev) in v finan~ni pomo~i študentom.
Prispevek študentov (šolnina) za redni dodiplomski študij v javnih ustanovah, ki traja po starih programih v ve~ini primerov štiri leta (in 1 leto absolventskega sta`a, kar je edinstveno v primerjavi drugimi dr`avami): V osnut-
ku Nacionalnega razvojnega plana o visokem šolstvu je bila vpeljava šolnin za redni dodiplomski študij omenjena kot mo`na rešitev v prihodnosti, toda kon~na ina~ica tega plana, sprejeta v parlamentu leta 2007 (RNRPVŠ, 2007), te mo`nosti ni ve~ vklju~evala. V novem zakonu o visokem šolstvu (ZVŠ, 2006), ki je vpeljal spremenjen sistem študijskih programov v skladu z bolonjsko deklaracijo, je predvideno, da dr`ava nadalje financira celotne stroške pou~evanja za štiri leta rednega dodiplomskega študija (vsa 3 leta skrajšane prve stopnje ter prvo leto druge stopnje bolonjskih programov).
V mehanizmu financiranja izobra`evalnih ustanov je vlada nekaj let pripravljala vpeljavo integralnega oziroma »lump sum« financiranja; izvajati so jo za~eli v letu 2004 (pilotno obdobje naj bi se zaklju~ilo z letom 2008). Dele` »normativnih« sredstev je na za~etku tega procesa predstavljal 20% skupnih dr`avnih sredstev izobra`eval-nim ustanovam; ta dele` se bo po Uredbi o financiranju visokošolskih izobra`evalnih ustanov (UJFVIDZ, 2003) in njenih spremembah (SUJFVIDZ, 2004, 2006) nadalje pove~eval. Obseg normativnih sredstev temelji na formuli, v kateri je poleg števila študentov na rednem študiju upoštevano tudi število diplomantov; odvisen pa je tudi od skupine, v katero je uvrš~en posamezen študijski program (obstaja 6 skupin). Nedavno je bila za Ministrstvo za visoko šolstvo izdelana analiza tega mehanizma financiranja s predlogi njegovih sprememb (Trunk et al., 2007). Spremembe mehanizma predlagata tudi Tajnikar in Debevec (2007).
Na podro~ju finan~ne pomo~i študentom je bil v letu 2007 prvi~ doslej sprejet poseben zakon o štipendijah (ZŠ, 2007), ki zajema vse vrste štipendij s poudarkom na štipendijah iz javnih sredstev. Glavni cilji zakona so: pove~anje števila in dele`a prejemnikov štipendij iz javnih sredstev iz ni`jih socialnih slojev, spodbuditi podjetja k ponovnemu štipendiranju (podobno kot je bilo v 80. letih) in pove~anje skupnega dele`a študentov, ki bi prejemali katerokoli vrsto štipendije.
Pred tremi leti je skupina mladih reformistov predlagala v svojem paketu socialnih reform (OGSR, 2005) vpeljavo »odlo`ene šolnine« (šolnine, ki se odpla~uje iz bodo~ih dohodkov – študentskih posojil), torej prej navedenih posojil, ki so namenjena le za pla~ilo šolnine. Predlagali pa so tudi vpeljavo vav~erjev.
4   Delitev stroškov terciarnega izobra`evanja med razli~ne nosilce
Obse`na celovita analiza delitve celotnih denarnih stroškov dodiplomskega študija na študenta je bila izdelana za sredino 90. let (Bevc, 1997). Ocenjeni letni stroški pou~evanja na študenta so znašali 3200 US$ in ocenjeni letni povpre~ni `ivljenjski stroški 4000 US$, skupaj torej 7200 US$. Prvi stroški so predstavljali 44%, `ivljenjski
5 Štipendije iz javnih sredstev naj bi bile omejene na najrevnejše, drugim študentom pa bi naj bi bila na razpolago študentska posojila. Mogo~a je tudi ina~ica, ko lahko najrevnejši dobijo tako štipendijo kot posojilo, ostali pa le posojilo.
A 222
Organizacija, letnik 41
Razprave
številka 5, september-oktober 2008
stroški pa 56% skupnih denarnih stroškov na študenta. Novejša analiza je v izdelavi (Bevc et al. 2008). Ker za redni študij ni šolnine, davkopla~evalci pokrijejo vse stroške pou~evanja za te študente na eni strani, na drugi strani pa tudi velik del njihovih drugih, torej nešolninskih denarnih stroškov prek dr`avne finan~ne pomo~i študentom (sredi 90. let v primeru študenta, prejemnika štipendije iz javnih sredstev, prek 50%). Razlika je pokrita predvsem s strani staršev. Na drugi strani pa morajo izredni oziroma parttime študenti pokriti skoraj vse stroške svojega študija sami ali pa s pomo~jo staršev, v~asih pa tudi delodajalcev.
Navedena analiza je pokazala, da so redni študenti privilegirani: (1) najprej v primerjavi z mladimi izrednimi študenti, ki nadaljujejo šolanje takoj po zaklju~enem srednjem izobra`evanju in se ne morejo vpisati “redno” zaradi omejenega vpisa na ta študij, in (2) drugi~, še bolj v primerjavi z nekaterimi kategorijama mladih, ki se ne morejo vpisati niti redno niti izredno (niso dovolj revni ali nadarjeni, da bi bili upravi~eni do štipendije iz javnih sredstev) iz ekonomskih razlogov. Gre za naslednje kategorije mladih: (a) tiste, katerih starši (ali oni sami) ne morejo pokrivati velik del njihovih `ivljenjskih stroškov, ki ga naj bi pokrivali - se ne morejo vpisati redno, in (b) tiste, katerih starši ne morejo pokrivati tako stroškov pou~evanja (šolnine) kot tudi `ivljenjskih stroškov - jim omogo~iti izreden vpis.
Po našem mnenju je pri~akovani prispevek davko-pla~evalcev v financiranju rednega dodiplomskega terciarnega izobra`evanja in pri~akovan prispevek staršev, zlasti za izredno terciarno izobra`evanje, previsok, medtem, ko je pri~akovan prispevek rednih študentov prenizek.
Predlagane spremembe obeh delov sistema financiranja visokega šolstva, ki jih je izdelala M. Bevc in so utemeljene v poglavju 3.2, bi povzro~ile naslednje spremembe v delitvi stroškov TI med razli~ne nosilce: a) prispevek staršev in na dolgi rok tudi prispevek davkopla~evalcev bi se zmanjšal na ra~un b) pove~anja prispevka rednega študenta iz njegovih bodo~ih dohodkov (s vpeljavo študentskih posojil). Najpomembnejša pri~akovana korist teh sprememb bi bila pove~anje dostopa TI za srednje in ni`je socialne sloje ter pove~anje uspešnosti študija.
V teko~em desetletju so v Sloveniji potekale številne razprave o šolninah za redni dodiplomski študij v javnih ustanovah (in tudi o posojilih), zlasti v povezavi s spremembo študijskih programov skladno z bolonjsko deklaracijo. Izvajale so se v razli~nih medijih in bile spro`ene s strani razli~nih ustanov in posameznikov ali organizacij.
Od konca 90. let pa je bilo izvedenih nekaj prakti~nih poskusov vpeljave pove~anega prispevka študenta v financiranju TI v Sloveniji. Pri tem gre za šolnine za redni dodi-plomski študij ter študentska posojila. Glavne nacionalne dokumente, ki so vklju~evali poskuse vpeljave šolnin, smo `e omenili. V letu 2006 najavljena dejanska vpeljava šolnin za redni dodiplomski študij v bli`nji prihodnosti s strani ministra za visoko šolstvo pa je izzvala demonstracije študentov. Te so privedle do pogajanj med predstavniki študentov in ministra, kon~ni rezultat pa je bil umik name-
Do leta 1995 so se namre~ zbirali podatki o izobrazbi staršev z
ravane vpeljave šolnin. Glavni argument študentov proti šolninam je bil, da omejuje dostop do TI revnim (o tej temi govori naslednje poglavje). Drugi poskus pove~anja zasebnega financiranja predstavlja majhen program študentskih posojil, ki je bil vpeljan leta 1999 (za manj kot 1% študentov). Ker program ni bil dobro pripravljen, se je pojavilo ve~ te`av in leta 2001 je bil ustavljen.
5   Pravi~nost javnega financiranja terciarnega izobra`evanja
Pravi~nost v izobra`evanju je v teko~em desetletju v Sloveniji aktualna tema. To poglavje temelji na dveh raziskovalnih projektih o pravi~nosti dr`avnega financiranja izobra`evanja v naši dr`avi (Bevc et al., 2001a; 2008), od katerih prvi predstavlja prvo kvantitativno analizo tega vprašanja v Sloveniji in drugi – projekt v izvajanju – predstavlja njegovo nadgradnjo.
Pravi~nost je v dr`avnem financiranju izobra`evanja mogo~e presojati po ve~ kriterijih – trije glavni so: (1) zagotavljanje enakosti mo`nosti vklju~itve (dostopa) v izobra`evanje ne glede na materialni polo`aj posameznika – socialna pravi~nost, (2) pla~ilo v skladu z ekonomskimi mo`nostmi – sposobnostjo pla~ati (ve~ naj pla~ajo tisti, ki imajo ve~), (3) pla~ilo v skladu s prejetimi koristmi iz dr`avne blagajne (ve~ naj pla~ajo tisti sloji, ki so tudi vklju~eni – imajo koristi od javnih izdatkov), torej skladnost prispevkov posameznih dohodkovnih skupin v dr`avno blagajno s prejetimi koristmi – transferji dr`ave.
Med temi kriteriji se smatra kot klju~ni prvi, zadnji pa ima v javnih financah omejeno uporabo. Kot dodatni kriterij pa se vsaj na primeru visokega šolstva pogosto pojavlja tudi drug vidik koristi izobra`evanja od prej navedenega in sicer velikost individualnih ekonomskih koristi te izobrazbe v obliki višjih pla~, ni`je brezposelnosti, itd.
V navedeni analizi za Slovenijo (osnovni - Bevc et al. 2001a, ter njeni nadgradnji - Bevc et al. 2008) je bil glavni uporabljen kriterij pravi~nost v dostopu, pri ~emer se je ta opazovala prek strukture vpisanih po socialnoekonomskem polo`aju. Gospodinjstva smo glede na razpolo`ljivi dohodek razdelili v deset dohodkovnih skupin - decilov. Informacijo o socialno–ekonomski strukturi vpisanih, izra`eni prek izobrazbene strukture študentovih staršev, je za Slovenijo mogo~e dobiti tudi iz nekaterih drugih virov: (a) za teko~e desetletje iz popisa prebivalstva ter raziskave Euroštudent, (b) za prvo polovico 90 let pa iz podatkov Statisti~nega urada Slovenije6.
Na osnovi analiziranja trendov v socialno-ekonomski strukturi študentov v terciarnem izobra`evanju v Sloveniji je na podlagi podatkov iz navedenih virov mogo~e zaklju~iti, da veljavni sistem financiranja ne zagotavlja pra-vi~nosti v dostopu. Dostop razli~nih socialno-ekonomskih skupin mladih do dodiplomskega in zlasti podiplomskega študija ni enak, toda situacija se je v obdobju 1997-2005 izboljšala. Dostop do tega izobra`evanja je ve~ji za mlade
im listom ob vpisu v prvi letnik.
A 223
Organizacija, letnik 41
Razprave
številka 5, september-oktober 2008
iz višjih kot za tiste iz ni`jih socialnih slojev. Med dodi-plomskimi študenti predstavljajo (2004) tisti iz treh najrevnejših decilov 25%, študenti iz zgornjih treh decilov pa 34%; v letu 1998 pa je bilo razmerje 19:37 (slika 2). Med podiplomskimi študenti, za katere so stroški pou~evanja od konca 90. let subvencionirani iz javnih sredstev (za študente na ustreznih študijskih programih oziroma ustanovah), pa predstavljajo tisti iz zgornjih dveh decilov kar dve tretjini; leta 1998 so le-ti predstavljali kar štiri petine.
Ti rezultati se skladajo s tistimi o izobra`enosti štu-dentovih staršev; slednji podatki nam omogo~ajo analizo trendov celo za daljše obdobje (od za~etka 90. let). Vendar pa je spremembe v izobrazbeni strukturi študentovih staršev potrebno primerjati s spremembami v izobrazbeni strukturi ustrezni starostne skupine (40-60 let) `ensk in moških. Primerjava dele`a posameznih izobrazbenih kategorij študentovih staršev z ustreznim dele`em iste izobrazbene kategorije med `enskami in moškimi v navedeni starostni skupini poka`e z drugimi dr`avami primerljivo sliko socialne selektivnosti v dostopu TI v Sloveniji. Takšna primerjava (kvocientov) je prikazana v siki 3. Kot je razvidno, se je v obdobju 1991-2005 dostopnost mladih iz dru`in z manj izobra`enimi starši pove~ala, toda vseeno ostaja, podobno kot ka`ejo tudi analize za druge dr`ave (Schnitzer et al., 2005), vrednost navedenega koeficienta za terciarno izobrazbo še vedno precej nad 1, medtem ko je za tiste s kon~ano osnovno šolo ali manj izobrazbe (prvo stopnjo sekundarnega izobra`evanja) vrednost tega koeficienta precej ni`ja od 17.
Drugi rezultati v tem poglavju se nanašajo na pozna 90. leta in so rezultat raziskovalnega projekta o pra-vi~nosti dr`avnega financiranja izobra`evanja v Sloveniji (Bevc et al., 2001a). V njem je bilo uresni~evanje kriterija “pla~ilo v dr`avno blagajno v skladu s prejetimi koristmi
iz nje” ocenjeno z analizo porazdelitve dr`avnih izdatkov za visoko šolstvo po socialno-ekonomskih skupinah (dohodkovnih decilih). Ta porazdelitev je bila prou~ena z dvema pristopoma: (1)izra~unom koeficientov koncentracije izdatkov za izobra`evanje s primerjavo Ginijevega koeficienta (koncentracije dohodka) in (2)z izra~unom dele`a izdatkov za izobra`evanje v povpre~nem dohodku gospodinjstev po socialno-ekonomskih skupinah.
Prvi pristop ka`e naslednje: Pozitivna vrednost koeficienta koncentracije za javne izdatke za terciarno izo-bra`evanje (0,139) pomeni, da pri veljavnem sistemu financiranja TI premo`ni dobijo absolutno ve~ kot revni. Izra`eno z drugimi besedami to pomeni, da je študentov ve~ v premo`nih gospodinjstvih kot v revnih gospodinjstvih. Ta koncentracija ni izrazita, oziroma je manj izrazita kot je sama koncentracija dohodka (vrednost Ginijevega koeficienta znaša 0,236). Pri tem pa je potrebno upoštevati omejitev, da ni bilo mogo~e lo~eno opazovati rednih in izrednih študentov. Izhajajo~ iz izobra`enosti njihovih staršev je socialno-ekonomski polo`aj rednih študentov boljši od polo`aja izrednih; izredni študenti so v povpre~ju iz revnejših dru`in kot redni študenti (Bevc et al., 2008). Tako je mogo~e domnevati, da je dejanska vrednost navedenega koeficienta koncentracije izdatkov za TI višja od izra~unane, morda celo višja od Ginijevega koeficienta koncentracije dohodka.
Na podlagi drugega pristopa, ki posredno ka`e vpliv javnih izdatkov za TI na velikost dohodka gospodinjstev (ta bi bil ni`ji, ~e ne bi bilo teh izdatkov), je glavni zaklju~ek za gospodinjstva s študenti za konec 90. let naslednji: (1) izdatki za dodiplomski študij so višji in za podiplomski študij ni`ji v revnih kot v bogatih gospodinjstvih, in (2) v popre~ju predstavljajo javni izdatki za TI 9%
							D1     D2    D3    D4    M5    D6    M7    D8    B9    D10												
2003-05 2000-02 1997-99																			
																			
	7,3			8,3			>,9	8,	3	11,		1	1	1,3	[iH				
																			
	8,4			8,3		7	,6	11	,2		9	3	1C						
																			
	4,6	7,9			7,8		9,0		11,1			9,9							
																			
0	%               10%               20%              30%               40%              50%              60%               70%              80%               90%              10																		D%
Vir: Bevc et al., 2008 (izra~uni na podlagi podatkov SURS – Anketa o porabi gospodinjstev, interna dokumentacija).
a V sliki se decili (dohodkovne skupine gospodinjstev) vrstijo od najni`jega na skrajni levi do najvišjega na skrajni
desni strani.
Slika 2. Struktura študentov dodiplomskega izobra`evanja po dohodkovnih deciliha gospodinjstev – Slovenija, trije zdru`eni vzorci gospodinjstev (1997-1999, 2000-2002, 2003-2005)
7 Povedano z drugimi besedami. Med študenti jih ima ve~ji dele` starše z visoko izobrazbo kot znaša dele` prebivalcev s tako izobrazbo med vsemi prebivalci v ustrezni starostni skupini. Nasprotno velja za študente s starši, ki imajo le osnovnošolsko izobrazbo ali manj.
A 224
Organizacija, letnik 41
Razprave
številka 5, september-oktober 2008
3,0
2,5
2,0
i
i    1,5
1,0
0,5
0,0
																								
?4												? 1991 Ö2002 0 2005		2,5										
																								
					1,6					^A LS												1,5	1,6	
						1,1	1,1										1.1	1,0  1,0						
		0,5	0,6									0.5			0,6									
													0,3											
Osn.šola in manj
Srednja šola MAMA
Visoka iz.
Osn.šola in manj           Srednja šola
OČE
Visoka iz.
Lastni izra~uni na podlagi podatkov v: Bevc et al., 2001a; Euroštudent 2005 – Slovenija, SURS, Popis prebivalstva 1991 (interna dokumentacija), SURS - Popis prebivalstva 2002. (Izra~un je prikazan v Bevc et al., 2008)
a Kvocienti za posamezno izobrazbeno kategorijo predstavljajo razmerje med (števec) dele`em študentovih staršev
(mame ali o~eta) z dano izobrazbo med vsemi, ter (imenovalec) dele`em `ensk ali moških z enako izobrazbo v ustrezni starostni skupini `ensk oziroma moških (40-59 let, v letu 2005 pa 40 do 60 let).
Slika 3. Primerjava izobrazbene strukture študentovih staršev z izobrazbeno strukturo `ensk in moških v starostni skupini 40-60 let, Slovenija, 1991-2005 – kvocienti za posamezne izobrazbene kategorijea
dohodka gospodinjstev, toda 12% v najrevnejših in 6% v najbogatejših gospodinjstvih.
6   Ekonomska u~inkovitost terciarnega izobra`evanja
Razlikujemo notranjo in zunanjo ekonomsko u~inkovi-tost izobra`evanja; v obeh primerih pa gre za razmerje med inputi in outputi (rezultati) izobra`evanja,
6.1 Notranja ekonomska u~inkovitost
Notranja u~inkovitost izobra`evanja ozna~uje medsebojni odnos med “inputi” in rezultati izobra`evanja na ravni izobra`evalnih ustanov in šolajo~ega se. Vklju~uje ekonomsko u~inkovitost (proizvodnja maksimalnega “out-puta” z danimi sredstvi) in tehni~no u~inkovitost (proizvodnja maksimalnega “outputa” z dolo~enimi “inputi” pri dani tehnologiji). Za merjenje notranje u~inkovitosti izobra`evanja se lahko uporabljajo razli~ni preprosti kazalniki kot so na primer stopnja dokon~anja študija, stopnja osipa, ipd., pa tudi celovitejši kvantitativni postopki (izobra`evalna proizvodna funkcija, meja izobra`eval-ne proizvodne funkcije, ipd.). Z izobra`evalno proizvodno funkcijo je bila u~inkovitost izobra`evanja v Sloveniji doslej merjena le za osnovno in srednje izobra`evanje
(Furlan, 1998; Torkar, 2000). Na drugi strani pa je bila v letu 2007 izdelana prva ocena tehni~ne u~inkovitosti za visokošolske izobra`evalne ustanove (Tajnikar, Debevec, 2007). V tem poglavju pa se bomo osredoto~ili na merjenje u~inkovitosti študija (napredovanje študentov skozi visokošolski izobra`evalni sistem), ki predstavlja osnovo za oceno notranje ekonomske u~inkovitosti TI.
6.1.1 U~inkovitost/uspešnost študija
U~inkovitost študija oziroma prehodnost študentov skozi visokošolski izobra`evalni sistem je mogo~e meriti na podlagi longitudinalnih ali prese~nih podatkov. Longitudinalni pristop (pristop dejanske generacije), kjer spremljamo isto generacijo v ~asu, je najbolj verodostojen, vendar pa redko v uporabi. Zahteva namre~ obstoj neke enotne številke za vsakega študenta, ~esar v ve~ini dr`av nimajo. Dobre izkušnje z uporabo longitudinalnega pristopa k merjenju uspešnosti študija je mogo~e najti za ZDA v Adelman (2004). Druge primere uporabe tega pristopa pa smo zasledili v OECD publikaciji o kazalnikih izobra`eva-nja iz leta 1998 (OECD, 1998 – za tri dr`ave) in nedavno v publikaciji Eurostata o klju~nih kazalnikih TI (Eurostat, 2007a – za nadaljnje tri dr`ave). Doslej sta bili v Sloveniji izdelani dve longitudinalni analizi u~inkovitosti študija dodiplomskih študentov. S prvo (Stergar et al., 1988) je bila spremljana generacija, vpisana v prvi letnik leta 1976,
A 225
Organizacija, letnik 41
Razprave
številka 5, september-oktober 2008
in z drugo (Bevc et al., 2001b) pa generacija, vpisana v prvi letnik leta 1991. Podobnosti med obema analizama so: (1) opazovana je bila celotna populacija študentov, (2) študenti so bili spremljani 8 let od vpisa v prvi letnik, (3) stopnja diplomiranja je bila nizka in se v 15 letih (~asovni razmik med obema opazovanima generacijama) ni spremenila. Le 50% študentov je v 8 letih kon~alo študij.
Trije glavni kazalniki u~inkovitosti študija, uporabljeni v drugi navedeni analizi (Bevc et al., 2001b), so: stopnja diplomiranja, stopnja osipa, dele` potencialno uspešnih študentov (tistih, ki so bili po 8 letih od vpisa v prvi letnik še vedno vpisani v TI). Med preu~evanimi dejavniki uspešnosti študija v tej analizi je posebej zanimiv vpliv izobrazbe staršev. Opazovan je bil vpliv tega dejavnika na stopnjo diplomiranja in na vrsto pridobljene diplome. Stopnja diplomiranja je bila najvišja za študente z najmanj izo-bra`enimi starši. Vpliv na strukturo diplom (višja stopnja: visoka stopnja) pa je bil naslednji: Dele` diplomantov na visoki stopnji med vsemi diplomanti in v celi generaciji je premo-sorazmerno povezan z izobrazbo staršev (naraš~a s stopnjo izobrazbe staršev) oziroma dele` diplomantov višje stopnje obratno-smerno povezan z izobrazbo staršev (je najvišji pri študentih z najmanj izobra`enimi starši). Visoka stopnja diplomiranja študentov iz revnejših dru`in je torej predvsem posledica pridobitve diplome višje stopnje, torej na krajših izobra`evalnih programov, ki so za dr`avo cenejši od diplome visoke stopnje.
V zadnjih nekaj letih je bilo izdelanih nekaj ocen in izra~unov u~inkovitosti oziroma uspešnosti študija za slovenske študente z uporabo drugih pristopov – prese~nih podatkov in sicer v nekaterih nacionalnih raziskovalnih projektih (Zgaga et al., 2004; Trunk et al., 2007) in v dveh mednarodnih študijah (Eurostat, 2007a; Schnizter et al., 2005). Na podlagi analize, izdelane s strani Zgage s sodelavci, se je u~inkovitost dodiplomskega študija, merjena z dokon~anjem študija, v drugi polovici 90. let pove~evala, kar je domnevno posledica vpeljave zunanjega preverjanja znanja ob zaklju~ku srednje šole (matura). Analiza Trunkove in drugih je pokazala, da se u~inkovitost študija med univerzami ter študijskimi programi precej razlikuje. Na podlagi študije Eurostata o klju~nih kazalnikih v TI (Eurostat, 2007a) pa je u~inkovitost študija, ne glede na uporabljen kazalnik, vrsto programa in na~in študija (redni, izredni) v Sloveniji ni`ja kot v ve~ini drugih dr`av EU. Ni`jo uspešnost napredovanja slovenskih študentov skozi terciarno izobra`evanje v primerjavi z drugimi dr`avami EU ka`e tudi mednarodna raziskava Euroštudent (Euro-študent, 2005).
Strošek omenjene nizke u~inkovitosti študija v Slovenji je visok (notranja ekonomska u~inkovitost izobra`eval-nih ustanov je nizka). V primeru druge navedene longitudinalne analize (Bevc et al., 2001b), v kateri je v osmih letih študij kon~alo le 50% študentov, znaša 0,6% BDP, ~e so upoštevani tudi posredni stroški TI. To pa znaša skoraj polovico celotnih javnih izdatkov za TI.
6.2   Zunanja ekonomska u~inkovitost
Od sredine 90. let in v teko~em desetletju se ekonomske koristi izobra`evanja v Sloveniji pove~ujejo in so v primerjavi z razvitimi dr`avami visoke. To velja zlasti za terciarno izobra`evanje, ~e mejne ekonomske koristi izobra`evanja merimo z relativnimi pla~ami ali stopnjo brezposelnosti tistih z visoko izobrazbo v primerjavi s tistimi s srednjo izobrazbo. V Sloveniji je bruto pla~a osebe z visoko izobrazbo 100% (povpre~je za EU: 57%) višja, in stopnja brezposelnosti 50% (EU: 40%) ni`ja od osebe s srednješolsko izobrazbo8.
Individualna stopnja donosa izobra`evanja, ocenjena s strani razli~nih avtorjev (Stanovnik, 1995, 1997; Vodo-pivec, 1997, 2006; Ah~an et al., 2006), in izra~unana na razli~nih podatkovnih podlagah9, z uporabo enake metodologije (Mincerjeva funkcija zaslu`kov oziroma pla~) se v Sloveniji od za~etka 90. let pove~uje. Po Vodopivcu (2006) je v letu 2001 za višješolsko izobrazbo znašala 15% in za visokošolsko izobrazbo 20%; je višja kot v dr`avah OECD , kjer je bila ta stopnja izra~unana z enako metodo, a drugimi podatkovnimi podlagami (praviloma predvsem Evropski panel o gospodinjstvih, Mora et al., 2007). V 70 in 80. letih, obdobju socializma, pa sta bili tako dru`bena kot individualna stopnja donosa za TI z uporabo »celostne metode« in podatkov iz popisa vseh zaposlenih v Sloveniji, precej ni`ji kot v ve~ini drugih dr`av s podobnimi izra~uni (Bevc, 1993). Je pa bila enako kot drugje dru`bena stopnja ni`ja od individualne. Druga analiza v Sloveniji, temelje~a na uporabi iste metode, in izdelana strani Polanca s sodelavci (2008), pa ka`e za teko~e desetletje precej druga~no sliko – visoko dru`beno in individualno stopnjo donosa za TI; dru`bena stopnja za štirileten dodiplomski študij je v letu 2004 znašala 7%.
7   Ekonomska sposobnost študentov in njihovih staršev za pove~anje zasebnega financiranja terciarnega izobra`evanja
Hipoteti~ne izra~une ekonomske sposobnosti staršev in študentov za pove~an prispevek k financiranju rednega dodiplomskega študija je v za~etku teko~ega desetletja izdelala Bevc s sodelavci v raziskavi za Ministrstvo za šolstvo (Bevc et al., 2001a). Ekonomsko sposobnost staršev smo ocenili prek izra~una dele`a dohodka gospodinjstev, ki bi bil potreben za pla~ilo šolnine ob razli~nih predpostavkah glede višine šolnine (kot dele` stroškov pou~evanja na študenta), po dohodkovnih deci-lih. Ekonomsko sposobnost študentov pa smo ocenili prek izra~una dol`ine obdobja odpla~evanja šolnine iz študentovih bodo~ih dohodkov (posojil za študij) ob predpostavki, da so posojila namenjena le za pla~ilo šolnine in
8 Viri podatkov: (a) pla~e v Sloveniji - Statisti~ni letopis Slovenije, 2004 (podatki se nanašajo na leto 2002), (b) vsi ostali podatki (nanašajo se na leto 2005) - OECD, 2007.
9 Ocene Stanovnika temeljijo na anketi o porabi gospodinjstev, ostali dve oceni pa na upoštevanju vseh zaposlenih.
A 226
Organizacija, letnik 41
Razprave
številka 5, september-oktober 2008
da letno breme odpla~ilnega dolga ne sme presegati 3-4% njihove bodo~e pla~e.
V tem izra~unu so bile upoštevane razli~ne predpostavke: da študenti kon~ajo študij v rednem roku, da se diplomanti takoj zaposlijo in da za~no odpla~evati študentsko posojilo s 25. letom, to je pribli`no 2 leti po za~etku zaposlitve (ob predpostavki 4-letnega študija). Glavni rezultat analize je, da bi vpeljava šolnine za redni študij na ravni 20-30% stroškov pou~evanja na študenta zahtevala štipendije za najrevnejše, saj bi v najni`jem dohodkovnem decilu taka šolnina presegala 10% letnega dohodka gospodinjstev (arbitrarno dolo~ena raven, upoštevana tudi v podobnih analizah v svetu). Na drugi strani pa bi študenti zelo hitro (v 4 do 10 letih) odpla~ali študentsko posojilo (za šolnino).
Ocena obdobja odpla~evanja šolnine prek posojila (iz študentovih bodo~ih dohodkov) je bila narejena ob predpostavki 0% obrestne mere za posojila ter neupoštevanju stroškov upravljanja programa posojil. Ob upoštevanju nekaterih bolj realnih predpostavk glede uspešnosti študija, hitrosti zaposlitve po diplomi, stroškov upravljanja programa posojil in mo`nih izgub pri odpla~evanju posojil bi bila sedanja vrednost odpla~il posojil v primeru majhnega programa posojil verjetno nizka. V tem primeru bi bilo za dr`avo lahko cenejše namesto posojil dati študentom štipendije. Stanje je lahko precej druga~no, ~e gre za ve~ji program posojil (ki je namenjen tudi pokrivanju študen-tovih `ivljenjskih stroškov med študijem), ~e so izgube zaradi neodpla~anih posojil majhne ter je majhno tudi dr`avno subvencioniranje posojil.
Podobne rezultate o izvedljivosti vpeljave šolnin in študentskih posojil je dala tudi kasnejša raziskava, izdelana s strani Vodopivca in Gaberš~ka (2002), ki sta simulirala u~inke vpeljave »odlo`ene šolnine« na ravni 20% stroškov pou~evanja na študenta. ~e se posojila za tako šolnino odpla~ujejo prek dav~nega sistema, gre za avstralski model posojil.
8   Zaklju~ki
Od leta 1990 se je v Sloveniji vpis na dodiplomski študij ob omejenih javnih izdatkih za TI zelo pove~al. Ta prispevek ka`e, kako je za dostop izobra`evanja razli~nim socialnim slojem ter u~inkovitost študija pomembno ravnote`je med javnim in zasebnim sektorjem pri financiranju TI, torej v delitvi stroškov med davkopla~evalce na eni strani ter dru`ino/starše in študente in drugi strani. Sedanji sistem financiranja dodiplomskega študija v Sloveniji z zelo razli~no ceno pou~evanja (šolnino) za redne in izredne študente v javnih ustanovah (za prve je šolnina enaka ni~, za druge pa je postavljena v višini celotnih stroškov pou~evanja), s štipendijami kot edino obliko neposredne dr`avne pomo~i študentom in omejenim vpisom na redni študij ter brez omejitev pri vpisu na izredni študij ne zagotavlja pravi~nosti in u~inkovitosti. Dostop tega izobra`eva-nja ni enak za razli~ne socialne skupine (dostopnost je za bogate višja kot za revne) in u~inkovitost študija je nizka. Analiza delitve stroškov med razli~ne nosilce ka`e, da je za redni dodiplomski študij v javnih ustanovah pri~akova-
ni prispevek davkopla~evalcev in staršev velik, pri~ako-vani prispevek samega rednega študenta pa nizek. Redni študenti so privilegirani v primerjavi z izrednimi študenti in v primerjavi z nekaterimi kategorijami mladih, ki se ne morejo vpisati niti redno niti izredno iz ekonomskih razlogov.
Na podlagi opravljenih in v prispevku predstavljenih analiz je naše stališ~e, da je v Sloveniji potrebno in mogo~e pove~ati zasebno financiranje dodiplomskega študija v javnih ustanovah s vpeljavo šolnine (na ravni 20-30% stroškov pou~evanja na študenta) in dr`avno podprtega programa študentskih posojil. Takšne spremembe bi imele za posledico zmanjšanje prispevka staršev in na dolgi rok tudi davkopla~evalcev na ra~un pove~anja prispevka rednega študenta iz njegovih bodo~ih dohodkov. V Sloveniji obstajajo vsi ekonomski razlogi za pove~ano zasebno financiranje TI tako na nacionalni ravni, kot na ravni izobra`evalnih ustanov in na ravni študenta. Klju~ni taki razlogi so: javna sredstva so omejena, pri~akovani prispevek rednih študentov je majhen, notranja u~inkovitost izobra`evalnih ustanov je nizka, obenem ni zagotovljena socialna pravi~nost v dostopnosti TI. Ocena ekonomske sposobnosti študentov in staršev ka`e, da je vpeljava šolnine (in študentskih posojil) na navedeni ravni izvedljiva.
V zadnjih dveh letih je vlada spoznala potrebo po celoviti reformi sistema financiranja TI v Sloveniji ter nujnost razpolo`ljivosti nekaterih novih analiz o financiranju TI. Tako je naro~ila neodvisnim strokovnjakom izdelavo nekaj raziskav navedene tematike. To je verjetno tudi posledica dejstva, da so bile nekatere nedavne dejanske spremembe (vpeljava majhnega programa študentskih posojil ob koncu 90. let) ali napovedane spremembe (najava vpeljave šolnine za redni študij s strani ministra za visoko šolstvo, 2005-2006) niso dale pozitivnih u~inkov. Številne druge delne parcialne reforme (mehanizem financiranja izobra`evalnih ustanov, dr`avna finan~na pomo~ študentom) so bile boljše pripravljene, toda nekatere med njimi še vedno zahtevajo nadgradnjo. Nedavni neuspeli poskus pove~anja zasebnega financiranja, ki je izzval proteste študentov, je pokazal na to, da je reforma sistema financiranja terciarnega izobra`evanja zahtevna naloga.
Glavni pogoji za realizacijo pove~anega zasebnega financiranja terciarnega izobra`evanja v Sloveniji so: (1) reforma mora upoštevati celovitost sistema financiranja (nujnost so~asnih sprememb sistema financiranja izo-bra`evalnih ustanov in dr`avne finan~ne pomo~i študentom), (2) reforma mora biti zelo dobro pripravljena, (3) o glavnih elementih reforme mora biti dose`eno soglasje med vsemi klju~nimi subjekti, (4) spremenjena morajo biti nekatera splošna prepri~anja, med njimi zlasti, da je terciarna izobrazba javna dobrina in da je šolnina nepra-vi~na. Potrebno pa bi bilo spremeniti tudi ustavo, saj sedanja ne dovoljuje šolnine za redni študij. Uspešnost reforme pa je vsekakor odvisna tudi od politi~ne volje in mo~i.
A 227
Organizacija, letnik 41
Razprave
številka 5, september-oktober 2008
Literatura in viri
Adelman, C. (2004). Principal indicators of student academic histories in postsecondary education, U.S. Department of education, Washington.
Ah~an. A., Polanec, S. & Trunk-Širca, N. (2006). Analiza donosnosti terciarnega izobra`evanja v Sloveniji. Koper: Fakulteta za management (neobjavljeno).
Bevc, M. (1993). Rates of Return to Investment in Education in Former Yugoslavia in the 1970s and 1980s by Region, Economics of Education Review, 12: 325-343.
Bevc, M. (1997). Vpeljava šolnin in študentskih posojil v za~etni dodiplomski študij v Sloveniji v funkciji pove~anja u~inkovi-tosti in pravi~nosti - zaklju~no poro~ilo (raziskava), Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana.
Bevc, M. (1999). Financiranje, razvoj in u~inkovitost izobra`eva-nja, Didakta, Radovljica.
Bevc, M. (ed.) et al. (2007). Funding, Equity and Efficiency of Higher Education. International Conference Proceedings (November 21-24, 2007, Portoro`). Koper - Ljubljana: University of Primorska, Faculty of Management Koper – Institute for Economic Research Ljubljana.
Bevc, M., Gorjan, N. & Prevolnik, V. (1996). Vpeljava šolnin in študentskih posojil v za~etni dodiplomski študij v Sloveniji v funkciji pove~anja u~inkovitosti in pravi~nosti – 1. del (raziskava), Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana.
Bevc, M., Prevolnik-Rupel, V. & Stanovnik, T. (2001a). Analiza pravi~nosti dr`avnega financiranja izobra`evanja v Sloveniji in mo`nosti za njeno pove~anje (raziskava), Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana.
Bevc, M., Dolenc, D., Lo`ar, B., Novak, T., Peri~-Mulac, O. & Smrekar, T. (2001b). Ekonomska u~inkovitost in pravi~nost izobra`evanja v Sloveniji ter potrebne informacijske podlage za njuno kvantifikacijo (raziskava), Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana.
Bevc, M., Urši~, S., Polanec, S.& Ah~an, A. (2008). Sistem financiranja terciarnega izobra`evanja, njegova pravi~nost in ekonomska u~inkovitost. Inštitut za ekonomska raziskovanja – Fakulteta za management Koper, Ljubljana (izide).
Eurostat (2007a). Key Data on Higher Education in Europe – 2007, European Commission – Eurydice – Eurostat, Luxembourg.
Eurostat (2007b). Private household spending on education and training.
Euroštudent 2005 - Ekonomski in socialni polo`aj ter mednarodna mobilnost študentov v Sloveniji (2005). Ljubljana: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Dosegljivo na http://www.eurostudent.si/ (3.3.2006)
Furlan, B. (1998). Meddr`avna analiza dejavnikov znanja osmo-šolcev. Diplomsko delo, Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Mora, J.G., Vila, L., Schmidt, E. K., Vossensteyn, H. & Villarreal, E. (2007). Rates of return and funding models in Europe. Final report to the Directorate-General for Education and Culture of the European Commission. Centro de Estudios en Gestion de la Educacion Superior, Valencia.
OECD (1998). Education at a Glance – OECD Indicators 1998, OECD, Paris.
OECD (2007). Education at a Glance – OECD Indicators 2007, OECD, Paris.
OGSR (2005) Okvir gospodarskih in socialnih reform za pove~anje blaginje v Sloveniji, Slu`ba vlade Republike Slovenije za razvoj, Ljubljana.
Predlog zakona o visokem šolstvu (PZVŠ, 2004), Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ljubljana.
Polanec, S., Ah~an, A., Kozamernik, M. (2008). Donosnost terciarnega izobra`evanja v Sloveniji v obdobju 1994-2004. Draft študija za kon~no poro~ilo. V ---- et al. (2006-08) »Sistem financiranja terciarnega izobra`evanja, njegova pra-vi~nost in ekonomska u~inkovitost.« Raziskovalni projekt v teku, Inštitut za ekonomska raziskovanja – Fakulteta za management Koper, Ljubljana.
Resolucija o nacionalnem programu razvoja visokega šolstva v Sloveniji, 2007-2010 - (predlog) (RNPRVŠ, 2007). Maj, 2007, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ljubljana.
Schnitzer, K., Kuster, E. & Middendorff, E. (2005). Eurostudent Report 2005 – Social and Economic Conditions of Student life in Europe 2005, Synopsis of indicators for Austria, Finland, France, Germany, Ireland, Italy, Latvia, Portugal, Spain, The Netherlands and United Kingdom. Hannover: Hochschul-Informations-System (HIC). Dosegljivo na:
http://www.his.de/abt2/ab21/Eurostudent/report2005/ Downloads/Synopsis%20of%20Indicators/SY (10.7.2007)
Spremembe Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, ~lanic univerz, od leta 2004 do leta 2008 (SUJFVIZ), Ur. l. RS, št 72/2004, št. 4/2006 in št. 132/2006.
Stanovnik, T. (1995). Izobrazba, dohodek in socialnoekonomski status prebivalcev Slovenije, Informativni bilten, XXIX (8-9): 39-46.
Stanovnik, T. (1997). The returns to education in Slovenia, Economics of Education Review, 16: 443-449.
Stergar, E. (ed.), Budihna-Po`ar, D., Kump, S., Lapajne, Z. & Mihevc, B. (1988). Prou~evanje študijske poti študentov v SRS – generacija 1976, Center za razvoj univerze, Ljubljana.
SURS. Statisti~ni letopis Slovenije (razli~ni letniki); Statisti~ne informacije, št. 97/2000, št. 104/2001, št. 144/2002; Rezultati raziskovanj št. 687/1997; Podatkovna baza SI-STAT; Popis prebivalstva 1991 (interna dokumentacija) in Popis prebivalstva 2002, (dosegljivo na http://www.stat.si/popis2002/ si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=17;20.9.2007). Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije.
Svoljš~ak (2007). Analiza vpeljave vav~erja v slovenski visokošolski prostor, Raziskava za Slu`bo vlade za razvoj, Ljubljana.
Tajnikar, M. & Debevec, J. (2007). Funding System of Full-time Higher Education and Technical Efficiency – Case of University of Ljubljana. Proceeding of the international conference “Funding, Equity and Efficiency of Higher education. Uredila: Bevc, M., Portoro` 21-24 November, 2007. Koper: Faculty of Management Koper – Institute for Economic Research Ljubljana
Torkar, G. (2000). Analiza dejavnikov znanja osnovnošolcev v Sloveniji. Diplomsko delo, Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Trunk-Širca, N., Kodri~, B., Strašek, R. & Marjeti~, D. (2007). Izdelava ekonomskega modela za simulacijo u~inkov sprememb sistema financiranja terciarnega izobra`evanja (raziskava), Fakulteta za management, Koper.
Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, ~lanic univerz, od leta 2004 do leta 2008 (UJFVIDZ, 2003). Ur. l. RS, št. 134/2003.
Vodopovec, M. (1997). Value of human capital in transition to market economy: Evidence form Slovenia, European Economic Review, 41: 893-903.
Vodopivec, M. (2006). The Evolution and Determinants of Slovenia’s Wage Structure in the 1990s – Informativni bilten, XL (1-2): 37-50.
A 228
Organizacija, letnik 41
Razprave
številka 5, september-oktober 2008
Vodopivec, M., & Gaberš~ek, S. (2002). Uvedba odlo`ene šolnine v slovensko visoko šolstvo (raziskava). GEA College - The World Bank, Portoro`.
Zakon o visokem šolstvu (ZVŠ). Ur.l. RS, št. 119/2006.
Zakon o štipendijah (ZŠ). Ur.l. RS, št. 59/2007.
Zakon o dr`avnem subvencioniranju študentske prehrane (ZDSŠP), Ur.l. RS, št. 74/2007.
Zgaga, P. (ed.), Peršak, M., Volf, B. & Videnšek, A. (2004). Analiza gibanj v strukturi študentov in diplomantov terciarnega izobra`evanja, 1981-2004 (raziskava). Pedagoška fakulteta, Center for Educational Policy Studies (CEPS), Ljubljana.
Zahvala
Avtorica se iskreno zahvaljuje Bruce-ju Johnstone-u ter anonimnim recenzentom za zelo koristne pripombe in predloge izboljšav na predhodno ina~ico ~lanka.
Milena Bevc je raziskovalka (znanstvena svetnica) na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani ter docentka na Fakulteti za management v Kopru, kjer na podiplomskem študiju predava ekonomiko izobra`evanja. Doktorirala in magistrirala je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Njena raziskovalna podro~ja zajemajo ekonomiko izobra`evanja, razvoj izobra`evanja, kazalnike izobra`evanja, migracije (zlasti beg mo`ganov) in regionalni razvoj. Izdala je dve knjigi s podro~ja ekonomike izobra`evanja ter eno s podro~ja migracij. V zadnjih desetih letih je aktivno sodelovala pri pripravi nacionalnih strateških dokumentov s po-dro~ja izobra`evanja in migracij ter vodila ve~ raziskovalnih projektov z navedenih podro~ij. Leta 2007 je v Portoro`u organizirala in vodila mednarodno konferenco o financiranju, u~inkovitosti in pravi~nosti visokega šolstva (Funding, Equity and Efficiency of Higher Education, 21.-24. november, 2007).
A 229