imukSKI DNEVNIK poštnina plačama v gotovini postale i gruppo Cena 400 lir Leto XXXVU1. Št. 157 (11.285) TRST, četrtek, 29. julija 1982 ^morski DNEVNIK je zatel Izhajati * Trstu 13. mala 1845, mesca predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra IM3 v vasi Zatrti nad Cerknim, razmnožen im ciklosffl.Od s. do“"L'‘dni^nik'^'^mMdEarooL Ipovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zaonia štaviika. Btl je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, BEGINOVA VLADA St NAGIBA K TEMU, DA BI S SIL« REŠILA PALESTINSKO VPRAŠANJE IZRAELSKO LETALSTVO RUŠI ZAHODNI BEJRUT DIPLOMATI POSKUŠAJO PREPREČITI GENOCID izposloval nadaljnjih 48 ur za pogajanja ^ziv Arafata Brcžnjcvu, Fahdu, Mitterrandu in Castru j®EJRUT, TEL AVIV •— Izraelci so včeraj že sedmi dan zasipali za-®ištvo • ru.t 1 rušilnimi in fosfornimi bombami. Njihova letala in top-Sosto ms0 .^Kirala vojaških ciljev, ampak so sistematično rušila najbolj ?aseUenc muslimanske četrti libanonskega glavnega mesta. Nekaj PfedsJa tl|d* u'ic°i v kateri so poleg libanonskega ministrskega Grčli ■'ka„ Hasana nastaljeni še veleposlaniki Jugoslavije, Bolgarije, Pa , Kanade, izraelske bombe --------------------- j,,,. , vreraj padale tudi na stavbo roča'■ ega veleposlaništva. Po potile ur1. Palestinske tiskovne agen-civll„■ se je število žrtev med kai jlm, prebivalstvom v zadnjih ne-£4' “"e" povzpelo še za nadaljnjih ■urtvih in približno 300 ranjenih. ^adiia nota predsedstva vlade (talija obsoja ^raelske napade k5!M 7 «Nova velika bom-7“airanja in obnovitev izraelske' V0''aak''i akcij v libancn-em glavnem mestu predstavil® za vel*'-0 zaskr- rečeno italijanske vlade». je v uradnem poročilu, ki st« ^ ^dal0 včeraj predsed-Vl v*ade v Rimu. Italijanska ^ fla Je. »dosledno s stališčem, >zrag? ® spreiela eb začetki: edW. e eborožeoe invazije* .] p n° obsodila ponoven izra-težf napacl *n kršitve tako *'° doseženega premirja s •tra?i izraelske vlade, kar ter-‘tevilnc nedolžne žrtve in Prbni va .življenjske pogoje v ^Jateljski državi, ki so jo voj-Itai "®roz°te tako prizadele*, la v1J?nska v'ada je že rosla-sdt , ;’l3an°n pomoč in je sedaj set? • nove pobude v tem in * -JUl 'I3 sc olajšajo trpljenje težave, v katerih se nakano prebivalstvo v Liba-predvsem pa v Bejrutu, asno pa .italijanska v la ia civii da pa .itaiijansKa via n Padarja svojo pripravi je VaA da sodeluje pri prizade-in 28 Prekinit:v spopadov vo«POnavl-ia svojo razpoložlji- ■t. ce bi obstajali potrebni kio bi prišlo do pristan da Vs^b. zainteresiranih strani, fieof0?'1'6 v okviru mednarodna kpptinpenta tudi italijan-tj,., vojai.e za nadzorstvo pasu stj *zrae,sko vojsko in ra' zor ti11111 eootami ter za nad-Zali I0 nad umikom sil PLO iz odnega Bejruta. «Ta korak, Iteb V r‘ot* palače Chigi, je Cen 3 ,vk'jučevati v okvirno o-^ a .Italijanske vlade, da se Piti*10 v celoti in hitro umak-ra..„lz Libanona vse tuje čete, dovoliltistih’ ki i™ ie vstop pfp,'la zakonita in široka reki b!;ntativna libanonska vlada, °bla°t mora'a ponovno prevzeti T,j]rist na celotnem območju ‘nanona*. Pol milijona civilistov v obkoljenem delu mesta je bilo včeraj že tretji dan brez vode in elektrike. Zaradi pomanjkanja zdravil in krvne plazme je baje umrlo že precejšnje število oseb, postopoma pa narašča tudi nevarnost epidemij tifusa V takem ozračju, ko številni opazovalci že napovedujejo, da se je izraelska vlada odločila, da bo ne glede na žrtve med civilnim prebivalstvom začela zaključno ofenzivo proti približno 6.000 palestinskim gverilcem, se nadaljuje posredovanje a-meriškega odposlanca Philipa Habi-ba. Včeraj se je nekaj ur pogovarjal z izraelskim ministrskim predsednikom Beginom, od kr cerega je izposloval nadaljnjih 48 ur za pogajanja. V teh dveh dneh bi moral Habib prepričati PLO. da umakne svoje borce iz zahodnega Bejruta in Libanona brez vsakih jamstev, da bodo izraelski vojaki in še posebej desničarski falangisti spoštovali sporazum in ne bodo napadli palestinskih taborišč. Ostaja pa odprto vprašanje kam naj se palestinski gverilci sploh umaknejo. Habib je baje pr e pričal Jordanijo, da jih bo sprejela približno 2.000, oziroma vse tiste, ki imajo jordanski potni list. Del palestinskih gverilcev pa naj bi sprejela še Sirija in Egipt. V naslednji fazi bi morali oditi iz Libanona še preostali palestinski borci ter izraelska in sirska vojska. Habib se je seveda med pogovori z Beginom zavzel tudi za prekinitev ognja, kar b ■ o-mogočilo uspešnejše nadaljevanje pogajanj. Voditelj PLO je ta poziv sprejel že zgodaj popoldne, izraelska vlada pa vsaj do 22. ure včeraj 1 zvečer tega ni napravila. Obenem so se nadaljevala tudi prizadevanja libanonskega predsednika Sarkisa. da bi izraelska vojska obnovila dotok vode in elektrike v zahodni Bejrut in odprla nekaj prehodov za oskrbovanje obkoljenega dela mesta s hrano in živili. Voditelj PLO Jaser Arafat je poslal nujne brzojavke sovjetskemu predsedniku Brežnjevu. saudskemu kralju Fahdu :n francoskemu predsedniku Mitterrandu ter sedanjemu predsedniku neuvrščenih Castru, v katerih se zavzema, naj se te države v večji meri angažirajo v reševanju libanonske krize. Danes se bo baje sestal varnostni sv»t Zd-užcnih narodov, ki bo razora’! ial o francosko - egiptovskem predlogu za resolucijo o libanonski krizi. Tzraelska vlada je ta predlog že zavrnila, ker zagotavlja vsem državam in narodom na Bližnjem vzhodu pravico do obstoja, tudi Palestincem. Danes seja CIP o novih podražitvah RIM — Danes se bo sestal med ministrski odbor za cene. Na dnevnem redu so vprašanja cene časopisov, železniških vozovnic ir. električnega toka. Dejansko bo odbor verjetno le potrdil že znane ukrepe, ki bodo začeli veljati s 1. avgustom. Dnevniki se bodo podražili od sedanjih 400 na 500 lir, železniške vozovnice se bodo podražile za 10 odstotkov (do naslednje podražitve, prav tako 10-odstotne. bo prišlo s prvim oktobrom), električni tok pa se bo podražil za 8 ali 9 lir pri kilovatni uri. GLEDE NAVZOČNOSTI SAHARSKE REPUBLIKE Po dvodnevnem sporu kompromis v Organizaciji afriške enotnosti Saharska republika, ki so jo pred časom razglasili za 51. članico 0AE, naj bi prisostvovala le pripravam za srečanje na vrhu RIM — Ministrski predsednik Spa-dolini .je izkoristil pooblastila, ki mu jih daje zakon iz leta 1971 in zaradi višjih državnih interesov preprečil posredovanje posebni parlamentarni komisiji dela dokumentov, ki so povezani s škandalom ENI - Petromin. Spadolini je med te dokumente vključil tudi zapiske takratnega ministrskega predsednika Andreottija o kupčiji med podjetjima. Kolona izraelskih oklopnih vozil pred Bejrutom (Telefoto RIM — Pod predsedstvom mini stra za kmetijstvo Bartolomeia je, bil včeraj v Rimu medministrski sestanek o vprašanju suše, ki je v zadnjem času tako hudo prizadela južno Italijo. Na sestanku so ugotovili, da je stanje zelo resno, čeprav še ni dramatično. Vode primanjkuje predvsem na obeh velikih otokih, to je na Siciliji in na Sardiniji, ter v nekaterih predelih južne Italije. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiieiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii* KOMUNISTI OČITAJO VLADI, DA NE POROČA PARLAMENTU Na gospodarskem področju bo vlada sprejela vrsto zakonskih odlokov Nobenih uradnih vesti o ukrepih, ki jih bo jutri sprejel ministrski svet - Danes se sestaneta delegaciji PSI in KD RIM — Dveurni pogovor med predsednikom vlade SpauolinTjcm in tajnikom KD De Mito je potekel, kot pravi poročilo palače Chigi, v vzdušju velike prisrčnosti. V teku srečanja je predsednik vlade poroča) tajniku Krščanske demokracije o gospodarskih ukrepih, ki jih bo ministrski svet moral sprejeti v petek in glede katerih krožijo še ved no samo neuradne vesti. Treba bo rešiti še nekatera vprašanja, saj je ob koncu pogovora De Mita izjavil. da nekateri ukrepi niso povsem jasni. Tajnik Krščanske demokracije je potrdil, da bo del finančnega zakona sestavljen iz zakonskih odlokov, ki bedo stopili takoj v veljavo, ne da bi jih moral odobriti parlament. Gre za izbiro, proti kateri se je komunistična partija že večkrat izrekla, ker je obtožila vlado, da sprejema zelo pomembne odločitve na področju gospodarske politike, ne da bi o njih obvestila parlamenta. / ""•UIIIIIIIH,......................Illlllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllll."I"II"I"M""«|".""*,,"I“,,""'I*I,,M POROČILO NA SEJI POKRAJINSKEGA KOMITEJA ZK KOSOVA Dejavnost ZK in drugih sil na Kosovu Prispevala k stabilizaciji položaja Varnostni organi doslej odkrili štiri sovražne organizacije JkinjjJ ®jA — Aktivnost Zveze ko k°sova \ln drugih subjektivnih sil * PrisruT01 Ltidi varnostnih organov, sbio S| v?la, da se političnovarno-t^i>ilizirl''*e v Pokrajini postopno Za organizacije Zveze p*°y Kosova je mnogo bolj ■ itičnk etom dni navzoča skrb o j* trebam staniu, o ukrepih, ki jili *°§ah. ,.sE>rejeti in o prihodnjih na-žePcev ,Spel1' pri odkrivanju udele-“k'ij » ar>skih protirevolucionarnih J" O!.....1! številnih ilegalnih skupin lsUrn c:, lZari.i z različnimi imeni in Jfapje *iem> zagotavljajo, da se bo ■Pii (Av. nadalje izboljševalo. Se J še alčpovarnostni položaj pa Hitije a^d"0 zapleten. Še nadalje k' tiariVražnik s Pozicij albanske Nw,,lalm"a 'n iredentizma, Jietn s propagando in izpisova- so z vodilnih funkcij v pokrajini odslovili nekatere ljudi, ki so z na pačno politiko in številnimi drugimi slabostmi objektivno šli na roko sovražniku. Te poteze, je dejal Dola-ševič, so opogumile družbene sile in vlile polno zaupanja v našo politiko ter v izid boja proti sovražniku in njegovi ideologiji. Dolaševič je navedel, da so letos iz Zveze komuni stov izključili 190 članov. 30 so jih izbrisali iz evidence, proti 182 pa so sprejeli idejno politične ukrepe. Z dela so izključili, oziroma suspendirali 32 ljudi. V minulih šestih mesecih pa je v vrste Zveze komunistov Kosova vstopilo 1676 novih članov. Svetislav Dolaševič je poudaril -"■‘It , Z" HI Uipiovvu ,eišo “j . I- To zahteva še intenziv-► vJJavnc»' Zveze komunistov Krajini' d,-u«il> naprednih sil \ "1U PD popolnem razkrinkava štiri sovražne organizacije in 55 skupin, ki so bile v neposredni zveze s temi organizacijami. Te organizacije in skupine so zdaj, po besedah Dolaševiea v glavnem razbite in onemogočene za nadaljnje delovanje. Kazenski postopek je doslej zajel 529 oseb. zaradi prekrškov pa je bilo kaznovano 1117 ljudi. Od tistih, ki kazensko odgovarjajo je največ študentov - 155, dijakov 128. prosvetnih delavcev 64. med intelektualci pa sta dva doktorja, 7 ntagi strov znanosti, 10 pravnikov in en zdravnik in 14 tehnikov. Med njimi so tudi delavci in kmetje, kar kaže, da je sovražnik uspel prodreti tudi v nekatere organizacije združenega Predstavniki vlade pa so te dni videti zelo mirni in nadaljujejo s svojo politiko malih korakov. Gospo darski ministri morajo izdelati se zadnje detajle ukrepov za boj proti gospodarski krizi: gre za dokajšnje povečanje davčnega premena, za povečanje davka na dodatno vrednost IVA, za krčenje izdatkov na področju zdravstva in socialne ga skrbstva. Pred jutrišnjim zaključnim vladnim sestankom pa bodo še nekatera srečanja ne samo med tehniki in izvedenci, temveč tudi med predsednikom vlade ter drugimi tajniki vladne večine in predsedniki dežel. Med neuradnimi glasovi, ki so krožili včeraj gre zabeležiti tiste, (prihajali naj bi iz krogov finančnega ministrstva), po katerih naj bi povečanje davka na dodatno vrednost IVA odložili na september: cilj naj bi bil dvojen, zadovoljiti sindikalne organizacije, ki so že izrazile svoje nasprotovanje in počakati na rezultate turistične sezone z njenim prilivom dragocenih deviz. Te glasove je posredno potrdil tudi finančni minister For-mica, ki je izjavil, da so najbolj pomembni ukrepi, o katerih vlada sklepa v bistvu tisti davčnega značaja. Tudi na področju odnosov med strankami se vzdušje baje izboljšuje. Danes bo na vrsti srečanje med delegacijama KD in PSI, ki ju vodita tajnika De Mita in Craxi. Uradno glasilo Krščanske demokracije piše, da ne gre le za premirje, temveč za pomemben preobrat političnega značaja. V teku je, tako trdi glasilo KD, proces popuščanja rfapetosti med dvema največjima vladnima strankama. Kljub temu sproščenemu vzdušju pa ni težko predvideti, da bodo ukrepi, ki jih bo vlada jutri odobrila, razburili mnoge politične in družbene sile, ne samo delavske množice, temveč tudi Confindustrio, katere vodstvo se je sestalo včeraj in je jasno povedalo, da ne odobrava ukrepov, ki jih pripravlja predsednik vlade Spadolini. R. G. do. preden bo vlada sprejela novi paket protiinflacijskih ukrepov, ki je-ua dnevnem redu jutrišnje vladne seje. Na včerajšnjem zasedanju vodstva zveze industrijcev so namreč poudarili, da bi ti ukrepi hudo prizadeli delodajalce, saj bi se cena delavske sile dvignila za 3,5 odstotka, potem ko se je z novim zakonom o odpravninah že dvignila za 2,5 odstotka. Industrijci očitajo Spadolini-ju, da je ves čas trdil, da državni primanjkljaj ne bo presegel 50 ti soč milijard lir, in da sedaj, ko je ugotovila, da se je primanjkljaj dvignil na 70 tisoč milijard, vlada zahteva od delodajalcev, naj plačajo to razliko. Skratka, tudi industrijci se upirajo predlogom vlade in to z nenavadno ostrino. Prav tako pa Confindustria ni spremenila svojega stališča o premični lestvici. Industrijci še vedno trdijo, da je treba začeti pogajanja s sindikati o vseh vprašanjih, pa čeprav za ločenimi mizami. (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROBI — Po dvodnevnem sporu zaradi navzočnosti Saharske a-rabske demokratične republike na tripolijskem vrhu je predstavnik libijske vlade Ali Triki sinoči sporočil na tiskovni konferenci, da so uspešno našli kompromisno rešitev, kar bo omogočilo konferenci, da so uspešno našli kompromisno rešitev, kar bo omogočilo normalni potek tako ministrske kot vrhunske konference OAE, čez osem dni, za katero je že rekel, da bo «resnično zgodovinski dogodek*. Po dvakratni preložitvi naj bi se ministrsko srečanje tudi formalno začelo in pripravilo dnevni red za vrhunsko konferenco. Samo nekaj ur pred tem je bil predsednik ministrskega sveta OAE, bocvanski zunanji minister Archie Bogwe, skrajno črnogled zastran možnosti poteka tripolijskega srečanja, saj se je po njegovih besedah zbralo v libijski prestolnici komaj 29 delegacij, pet manj od zahtevanega dvotretjinskega kvoruma, in da so tudi med temi nekatere prišle «samo pogledat, ali je saharska delegacija navzoča ali ne*. Zasedanje zunanjih ministrov, ki naj bi pripravilo vrhunsko konferenco od 5. do 8. avgusta, so od ponedeljka, ko bi se moralo začeti, | prestavili že dvakrat, zavoljo ne-1 razrešenega spora o udeležbi saharske delegacije. j Sinoči pa je na tiskovni konfe-j renči, ki jo je v nasprotju z usta-I ljeno prakso sklicala dežela gesti-I teljica. ne pa OAE, predstavnik I Ubijske vlade Ali Triki izjavil, da I so naposled našli kompromisno re-! šitev, ki bo omogočila normalni petek tako ministrska kot tudi vrhunske konference. O podrobnostih tega kompromisa ni govoril, a kot se je izvedelo, naj bi bila saharska delegacija formalno navzoča na pripravljalnem sestanku, ne-pa tudi na vrhunski konferenci, na kateri naj bi afriški voditelji dokončno razrešili nastali spor. Spor Je nastal po tistem. Ko je generaiui sekretar OAE Edein Ko-ajo, na februarskem srečanju zunanjih ministrov, enostransko razglasil. da je saharska republika polnopravna 51. članica vseafriške organizacije, ker jo je priznala po trebna večina 26 članic, število tistih, ki priznavajo saharsko repu bliko, se je zdaj v Tripoliju povzpelo na 28. Priznala sta jo namreč Mavretanija in nova leva vla da na Mavriciju, medtem ko je prejšnja, konservativna vlada, spre jemu saharske republike nasprotovala. Nekatere druge države kot Kenija, Nigerija in Malavi so bile doslej v sporu nevt.talne, vendar pa so vztrajale pri zai tevi. da mo-vajo o takšni zadevi razpravljati le državni voditelji na svoji vrhunski konferenci. Od tistih držav, ki so sprejemu saharske republike v OAE najbolj nasprotovale, pa jih je 14 objavilo, da na tripolijsko srečanje sploh ne pridejo. Za bojkot srečanj OAE je dovolj odsotnost 18 članic. Očitno Je, da je Libiji bilo ves čas predvsem do tega, da zagotovi bližnji vrh in s tem enoletno vodstvo vseafriške organizacije. Tako je predsinočnjim libijska agencija celo objavila, da saharske republike formalno niso povabili v Tripoli, Toda ves spor okrog sprejema saharske republike je na afriških tleh zbudil še dodatno zaskrbljenost. Mnoge države, zlasti iz vrst tako imenovanih »zmernih*, opozarjajo na nevarno uveljavljanje volje večine na celini, ki je bila od nekdaj naklonjena sprejemanju odločitev s splošno sprejetim soglasjem. Kolikor se uveljavi sprejemanje odločitev z večino, pravijo te države, pomeni to konec vseafriške organi- zacije, saj so dozdajšnje odločiti« lahko zaživele v praksi ravno zato, ker so bile sprejete s soglasjem in so tako zavezovale vse. Preštevanje števila udeležencev in ugotavljanje, ali jih je dovolj za kvrorum, pa je praktično pomenilo zbiranje zadostne večine članic za uveljavitev sprejema saharske republike v OAE. Vprašanje, ki si ga zdaj zastavljajo v nekaterih afriških prestolnicah, je, ali je pomembneje zbrati zadostno podporo za sprejem ene članice, to j* saharske, kot pa prepričati 14 in več drugih, naj pridejo na vrhunsko srečanje, na katerem bo govor o vrsti pomembnih vprašanj za prihodnjo usodo čme celine. Tudi vsiljevanje volje večine je lahko znamenje, da se v organizaciji, ki se je v celoti opredelila za načela in cilje neuvrščenega gibanja, uveljavlja tuja, blokovska praksa — za katero je ravno značilno razno manipuliranje s pozicij sile. TIT DOBERŠEK iiiuiMiiimiiiiiiiuiiiiiMiiiiiuiinmiiiiiiiiHiiiimtiiimiuiiiifiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiumnuiiiiiiiif*' V LOMBARDIJI ARETIRALI 21 OSEB Hud udarec karabinjerjev lombardijskim teroristom Se nepojasnjene okoliščine Di Roccovega umora TRANI — Zadušitev in prsne poškodbe naj bi povzročile smrt 36-letnega rdečega brigadista Ennia Di Rocca, ki so ga pred dvema dnevoma neznanci ubili na dvorišču oddelka najstrožje varnosti. Do tega zaključka so prišli policijski zdravnici, ki so opravili obdukcijo trupla v mrtvašnici v Traniju. Zdi pa se, kljub uradni zadržanosti, da so storilci večkrat zabodli Di Rocca s preprostim koničastim bodalom. Sočasnost zadušitve in ubodov naj bi potrjevala domnevo, da je pri umoru sodelovalo več oseb. V tistem trenutku je bilo na sprehodu po dvorišču 21 zapornikov. Seveda se vsi sprašujejo, kako je mogoče, da pazniki niso opazili, kaj se dogaja. To bo veljalo morda za glavnega paznika, ki nadzoi-uje dogajanja z visokega mostiča nad dvoriščem, toda ne more opaziti, kaj se dogaja pod mostičkom. Zaporniške oblasti in preiskovalni sodniki pa trdijo, da so drugi pazniki posegli pravočasno, oziroma v kolikor so iim dovoljevale okoliščine. Sicer pa v tranljsKem zaporu in v bližnji okolici vlada ukaz., naj se ne posreduje tisku in občinstvu Confindustria zahteva sestanek z vlado RIM — Confindustria je zahtevala nujno srečanje s Spadolinijevo vla- ‘ r" Tožnika, rie 0(ll, ,'eljna ocena včerajšnje » ritini,, raJ'nskega komiteja Zvez.e N p|.„H0v .Kosova, na kateri so v°rili nj t.vom Sinana Hasanija , ristn,, a'Jnje naloge Zveze ko i hlosin P1-' stabilizaciji politično * HovohP stania v pokrajini. Ko > a DolJ i? tcm- Je dlan predsed- > allnski'ga komiteja ZK Ko-7v0ri1 ,, slav Dolaševič v uvodnem an dejal, da n "rtlcm druge o.a,*c v .riivstrn0ddebju usmerile dejavnost L0Vražneir 00 razkrinkavanje bistva k "arnih a,, delovanja, protirevolu-. rijo s,l 'n na politično diferen-**» dirJ'JPrci med komunisti. Pro-renciacije je prispeval, da da so varnostni organi doslej odkrili | dela na vasi. (dd) .......................mi-.... .......................... Pomembna razsodba ustavnega sodišča lllllillllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIHIIIIIIIHMHIHIIIIIIIIIimMlllllllllimiliHIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIlMlIllUIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIUIIIIIIt so Zveza komuni-organizirane sile v RIM - Pri izpolnjevanju davčne prijave bomo odslej od dohodkov lahko odbili tudi stroške za zdravljenje v tujini. Tako je raz sodilo ustavno sodišče, ki je proglasilo za neustavno določilo, po katerem je mogoče med odbitki upoštevati samo stroške za zdrav ljenje na italijanskem ozemlju. Ustavni sod niki so zavrnili teze državnega pravobra nilstva, ki je ugovarjalo, češ da državna zdravstvena ureditev v zadostni meri jam či pravico državljanov do zaščite zdravja. Sodišče je v razsodbi napisalo, da to ni res. kajti sicer bi ne. bili dovoljeni niti odbitki stroškov za zdravljenje na italijanskem ozemlju. to je za storitve zdravnikov, ki niso po godbeno vezani * bolniško blagajno in za zdravljenje v zasebnih bolnišnicah. Sodniki so v utemeljitvi nadalje zapisali, da je treba vsakomur priznati pravico, da se na svoje stroške zdravi kjerkoli, v Italiji ah v tujini. Sicer pa, nadalje ugotavlja sodišče, zadostu je, da pomislimo, da obstajajo zdravljenja ali zdravniški posegi, za katere mora bolnik v tujino, pa ugotovimo, kakšno krivico na redimo državljanu, če mu ne dovolimo, da odbije te stroške od obdavčljive vsote. Na osnovi 3. člena ustave, ki govori o enakosti vseh državljanov, in 32. člena, ki jamči zaščito zdravja, torej nikakor ni mogoč-' razločevati med stroški za zdravljenje v Italiji in v tujini, ko te stroške obravnavamo v davčne namene. Kar pa zadeva ugovore državnega pravo branilca, da teh stroškov ni lahko preverja ti, je ustavno sodišče v utemeljitvi zapisalo-da so načini preverjanja enaki kot za stro ške v Italiji, saj mora zainteresirani držav Ijan predložiti ustrezna potrdila, sicer pa je možno tudi drugačno nadzorstvo, saj morajo •za zdravljenje v tujini posebni finančni orga ni dovoliti izvoz valute. Pri izpolnjevanju obrazca 740 bomo od slej torej lahko odbili tudi stroške za zdrav ljenje v tujini. Seveda pa bomo morali imeti ustrezna potrdila, katerih kopijo bomo mora li priložiti davčni prijavi. Večji izvoz iz SRS LJUBLJANA - Delegati vseli treh zborov slovenske skupščine so razpravljali o uresničevanju ustrez neročnega načrta republike v prvih dveh letih in o možnostih razvoja v prihodnjem letu. Podpredsednik izvršnega sveta Dušan Šinigoj je poudaril, da slovensko gospodarstvo poleg bolj dinamične rasti industrijske proizvodnje nenehno beleži tudi povečevanje izvoza blaga na konvertibilno področje. To je nedvomno velik uspeh. Vendar izvoz na konvertibilno področje je še vedno manjši od predvidenega, zato so manjše tudi možnosti za uvoz. Glavni razlog za zaostajanje izvoza na konvertibilno področje, zaostajanja, ki znaša okoli 205 milijonov dolarjev, je premajhna motiviranost. Letošnje obveznosti Slovenije za odplačevanje srednjeročnih in dolgoročnih kreditov v tujini znašajo 416 milijonov dolarjev. Organizacije združenega dela in banke so doslej sproti pokrivale te obveznosti, prav tako so bile sproti pokrite tudi devizne obveznosti do federacije. Dušan Šinigoj je še posebej govoril o vseh oblikah porabe v republiki. Pri tem je poudaril, da je bilo edino za investicije v šestih mesecih letošnjega leta porabljenih manj sredstev od predvidenih. nobena vest o tem tragičnem dogodku. Samo iz sodnijskih krogov se je zvedelo, da so predsinočnjim zaporniki vpili v zaporu «Rdeče brigade, rdeče brigade*. To pa je vse, kar prodira iz neprodušno zaprtega tranijskega zapora. Kdo je ukazal likvidacijo Di Rocca, se ne ve. čudno je le, da se Di Rocco ni nikoli ločil od eborože nega boja in ni niti sodeloval t oblastmi. Varnostne sile pa so zabeležile v zadnjem času nekaj pomembnih uspeliov v boju proti prevratništvu. Tu pride predvsem v poštev operacija, ki so jo izvedli karabinjerji v Lombardiji. Od 12. junija do danes so aretirali 21 osumljencev sodelovanja z oboroženimi tolpami. Poleg tega so varnostni organi skoraj popolnoma ugotovili sestavo nekaterih manjših terorističnih organizacij, ki so nastopale od 1. 1979 do danes po razpustitvi organizacije »Cocori* (comitati comunisti rivoluzionari), ki pa so izvedle razne rope in atentate. Na sled raznim teroristom so prišli karabinjerji iz Milana, Monze in Bergama, ki so našli razne dokumente v drugih skrivališčih teroristov. Poleg tega se je preiskovalcem posrečilo tudi ugotoviti vire oboroževanja uporniških skupin. Orožje je baje prihajalo z Bližnjega vzhoda, morda po naročilu Ore-steja Scalzoneja, ki je bil poglavar organizacije »Potere operaio* in ki je še vedno na svobodi. Pri tem se seveda vrivajo še druge vesti, po katerih naj bi Scalzone usklajal delovanje raznih manjših organizacij. Karabinjerji so dejansko aretirali 17 oseb, štiri pa so pustili na začasni svobodi, toda njihovih imen niso sporočili. V gnezdu, ki so ga odkrili, so našli brzostrelko tipa »kaiašnikov*, brzostrelko tipa «sten», dve puški, sedem revolverjev, pet pištol, dve ročni granati, stotine in stotine nabojev, solzilne bombe, dve eksplozivni bombi, eksploziv, vžigalnike in vrvice. Izredno zanimivo je, da so v skrivališču pri Buccinascu našli tudi tri neprobojne jopiče ter štiri čare neprobojnih spodnjih hlač (■pravcata novost). Potem je še veliko drugega materiala, ki je verjetno plen raznih napadov na zasebne stražnike in codobno. K vsemu temu je treba dodati še številen uradniški material, ki naj bi služil za ponarejanje dokumentov itd. V tem trenutku oblasti dolžijo aretirance, da so sodelovali pri oboroženih tolpah ter zaradi posesti vojnega orožja. Pripisujejo jim tudi kakih 60 ropov, nekaj atentatov in ranitev nekaterih oseb. Skupina je delovala pod raznimi vzdevki: »Nuclei armati per il contropotere territoria-le*, »Nuclei comunisti combattenti*, llija bo nato sklicati sejo deželnega sveta, ki mora, kot že rečeno, vzeti na znanje odstop predsednica Comel lija, oziroma celotnega '»dbora. Kot smo /ideli, je bila včerajšnja politična kronika zelo razgibana: še bolj jo je popestril prihod v Trst odgovornega za krajevne uprave pri vsedržavnem vodstvu KD D'Onofria, ki se je srečal s predstavniki Liste za Trst ter laičnih in socialističnih sil, da bi skušal v zadnjem trenutku preveriti možnosti za drugačno rešitev vprašanja upravljivosti v mestnih skupščinah: to pa mu ni u-spelo, saj so LpT ter laične in socialistične, sile podpisale sporazum o sodelovanju. V popoldanskih ura' sta D’Onofrio in deželni tajnik KD Braida sklicala tiskovno konferenco, na kateri je bilo uradno napovedano odprtje deželne krize. D-Onofrio je med drugim sporazum med l.isto ter laiko-socialisti označil kot politično napako, ki je v škodo mestu. Pristavil je še, da je KD bila pripravljena sprejeti tudi take predloge za sestavo novih večin in odborov, ki ji gotovo niso bili najbolj naklonjeni, storila, da bi rešila resni položaj Trsta. Toda pred zadržanjem predvsem socialistov, ki so hotel’-, da bi bila povsem emarginirana, ni mogla KD storiti drugega, kot da izbere pot opozicije, je še poudaril D’0-nofrio. Vsekakor je tudi dodal, da je bil sklep o odprtju deželne krize sprejet z odkritim privoljenjem strankinega vsedržavnega tajnika De Mite. Kot že rečeno, je bil na osnovi sporazuma med LpT ter laiko-socialisti na sinočnji seji pokrajinskega sveta izvoljen socialistični predstavnik odvetnik Darno Clarici. Pred volitvami predsednika in nato odbora je bila na sporedu obširna razprava, v katero so razen PSI in PSDI posegle vse ostale svetovalske skupine. Spregovorili so svetovalci Toresella (PRI), Harej (SSk), Marchio (LpT), Omero (MT), Debelli in Šerpi (oba MSI), Palu-detto (LpT), Locchi (KD) in Mar-tone (KPI). O razpravi, še posebej pa o posegu republikanca Toreselle, ki je prebral protokol o sporazumu za obe upravi med LpT ter laiko- socialisti, ki je časovno omejen do prihodnjih deželnih volitev in ki v 3. točki govori o vprašanju zaščite slovenske narodnostne skupnosti, bomo vsekakor še poročali. Razpravi so sledile volitve predsednika: pri prvem glasovanju je bila za izvolitev potrebna absolutna večina glasov, ki pa je ni prejel nihče od kandidatov; izid je bil naslednji: Clarici 13 (9 LpT, 2 PSI, 1 PRI, 1 PSDI), Millo, ki je kot najstarejši svetovalec predsedoval seji, 8 glasov (7 KPI, 1 MT), Locchi (KD) 6, Debelli (MSI) 2, Harej (SSk) 1. Potrebna je zato bila balotaža med kandidatoma, ki sta pri prejšnjem glasovanju dosegla največ glasov, to je med socialistom Claricijem in komunistom Millom, pri katerem je za izvolitev zadostovala le relativna večina glasov. Clarici jih je prejel 13, kar je zadostovalo za izvolitev, Millo 8, ostale glasovnice pa so bile bele. Na dnevnem redu je bila tudi izvolitev novega odbora; ker pa nova koalicija ne razpolaga z večino gla- sov, sta bili obe glasovanji, ko je bila za izvolitev šestih efektivnih odbornikov potrebna absolutna večina, neuspešni. Predlagani odborniki Bonat, Cesanelli, Paludetto, Ven-tura (vsi LpT), Toresella (PRI) in Martini (PSDI) so pri obeh glasovanjih prejeli vsak po 13 glasov. Glasovanje bo zato treba ponoviti danes, ko se bo pokrajinski svet ponovno sestal in bo za izvolitev odbora potrebna le relativna večina glasov: za odbornika suplenta pa bosta izvoljena Dini (LpT) ter Mar-čelo Čok (PSI), ki bo prevzel od-borništvo za šport, prosti čas, kmetijstvo in vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Drevi, ob 18.30, se bo sestal tudi občinski svet; na dnevnem redu ima izvolitev župana, za katerega bo na osnovi sporazuma ponovno izvoljen listar Cecovini; novega odbora pa občinski svet ne bo dnevi izvolil, ker nova koalicija ne razpolaga z večino; odbor bo zato izvoljen na jutrišnji seji, ko se bo občinski svet ponovno sestal. ■ IIIIIIIIIIMIMIIIIIUIIIIIIIIIIMIIIIlllllllllllUllllllllinilllllllllllllllllllMIIIIMIIIIIIIIIMIMIIIIIItlllllllllHIHIIUIIIimtllllKIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIllllllimilllMIIMIIIIIIIIIII PO SOGLASNEM SKLEPU OBČINSKEGA SVETA NA PREDSINOCNJI SEJ/ Rojstno hišo nabrežinskega pesnika Iga Grudna bodo preuredili v muzej Skupščina z večino glasov odobrila lotizacijo dolinice med Sesljanom in Devinom Rojstno hišo pesnika Iga Grudna bo kupila devinsko - nabrežinska občinska uprava in jo preoblikovala v muzej. To je soglasno sklenil občinski svet na predsinočnji seji med obravnavo vprašanja o namembi 118,139.129 lir, kolikor znaša ostanek iz obračuna za leto 1981, ki ga je odbor vključil med dohodke proračuna za leto 1982. Od omenjene vsote bo 45 milijonov lir šlo za nabavo posebnega vozila za vzdrževanje javne razsvetljave, druga sredstva bodo pokrila razne nujne storitvene in drugačne potrebe, a 40 milijonov bo občina uporabila za naKup enonad stropnega poslopja v Nabrežini, v katerem se 'je rodil pesnik Gruden in katerega je pred meseci, kot znano, opustošil silovit požar. Upravitelji so predlagali, naj bi v hiši, ko bo seveda obnovljena, uredili muzej posvečen pesniku pa tudi kamnoseški dejavnosti. Srečko Colja (PSI) je svetoval, naj bi tam zbrali tudi dragocene stare predmete in opremo za kmečko delo in ribištvo, župan Škerk pa je izrazil umestnost, da bi v stavbi našli prostor tudi za muzej NOB. saj je ta naša občina plačala tedaj sila visok krvni davek. dneh so namreč priprli več oseb, ki se bavijo s to sramotno trgovino. V zvezi s tem je za danes najavljena tiskovna konferenca namestnika državnega tožilca dr. Staffe, ki bo prikazal zadnje uspehe, ki so jih zabeležili na tem pomembnem področju. Na slikah: kovčka, ki sta vsebovala mamilo in aretirani Abdul Kalim Muhammad. to pa je FINANČNI STRAŽNIKI NA OPENSKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI V DVEH KOVČKIH NAŠLI 3 KILOGRAME HEROINA Dogodek se je pripetil v ponedeljek ponoči - Finančni stražniki so po dolgem zasledovanju ujeli lastnika kovčkov, 25-let-nega Abdula Karima Mohammada - Vrednost zaplenjenega mamila presega pol milijarde lir Finančni stražniki so v ponedeljek ponoči na openski železniški postaji aretirali 25-letnega kuvajtskega državljana Abdula Karima Mohamma-da. Med običajnim pregledom na vlaku, ki je ob 4.30 zjutraj dospel na mejni prehid pri železniški postaji na Opčinah, je pozornost nekega finančnega stražnika pritegnil kovček iz plastične mase samsonita, ki ga večkra' uporablja; »kurirji* mamil za prenašanje svojega tovora. Kovček je bil last mladeniča iz Kuvajta, kar je še bolj zaostrilo stražnikov sum. Stražnik je dal sprazniti kovček in opazil, da je bilo dno kovčka veliko težje od pokrova. Zaradi tega je zaplenil kovček in povabil mladeniča v stražarnico. Na poti v stražarnico je mladenič doumel, da so odkrili njegovo vlogo in pobegnil. Stražniki so dvakrat ustrelili v zrak, da bi ga zastrašili, toda Mohammad se ni preveč pobrigal za opozorilo in se skušal skriti pod vagon, ki je stal na slepem tiru. Pri tem početju st je tudi potolkel na prsih. Stražniki pa so ga po vztrajnem zasledovanju zasledili in ujeli. Medtem so na stražarnici z izvijačem izvrtali luknjo na dnu kovčka ter našli zavoj, ki je vseboval kilogram in pol čistega heroina bližnjevzhod-nega izvora, ki je, kot pravijo, zelo cenjen na tržišču mamil. Na istem vlaku pa so v praznem kupeju stražniki opazili še drug kovček, ki je bil zelo podoben prejšnjemu. Ob natančnem pregled i so odkrili, d« je bil tudi ta kovček last aretiranca. V kovčku je bila skrbno prikrita v dvojnem dnu ista količina heroina. Skupna vrednost celotnega zaplenjenega mamila presega vsoto pol milijarde lir po malotr-žiščni ceni. Med akcijo za izsleditev Muhammada je neki stražnik zado bil lažjo rano na roki. Muhammada so seveda odvedli v tržaški zapor, mamilo pa zaplenili. Kot kaže, je bila ta aretacija le del široke akcije policije, orožnikov in finančnih stražnikov proti kurirjem in razpečevalcem mamil, ki delujejo v naši pokrajini. V zadnjih Marinka Terčon (SSk) je pobudo z veseljem pozdravila, pripomnila pa, da bo najprej treba rešiti problem nakupa in šele nato misliti, kaj bi v poslopju lahko naredili, tembolj še, ker ni kdo ve kako prostorno. Kakor je navedel župan, sestavljajo hišo klet, pritličje in eno nadstropje, katerih površina se suče okrog 14 metrov v dolžino in 5 metrov v širino. Seja občinskega sveta se je pričela z zamudo, bila pa je neobičajno dolga, saj je zaobjela dolgo vrsto rednih upravnih zadev. Dolgoveznost njenega poteka, če se smemo tako izraziti, sta pretrgala le dva problema,"seveda'Vsak po svoje. Najprej sta za to poskrbela svetovalec Liste za Trst Midolini in svetovalec Liste zar Devih - Nabrežino Udoviči: oba sta se kandidiral kot naslednika predstavnika LpT v II. stalni komisiji. Barija (LpT). Navzočim je bilo ob tem nerodno, češ »vaših notranjih sporov ne moremo reševati mi», zato je bilo sklenjeno vprašanje odložiti do prihodnje seje. Druga točka dnevnega reda, ki je vzburila duhove, vendar nikakor ne čez mero, je zadevala lotizacijo dolinice med Sesljanom in Devinom, o kateri teče beseda že najmanj od leta 1975. To je značilna kraška dolina, ki leži nekako na višini odcepa s ceste 14 proti Sesljanskemu zalivu, in to seveda na desni strani, če gledaš iz Sesljana v devinsko smer. Štirje zemljiški lastniki, ki jih veže sorodstvena vez, so zaprosili, naj se jim na pobočju dolinice dovoli izgradnja 5 stanovanjskih hiš. Kot je pojasnil poročevalec Bojan Brezigar (SSk), naj bi se tam naselilo kakih 10 družin oziroma 40 ljudi. Brezigar, ki je odbornik za urbanistiko, je pripomnil, da sega zadevni gradbeni načrt v leto 1979, da je občinska gradbena komisi 'a izrek’a o njem pozitivno mnenje, da se je povoljno izrazila tudi konzulta in da je načrt povsem v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi, kolikor zadeva, denimo, greznice in razne druge potrebne infrastrukture. V odgovor Ivanu Širci (KPI), ki je od vsega začetka predlagal od-goditev razprave o tem vprašanju, naglasil, da je to izrazito tehničen problem, medtem ko je občinska skupščina političen organ, in izrazil bojazen, da ne bi lotizacija omenjene doline privedla do gradbenih špekulacij, ali bolje, do špekulativne prodaje stanovanj, pa še, da se tam utegne naseliti dvakrat večje število od navedenega, je Brezigar zatrdil, da gre pri prositeljih za domačine, ki bodo zaželena stanovanja uporabili zase in za svoje otroke ter sorodnike nasploh. Širci je Brezigar tudi očital poceni demagogijo. Zadeva se je kajpak zavlekla, na dan so prišli »stari grehi*. kakor običajno v sejnih dvoranah svetovalci označujejo ono, kar je neka uprava, kateri niso naklonjeni, ukrenila, padali so očitki in protiobtožbe, vse to pa nikakor ni moglo koristiti tako težko spredenim nitim sodelovanja med tremi strankami, ki u-pravljajo občino — KPI, PSI in SSk. Značilne so v tem smislu bile besede Srečka Colje: »Širca pravi, da pri obravnavanju takih vprašanj u-porabljamo dvojne mere m dvojno težo, povem pa vam, da so takšne mere in teža bile tudi že trojne v preteklosti. S Širco se v marsičem strinjam, vprašujem pa se, čemu je odbor postavil ta problem na dnevni red, če pa je vedel, da ne bo v upravni večini soglasja*. Predlog Brezigarja o lotizaciji omenjene doline je bil sprejet: zanj je bilo oddanih 7 glasov (PSI, SSk, Udoviči in Gobbo - KD), proti 6 glasov (KPI), a odbornik Vocci (neodvisen KPI) in Midolini sta se vzdržala. Ob takšni razpravi in glasovanju bi kazalo, da upravitelji še bolj za viha jo rokave in ne puščajo svojih bokov odkritih taktiki tistih,-' ki ne čakajo drugega, kot na trenje žnč-' traj večine, (dg) • Zavod za ljudske gradnje bo jutri ob 11. uri na tiskovni konferenci v Novinarskem krožku (Korzo Italia 12) predstavil predloge za izredni program za javne gradnje, s katerim naj bi v teku petletja 1982 - 87 zadostili stanovanjskim potrebam v Trstu. PO URADNEM SPOROČILU VODSTVA ACT Od nedelje bo avtobusna vozovnica stala 300 lir Temu ustrezno se podražijo tudi abonmajske izkaznice Vodstvo ACT javlja, da bodo pričele veljati v nedeljo, 1. avgusta, nove, višje, javnoprevozne tanfe. Vest seveda ne pomeni nobene novosti, je pa za občane vseeno za-skrbljiva, saj so še vedno prepričani, da bi se podražitev avtobusne službe daLo preprečiti; to še tembolj, ker so se proti njej odločno izrekli sindikati CGIL, CISL in ULL, o čemer poročamo na drugem mestu, pa tudi drugi pomembni dejavniki, med njimi nekateri politični Danes zjutraj javna razprava Sindikati odločno proti podražitvi avtobusne službe Pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL -UIL priredi danes, 29. julija, ob 9. uri na sedežu CCdL - UIL (Trg Papa Giovanni št. 6) javno razpravo v zvezi z napovedano podražitvijo avtobusnih vozovnic z 200 na 300 lir in u-strezno prikrojitvijo cen abon-• majev. Sindikalni predstavniki so na srečanje povabili poleg občanov v splošnem in zastopnikov sredstev množičnega obveščanja še glasnike KD, KPI, LpT, PSI, PSDI, PRI, PLI, SSk, PR in MT. Enotna sindikalna zveza najodločneje nasprotuje 50-odstot-nemu zvišanju javnoprevoznih tarif, to pa utemeljuje s tremi osnovnimi ugotovitvami: naše mesto je »najdražje* mesto v Italiji in so tu življenjski stroški prekosili streho 16 odstotkov poviška; v našem mestu prebiva nad 100.000 upokojenih, ki sodijo po veliki večini v ne-premožni sloj in bi zato bili zaradi podražitve vozovnic predvsem oni prizadeti; podražitve sploh ne bi bilo treba, ko bi bilo pravočasno prišlo do že davno napoved nega prenstro-ja avtobusne službe, za katerega so se sindikati toliko zavzemali. Sindikalisti bodo to tematiko danes še temeljiteje razgrnili, že sedaj pa zahtevajo čimorejš-nje snidenje s predstavniki političnih strank, da se na njem tyo-n<* razčistijo stališča in nodvzamejo najprimernejši u-krepi. in za celovito linijsko omrežje 10 tisoč lir. Vse to pomeni, da od 1. avgusta dosedanje vozovnice in abonmajske izkaznice ne bodo več veljavne, zato jih bo treba zamenjati z novimi. V ta namen se uporabniki avtobusne službe lahko obrnejo na: okence v Ul. Genova 6 (od 8. do 11.30); okence v Ul. Svevo 4 (od 9. do 13. ure); na remizo v Miljah (od 7. do 19. ure) in na Opčinah (prav tako od 7. do 19. ure). V TOREK ZVEČER V GLEDALIŠČU ROSSETTI Hačaturjanov «Spartacus» z baletom iz Bratislave rekviziti nakazovala zgodovini j čas vred našim štetjem, se je W"| letni zbor kretal v lepi skladnostt v ženskem delu v ustrezni Sro cioznosti, v moškem delu va v V* mernem bojevniškem temperamentu. Solisti so pri tem pokazali "J di visoko plesno izurjenost, velja zlasti za glavna plesalca ® brijelo Zahradnikovo in J urita \ loviča Plavniča, ki je doživeto Pri dajal lik upornega gladiatorja vojskovodje Spartacusa. Učinkom so bile praktično vse točke v s01.1 predstavniki. Zdravilo za reševanje finančnih problemov v podjetjih pač ne more venomer biti samo navijanje cen, moralo, bi biti v smotrnejšem upravljanju. Po navedbi ACT bo od L avgusta cena avtobusnih vozovnic naslednja: 300 lir za en odsek linije; 600 lir za dva odseka in 900 lir za tri odseke linije Sedaj stane vozovnica za en odsek, kot znano, 200 lir, podražitev je torej 50-odstotna. Abonmajske izkaznice: za eno linijo ali en odsek 8.000 lir na mesec; za 2 liniji ali odseka 9.000 lir • Deželna federacija sindikata za prevoze je sklenila, da bo odslej o-stro odgovorila na manevre delodajalcev, ki zavlačujejo s pogajanji za obnovo delovne pogodbe. 6. septembra bo priredila v Vidmu srečanje vseh sindikalnih predstavnikov te kategorije v naši deželi, konec istega meseca pa bo prav tako v Vidmu enotna deželna manifestacija • Tržaška občina bo, v pričakovanju, da izvedejo ustrezni natečaj, zaposlila s terminsko pogodbo več poklicnih in splošnih bolničarjev. Leti morajo predstaviti ustrezno diplomo, zaposlili pa jih bodo v domovih za ostarele, ki jih upravlja občina. Prošnje sprejema tržaška občina, oddelek n. (osebje), Trg Unita 4. iiiininiiiHiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiuHnmiMmiMiHMiiHMiiimmiinniinmMiiiiMiMiiiimimiiiMimiHiiHMini OBRAČUN DELA DEŽELNE SKUPŠČINE DEŽELNI SVET JE LETOS IZGLASOVAL 68 ZAKONOV Izjava predsednika sveta Colfija o letos opravljenem delu No grajskem dvorišču, v gleda liščih Verdi in Rossetti, do ponedeljka v štivanski gotski cerkvi in do sinoči v devinskem portiču pa še marsikje drugje, so se m še se vrstijo poletne prireditve, ki privabljajo kar lepo število glcaalcev, čeprav resnici na ljubo med njimi ni tujih turistov, ker jih Trst kljub vsem očitnim naporom žal ne more zadržati. V teh zadnjih dneh je nekaj nagajalo tudi vreme, da so morale nekatere prireditve odpasti, druge pa so morali z grajskega dvorišča prenesti v Rossetti, kar je tudi negativno vplivalo na obisk. Tako je bilo tudi z nastopom baleta češkoslovaške državne opere iz Bratislave, ki je po sili razmer moral biti v Rossettiju in ne na gradu, kot je bilo predvideno. Toda odsotnim je lahko žal. Zamudili so več kot dostojen prikaz slovitega balete. «Spar-tacus» na Hačaturjanovo glasbo iz leta 1056, na besedilo Nikolaja Volkova in v režiji ter koreografiji Otaria Dadi - Skiliana. Gostujoči ansamoel, ki je na turneji po Italiji, se je predstavil kot homogeno plesno telo tehnično dobrih plesalcev tako v zboru kot zlasti med solisti, pri čemer je bila očitna dobra strokovna priprava, kar je za baletne ansamble iz vzhodnih držav že tradicija. Ob enostavni sceni, ki je le z nekaj in parih, kakor tudi zaključni Pn i zor z mrtvim Spartacusom. Škoda, da je glasbena spremi va bila z magnetofonskega M®. j namesto z orkestrom in da i« ,u. ojačevalna naprava pogosto nevsj. no hreščala. Maloštevilne občuti je izvajalce kljub temu nagrad s toplimi aplavzi, (jk) Po torkovem sprejetju zakona o stanovanjski politiki je deželni svet prekinil s svojim delovanjem, da bi svetovalcem omogočil odhod na poletne počitnice. Pred začetkom poletnega odmora je predsednik de želne skupščine Colii podal okvirno sliko dela, ki .jo je opravil v prvih sedmih mesecih letos deželni svet. Od januarja do julija letos se je svet sestal skupno 51-krat in odo bril 68 zakonov, ponovno pa je izglasoval še 13 zakonskih norm. Obravnaval je nadalje 13 resolucij in več kot 160 interpelacij m vprašani. Predsednik deželnega sveta Col-lj je podčrtal, da zaobjemajo letos sprejeti deželni zakoni vsa najbolj važna področja in sektorje, ki so v pristojnosti dežele. V prvi vrsti je omenil zakone v korist proizvodnih dejavnosti (na industrijskem področju, v obrtniškem in kmetijskem sektorju), mnogo novih norm .je bilo sprejetih v korist družbenih dejavnosti V ta sklop spadajo na primer zakon o stanovanjski Doli-tiki, zakon o poklicnem izobraževanju, zakon o izseljeništvu. zakon v korist zdravstva (predvsem za oskrbo mladih, ki so podrejeni ma milom). Na šolskem področju je •|H*IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMI*t»|IIIIIIIIIIIIIMIltUII«lllllMIIIIIIMIMIHHIIIIIIIMMIIIIIIIIIMIIIIIIHl»l|l1lllllllMMIIIttHIIIIMIIIMIIIMIIIIIIIllllMMiM8 V ODGOVOR NA RESOLUCIJO PREDSEDNIC UPRAVNIH ODBORU? Predsednik KZE o družinskih posvetovalnicah Po mnenju dr. Pangherja so vse obtožbe neutemeljene V zvezi z resolucijo, s katero so predsednice upravnih odborov družinskih posvetovalnic opozarjale na nerešena vprašanja teh storitev in o kateri smo poročali v našem dnevniku 11. 7. letos, nam je predsednik KZE Pangher poslal dolgo pismo, ki ga zaradi pomanjkanja prostora nekoliko povzemamo. V njem Pangher izjavlja, da se KZE nikoli ni umikala konstruktivnemu odnosu z upravnimi odbori posvetovalnic in da je — kolikor so dovoljevali veljavne norme in časovni termini — vendo skrbela rešitev vprašanj, ki so se spotoma porajala. Zato je trditev, da je KZE dajala »predvolilne obljube*, neutemeljena. Dovolj je namreč preveriti konkretne primere. Vprašanje osebja; preteklega 26. marca je KZE sprejela sklep o namestitvi 4 socialnih delavk. Zaradi krčenja zdravstvenih stroškov pa ga deželno odborništvo za zdravstvo še do danes ni sprejelo, kar je imelo za posledico, da je KZE podaljšala konvencijo s pokrajino, pri kateri so socialne delavke še vedno zaposlene. Istočasno je prišlo tudi do dogovora s psihologinjami, ki delujejo v okviru službe za šolsko medicino. Za zdravstveno osebje res drži da KZE ni podpisala konvencije z upravo otroške bolnice, pri tem pa Pangher ugotavlja, da to ni bilo odvisno od KZE. Slednja je namreč že preteklega aprila predstavila bolnici predlog konvencije, upravitelji »Burla* pa so jo formalno sprejeli šele 6. julija. KZE bo konvencijo ratificirala takoj, ko prejme ustrezno dokumentacijo. Vprašanje finansiranja: krajevna zdravstvena enota je opravila vse naloge ki so bile v njeni pristojnosti. Problem pa je nastal, ker nekatere uprave ki so do 30. septembra 1981 skrbele za posvetovalnice, niso predložile obračuna stroškov Odgovornosti za zamudo torej ne gre prtiti KZE, ki pa se je za vprašanje vsekakor zanimala pri deželnih organih in prejela zagotovilo, da ne bo prišlo do krčenja finansiranja. Glede vprašanja prostorov in sedežev: res je, da bodo zaradi zdravstvenih okrožij premestili sedeže nekaterih posvetovalnic. To pa ne velja samo zanje, temveč za vse druge teritorialne službe. Obtožba da daje KZE prednost le nekaterim uradom, je zato neutemeljena. In končno vprašanje ažuriranja operaterjev in pravilnika posvetovalnic. Na te probleme je KZE vedno {»kazal veliko razpoložljivost: sprejela je predloge odborov družinskih posvetovalnic in za uresničitev potrebnih tečajev je sedaj zadolžena tretja komisija KZE. Ista komisija je tudi že zajamčila svojo aktivno sodelovanje za izoblikovanje enotnega pravilnika vseh posvetovalnic v tržaški pokrajini. Razčlenjene stavke v obratu Italcementi Tovarniški svet Italcementi in predstavniki sindikata so oslro pro testirali zoper odnos, ki ga je zavzelo vodstvo podjetja Italcementi do zaposlenih. Zaradi vedno manjšega števila uslužbencev tovarne si ne morejo delavci porazdeliti poletnih dopustov in prostih delovnih dni. kot to predvideva delovna pogodba. Še več, zaposleni morajo obvezno o-pravljati nadurno delo ob sobotah in med tednom. V protest proti takemu zadržanju vodstva podjetja, so delavci odločili, da takoj začnejo z razčlenjenimi vsakodnevnimi stavkami ki se bodo nadaljevale vse do 10. septembra. S stavko hočejo na eni strani pod-zahtevajo radikalno spremembo de-krepiti zahtevo po čimprejšnji obnovitvi delovne nogodbe. po drugi pa lovnega okolja, pri čemer bi bil nujen takojšen poseg tržaškega in štituta za medicino dela. predsednik Colii poudaril še posebej normo o dveh univerzah v naši deželi. Ob koncu je Colii še naglasil, da bi morali dobro programirati delo novem, zadnjem obdobju te 4 zakonodajne dobe, ki se bo začelo po počitnicah v septembru. Programiranje je tem bolj potrebno, ker bodo v obdobju neposredno pred novimi deželnimi volitvami o-bravnavali vrsto zelo pomembnih zakonov. Delo deželnih komisij in deželnega sveta bo zelo natrpano, zato je nujna čim boljša koordinacija vseh deželnih organov. Stroge globe (do 200 tisoč lir) za onesnaževalce obale devinsko-nabrežinske občine Devinsko - nabrežinski župan je podpisal odlok, s katerim prepove-Juje metanje oziroma puščanje kakršnihkoli odpadkov (pločevin'-, steklenic, papirja, nylona itd.) na obali, v morju, na cestah, ki peljejo •b obali in ob poteh in stezah, ki peljejo k morju. Kršilce odločbe bedo agenti javne varnosti, orožniki in redarji ter obalna straža kaznovali z globo v višini od 10 tisoč do 200 tisoč lir. Odredba je bila nujno potrebna zaradi zanemarjenosti javne obale v občini. • Krajevna zdravstvena enota sporoča, da bo sprejela začasno v službo s terminsko pogodbo za šest mesecev enega kurjača in dve socialni asistentki. Interesenti za mesto kurjača morajo nasloviti prošnje na Oddelek za osebje v Ul. Stuparich 1, tretje nadstropje, soba št. 38 (od 9. do 12. ure ob delavnikih razen sobote) najkasneje do 12. ure dne 10. avgusta, interesentke za preostali dve mesti pa na isti naslov do 12. ure dne 25. avgusta letos. • Jutri bodo občinski delavci radikalno počistili Ul. Corridohi, Ul. Toti in Ul. S. Sergio. Zaradi tega bo od 14. do 17. ure v teh ulicah prepovedano parkirati na obeh straneh ceste. MiiiiiiiiHiinoiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitimitiiiiiiitiiMitiiitiiitiiitiiMiiiiiiMiiiiiiiinan Mala črna kronika Agenti aretirali tatiča Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so aretirali mladoletnega tatiča, ki je skušal vdreti v vilo »Economo* v Barkovljah. V torek popoldne je vrtnar Antonio Slatich, ki opravlja svoje delo na vilinem vrtu. opazil sumljivega mludeniča. ki je ob njegovem prihodu zbežal. Nemudoma je obvestil policijo, ki je ugotovila, da .je neznanec brez uspeha skušal vdreti v vilo skozi vhodna vrata in skozi okno v prvem nadstropju. V vili trenutno ne prebiva nihče. Agenti so kmalu v bli žini vile ujeli 16-letnega jugoslovanskega državljana L. S. Mladeniča, ki .je priznal svoje dejanje, in ga aretirali. V Ul. Kolonja mopedist povozil neprevidnega pešca Včeraj zjutraj je v ulici Kolonja mladi mopedist Piero Paronuzzi po- vozil 59-letnega arhitekti- Gualtiera Grudna, ki je prečkal cesto izven prehoda za pešce. Pri nesreči si je Gruden zlomil levi gleženj, za kar se bo moral zdraviti v ortoped ski kliniki glavne bolnice približno dva meseca. Udaril je v vzvratno ogledalce in si zlomil zapestje V ozkem ovinku Ul. Panebianco je včeraj moped namenjen proti Ul. Soncini bočno trčil v fiat 128. Motociklist 56-letni Armando Cola rich. .je z levo roko udaril v zunanje vzvratno ogledalce avtomobila, pri čemer ga je tudi lazbil, sam pa si je v udarcu zlomil zapestje leve roke in si poškodoval ramo. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku trža ške bolnišnice s prognozo okreva nja v 20 dneh. Fiat 128 je upravljala 28 letna Rosanna Abbondanza iz Ul. Panebianco 59/1. Fotografska razstava V umetnostni dvorani Barbjjjj na istoimenskem trgu odprejo dan ob 19. uri fotografsko razstavo * strijskega umetnika Seppa Schmoer zerja, ki jo priredi samostojna j stanova za letovanje in turize® j Trstu in na njegovi obali. RaZSjfn I bo odprta do 14. avgusta vsak d®*| razen ob ponedeljkih, sicer ob “ lavnikih med 10. in 13. in med l • in 20. uro, ob prazničnih dneh P* od 10. do 13. ure. Razlaščenci so se sestali na Opčinah Kmečka zveza in Koodir.aci$j odbor razlaščencev z Opčin in n® tovela sta priredila sinoči v svetnem domu na Opčinah sestane z razlaščenci, da bi jih seznam^ z dosedanjimi prizadevanji v P I razlaščencev. Pravne aspekte P*, čega vprašanja je na sestanku o sal odv. Peter Sanzin O srečanj" bomo podrobneje poročali v naši trišnji številki. Namesto cvetja na grob Ivana Theuerschuha daruje Al® Stepančič 20.000 lir za skavtsko : ganizaci.jo iz Mačkolj. u Namesto cvetja na grob B® Smotlaka daru.je Bruno Stepan® ' družino 50.000 lir za Skupnost cr žina Opčine. POPRAVEK V spomin na prof Theuersch1® darujejo družine Gašperšič *e , in Berce . 200.000 lir za njeg<>v skavte (Skavtska organizacija)’ Ob prerani izgubi MARCELE KRALJ ^ izreka občuteno sožalje družini Sloga. Ob težki izgubi drage mame kata sožalje prijatelju Darku — via in Mario. Sil Ob težki izgubi drage mame kajo kolegi programskega °dseK®L|ji napovedovalci Radia Trst A Kralj Del Linz, Pieru in družim čuteno sožalje. Kolektiv TKB se pridružuje vanju družine Alda Strajna izreka občuteno sožalje. žal*-ter 1 • Šolsko skrbništvo sporoča, da bodo 3. avgusta, objavili v posebnem seznemu lestvico profesorjev, ki naj bi jih v naslednjih dveh šolskih letih sprejeli v službo kot nestalne profesorje na nižjih in višjih srednjih šolah. Interesenti, ki se ne bi zaradi kateregakoli razloga strinjali z lestvico, lahko vložijo priziv na skrbništvo v roku petih dni po objavi seznama. Upravni svet Nadzorni odb®r direkcija TKB izrekajo Aldu Stf®P in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. I e. Ob težki izgubi Alojza štrajn*^ rekata prizadetim svojcem sožalje družini Boneta in Post®™ Preminil je naš dragi BENIAMINO JELENICH Pogreb bo jutri, bolnišnice naravnost v 30. t. m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne škedenjsko cerkev. Žalujoči: žena Justina, sin Graziano z družino in drugi sorodniki Trst, 30. julija 1982 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3) Zapustil nas je naš dragi ALOJZ STRAJN Pogreb pokojnika bo jutri, 30. julija, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev. Naj počiva v miru v domači slovenski zemlji. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Za njim žalujejo: ' žena Lojzka, hči Klavdija In sin Aldo z družinama ter brata in sestra Trst, 29. julija 1902 SLOVENSKA SKUPNOST Sekcija Devin - Nabrežina priredi na igrišču ŠD SOKOL v Nabrežini «NAŠ PRAZNIK » Spored: SOBOTA, 31. JULIJA 1982: ~ ob 18. uri otvoritev z odprtjem kioskov ~ ob 19. uri koncert nabrežinske godbe na pihala ~ ob 20. uri poje benečanski kantavtor »KEKO* — ob 20.30 nagovora predstavnika Koroške dijaške zveze in predstavnika mladinske sekcije SSk ~ ob 21. uri ples ob zvokih ansambla «ARIES» NEDELJA, 1. avgusta 1982: ~ ob 17. uri odprtje kioskov — ob 19. uri nastop starejše folklorne skupine prosvetnega društva «SAVLJE-KLEČE», vokalnega kvarteta «ZORA» ter Tria Križmanič s pevko iz občine Ljubljana - Bežigrad ~ ob 20.30 nagovor občinskega odbornika Bojana Brezigarja — ob 21. uri ples ob zvokih ansambla «GALEBI» ~ ob 1. uri zaključek cNašega praznika*. VABLJENI VSI SLOVENCI Gledališča V soboto ob 20.30 bo šesta Pfedstava Leharjeve operete v dveh ejanjih «Ples kačjih pastirjev*. V svnih vlogah Marzia Ferraro, Da-‘ela Mazzucato, Aurora Banfi, Max "ene Cosotti, Umberto Raho. Dirigent Guerrino Gruber, režiserka Lui-sa Crismani. Kino | ki >ston 21.15 «Momenti di gloria*. "^ija Hugh Hudson. Ben Cross, ran Charleson, lan Holm. ,n 17.00 «2001: Odissea nello spa-zio», '•z Zaprto za počitnice. wattaciel0 17.00 - 21 00 «Via col ven-t0j’- C. Gable, V. Leight, L. Ho-Ward, o. De Havilland. enice Zaprto za počitnice, azionale 16.00 «Alfa blu». Prepove-Mji?1 m!adini P°d 18. letom. f’non 16.00 «Un mercoledi da leo-oi». Barvni film. 1 °drammatico 15.00 «1 porno amo-ri». Prepovedan mladini pod 18. .letom. u.r')ra 17.00 «Amore e guerra*. W. P . len- '■'stalio Zaprto za počitnice moderno 17.00 - 21.45 «Agente 007: si vive solo due volte*. Pdol 16.30 «1 predatori dell’arca . Perduta*. h^ere Zaprto za počitnice. p10 15.30 «Super porno action*. repovedan mladini pod 18. letom. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 29. julija MARTA 5a n? Vzide ob 5.44 in zatone ob * ' 8 ~~ Dolžina dneva 14.54 — Lu-8 Vzide ob 15.24. Jutri, PETEK, 30. julija KRILAN 2p^me včeraj: najvišjFterhperatura oh’. stoPinje, najnižja 18,9 stopinje, U^18- uri 26 stopinj, zračni tlak 1013 veter 7 km na uro severo-skor n^’ vlaSa 57-odstotna, nebo al jasno, morje skoraj mirno, Peratura morja 23,4 stopinje. Rojstva in smrti «°DILA SE JE: Chiara Vidonis. SO: 63-letni Ugo Caio, 61-letn9 ¥ai'čela Kralj por. Kralj, 69-75.1® Anastasia Basello vd. Tacco, te n Antonio Mari, 68-letni Etto-in fisnedetti' 73-letni Vittorio Batič letna Rosalia Čok vd. Železnik. DNEVNA služba lekarn tti (od 8.30 do 20.30) Pel,,; Giulia 1 Ul. S. Giusto 1, Ul. (od 46, U1- Mascagni 2. do 13.00 in od 16.00 do 20.30) P,er‘Ca2 Mazzini 43 in Ulica Tor S. NOČNA služba lekarn Tn, (od 20.30 dalje) PieiJ‘Ca Mazzini 43 in Ulica Tor S. Razna obvestila ŠD Vesna prireja 30. in 31. julija ter 1. avgusta v Križu vaško šagro. Na sporedu je ekshibicija skupine Jude klub iz Devina - Nabrežine ter koncert kriške godbe, za ples pa bo igral ansambel Lojzeta Furlana. Glasbena matica Trst obvešča, a kdor ni še potrdil vpisa za šolsko leto 1982/83 naj to stori do jutri, 30. julija, od 9. do 11. ure. Poznejših prijav ne bomo sprejeli. Zveza vojnih invalidov NOV ob vešča svoje člane, da bo do 31. avgusta pisarna odprta samo v ju tranjih urah od 9. do 12. vsak dan razen ob sobotah SKD Tabor Opčine. Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši je odprta še danes od 16.30 do 19.30. V avgustu bo knjižnica zaprta ŠZ Sloga priredi v soboto, 31. julija, s pričetkom ob 14. uri in v ne del jo, 1. avgusta, s pričetkom ob 10 uri «Poletni praznik v Bazovici* Delovali bodo dobro založeni k Oba večera vas bo zabaval ansam bel Taims. Sindikat slovenske šole - tajniš Trst obvešča, da je na ogled skrbništvu in na vseh didaktič osebja državnih otroških vrtcev. Izleti Združenje Union Podlonjer Mali oglasi telefon (040) 7946 72 ODLOČITEV NA SINOČNJI SEJI RAZŠIRJENEGA ZBORA TRGOVINSKE ZBORNICE KOZMETIČNI salon Ružiča v Bo-ljuncu obvešča, da bo zaprt zaradi dopusta od 7. avgusta do 1. septembra. ŠTUDENTKA išče kakršnokoli zaposlitev septembra in oktobra — po možnosti poldnevno. Telefon 040/ 231946. PRODAM motor laverda 750 SF v odličnem stanju. Telefonirati na številko: 200-760 v večernih urah. OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah. Toči črno in belo vino. OSMICO je odprl Stanko Milič -Zgonik 34. Toči črno in belo vino. VELIKA izbira novega m rabljene-nega pohištva — raznovrstni predmeti za razne prilike, razni telefonski aparati po konkurenčnih cenah. Pohištvo Biecher, Ul. Istria 27 - Trst. telefon 750113. PRODAM ali zamenjam kosilnico (7 in pol konjskih sil) za motokultiva-tor. Telefonirati v večernih urah na št. 040 - 225-320. IŠČEM knjige za 1. razred nižje srednje šole. Tel. (040)51-419. PRODAM avto znamke 112 junior pu ugodni ceni. Telefonirati ob večernih urah 040/229224. PRODAM zazidljivo 800 kv. m veliko parcelo ob cesti na Krasu. Telefonirati na št. 040 - 226294. Danes praznuje rojstni dan osemdeseti MARIJA KRIŽMANČIČ Ob tem visokem življenjskem jubileju ji iskreno čestitajo družine Fonda in Grdelič POTOVANJE v Dalmacijo, HercčgpVino, .;B?sn^,r ^reb Dolenjsko z ogledom številnih mest in .znamenitosti ter z daljšim 'obiSkom^Medfngorja* ifr slovite Kozare v organizaciji potovalne agencije Avtopromet iz Nove Gorice pod vodstvom usposobljenega vodnika od 13. avgusta zjutraj do 16. avgusta zvečer z vso oskrbo v dobrih hotelih in restavracijah za ceno 218.000 lir pri skoraj polnem avtopulmanu (in pri manjšem številu malenkost več), in po dvoposteljnih sobah, le pijača in napitnine posebej ter po želji za enoposteljno sobo dodatek 24 tisoč lir. Odhod iz Gorice ob sedmih zjutraj in pobiranje prijavljenih samo ob glavni cesti Gorica - Devin - Opčine - Bazovica - mejni blok Pesek. Prijave in vplačilo izjemoma sprejema Stanko Žerjal v Gorici, Ul. Al-viano 16. tel. (0481) 34134 le do 4. avgusta opoldne. MENJALNICA '-v.-.7 tel. 0481/83909 Cena bencina goriške proste cone bo po novem znašala okrog 700 lir Za 65 lir na liter se bo namreč zvišal prelevman v korist Goriškega sklada Predvidoma okrog milijarde lir več sredstev - Sklep sprejet z večino glasov TEČAJI BANKOVCEV 28. 7. 1982 J i Ameriški dolar 1.340.— J Kanadski dolar 1.050. ; Švicarski frank' 653.— 1 Danska krona 150,- Norveška krona 205,- 1 Holandski florint 498.— 1 Francoski frank 193.— . Belgijski frank 25.— Funt šterling 2.358.— Nemška marka 551.— - Avstrijski šiling 76.— P Švedska krona 215.— Debeli dinar 22.— "j Drobni dinar 22,— VJ Banca Agrfcola Gorizia ) Kmečka banka Gorica DRAGULJI c/r. . //. qr. s. • s/rvs fr/ • ssrv'y/ L/f - ///■k-zs/ /S . /'*>/ Bencin v okviru goriške proste cone bo po novem letu dražji za približno 75 lir, kolikor ne bo med tem prišlo do sprememb glede davščin, ki vplivajo na oblikovanje njegove cene. Stal bo okrog 700 lir na liter. Odločitev v tem smislu so sprejeli sinoči, seveda po daljši razpravi, v razširjenem odboru goriške trgovinske zbornice in upravnem odboru Goriškega sklada. Sklep je bil sprejet z večino glasov. Za predlog se je izrazilo devet članov odbora, proti šest, medtem ko sta se dva pri glasovanju vzdržala. Ob tem je treba povedati, da je bil izoblikovan tudi drugi predlog o povišku prelevmana samo za 50 lir, namesto 65. ki pa ni prodrl. Povedati je treba tudi, da je bilo nekaj članov odbora odsotnih in bi bil izid glasovanja ob njihovi prisotnosti najbrž drugačen. S tem je bil dejansko napravljen prvi korak sicer dolgotrajnega u-pravnega postopka. Sklep trgovinske zbornice mora namreč dobiti še soglasje dveh ministrstev in to pred iztekom leta, tako da bi stopil v veljavo že s prvim januarjem prihodnjega leta, ali skoraj istočasno z razdeljevanjem prvega kontingenta bencinskih bonov. Konkretne posledice ukrepa se bodo pokazale v tem, da se bo že v 1983. letu Goriški sklad, iz katerega se finansirajo številne gospodarske pobude ne samo na območju goriške in sovodenjske občine, ampak v vsej pokrajini, okrepil za okrog milijardo lir. Prelevman, ki ga bo trgovinska zbornica izvajala, seveda po ustrezni odobritvi pristojnih ministrstev, bo po novem znašal približno 156 lir na vsak liter bencina, medtem ko znaša trenutno 91,08 lire in je praktično ostal nespremenjen že skoraj šest let. Ne glede na sinoči odobren povišek, p? bo po vsej verjetnosti že v teku prihodnjega leta prišlo do nadaljnjega poviška, saj si predstavniki nekaterih ustanov v upravnem odboru trgovinske zbornice prizadevajo, da bi še pred zapadlostjo zakona o prosti coni (1985) dosegli maksimalno mero prelevmana, to je 213 lir za vsak liter bencina. Med številnimi posegi v razpravo (ob tem velja posebej poudariti, da sta bili na dnevnem redu sinočnje seje samo dve točki) velja zabeležiti tudi nekaj drugačnih stališč, predvsem pa je bilo slišati pomislek, zakaj bi se morali na Goriškem odrekati že omejenim Ugodnostim in teko privarčevana sredstva namenjati za obnovo in poživitev gospodarskih pobud, medtem ko imajo v- sosednih pokrajinah, brez posebnih žrtev s strani prebivalstva, na razpolago znatno večja sredstva iz državnih skladov. Bilo je slišati tudi pripombe glede nujnosti širšega posvetovanja s predstavniki krajevnih uprav, tako glede delovanja proste cone in posebej' glede upravljanja Goriškega sklada. Naj omenimo še, da so sinoči na seji razširjenega odbora trgovinske zbornice. tokrat soglasno, sprejeli sklep o odpravi prelevmana na plinskem olju. ški industrijski coni. Zadruga se je v zadnjem času zelo razvila, ima nad 200 članov - delavcev. Prevzema v glavnem dela telefonske družbe SIP, ima pa možnost izvajati tudi druga zemeljska dela. Delavci te zadruge imajo {»leg goriškega še skladišča na Tržaškem in v videmski pokrajini. Jutri umestitev deželne komisije za izseljenstvo V Vidmu bodr jutri zjutraj umestili deželno posvetovalno skupščino za izseljenstvo. Umestil jo bo deželni odbornik Renzulli. V tej skupščini bo, za razliko od prejšnjih, večina članov zastopalo izseljenske organizacije Furlanov, Tržačanov in Slovencev. Deželna vlada je tokrat dala več prostora v skupščini izseljencem kot pa zastopnikom raznih tukajšnjih ustanov in uradov. Posvetovalna skupščina za izseljenstvo deluje že več kot deset let. Dala je pobude za več zakonov v prid izseljencem, ki so želeli vrniti v domovino. Še zlasti po potresu, ki je prizadel lete 1976 precej krajev v naši deželi. Jutrišnja seja bo v dvorani videmskega pokrajinskega sveta v palači Bel-grado. KER DEŽUJE NE MOREJO NA PLAŽO Razočarani tuji turisti pohajajo po naših mestih Avtobusi so včeraj pripeljali na ogled muzejev in vinskih kleti številne turiste iz Gradeza Že dva dni dežuje. Kmetje so seveda zadovoljni. Kdor je ostal na delovnem mestu tudi. Nezadovoljni pa so tisti, ki počitnikujejo v Gra-dežu, Lignanu in drugih obmorskih kopališčih. Ti so plačali polni penzion v hotelu, plačali abonma za vstop na plažo in uporabo sončnikov, ležalnikov ter drugih podobnih pripomočkov. Doma so skrbno načrtovali teden ali dva počitnic, sedaj pa jim dež kar na lepem prekriža lepe načrte. Težko je v obmorskem letovišču ostati zaprt v hotelski sobi, še huje v malem stanovanju, ki so ga turisti vzeli v najem in v katerem je komaj prostora za pet-šest postelj. Zaradi tega so bile včeraj že od jutra kavarne v Gradežu polne turistov, ki so srkali kavico, niiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiniiiiiimiiiimiiim«imiiiii>"“iiiiiiiiuiiimiHiiiii»miHiiimimmnMHiiiiiiiiiiniiiiimiiliiiiHMiniiiiiniiiiiniiimiii Vrnili so se s 3-tedenskega taborjenja V torek zvečer so se na novogoriško železniško postajo vrnili s tritedenskega taborjenja na Laškem Rovtu, nedaleč od Bohinjskega jezera, taborniki Rodu Modrega Vala. Tako kot vsak konec prelepega doživetja je bil tudi torkov prihod domov za mnoge tabornike trenutek neizmernega veselja in svečane obljube, da se tudi' v bodočem ne bo strgala nit, ki so jo skupaj stkali v treh tednih bivanja pod šotori, gozdnih šol in enodnevnih izletov. Pa tudi solz ni manjkalo, od veselja seveda. Novopečeni tabornik Robert - Martinček nam je z nasmeškom na ustih o letošnjem taborjenju povedal naslednje: «Strašno lepo je bilo, predvsem pa zato, ker sem bil daleč od doma*. Nasprotno od slovenskih skavtov v Italiji, ki gojijo predvsem množičnost je taborniška predvsem kadrovska organizacija. Igor - Javor, ki je tabornik že celo vrsto let nam je povedal da je ta izbira nedvomno pravilna, čeprav ne gre podcenjevati tudi drugega dejavnika. »Razlog, da smo letos zabeležili tak uspeh je v veliki meri odvisen od velikega števila članov, ki se je udeležilo taborjenja in to je nedvomno pripomoglo k boljšemu počutju-vseh?*'je dodal Igor. Ravno tako navdušena nad tem, da je bilo letos več družbe je bila tudi Nataša - Spominčica. Posebno ji je bilo všeč, ker so imeli pogoste stike s taborniki iz Gozdne šole in iz drugih taborniških odredov iz matične domovine. Dimitrij-Orel je bil zadovoljen nad tem, da sta bila letos tabora ločena, v enem člani in v drugem medvedki in čebelice. Tako so imeli vsi več možnosti, da so razvijali interese, ki so iim bolj pri srcu. Tudi na izlete je Orel rad hodil, najbolj mu pa je bil všeč izlet na Triglav. Ivana - Lepena je bila letos drugič na taborjenju. Vprašali smo jo za primerjavo med letošnjim in lanskim taborom, povedala pa nam je: I «Letns je bilo lepše kot v Bovcu, Jutri popoldne bo deželni odbornik za finance Piero Zanfagnini obiskal sedež zadruge ITE v gori- to pa zato, ker nas je bilo več in sem imela teko več družbe. Nisem pa navdušena nad tem, da vodniki pri nas samo dajejo ukaze, "koordinirajo delo,, kot pravijo oni, in se ne izkažejo tudi z dobrim zgledom. Tako moramo ponavadi samo mi nabirati drva.* Tudi Silvan - Dob ni navdušen nad akcijami za drva, konec koncev pa mu je bilo njegovo prvo taborjenje zelo všeč. Na rednih sestankih so mu v grobih orisih starejši člani že predstavili življenje v taboru. Tako je v glavnem že vedel kakšna bo te nova izkušnja, izleti pa so bili nad pričakovanjem. Zadnji je spregovorili Dimitrij -Hrast iz Doberdoba. Izrazil nam je naslednje upanje: »V Doberdobu je bodisi tabornikov kot skavtov zelo veliko. Mnogo mojih sošolcev in prijateljev je pri skavtski organizaciji. Ne razumem zakaj nimamo nikoli skupnih akcij. Zelo lepo bi bilo, če bi na primer šli vsi skupaj na kakšen izlet, ali pa da bi poiskali kako drugo obliko sodelovanja.* Fabianijev Dunaj v tovarni perila g . LEKARNF v OKOLIC) tel i®nec: tel. 228 124. Bazovica froJ.65; Opčine: tel 2111101. tel 225 141; Božje polje % tel 225 596; Nabrežina tel Sesljan: tel. 209 197. Zavije: ^VSTVENA DEŽURNA SLUŽBA tef 7■j«8 , s,užba od 21 do 8 ure 2l. ,/ .• predpraznična od 14 do Ur^ ^ m praznična od 8 do 20 6R 441 RADIO - CB FOTO - VIDEO CANON - NIKON ■ LE1CA HITACHI SONY trst — Pasaža Fenice 8 • Tel. 732-897 Informacije SIP uporabnikom #>V; PLAČILO TELEFONSKEGA RAČUNA Družba SIP opozarja svoje abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za III. trimesečje 1982. S tem oglasom opozarja vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej pri lokalnih sedežih. S tem se bodo izognili prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik. Tovarna Palmers na Dunaju, zgrajena leta 1912 5IP Societa Italiana per 1'EsercizioTeIefonicc Včeraj smo objavili prvi del zanimivega članka dunajskega dopisnika ljubljanskega Dela Slavka Frasa o razstavi dunajskih stvaritev arhitekta Maxa Fabianija, ki je bila v teh dneh na Dunaju- Dat nes objavljamo drugi del članka, ki je za nas, Goričane, izredno zanimiv.' Tudi zato ker nam odkri va neznane stvari o Mam Fabianiju, kot n.pr. to, da je bil po sarajevskem atentatu zaprt, skupno z mnogimi drugimi Slovenci liberalnih nazorov. To nam Maxa Fabianija kaže kot zavednega Slovenca, ki se ni pokazal takega samo z načrtovanjem Trgovskega doma v Gorici in Narodnega doma v , Trstu, marveč tudi kot politično angažiranega človeka. • • • Slavko Fras piše: Tudi izredno lep in razkošen raz stavni katalog so izdali, kjer piše. da je bil Fabiani rojen leta 186/ v Zgornjem Kobdilju pri Štanjelu. da je v gimnazijo hodil v Ljubija ni in se tudi naučil prelepe sloven ščine. da je študiral na Dunaju in bil tako dober študent, da je leta 1892 dobil takrat najuglednejšo, finančno zelo izdatno Ghegovo štipendijo, kt mu je omogočila triletno potovanje po vseh arhitektonsko pomembnih krajih v Italiji, Grčiji, Mali Aziji in severni Evropi Postal je prvi dunajski doktor teh niških znanosti. Potem je delal v ateljeju takratnega arhitekturnega papeža Otta Wagnerja, po tmbljan-skem potresu napravil še danes občudovani in za «zglednega» proglašeni regulacijski načrt glavnega mesta dežele Kranjske, začel kot izredni profesor predavati na dunajski tehniški visoki šoli in postal osebni svetovalec prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda. Takoj po sarajevskem atentatu so ga za nekaj časa zaprli, kot Slovenec je bil osumljen, da je imel zveze s srbskimi revolucionarji... Po prvi svetovni vojni ga je Pleč nik povabil predavat v Ljubljano. Odklonil je. «Mogoče mu je bila. slavnemu, kot je bil, Ljubljana premajhna, mogoče si je mislil, da poleg Plečnika in Vurnika nima tam kaj iskati,* domneva Podrec-ca. Preselil se je v Gorico, taku rekoč domov, in tam vodil urad za obnovo mesta. Od takrat je bilo njegovo delo bolj urbanistične na rave. Bil je najuglednejši Štanjel-čan in se je dal izvoliti za župana. Leta 1952 so mu na dunajski univerzi podelili častni doktorat, deset let pozneje je umrl, precei pozabljen, zagrenjen in obubožan Leta 1967 je bila v Ljubljani ve lika razstava njegovega opusa. Razstava — otvoritve se ie udele žila dunajska gradbeniška smeta na in v časopisih je bila zapisana marsikatera osupla beseda o »ne-znanem* graditelju Dunaju — je bila seveda zbirka fotografij in proietktov, delno v barvi, delno v j črno beli tehniki. Med vsemi najbolj atraktivna je gotovo zgradba na Ungaigasse v tretjem dunajskem okraju, ki jo je za firmo Por-tois & Fix zgradil Fabiani l. 1899. Še danes zbuja občudovanje s svojim pročeljem iz gorčično zelenih pirogranitnih ploščic, pravcato orgijo secesijskega uživanja nad pastelnimi barvnimi toni. Poslopje trenutno obnavljajo, spomeniško varstvo pa je poskrbelo, da se bo izza zidarskih odrov spel pokazalo takšno, kakršno je bilo pred 83 leti. Kot «predhodnico Adolfa Loo-sa* velikega reformatorja orna-mentalistično naravnane arhitekton ske miselnosti, proglašajo poslopje na dunajskem Zelenjadnem trgu (Kohlmarkt). Malce je odmaknjeno od ravne vrste starinskih hiš in v njem je najbolj znana dunajska trgovina zemljevidov. Hiši pravijo sArtaria* in je bila prva v plošče iz temnega marmorja ^oblečena* dunajska zgradba. To je bilo natanko leta 1900. tVrhunec prostorske ekonomije klasične mestne hiše,* pravi Podrecca in sporoča, da je bilo to poslopje Fabianiju najljubše od vsega, kar je ustvaril. Poleg hiše *Pri rdečem ježu,* ki je bila okrašena s prelepimi ju-gendstilskimi vijugami, preden so jo poškodovale bombe (po vojni so pročelje «poravnali*), je Fabiani leta 1909 zgradil tudi znamenito «Uranio* na obrežju donavskega kanala vred pralerskm mostom, temnikavo stavbo s stolpom, s ka lerega znanja lačni Dunajčani še danes opazujejo zvezde na nebu — Urania je že desetletje središče izooraževanja za odrasle, sedež ljudskih univerz. Nekaj lepih stanovanjskih poslopij (v četrtem, osmem, petnajstem dunajskem okra ju) so med drugo svetovno vojno uničile bombe, za spomip na Fabianijevo umetniško roko so ostale samo fotografije umetelnih ornamentov na pročeljih in v vežah, načrti za rekonstrukcijo KaRovega trga na Dunaju in osrednjega mestnega pokopališča v Simmeringu pa danes zbujajr nostalgične misli, kako lepo bi bilo, če bi smelo bili tako, kot si je zamislil Maks Fa biani. Guttembergov spomenik na dunajskem trgu Lugeck, ureditev »profesorskega panteona* pred poslopjem tehniške visoke šole, vile v dunajskih predmestjih in načrti za paviljone na občasnih dunajskih velesejmih ob prelomu stoletja so bili pač nadaljnji in zadostni razlog, da je sedeminosemdesetletnega arhitekta leta 1952 sprejel tudi predsednik avstrijske republike gene ral Theodor Komer. «General je pričakoval panoramo otožnih spominov na pol stoletja Fabianijeve dunajske dobe m je bil nemalo presenečen ko je od belo-bradega temperamentnega starca slišal, kako bi naj urbanistično organizirali alpsko republiko in s kakšnimi gradbenimi ukrepi naj bi Dunaj spremenili v mesto, ki bi se lahko uspešno branilo pred atom skim napadom,* pripoveduje Borit Podrecca iz zapiskov, ki so jih na pravili po arhitektovem obisku na predsedstvu republike. To je bilo zanj značilno; nemirno iskanje, ne nehno načrtovanje, pogled strino uprt v prihodnost. Zanj je bila smrt gotovo prezgodnja, čeprav je umrl star 97 let. oranžado, pivo, najmlajšim je seveda najbolj teknil sladoled ter brali italijanske, nemške, holandske, angleške časopise in revije. Žalostno so hodili po mokrih cestah turisti oblečeni v vetrovke in volnene majice. Sicer pa so podjetni hotelirji in turistične agencije že pripravljeni ta tak slučaj in pripravili so avtobuse za ogled bližnjih krajev. Svoje osebne avtomobile so uporabili za tek izlet le maloštevilni, kajti težko bi bilo najti kasne.je spet parkirni prostor. Zato so se turisti dali raje v varstvo šoferjem avtobusov in vodičem, ki so jih popeljali na ogl^d Palmanove, Gorice. Vidma, Trsta. Nekateri so se porazgubili po trgovinah in kupili kak spominček ali pa kakšno oblačilo, ki je pri nas ceneje in tudi okusneje izdelano kot pri njih. Za nemške in druge severne turiste pa je bil skoro obvezen obisk r enem ali drugem muzeju. Kar precej jih je bilo v torek in včeraj na goriškem gradu, kjer so si poleg utrdbe ogledali tudi pokrajinski muzej, ki .je v stavbah, ki so tem blizu. Turisti so si ogledali tudi palačo Attems in muzej, ki je v njej. Kar povejmo, da bo muzej v tej palači odprt ves avgust. razen ponedeljkov. Zaprta boste le knjižnica in pokrajinski arhiv, ki ste v tej palači. Turisti so bili seveda tudi v Palmanovi, ogledali so si muzej in zanimivosti tega starega mesta. Škoda da ni še odprta razstava grafik, ki to imajo vsako leto v avgustu (tudi letos bo te prodajna razstava od 1. avguste dalje) v preurejenih sobanah za vojake utrdbe nad čedaj-skimi vrati Palmanove. Turisti so si ogledali tudi Gradišče in tamkajšnjo Špacapanovo galerijo. Bolj domiselni šoferji in vodiči pa so tuje turiste popeljali v stare kleti v Števerjan, Koprivno ali še kam drugam na briško področje, kjer so vedno vina žejni Avstrijci in Nemci pokusili kak kozarček dobrega in potem kupili vsak jx> nekaj steklenic. Ce bodo prišle polne do njihove doma jih bodo skrbno varovali ter odprli ob kaki svečanosti ter srkali naše vino, ki je seveda boljše od njihovih sladkih renskih ali mozelskih vin. Kljub takim lepim izletom in pokušnjam vina v kleteh pa turisti želijo raje lepo vreme in včeraj so gledali V nebo ter upali, da s« bo kje prikazalo sonce. /; V popoldanskem času pa je sonce končno zasijalo. Turisti so se oddahnili. vendarle pa na plažo niso šli, ker je bil v Gradežu pesek še precej moker. Danes pa bo najbrž bolje. Filmske kriminalke na goriškem gradu Na dvorišču na goriškem gradu bodo drevi ob 21. uri, predvajali drugi film iz serije filmskih kriminalk, ki jih prireja goriški krožek ARC1, v sodelovanju z občino in pokrajino. Na sporedu je danes zvečer film «Rosso nel buio*. Jutri zvečer pa bo na vrsti star a še vedno priljubljen film «La Signora omicidi», V slučaju slabega vremena bosta obe filmski predstavi v Kulturnem domu. Izgubila je nadzorstvo nad avtomobilom Včeraj popoldne okrog 13. ure je v bližini Palkišča 21-letna Ada Pieri ri iz Štivana izgubila nadzorstvo nad vozilom in zavozila s ceste. Pierijevo so nemudoma odpeljali v tržiško bolnišnico in ji ugotovili možganski pretres in nekaj lažjih prask po telesu, zaradi katerih se bo morala zdraviti 15 dni. Razna obvestila Občinska knjižnica v Doberdobu bo zaradi čiščenja in počitnic zaprta od 1. avgusta do 8. septembra. Pisarna Rdečega križa v Codelli-jevi ulici v Gorici bo zaprta, zaradi počitnic, od 7. do 28. avguste. V drugih avgustovskih dneh pa bo odprta samo dopoldne, od 8.30 do 12.30. Kino < •urico CORSO 18.00 - 22.00 »I fichissimi*. VERDI Zaprto. VITTORIA 17.00 - 22.00 «Sexy bistro*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »Count down: dimensione zero*. PRINCIPE 18.00 «Incontri ravvici-nati del terzo tipo*. J\ovo (•urica •n okolica SOČA 18.00 - 20.00 «Pamango sadje ljubezni*. Italijanski film. SVOBODA 20.00 «Duh v postelji*. Italijanski film. DESKLE 19.30 «Mestni kavboj*. A-meriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 84576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40497. Vladimir Dujmo vic 70-letnik Čas neusmiljeno hiti in zato tudi nekoč najmlajši borci iz časov narodnoosvobodilnega ooja so se že zdavnaj «srečali z Abrahamom,!, tisti tovariši pa, ki so se v boj vključili v že bolj zrelih letih, praznujejo že višje jubileje. Eden teh je ludi predvojni komunist in eden izmed obsojencev na velikem tržaškem procesu decembra 1941 Vladimir Dujmovič. ki je včeraj slavu svoj 70. rojstni dan. Vladimir Dujmovič se je rodil kot deveti otrok nekvalificiranemu ladjedelniškemu delavcu Francu Dujmoviču iz bližnje kraške vasi Rodik. Današnji slavljenec je otroška leta preživel doma. k jer je tudi končal osemrazredno osnovno šolo. Nato se je sel učit poklica. Postal je trgovski pomočnik pri kriškem trgovcu Dominiku renceju. kjer je ostal vse do leta 1931. Bila so to leta. ko je bilo vedno huje biti Slovenec in delavec. Ker kot zaveden Slovenec Vladimir Dujmovič ni več prenašal fašizma in ker sc bile tudi ekonomske razmere iz dneva v dan hujše, se je odločil za emigracijo in se odpravil v Jugoslavijo. Po krajšem bivanju v Ljubljani in nato v Zagrebu se je naselil v Mariboru, kjer je živelo več tisoč primorskih beguncev. Vendar je tudi Jugoslavija tedaj preživljala hude čase m tudi Dujmoviču ni bilo Življenje lahko. Vladimir je zaman iskal luike stalne zaposlitve in je živel tako rekoč iz dneva v dan pač z občasnimi zaposlitvami in pogosto tudi od pomoči, ki jo je posebno v zimskih mesecih dajalo društvo *Nanos», torej društvi primorskih emigrantov, ki je po svojih skromnih močeh skušalo pomagati tistim številnim primorskim beguncem, ki so se zatekali v Jugoslavijo, misleč, da bodo tu imeli več sreče kot so ie imeli doma. kjer je gospodaril faši tem. Vladimir Dujmovič m ni imel sreče, da bi prišel do bolj gotovega kosa kruha, venaar je imel to srečo, da 'e v krogih «Na nosan prišel v stik s sebi enako mislečimi napredli.mi ljudmi med katerimi je bil tudi Pinko doma Žič. ki se je tedai pogosto mudil v Mariboru Vedno boli aktivna dejavnost naprednih fantov in tudi Dujmoviča pa policijskim organom ni ostala prikrila in za čela so se zasliševanja. Za Tomažičem. ki je bil zaradi tega izgnan, je prišel na vrsto tuai Dujmovič. kateremu so zaradi policijskih preiskav in zasliševanj odpovedali službo. Zato se ie' odločil, da si poišče več sreče v Franciji. In odpiaihl se ie čez Avstrijo proti Franciji. Bilo je to leta i936. torej v času, ko se je v Španiji začela državljanska vojna in so bile policijske oblasti bolj budne. Avstrijske policijske oblasti so Du moviča po enomesečnem «začasnem» bivan ju izročile italijanskim oblastem v Pontablju in današnji slavljenec je bil po petih letih spet doma. Najprej so ga dali za mesec dni d zapor. nato so na poslali k vojakom nekam blizu Turina Tudi pri vojakih je Dujmovič našel primerno družbo. Med drugim ie bil tu udi lani umrli Anton A-bram. ki ie podobno kot on na tržaškem procesu dobil 30 let ječe. !'.eta :938 je prišel Dujmovič od vojakov in se zaposlil pri družbi ARSA, ki je iskala premog v Vremski dolini. Tu je Dujmovič iskal iti kmalu našel zvezo z domačimi antifašist' in komunisti. Vrstili so nato sestanki i srečanja in jmoviča so sprejeli v KP1. Ko je priše' v stile Pin kom Tomažičem v Trstu, je veliko pomagal pri povezavi n ec' Trstom ter Pivško in Brkir< Med drugim je prenašal tudi čtivo in propa-gaiidni material. Za nekaj časa se je ta dejavnost prekinila, kajti italijanslce vojaške oblasti so Dujmoviča poklicale pod orožje in sict od aprila do septembra 1939, ko so ga ponovno izpustili iz vojslce. S tem pa je izgubil zaposlitev in sz šele po več mesecih zaposlil pri Edvardu Furlanu, kjer je ostal do 10. junija 1940. Prav na dan, ko je fašistična Italija tako pod lo, zahrbtno napadla Francijo, so Dujmoviča aretirali. Kot je znano, so policijske oblasti tedaj spravile v zapor več kot 250 komunistov in antifašistov od katerih je nad šestdeset prišlo pred fašistično posebno sodišče, ki je izreklo obsodbo 14. decembra 1941. Fašistično sodišče je ted": obsodilo na smrt 9 obtožencev, od ka terih so bil i štirje pomiloščevi in jim je bila smrtna kazen spremenjena na dosmrtno ječo, 47 obtožencev pa je bilo obsojeni', na skupno 960 let ječe. Med temi je bil tudi Vladimir Dujmovič, ki so mu prisodili 30 let ječe Fašizem pa je bil že obsojen na polom in 8. septembra 1943 ie [talija kapitulirala. Toda iz zapora v Castelfrancu je Dujmovič prišel šele v začetku 1944. Nekaj časa je preživel kot partizanski učitelj doma, nato je postal aktivist in bil pri tem ranjen. Po okrevanju je odšel v Brkine kot akti vist in je tu dočakal osvoboditev. Po vojni j. opravljal več dolžnosti, med drugim je bil tudi tajnik NOO na Kozini. Na lastno željo pa se zaposlil na matičnem uradu v Hrpeljah in v Izoli, kjer je vestno d: ’ do upokojitve. Se veda ni po upokojitvi povsem iz prepel, pač pa se še vedn. udej stvuje in uveljavlja. Ko sedaj slavi svoj življenjski jubilej, mu iskreno čestitamo in mu želimo še veliko z ravja in zadovoljstva. RAZMIŠLJANJA OB DOPUSTNIŠKEM IZLETU V GLINŠČICO Z VZPONOM K4JPP0 COMICt Cerkvica sv. Marije na Pečah, kakršna je bila pred leti, ko se zlikovci še niso nadnjo znesli in kakršna je danes. Vendar je njena notranjost še hujša kot njena revna zunanjost. (Foto Mario Magajna) Vroč dopustniški dopoldan naju ie s sinom prejšnji teden zvabil v dolino Glinščice v upanju, da bo ob potoku vsaj malo hladneje kot med mestnimi stenami ali kje na krašh planoti. Nisva sc motila; kljub suši je imela Glinšči ca še kar precej vode. ki se je v zaporedju slapovčkov ž vahno pretekala skozi tesnice proti ravnini, v tolmunčkih pa dajala še vedno dovolj vode za skromni ribji zarod. Nekaj kopalcev pretežno otrok, se je v njenih vodah hladilo in namakalo razgreto kožo. Ko sva takole ob poti občudovala in uživala tu prirodn<, vre lest. k sreči še kar dobro obča rovano pred vsakovrstno nesnago naše «civilizirane* družbe je kljub želji po obvodnem hladu kajpada zmagala sinova odločitev, da se povzpneva do Comicijevega obeliska na skalnati konici .isolco nad dolino in nad opuščeno cerkvico sv. Marije na Pečah Ljubiteljem prirode gotovo ne odkrivam nič novega, če povem, da vodi še kar strma steza do obeležja ves čas skozi senco n zkega gozdiča in da se šeie prai prt konici izpostavi sončni pripela. Vzpenjanje je zalo prijetne, pa čeprav je treba tu in tam zajeti sapo in napolniti pljučni meh. Seveda nimam namena opisova ti te navsezadnje skromne tunce. ki od začetnega razpotja do vrha ne terja več kot pol urice m ko maj kaj več kot četrt urice ua rzdol mimo cerkvice do sleze za Botač. K temu me je navedlo nekaj drugega. Ob vsej proti, razen na skalo pritrjenega bronastega emblema Slovenskega planinske ga društva iz Trsta s posvetilom trem med NOB obešenim ali pa dlim slovenskim planincem, m niti enega samega slovenskega kažipota ah napisa. Na kantnih in skorai prav na vrhu so le v it a liianščini napisane indikacije «IWonte Carso» (?.). Bntazzo. Ri-1 ugio Premuda. Cippo Comtci itd. Tudi spominske plošče za umrlimi ali v gorah ponesrečenimi pla ninci prav na vrhu so samo v Ha liianščini. kar pa je razumljivo, sai so namenjene italijanskim tržaškim planincem in so jih tudi postavili njihovi italijanski prija telii Glinščice. (Kaj slovenskih pridi el jev Glinščice ni?) V spustu od piramidastega ka mna. posvečenega Comiciju. dosežeš v dobrih petih minutan opuščeno ali bolje razdelano cerkvi co sv. Marije m Pečah. Naj bo- do tvoja čustva talca ali drugačna. ob pogledu na razdejanje in nad podobo barbarske nekulturnosti nekaterih obiskovalcev tega kraja, se moraš dobesedno zgroziti. Napušč in vrata ob vhodu v notranjost bivše cerkvice, je fašistična tolpa v svojem protislovenskem besu Co tem je dnevnik svoj čas sicer poročal), ker je menda — če me spomin ne vara — bilo na vratih pritrjeno tudi neko slovensko oznanilo, zažgala in razdejala pred kakimi tremi leti. Prazna notranjost poslopja zazeva vate z naravnost grozljivo legitimacijo vandalstva: vse štiri stene so popisane od temelja do vrha z raznimi napisi, znaki in gesli od fašističnega cBoia chi molla» do najbolj banalnih izlivov poneumljenih možganov, z imeni in priimki, pomešanimi s prostaškimi risbami itd Najbrž ga ni kraja, kjer bi bolj kot tukaj veljal rek •Kjer se osel valja, dlako pusth. pa naj že gre za fašistične kultiironosee ali za katerokoli drugo nevzgojeno mladež. Edino zadoščenje, če je mogoče tako reči sem imel ob ugotovitvi, da tildi ob še tako pozornem ogledovanju napisov, nisem odkril niti enega v slovenščini in tudi med imeni ni nobenega slovenskega. Pač. nekaj slovenskega sem va le opazil: na pločevinastem sodu tik za vhodom je prilepljena fotokopija dela strani iz Primorskega dnevnika z obrobljenim člančičem. ki se zavzema za obnovitev razdejane in opuščene cerkvice. Zadoščenje ie bilo ob tem seveda dvonn. S tem občutkom sva se potem s sinom odpravila še do Bola :u, k jel sva kljub vsem in savu) Ua lijanskim dokazovanjem, da sia prišla v Bntazzo. lahko v tamkajšnji slovenski gostilnici v slovenščini naročila okusno mineštre in se odžejala. Kolikor vemo in koliko• tudi dejstva potrjujejo pobuda za obnovitev cerkvice doSlej še ni rodila sadov. Tudi mi ni zimuo. koliko prostovoljnih prispevkov se je doslej nabralo na poziv slaven sitega župnika Franca Vončine za obnovo poslopja. Očitno ne dovoli za začetek del. Znani, je tudi, da obstaja široko zasnovan načrt dolinske občine za celovito zaščito Glinščice tako iz zgodovinskega (rimski vodovod) kot prirudnega in etničnega vidika. Bodo kaaj te pobude kliub dobri volji pristojnih, uresničene? In ali ne bi bilo mogoče do takrat poskrbeti vsaj za slovenske napise kažipotov in za provizorično zavarovanje cerkvice pred nadaljnjim propadanjem? JOŽE KOREN Patronat KZ - INAC svetuje 1'udi nepoklicni kmetovalec se zavaruje proti nezgodam Vpr.: «Naša družina se ze tradicionalno ukvarja s kmetijstvom in to dokaj intenzivno, v kmečko zavarovanje pa je formalno vpisana le moja žena. Jaz namreč delam na železnici, mati pa je upokojena. Ob prostem času tako jaz in mati kot tudi otroci opravljamo kmečka opravila in smo tako tudi izpostavljeni nevarnosti poškodb pri delu. Zanima me, če smo vsi avtomatično zavarovani proti nezgodam. Slišal sem, da je zavarovana vsa družina pod pogojem, da je vpisana ena sama oseba.» Kmečki zavarovanci, se pravi vsi tisti neposredni obdelovalci, ki so redno vpisani v sezname urada za poenotene kmečke prispevke SCAU, so avtomatično zavarovani tudi proti nezgodam na delu. Vsako leto namreč plačujejo za INAIL forfetarni prispevek 30.000 lir. ki se bo sedaj povišal na 47.000 lir na osnovi zadnjih zakonskih izboljšav. Vendar je to zavarovanje osebnega značaja in nikakor ne velja tudi za ostale družinske člane, ki se le občasno ukvarjajo s kmečkim de- lom in so sicer zaposleni drugje. Obstaja pa možnost, da se le ti zavarujejo pri SCAU le proti ne zgodam in plačajo tako le forfe tarni znesek: tako pridobijo pra vico do zdravljenja pa tudi do odškodnine oziroma rente v primeru večje invalidnosti. Če nekdo ni zavarovan, lahko tudi naknadno poravna kmečki prispevek za zavarovanje INAIL. Priporočljivo bi bilo, da bi se predvsem upokojenci in študentje že pred hodno zavarovali, saj pogosto prav predstavniki teh dveh kategorij postanejo žrtev kmečkih nezgod. V vašem primeru ie zavarovana proti nezgodam le žena. Priporočamo pa vam. da se ,.avaru-jete tudi vi. še posebno, če upo rahljate kmečke stroje. Mati kot upokojenka ima pravico le do brezplačne zdravstvene oskrbe in bi lahko tudi njo zavarovali, saj so starejši liudje bolj togi in so v večji meri podvrženi poškod bam. Tudi otroci zaradi svoje živahnosti čestokrat postanejo žrtev kmečkih nezgod in preventivno zavarovanje bi preprečilo marsikatero preglavico •miimiiiiiiuiiitiiiiiiimi.mmnmmmmnnnuummmnnnmi........... ŠE ŠTIRI NO VE KNJIGE IZ ZBIRKE NOBEL O VCE V Na zbirko Nobelovci Cankarjeve založbe, ki bo slovenskemu bralcu predstavila vse dosedanje Nobelove nagrajence, smo se že navadili. In tako knjige niso več neka posebna senzacija, čeprav je v tem tudi kanček krivice. Ni namreč lahko tistim, ki ima jo skrb za te knjige, izbrati po obsegu primerna dela Nobelovih nagrajencev za slovenski prevod. Še težje je izbrati dela, primerna današnjemu bralcu, kajti mnogi avtorji, čeprav nagrajeni z najvišjo nagrado, so že utonili *v pozabo. Končno tudi s slovenskimi prevajalci-ni lahko, in z avtorji spremnih besed nič manj. Duša, srce in motor te zbirke Janko Moder i-ma gotovo največje zasluge za nemoteno izhajanje te zbirke. Tudi za knjige, ki so zdaj pred nami. Nosijo pa že lepe številke: 68. 69. 70 in 71! Torej so Nobelovci že čedna zbirka. Zato nas niti najmanj ne- moti."'če gre 'pri z&dfiji izda ji za knjige -iz lanskega pro gram*. C. F. G. Spilleler: Poročnik Konrad in Imago Res je težko uredniku Nobelovcev izbirati med deli neznanih in pri nas pozabljenji) pisateljev taka dela, ki naj bi bila kolikor toliko še taka. da bi nekaj povedala tudi današnjemu slovenskemu bralcu. Toda če je odločitev pad la. da bemo dobili posamezna de la vseh Nobelovih nagrajencev za literaturo, potem je moral slej ali prej priti na vrsto tudi švicarski pisatelj Spitteler. Ta je dobil nagrado že leta 1919 in to za sodobni ep Olimpijski pomlad. Janko rtiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiifiiiiiimiiiiiiiMiiiMimiiiiiiniiiMiMiimuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiimiiiiiii ZDRAVNIKOVO MNENJE Na starost se pripraviš v mladosti Strokovnjaki delijo tako imenovano tretjo življenjsko dobo na tri delo - Vsak izmed teh delov ima svoje značilnosti Vsepovsod v deželah razvitega sveta opazujemo, da se življenjska krivulja prebivalcev aviga, kar pomeni, da je ljudi, starih nad 60 let vse več. Deloma sta k temu pripomogla ooljše zdrav stveno varstvo oziroma napredek medicine, deloma splošne življenjske razmere. Od začetka tega stoletja se je povprečna življenjska doba podaljšala kar za 22 let, dokaj u-pravičeno pa lahko pričakujemo, da se bo se podaljševala tako da lahko predvidevamo, da bomo v naslednjem stoletju v povprečju doživeli 80-84 let. S problemi v starosti se danes ukvarja posebna veja medicine -gerontologi.ja. Znanost je tudi na tem področju močno napredovala. Tudi pri staranju gre za povsem naraven proces, ki se začne že ob rojstvu in ga ni mogoče preprečiti. Pri tem igrajo pomembno vlogo dedno pogojeni faktorji, seveda pa ne moremo mimo faktorjev okolja in načina življenja, ki imajo lahko pri tem ugoden ali neugoden vpliv. Besede starost se še vedno drži primes grenkobe. ki nas ob misli na starost spominja na bolezni, bettžnost. nemoč in osamljenost. Prav to gledanje pa skuša sodobna geron-tologija ovreči. Vsa Drizadevania so danes usmerjena v to. da ie potrebno ne le podaljševati živ-iienie. ampak nacediti »tretje živ lienisko obdobje* znosnejše lep še in polneiše Zato pa moramo misliti na starost že v mladosti. Strokovnjaki delijo to »tretje življenjsko obdobje* v tri obdo bja: v pozno zrelost (45-60 let), v zgodnjo starost (60-75 let) in v globoko starost (nad 75 let). Vsako od teh obdobij ima svo.je značilnosti. Glede bolezni, ki nri-zadenejo obdobje staranja, moramo omeniti predvsem dve skupini, to so bolezni srca in ožilja in pa rakasta obolenja. Če bi uspeli kako premagati ti dve bolezenski skupini, bi se življenjska doba takoj podaljšala za 15 do 20 let. Bolezni srca in ožilja mučijo v povprečju 28 odst. ljudi med 50. in 60. letom starosti, 35 odst. ljudi med 60. in 70. letom in preko 40 odst. ljudi v kasnejših starostnih obdobjih. Zanimivo .je. da se tovrstne težave pojavljajo v povprečju 10 let prej pri moških kot pri ženskah, kar pri pisujejo predvsem hormonskim vplivom, deloma pa tudi različnemu načinu življenja. Drugi problem starostnikov ie današnji način življenja, ki je v nekaj desetletjih močno spretne nil svojo podobo. Družine, v katerih je nekoč starostnik, v družbi svojih otrok in vnukov, doča kal svoje poslednje dni, so v ve čini primerov le še spomin Živ Ijen.je se spreminja tako na podeželju kot v mestih. Tako je osamljenost nogosto najhujši pro blem starosti. Tudi glede tega lahko veliko naredimo sami s pra vilno predpripravo na starost, na ša okolica pa nam pri tem lahko pomaga. Predvsem mora sta restnik čutiti, da je svoji okolici še vedno potreben, da je tudi sta- rost aktiven del človekovega življenja. Torej tudi v starosti čim več aktivnosti .ne tiste utrujajoče. ampak poživljajoče. V staro sti bo več časa za konjičke, za izlete in potovanja. Seveda pa tisti, ki že mlad ni vedel, kaj početi s svojim prostim časom, bo tem manj vedel v starosti. Aktivno in poino življenje v mladosti je Hkrati najboljši porok za prijetno in dolgo starost. dr. R. R. Moder je zapisal s spremni besedi. da je to delo skoraj neprevedljivo. Zato je izbral dve povesti, Poročnik Konrad in Imago, od katerih je slednjo tudi sam prevedel. Prvo pa je za izdajo prevedel Štefan Vevar. Morda bolj kot delo samo bo za ljubitelja literature zanimiv uvod, ki prikazuje življenje in delo tega pisatelja (1845-1924). ki že v času svojega življenja ni tako buril duhov kot kateri drug pisatelj. Očitno pa so v svojem času švedski akademiki imeli drugačno mnenje. saj so nagradili prav ep O-limpijska pomlad. Povest Imago pa ob Poročniku Komadu predstavlja vrhunec Spittelerjevega proznega dela. H. M. du Gard: Jean Barois Francoski pisatelj Roger Martin du Gard je dosegel vrh Svojega pisanja v čas.u.jned obenj,a vojnama, ko so izhajali njegovi romani, ki jih druži skupen našlo) Thibaulli. in prav za to delo je švedska akademija podelila pisatelju ludi Nobelovo nagrado. Obrazložitev opozarja, da gre za velikansko delo. ne samo po številu romanov, temveč tudi po njihovem pomenu. S celo galerijo o-seb je predstavljeno sodobno francosko življenje in so razčlenjeni duhovni tokovi in vprašanja, s katerimi se je ukvarjala Francij v desetletju pred drugo svetovno vojno. Obrazložite)’ nagrade tudi pravi, da se ta podeljuje za umetniško moč in resnicoljubnost, s kakršnima je naslikal človeška navzkrižja in nekaj pogledov na sodobno življenje v vrsti romanov. Roger Martin du Gard je resnično velik francoski pisatelj, pred vojno je pri nas izšel samo nje gov roman Taki so ljudje, tako da je pri slovenskih bralcih resnično neznan. Med poznavalci francoskega jezika in literature pa je tudi po svetil veliko bran in tako Cankarjeva založba z Nobelovci izpolnjuje velik kulturni dolg. Za sedanjo izdajo je bil ciklus Thi-baulti prevelik, zato je bil v knjigo sprejet roman Jean Barois, v katerem slika pisatelj življenjsko usodo francoskega intelektualca ob koncu preteklega stoletja, njegovo duhovno iskanje in nezadoščenost. Delo je prevedel in spremno besedo napisal Janko Moder. II. K. Laxness: Islandski zvon Nobelovo nagrado za književnost za leto 1955 je dobil islandski pisatelj Laxness in to za živo in močno epiko, s katero je obnovil veliko islandsko pripovedno umetnost (kot se glasi obrazložitev). Zanimivo je, da smo roman v slovenščini izda’i že leto prej. Pomenil je pravo senzacijo na sloven- 3MP Cinzla Fiordeponti, ki je pri izvolitvi najlepše na svetu v Limi zasedla tretje mesto skem prevodnem trgu, saj smo spoznali doslej pri nas neznano književnost malega islandskega naroda, leto dni kasneje smo izdali drugi roman istega pisatelja Salka Valka in pobliže spoznali pisatelja že z dvema drugima de loma (Luč sveta in Atomska postaja). Islandski zvon. roman z zgodo vinsko snovjo islandske preteklosti v 17. stoletju, pomeni najplemenitejše nadaljevanje stare nordijske pripovedne sage. obenem pa oživitev islandskega jezika kot izraznega orod ja na področju proz ne umetnosti. Potem ko so drugi pisatelji nad islandščino že obupali in so se za pisanje posluževali drugih nordijskih jezikov. Odtod tudi velik pomen tega romana in zasluge njegovega ustvarjalca. Slovenski prevod je delo Jožeta U-doviča. ki je napisal ludi spremno študijo o pisatelju. le,,? ,,, J Samuel Beckett: Murphj Beckett je pri nas znan predvsem kot dramatik, izbor v tej zbirki pa ga predstavlja tudi kot prozaista. V knjigi so objavljena najprej znamenita igra Čakajoč na Godota, nadalje Konec igre in Srečni dnevi, od proznih del pa roman Murphy. Kot prevajalca sta sodelovala Janko Moder in Jože Stabej, prvi je napisal tudi spremno besedo o avtorju. Že pregled Becketta pri nas kaže, kakšen odmev je imela pri nas uprizoritev odrskega dela Ča kajoč na Godota. ki je bilo pri nas uprizorjeno leta 1966 kol izjemen odrski dogodek. Tako pač kot po vsem svetu. Murphy pr je roman, v katerem je zajeta te matika abstrakcije in podzavesti. Zunanjega dogajanja je malo. pi satelj pa išče v človekovi zavesti in podzavesti Knjižna izdaia teh del bo še približala Becketta kot avtorja Godota bralcem današnjega časa. Sl. Ru. Rogala etruscanska zbirka v Odesi ODESA — Znano je, da imajo več egiptovskih mumij v Londonu in Turinu kot pa v Kairu ali kjerkoli v Egiptu, pa čeprav so mumije egipčanskega izvora Podobno je z etruščansko keramiko in drugimi ostanki ali izkopaninami iz etruščanske dobe. Ker so iskalci etruščanskih ostankov cesto svoja odkritja prodajali skrivaj v tujino, ki jim je za odkritja več plačala, dobimo danes v raznih mu zejih po svetu razno etruščansko »šaro*, kakršne ne dobimo po domačih, italijanskih muzejih. Ar heološki muzej v Odesi v Sovjetski zvezi razpolaga z zbirko etruščanskih izkopanin, kakršnih ne najdemo tako zlepa. Med vazami in drugimi zemljenimi posodami, ki so nanizane v arheološkem muzeju v Odesi, so tudi številna visoko cenjena dela iz tako imenovane klasične dobe, namreč iz četrtega ali celo petega stoletja pred našim štetjem, dela, ki nosijo naslove ali imena tedanjih «klasič-nih mojstrov*. Gre za zelo visoke, rekli bi elegantne vaze s pokrovi, ki nosijo izrazit pečat svojih mojstrov. Med številnimi deli, ki jih najdemo v Odesi, je tudi zelo velika vaza, rekli bi raje amfora, ki naj bi služila za mešanje vina in vode na kateri je etruščanski mojster naslikal povorko, ki jo vodi grški bog vina Dionizij. Umetnik ga je upodobil v trenutku, ko se o-brne nazaj in nekako pozove svojo mlado družico, naj pohiti. Pred njima pa hodi »goslač*, točneje povedano godec na flavto, ki spremlja vso povorko. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 Glasba, predstave in aktualnosti. V studiu Barbara D'Urso 17.05 Tom Story — risani film 17.50 Eiscbied — TV film 18.40 CJacsonovi i.asveti 19.10 Tarzan — TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Variete Biti igralec, moja ljubezen. Nastopa Gigi Proietti 22.05 Missione di morte — film Nastopata: Dick Povvell in Micheline Cheirel 23.50 DNEVNIK - Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 šolska vzgoja Živali in zgodbe z vsega sveta 17.00 Popoldanski spored 17.15 Mladinci sobotnega večera 17 40 Program za mladino Čarovnica Bia — risanka Prvi Mickey Rooney - film 18.30 DNEVNIK * - Športne vesti in lz parlamenta 18.50 La duchessa di Duke Street — TV nadalj. Vremenske razmere 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.40 Igi-e brez meja 1982 V evroviziji iz Madeire na Portugalskem — 5. srečanje 22.15 DNEVNIK 2 - Dossier Današnja oddaja Dossier bo izredno zanimiva, ker je tudi hudo aktualna. Oddajo, ki jo vodi Ennio Mastrostefano, je pripravil Gianni Raecanel-li, ki je svojemu raziskovalnemu delu dal naslov »Planet Alfa*. Vendar ne gre za kako zvezdo ali nebesno telo nasploh. pač pa za hudo zemeljsko zadevo, za tovarno a rtu mobilov Alfa Romeo, za ka tero se ve. da je v hudi križi. Poleg tega je tudi znano, da je to podjetje nekako državno podjetje. Gre za anketo torej o podjetju, ki zaposluje na desettisoče delovnih sil, ki s težavo shaja, kolikor snloh shaja. Sicer pa prepustimo besedo Gianniju Rac-canelliju. 23.10 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 DNEVNIK 3 - Deželne vesti 19.50 Sto italijanskih mest TartrCtTfuS -- rnfeSttf ŠKApOV ' 20.10 Šolska vzgoja Učimo se angleščine 20.40 Glasbena 'oddaja...... >1.40 DNEVNIK 3 22.05 Delta — znanstvena oddaja «živali govore* je naslov da našnje znanstvene oddaje, ki se bo osredotočila na zadevo «1 iubezenskih izrazov* pri pticah. Kdor se količkaj po globi v življenje živali oziroma v njihove navade, bo kaj kmalu prišel do ugotovitev, ki presenečajo. Če pa se te zadeve lotijo strokovnjaki, znanstveniki, ki gredo stvari bolj do dna, postane tema izredno zanimiva. 22.35 Sto italijanskih mest Brescia JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.35 Poročila 18.40 Zbis Zgodbica Svetlane Makarovič o Sapramiški 19.00 Pot okoli sveta z osmimi notami: češnja 19.30 Obzornik 19.45 Po sledeh napredka 20.15 Risanka 20.40 TV in radio nocoj 20 26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Vreme 21.00 Loganov beg — film tedna LOGANOV BEG je znanstvenofantastični film. saj se njegova zgodba odvija v 23. stoletju. Ne nahajamo se v vesolju, temveč na zemeljski o-bli. kjer pa je življenje možno samo še do tridesetih let-Po tej življenjski starosti pa ljudi izstrelijo v nekakšno cirkuško areno, kjer krožijo v orbiti vse do eksplozije-Njihova življenja naj bi služila za nekakšno »pognojitev* novih vrst. Toda nekateri v to ne verjamejo in ko se bližajo kritičnim letom, poskušajo uiti svoji l sodi. pobegnejo in se za tekajo v njihovo »skrivno svetišče*. 22.55 Miniature: Fran Tratnik 22.10 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja — Oddaja * v slovenskem jeziku V današnji Odprti meji bodo na sporedu med drugim še naslednjo vesti! TRST — Politični komentar: tržaški pokra iinski svet OPČINE (TS) - Hipoterapija: tu di konj lahko pomaga prizadetim GORICA — Pridelek koruze GRADF.Ž (GO) — Ko v Gradežu dežuje 18.00 TVD - Novice 18.05 Jazz na ekranu 18.30 TV šola 19.00 Rezervirano za najmlajše 19 30 Obzorja 20.00 Risanke 20.15 TVD Stičišče 20.30 Dogodek — film Režija: Vatroslav Mimica Nastopata Pavle Vujsič Srdan Mimica 22.00 TVD Danes 22.10 Zeit im Biki - dnevnik v nemškem jeziku Ob koncu Odprta meia " oddaja v slovenskem jeziku Zagreb 18.50 Videostrani 19.15 40 zelenih slonov 19.40 Dašenka 19.45 Muppet show 21.00 Spekter — politični magazin TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13.00. 17.00. 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po na še; 8.10 - 10.00 Radijski mozaik: Almanah: Doma in na tujem. Pripravlja Jože Pirjevec; 8.45 Polpu-ri napevov in melodij; 9.30 Janez Jalen: «Bobri»; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Literarni listi: 12.00 Na počitnice; 13 20 • 16.00 Iz studia neposredno: Glasba po željah: 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček: »Deček z dvema imenoma*; 14.30 Diskoteka; 14.55 Naš jezik: 15.30 Zapiski s potovanj; 16 00 Klasični album; '7.10 - 19.00 Razširjeni obzornik: Va obisku pri...; 17.30 Romantične melodiie: 1800 Četrtkova srečanja; 18.25 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski programi 7.30. 8.30. 13.30, 16.30. 19 30 Dnevnik; 9.30. 10.30. 11.30. 12.30. 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop: 9.00 Poje skupina Casadei: 9.15 Radijska priredba: 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.15 Skupina Claudius Aizner; 10.32 Glasbeni premor in horoskop: 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Plošče; 1132 Kim. svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Supeiklasifika; 13.30 Poročala v nemščini: 15.36 Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKVV - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKVV - Nanos 101,0 MHz Več kot pesem; 16.00 Pojejo Ray Parker Jr., Miguel Bose in sku pina «T!ie Rolling Stones*; 16.45 Kantavtorji: 17.00 Gole maske, o zivoma Luigi Pirandello; 17.15 Glasbena oddaja: 17.32 Crash; 17.55 Knjižne novosti: 18.00 Jazz glasba; 18.30 Glasba: 19.15 Radio diskoteka; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 7.50, 8.25, 14.00, 15.00 Poročila: 7.00 Otvoritev - Glasba za dobro jutro; 7.15 Obvestila in ekonomska propaganda; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere: 8.15 Radijski, te levizijski in filmski spored: 8.28 Zaključek: 8.30 Val 202; 14.00 Na valu radia Koper; 14.15 Kinospo red: 14.30 Zanimivosti; 15.10 - 16.00 Predstavitev oddaj in glasbene že lje poslušalcev; 15.30 Po domače s pevci in ansambli; 16.00 Dogod- ki in odmevi: 16.30 Glasba po ljali: 17.00 Primorski dnevnik. 17.15 Aktualna tema; 17.30 Objave-glasba: 17.40 Julte box; 17.55 Za ključek s pregledom novic. RADIO 1 7.00. 8.00. 10.00. 12.00, 13.00. 19-00. Poročila; od 6.00 do 8.40 Glasbena kombinacija: 9.00 Radie anche noš 9.58 Zeleni val; 11.34 «Leredita della priora* 7. naclalj.; 12.03 U*-Asiago Tenda; 13.15 Master; M®? Zeleni val Evropa: 15.03 Glasben’ dokumentarec: 16.00 «11 Pagh*Jt ne*; 17.30 Master under 18: 18°J Koncert zbora RAI; 18.58 P°-F Milva; 19.15 Draga glasba: 20.»’ «L'ineompa,rabile Crichton*: 21 Klasiki za mlade; 21.52 Objektu Evropa; 22 27 Misli King Konga: 23.03 Telefonski pogovori. RADIO 2 6.30. 7.30. 8.30, 9.30. 11.30. 12-30, 13.30. 15.30. 16.30. 17.30. 19.30 V° ročila: .>d 6.00 do 8 10 Dnevi; 8-la Radiodue predstavlja; 9.00 Vojn® in mir; 11 32 Natečaj za kantavte rje; 12.48 Kviz: 13.41 Sound Track; 15.00 Controra: 15.42 Zi belke jazza: 16.32 Gospe in gospodje. prijetno poletje!; 19.50 Šolska vzgojna oddaja; 20 10 Splash; 21-Anotonij in Kleopatra. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 8.00. 9.00. 10.00. 11 «°’ 12.00, 13.00, ,15.00. 20.00 Poročila' 7.10 Prometne informacije: T-Rekreacija; 7.35 Vremenska nap°_' ved za pomorščake; 7.45 Prometna informacije; 7.50 Dobro jutro. troci; 8.25 Iz naših sporedov; 8-3" Z radiom na poti; 9.05 Za šolarje' 9.35 Mladina poje; 10.05 Z gl«*', bo v dober dan...; 10.35 Turistic111 napotki: 11.05 Rezervirano za-” 12.05 Ali poznate Maria del naca?; 12.35 Naše pesmi in plesi: 13.10 Znane mel(xlije; 13.30 K m e tijski nasveti: 13 40 Od vasi d® vasi: 14.00 Iz naših krajev; H-Zabavna glasba: 14.30 Priporočaj0 vam...; 15.05 Mehurčki; 15.20 Kon cert za mlade poslušalce; 15.40 J®' zikovni pogovori; 16.00 Dogodki 'n odmevi; 16.30 Zabavna glasba: 16.50 Radio danes, radio jutri: 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio ob l8; uri; ’9.00 Z ansamblom Slovenija: 19.15 Lokalne radijske postaje: 19.35 Ludwig van Beethoven; 20-25 Zabavna glasba; 20.35 Lahko noč-otroci: 20.45 Minute z ansamblu1” Jožeta Kampiča; 21.00 Četrtkov večer domačih: 22.05 Literarni večer-S komedijo skozi čas; 22.45 Lepe melodije; 23.15 Informativna oddaja; 23 25 Iz naših sporedov; 23-30 Plesna glasba: 24.05 Lirični utrinki; 24.10 Mozaik lahke glasbe. ŠPORT ŠPORT ŠPORT atletika NA DVOBOJU V STOCKHOLMU Italija solidno v vodstvu proti Švedski Danes prvi boji v sinhroniziranem plavanju S posebnimi dosežki pa se ne morejo pohvaliti ne eni ne drugi aTOCKHOLM — Po prvem dnevu uetskega dvoboja med Itaiijo in :,ve®k° vodijo Italijani tako v mo (86 -73) **) ^ v konkurenci An konkurenci sta najboljša sezka zabeležila Maurizio Damila- 4 v,oh°ji na 10 km (s časom 5 Mn *n Alberto Cova v teku na 6 m. Cova je to razdaljo prete- Predscdnica ZIS Milka Planinc odprla SP v kanuju in kajaku BEOGRAD — Predsecniea jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Milka Planinc je ceraj uradno odprla letošnje svetovno prvenstvo v kanuju in ,aiaku. Otvoritveni slovesnosti ^i' sledilo več kot deset tisoč gledalcev, ki so se zbrali okoli umetnega jezera reke Save, a katerem bodo potekala tekmovanja. Svetovnega prvenstva se ude-£zu.iejo športniki iz 29 dižav. /“je že petič, po letih 1971, 75' 1978 in 198 i. da se prven-8fvo v kanuju odvija v Jugoslaviji. Uradni nagovor je na včeraj-n.iem odprtju imel Italijan ergio Orsi. ki so ga prav dan ore.i v Beogradu izvolili za no ,e/a_ Predsednika svetovne kajakaške zveze. Tekmovanja se T°u° začela danes in bodo trajala vse do nedelje. v 13 30”63 in skupno z drugouvr-Antibom (13'31”84) dosegel nunum» za nastop na evropskem d- enstvu v Atenah. Tega pa nista i . segla niti Fontanella niti Ortis, celo odstopil. *u je i .Italijani so se uvrstili na prvi 60 fi->n/est’' ae v metu diska (Bucci: n/ .Martino: 59,82), v teku na 400 ^'..//“baudi: 47”03, Malinverni: v teku na 110 m ovire (Fon-j?chl0: 14”08, Ronconi: 14” 53) v, krogle (Andrei: 19,61 m, ^ontelaticj; 18,59 m). Po prvem melon 80 husegli še Simionato v teku Da i^n.^9 ’69), Patrignani v teku skou 0 m (3’41”02), Evangelisti v 4*itoU v daliino (7 69 m) in štafeta ,„K , Edino zmago so Švedi lezilj v skoku s palico. 3^Jenski konkurenci so Italijanke agale v teku na 1.500 m (prvo st0 ie zasedla Gabriella Dorio s 4’05”59), v metu kopja (Quintavalla 58,72), v teku na 100 m (Masulio 11”59), v teku na 400 m (Rossi 54”02) in v metu krogle (Di Mila-nese 14,78 m). Štafeta 4x400 m pa .je bila diskvalificirana zaradi nepravilne menjave. MOTOCIKLIZEM Nesreči Sheena in Middelburga SILVERSTONE — Med poskusnimi vožnjami pred nedeljsko dirko za VN Velike Britanije sta se resneje poškodovala bivši svetovni prvak v pollitrskem razredu Anglež Barry Sheene in Nizozemec Jack Middelburg. Sheene je s svojim novim motorjem yamaha V-4 na e-nem od ovinkov trčil v Francoza Igoa, nadenj pa je tedaj privozil Middelburg, ki je tudi »zletel* po cestišču. Sheene si je zlomil roko in nogo, Igoa ključnico, za Middelburga pa zdravniki domnevajo, da si je zlomil nogo. JADRANJE SP brez vetra TRŽIČ — Zaradi pomanjkanja vetra so morali organizatorji svetovnega prvenstva v razredu «evropa» preložiti regati, ki sta bili na sporedu včeraj. Tržiškega svetovnega prvenstva se udeležuje 76 posadk iz 14 držav. NOGOMET RIM — Jutri opoldne bo elektronski računalnik centra CONI izdelal koledar nogometnih prvenstev italijanske A in B lige. PLAVANJE SVETOVNO PRVENSTVO V EKVADORJU Tekmovanja v plavanju pa se bodo pričela šele v nedeljo, 1. avgusta GUAYAQUIL — Več kot 1100 a-tletov iz 56 držav se bo od danes do 8. avgusta potegovalo v ekvadorskem mestu Guayaquil za kolajne v plavanju, sinhroniziranem plavanju, skokih v vodo in vaterpolu. Slavnostna otvoritev bo danes ob prisotnosti predsednika mednarodnega olimpijskega odbora Samarancha, nato pa bodo že na sporedu prva tekmovanja v sinhroniziranem plavanju. Vaterpolisti in skakalci bodo prvič stopili na prizorišče jutri, prva tekmovanja v plavalnih disciplinah pa bodo na sporedu šele v nedeljo, 1. avgusta. Glavna pozornost seveda velja prav plavanju, kjer so ZDA, SZ in NDR glavni favoriti. Italijani polagajo precej upov v Giovannija Fran-ceschija, ki bo nastopal na 200 m mešano in 400 m mešano. Frances-chi bi se znal vriniti v boj za ko- NA NARAŠČAJN1ŠKEM PRVENSTVU Y UMETNOSTNEM KOTALKANJU DAMJAN KOSMAČ DRŽAVNI PRVAK Nicoletta Sossi in Mauro Renar odlična peta v seniorski kategoriji Iz Rima, kjer se te dni odvija državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju je prišla danes nadvse razveseljiva vest, da je Poletov tekmovalec Damjan Kosmač osvojil dr- Damjan Kosmač ,,,l,ll,l""Mliii,iiiii,u|l|,,tiii[i,,f, ,m, iMmiilimiiiiiiiinninitiinilniim i im itn ,11 n, 1111 ,in I m PO DEVETIH DNEH GLOBOKE NEZAVESTI Sovjetski sabljač Smirnov podlegel hudim poškodbam Vladimir Smirnov O,- Sovjetski sabljač Vladimir drnskJ/ J® umrl včeraj zjutraj v Dior -o,, zdravilišču »Gemelli*, ka aesrefj spreied 19- t.m. po hudi z Netn’ K1 fia ie doletela v dvoboju Drvenu J/1 zivalim, kot so dlakavi nosorog, mamut, severni je-.edile živali zmernega podnebja, kot so jamski lev, &anje* !Uedved- bizon, jamska hijena, katere so se s povi-živa]// t('mperature umaknile in pustile prostor toplodobnim V°dhem kot na Primer navadnemu jelenu, nosorogu, pod-Ha So j konju, gozdnemu slonu itd. Omeniti je še treba, ih t0D;Udi v Posameznih ledenih dobah obstajale hladnejše ha ' ^še faze, ki so znatno vplivale na spreminjanje in §racijo raznih živalskih vrst. Prazgodovinsko dobo, dobo, ki zavzema čas od pojava človeka na zemlji do odkritja pisave in s tem do prvih pisanih virov o človeški dejavnosti, ločimo v sledeča glavna obdobja-, v paleolitik ali staro kameno dobo, v mezolitik, v neolitik ali mlajšo kameno dobo, eneolitik, v bronasto in končno v železno dobo. Časovno bi na tržaškem Krasu približno datirali omenjena obdobja s sledečimi številkami: paleolitik — od pojava človeka na Krasu (do sedaj poznamo najstarejše najdišče na tržaškem Krasu postavlja ta datum pred skoraj 400 tisoč leti) do približno 8.000 let pred n. š.; mezolitik od 8.000 do 4.500 let pred n. š.; neolitik in eneolitik od približno 4.500 do 1.800 let pred n. š.; bronasta doba od 1.800 do 800 let pred n. š. in končno železna doba od 800 let pred n. š. do prihoda Rimljanov v naše kraje, to pomeni do 2. stoletja pred našim štetjem. Zgoraj omenjene datacije pa so strogo indikativne, saj poznamo na Krasu le nekaj redkih najdišč, ki so bila datirana z radiokarbonsko (C 14) metodo. Kot smo že omenili, označujemo s paleolitikom ali starejšo kameno dobo najstarejše in tudi časovno najdaljše prazgodovinsko obdobje, ki sega od pojava človeka na zemlji (pred približno 2.000.000 let) pa do dobe pred približno 10 tisoč leti. V tej dobi si je človek izdeloval orodje iz trdih kamenin, kasneje tudi iz kosti, preživljal pa se je z lovom in nabiranjem gozdnih sadežev. V teku tisočletij se je človek vedno bolj specializiral pri izdelovanju kamnitih orodij ter prešel od komaj ošiljenih prodnjakov, preko znatno bolje izdelanih pestnjakov do natančno izklesanih konic nožev in strgal. In predvsem po načinu in tehniki izdelovanja kamnitih orodij ločimo paleolitik še v starejši, srednji in mlajši paleolitik. STAREJŠI PALEOLITIK TRŽAŠKEGA KRASA Po do danes znanih arheoloških najdiščih je človek prisoten na tržaškem Krasu že skoraj 400.000 let. Ta presenetljiva starost človeških sledov na našem teritoriju pa nam je znana razmeroma malo časa. V letih 1975 in 1976 so namreč arheologi geološkega inštituta univerze iz Ferrare in antropološkega ter paleontološkega inštituta univerze iz Piše odkrili v zemeljskih plasteh pod nekim skalnim previsom v okolici Vitovelj (ital.: Riparo di Visogliano) precejšnje število kamnitih orodij, ki so jih po načinu izdelave uvrstili Kremenasto orodje irpod skalnega previsa Iz okolice Vižovelj, staro 300-400 tisoč let (naravna velikost) v starejši paleolitik. Do časovne opredelitve teh artefaktov pa so arheologi prišli predvsem s študijem kostnih ostankov raznih živali, ki so jih našli skupaj z orodji ter s proučevanjem in analizami zemeljskih plasti pod previsom. Ta izredna najdba iz paleolitske dobe, ena izmed najvažnejših na področju Italije v zadnjih letih, je pomaknila poznanje obstoja človeka na našem Krasu od približno 50.000 let (toliko so bile namreč datirane do nedavna znane najstarejše najdbe na tržaškem Krasu) do skoraj 400.000 let. Vendar to ni vse. Arheolog Franco Tozzi z univerze v Piši je ob kongresu o prazgodovini dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je bil lani aprila \ Trstu, poudaril hipotezo, da bi bila lahko kultura, odkrita pod previsom v Vi-žovljah, ena izmed najstarejših do tedaj znanih paleolitskih kultur v Italiji. Do tega zaključka je prišel, potem ko so paleontologi univerze v Ferrari objavili študijo o malih (mikro) sesalcih, kot so na primer poljske miši in razni mali glodalci, ki so jih odkrili v zemeljskih plasteh pod previsom, v katerih so bila kamnita orodja. Ti mali sesalci so zelo občutljivi na spreminjanje podnebja in njihova prisotnost ali odsotnost v določenih sedimentih predstavlja zanesljiv faktor pri ugotavljanju starosti zemeljskih plasti, v katerih se nahajajo njihovi ostanki. In prav v Vižovljah so analize ostankov teh mikrosesalcev vsaj indikativno pokazale, da je starost kulture, odkrite pod tem previsom, večja, kot je bilo misliti ob tipološkem pregledu artefaktov. Zato je datacija te kulture, od 300.000 do 400.000 let, samo indikativna in bi se mogla z nadaljnjimi izkopavanji in študijami, vsaj po mnenju arheologa Tozzija, pomakniti še nazaj. Po začetnih izkopavanjih so se raziskavanja pri previsu pri Vižovljah nadaljevala v poletnih mesecih v letih 1978, 1979 in 1980. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek VRST Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) C Ut 460270 Podružnico Gorico Drevored 24 moggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Nuročnirio Mesečno 8 000 lir — celoletno 59 000 V SFRJ številko 6,00 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00. letno 900.00 din. zo orgomzociie in podieija mesečno 120.00, letno 1200.00, Postni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK % Stran 6 29. julija 1982 to SI-KJ Z,rc račun 50101 603 45361 ADIT -r DZS 61000 Cjubl|an0 Gradišče '0 II nud. lelelori 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski I modul (sir. 1 st,, viš. 43 nuni 32 400 lir Finančni l 100. legalni 1 000. osmrtnice po tormotu, sozaiio /50 tu za mm višine v širim i stolpca Mali oglasi 200 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20% IVA 15% Oglasi iz dežele Furlani|e-Julijske kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ah upravi iz vseh druqih dezš v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj« in tiska Član italijanska zvaze časopisnih založnikov FIEG IS. • ' , ,L v i ; . • ** v: _.. (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NEW YORK — Od predvčerajšnjega večera je Indira Gandhi v Ame rilu na prvem obisku kakega in dijskega premiera v tej državi po 11 letih. Že sami- to je povod za ameriško nenavadno veliko zanimanje za viso kegt gosta iz države, iz katere ta ko visoki obiskovalci že dolgu časa niso prihajali. Glavno vprašanje: kaj Indira Gandhi namerava ukrepati z ameriško-ind\jskimi odnosi? Predvčerajšnjim ni gostja na leta lišču Kennedy rekla ničesar,- kar bi zadovoljilo to ameriško radovednost. Ne zahtev a ničesar — je dejala — nič določenega, pač pa je nrišla. da ameriško vlado in ameriški narod bolje seznani s težnjami in politiko Indije. Amerikanei imajo n Indiji svojevrstne pojme, toda odnosi gre do ix> klenem toda točnem ipisu od ♦ pridušene ihte do trudne ravnoduš nos ti.» Prvo vprašan.je s katerim je četa časnikarjev predsinočnjim obsula ameriškega veleposlanika v Delhiju je bilo to: »Ali namerava Indija zapustiti sovjetski tabor? Veleposlaniku se je Dosrečilo. ne da bi skrival osuplosti, stisniti skozi zo be: «Pa kaj vam pade na pamet. Indija ni v nobenem taboru.* Gre za prizor z letališča, ki pa osvetljuje poprečen ameriški pogled na mesto, ki pripada Indiji v svetu V zadnjih letih se je to prepričanje okrepilo zaradi odbijanja Indije da bi obsodila sovjetski vdor v Af ganistan ter zaradi priznan la vlade v Pncm Penhu. ki so jo v Kampučiji namestile vietnamske oborožene si le. Z obiskom Indire Gandhi se eno od najbolj nenavadnih vprašani glasi tako: Zakaj je prišlo do obiska prav v času. ko je v Wasi.inglonu vlada, ki ie še boli nagnjena od prejšnjih, da smatra države, ki se ne strinjajo z njo za ameriške nasprotnike. tVasliington pa na drugi stran’ trdi. da sta se Indira Gandhi in Reagan dobro razumela urejanje jeseni, ko sta se sicer za kratek čas srečata v Cancunn (Mehika) k.jei | so poglavarji 22 držav skušah, da premaknejo dialog «Sever Jug* z mrtve točke. Dobroobveščeni pa tr dijo tudi. da vsaj v zunanjem ministrstvu ZDA prevladuje mišljenje, da je treba smatrati Indijo za dr žavo. ki je taka kot je: ne; dvisna in neuvrščena država, ki ni in noče biti v nobenem taboru. Ni razumlji vo — pravijo — odbijati, ah komaj prenašati tako veliko in važno drža vo na mestu, kjer se na obeh n jenih koncih — v Perzijskem zalivu in v jugovzhodni Aziji pojavljajo okrepljene rivalitete dveh supersil. Amerikanei priznavajo, da so ne kateri ukrepi ameriške vlane mo rali vznemiriti Indi.o: na pruner ob ■ovljeno oboroževanje Paki lana Iz dejstva, da ie Indira Gandhi sprejela poziv, da obišče Ameriko preden gre v Moskvo v ameriških krogih sklepajo, da je Delhriu bilo sedaj pri srcu izboljšanje cunosov z VVashingtonom. Največ razlogov za to ravnanje najdejo v ZDA v gospodarskih raz merah v katerih se je znašla Indija. Skupaj z večino, če ne z vsemi državami v razvoju, ie bila Indija prizadeta s sušo. s povečanimi iz datki za nafto in dražjimi odplači li dolgov. Indi ji se ie precej zatakni lo. kljub sicer »presenetljivem* u- spešnem razvoju v zadnjih letih, po sebno pri poljedelstvu. Delhiju seveda ne ugajajo stališča Washingtona do svetovne banke od katere je v dobršni meri odvisno zunanje finansiranje Indije. Indijsko vlado očivid-no tudi zaskrbljuje in kaj prinaša vključevanje Kitajske v krog strank svetovne banke, kjer je bila ona do sedaj največji partner. Ameriška stališča do potreb Indi je so se izkazala blažja kot se je moglo pričakovati, ah se je predvidevalo. VVashington ni na primer nasprotoval sklepu Mednarodnega monetarnega sklada, da odobri, kljub svojim prejšnjim pravilom, o-koli 6.5 milijarde dolarjev ne samo za kritje zunanjetrgovinskega primanjkljaj. temveč tudi za naložbe. Amerikanei pravijo, da so to štorih, ker je Indija glede notranje politike sklenila, da podpre zasebni sektor in trg ter zniža omejitve za tuje investitorje Pričakujejo, da se bo Indira Gandhi zavzela za večje razumeva nje gospodarskih potreb svoje in drugih držav v razvoju. Prevladu je pa ta prognoza, ki jo je izustil neki vladni funkcionar: »Ronald Reagan bo pazljivo poslušal gostjo, toda ne bo ničesar obljubljalv DRAGIŠA BOŠKOVIČ Smrtna obsodba v Jugoslaviji TITOVA MITROVIČA — Okrožno sodišče v Titovi Mitroviči je izreklo smrtno kazen Seratu Muji, staremu 46 let, zaradi uboja 22-letnega Danila Milinčiča. Serat Mu ja je s pomočjo svojega mladoletnega sina in sorodnika 2. junija letos na zahrbtni način ubil Danila Milinčiča na posestvu njegove matere Danice Mi-linčič v vasi Samodreža v vučitm-ski občini. Sodišče je mladoletnika oprostilo. Okrožni javni tožilec je ta uboj ocenil kot zločin iz sovražnih pobud proti Jugoslaviji, izveden iz istih pobud in s premislekom. Sodišče ni sprejel- takšne o-een< in sodbo izreklo za kazensko deianie uboja iz istih pobud na brezobziren in nasilnišH način. Hladnokrvni in zverinski uboj. ki ga je storil Serat Muja, je povzročil splošni gnus med prebivalci na Kosovu. Posledice tega zločina pa so bile velike. Uboj v Samodreži je odjeknil po vsej državi in vplival na mednacionalna zaupanje, posebej med Srbi in Albanci ter pri-zadeial veliko škodo predvsem albanski narodnosti, pa tudi celotni politični akciji na Kosovu v boju oroti kontrarevolucionarni silam in za stabilizacijo ncložaja. Zato tudi kazen Seratu Muji ocenju;ejo kot odločen obračun z vsemi tisti mi ki s svojimi konkretnimi delanji ustvarjajo razdor med jugoslo vanskimi narodi in narodnostmi. (dd) Portoroški casino za razvoj turizma KOPER — Delavci portoroškega casinoja so v srednjeročni program zapisali, da bodo .etno vložili v po speševanje turizma in gradnjo in fra.-trukturnih objektov od 100 do 130 milijonov dinarjev. Doslej so največ denarja vložili v portoroško marino (okrog 100 milijonov dinar jev), sečoveljsko letališče, namenili so tudi sredstva za razširitev igralnice, nekaj pa prispevali tudi za gradnjo voišinskega vodovoda in nekaterih zdravstvenih ob jek tov. (D.B.) nurtsK — rta pooudo delavskega sveta portoroške igralnice, bo do ustanovili družbeni svet ki ga bodo sestavljali delegati piranske socialistične zveze, sindikatov in občinske skupščine ter obamokra ške turistične skupnosti, meaobčin UIIHHIIIIIIIMIIIIIIIIIIItlllllllllllllli Ml HIIIttlllllllllimiMMI lili IIII lili 1111111111111111 Hilli lili MII I lil lili I Milili lili Novi tisočak Tako izgleda novi bankovec za tisoč lir, ki bo stopil danes v veljavo. Bankovec je nekoliko manjši od sedanjega, na eni strani je pogled na doževo palačo v Benetkah, na drugi strani pa portret Marka Pola, ki je že vzbudil vrsto polemik, ker nekateri domnevajo, da gre le za obraz, nekega neznanega vdovca (Telefoto AP) ske gospodarske zbornice iz Kopra, portoroških hotelov in igralnice. Na zadnji seji odbora za turizem in gostinstvo pri koprski medobčinski gospodaiski zbornici so razpravljali o oblikovanju tega družbenega sveta. Svet bo posvetovalni organ, ki bo razpravljal o tistem delu dohodka, ki je rezultat izjemnih pogojev ooslovanja, zadnjo besedo pri odločanju pa bodo še vedno imeli delavci tozda casino igralnica. Razpravljali so tudi o polletni turistični beri na obalnokraškem območju Ugotovili so. da ie kongresnega in nakupovalnega turizma veliko manj kot prejšnja leta. kar se najbolj opazi v Piranu, najbolj turistični občini slovenske obale, saj je tu nočevalo kar 8 odstotkov manj turistov kot v lanskoletnem obdobju. Porast števila nočitev so zabeležili v ostalih treh občinah, v sežanski za 5 odstotkov predvsem na račun tistih, ki odhajajo po nakupih v Trst, v izolski za 6 odstotkov nov hotel in v koprski za 3 odstotke. «Po,gosto pomanjkanje nekaterih prehrambenih artiklov je že povzro čilo precejšnjo škodo, saj bodo turisti zategadelj odnašali devize domov naslednja leta pa se bodo vse teže odločali za počitnikovanje pri nas hudo kri pa povzroča tudi pomanjkanje bencina. Struktura gos-stov se iz leta v leto slabša predvsem zaradi slabe ponudbe in do-manjkljivih storitev, kar nrav gotovo vpliva na zmanjševan ie deviznega priliva,* so poudarili razpravljavci. Te dni so hoteli in druge turistične zmogljivosti zasedene skorajda do zadniega kotička in do mnenju turističnih delavcev bo tudi letos nia sezona ugodna Seveda na ie ne gre primerjati z lansko rekord no. v primeriavi s turistično bero zadnjih nekaj let pa bo no njiho vem mnenju vsai uovnrečna. DANIJEL BOŽIČ Včeraj so v rimsko bolnišnico sprejeli 42-letnega Damiana Galdina de Souzo, ki že štiri dni gladuje, ker papež ni hotel sprejeti osla, ki mu ga je bil podaril med nedavnim papeževim obiskom v Braziliji. Njegovo stanje ni zaskrbljujoče, vendar de Souza vztraja pri gladovni stavki, 4okler ne bo prejel pozitivnega odgovora iz Vatikana (Telefoto AP) PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji: NA ŠIRŠEM OBMOČJU SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE Ljubljana Bled Bohinj - jezero Bohinj. Bistrica Opatija Reka Ptuj Rog. Slatina Zagreb Divača Dutovlje Gorjansko II. Bistrica Komen Kostanjevica na Krasu Kozina Križ pri Tomaju Lokev Postojna Sežano Ajdovščina Bovec Branik Dobrovo Miren Nova Gorica Solkan Šempeter Ozeljan Renče Šempas Tolmin Vrtojba Kobarid Ankaran Izola Koper Piran Lucija Portorož Škofije - kioski DELO in VJESNIK - Autocamp «ZAKA» - Autocamp «SOBEC» - kiosk DELO Casino - kiosk DELO pri Unionu - kiosk Tobak avtobusna postaja - kiosk DELO avtobusna postaja - kiosk Turist, društva Bohinj - kiosk DELO Rozman - kiosk VJESNIK - kiosk VJESNIK - kiosk VEČER (samo ob nedeljah) - kiosk DELO. TTL Trafika Hotel Donat - kiosk VJESNIK - Trg Republike NA PRIMORSKEM - kiosk DELO - Market Kras - Market Kras - kiosk TTL Tobak, Cankarjeva 9 - kiosk TTL Tobak, Gregorčičeva 28 - Market Preskrba - Market Živila - Trafika Babič -Trg. Sonc - Preskrba - kiosk DELO, Primorski tisk - kiosk OREL, Gorup M„ Cuk Krajinger, Supermarket Kros - kiosk DELO, kiosk Vidmar - knjigarna Mladin. knjiga. Tobak TTL, Kavarna na trgu (samo ob nedeljah) - Market - kiosk DELO - kiosk DELO - kiosk DELO, Velikonja, Lah, Kavčič, Tušar Grosist GO G Market Solkan G Market Šempeter kiosk Brumat, Premrl Ledine GO * Goriška market - bife Soča (samo ob nedeljah) - Brumat - Tobak - Grosist Market trafika Mavec kiosk DELO - Premrl Restavracija Lipa (samo ob nedel|ah) - T.P. Primorje - kiosk Tobak - T.P. Primorie - Knjigarna Mlad. knjiga kiosk Tobak Leban kiosk DELO. avtobusna postaja Bife - avtobusna postaja (samo ob nedeljah) - T.P. Primorie Bife Jadran (samo ob nedeljah) - Gostilna Kotlar (samo ob nedeljah) V ISTRI - kiosk DELO - kiosk Babič, DELO, Prim. tisk Samopostrežna restavracija (ob nedeljah) - kiosk DELO, Prim. tisk P.T. Zusterno - kiosk Cvetic, Filipčič (avtobusna postaja) Prim. tisk, Trafika Tobak - Primorski tisk - Knjigarna Prim. tisk - kiosk Barolin •iMIlimilftllllllMIMIIMIIIMIMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIMHMHIItlliHIMMIMMIMMMMHIMMMMlmilllMMMin# V BOLNIŠNICO ZARADI OSLA IMAŠ TEKOČI RAČUN PRI ZAVODU CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE ? SEDAJ SE LAHKO POSLUŽIŠ NOVIH AVTOMATIČNIH OKENC NON-STOP KI Tl OMOGOČAJO DVIGE DENARJA 24 UR NA 24 V TRSTU pri sledečih agencijah ORT: št. 2, Ul. Carducci 7; št. 6, Trg Valmaura 10; št. 18, largo Giardino (stran Ul. Giulia). V TRŽIČU pri filiali ORT, Trg Repubblica (stran. Ul. IX Giugno). v tej poletni vročini se omaai-tev kar prileže. In frankfurtski otroci so si jo omislili kar v vodnjaku v ljudskem vrtu (zgoraj). Med obveznimi fotografijami današnjega dne je tudi spodnja družinska slika: angleški prestolonaslednik Charles s soprogo Diano in sinčkom princem IVilliamom ob prvi obletnici poroke. (Telefoto AP) OBISK INDIRE GANDHI V WASHINGT0NU Neodvisna in neuvrščena Indija zastopa stališča držav v razvoju Osuplost ameriškega veleposlanika v Delhiju, toda rezek odgovor na vprašanja ameriških časnikarjev: «Indija ni v nobenem taboru» Gospodarski in politični razlogi v ozadju odločitve obiska v ZDA PRIMORSKE VESTI Obračun polletne bere na obalnokraškem območju Kljub pomanjkljivostim ugodna turistična sezona poletni akvarel - poletni akvarel - poletni