»221
^	to praanikoT.
. dailf axcept Set
h..........
ÎbAB XXXL
Ja
PROSVETA
_' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
PUM*. »»¿TČ i^Tcü.IT'rt liüTE? CHICAGO, ILL., TOREK. H. MARCA (MARCH 14), 193»
Uradniški la apraraliki proaiorti INT South Lawndala A to.
Offioo of Publicatloa« IW7 South Lawndala A to. TaUpkooo, look wall 4904
SaSi.rfrU.a »4.00 Yearly	8TEV.—NUMBER 51
Acraptance for wailing at wpodol rot« of posUKt provided for to oaotion 1103L Act of Oct «, 1917. ai»thom«d on X
Policija aretirala izgrednike. Vodja slovaških separatistov poziva na boj proti praski vladi, Hitler pa POfUJa vojaške čete na slovaško mejo. Nacijslri tisk protestira proti zatiranju nemške manjšine v Slovakiji
Praga, 13. marca. — Cehi lit
emci so se včeraj spopadli v rnu po paradi Nemcev, kateri nosili nacijske zastave. Brno središče municijske industri-v Češkoslovaški in leži v Milni meje bivše Avstrije. Eden Ph je bil težko ranjen, dva dru-pa lahko v bitki z Nemci. Po-cija na konjih je navalila na prednike in aretirala sedem ehov in pet Nemcev. Pozneje Nemci odkorakali pred poli-jsko postajo in zahtevali izpu-itev jetnikov. Policijski načel-[k je nato izpustil deset jetni-pv, trije pa so ostali v ječi, žabo pa je pozval voditelja nacij-|!e organizacije, naj pomiri svo-pristaše.
Bitka se je vršila v napetem jmentu, ko Slovaki zahtevajo »polno neodvisnost. V Pragi Irevladuje mnenje, da nacijska emčija podpira zahteve slova-
separatistov. Negotovost glede stališča, ki zavzame Hitlerjeva vlada le konflikta' med Slovaki in ehi, se je povečala, ko je na majski radiopostaji Ferdinand ircansky, bivši minister komunikacij v kabinetu odstavlje-slovaškega premier j a Jo-^fa Tisa, pozval Slovake, naj
trajajo v borbi aa popolno n*-l razloga ge Roosevelt postav-v,<nr>« rKi Ofrke. Dureansky •i]a^0f branitelj demokracije in
eden izmed voditeljev slova-
ih separatistov. Nedavno je iskal Berlin in po povratku do-ov je pričel širiti govorice, da D nacijska Nemčija dala finanfc-d pomoč Slovakiji, ako bo izvo-vala neodvisnost. Po odstavi-i Tisove vlade je Durcansky >begnil na Dunaj. Tri ure pozneje je govoril po idiu v Bratislavi, glavnem me-u Slovakije, Kari Sidor, pred-<inik nove slovaške vlade. 0->a»rjal je Slovake, naj ne ver-1 mejo obljubam, katere slišijo, s-ncm pa je izjavil, da je nje->va vlada za svobodno Slovaki-»v okviru češkoslovaške repu-like. .	•
Štefan Klccurek, minister ivnih del v Ruteniji (Podkar-
»tski Rusiji), je tudi govoril ' radiu v Chustu, glavnem me-" Rutenije. V svojem govoru »aKla.;al potrebo enotnosti re-Hblike in obsodil slovaške sepa-■tiste.
• 1 V '
•krlin. Itf. marca. — Nemškf Ke opuščajo garnizije v Meck,-"^rgu pri Berlinu in odhaja-' proti juKu. Druge nemške če-koncentrirane ob meji Slo k J' Poveljniki pojasnjujejc l|!,il! 1 ' t v naznanilu, da s( \rs,|e vojaške parade ni prihodnjo sredo, ko bo >t w dospel v mesto in se ude-711 proslav obletnice priključi-
A-tn> k Nemčiji. ' N"*cijpk» tisk piše. da Hitler-vlada ni zadovoljna z novo l" in je ne bo prl-< * dokler je ne odobri «lova-1 I'*nam»-nt, ki se Sestane v **"'danju 28. marca " ta Ohom, da zatirajo ET*(>	Slovakiji.
,r ArtNar Sey«M-In<iu«rt, na-' ""'«T V Avstriji, ki je 1 «lom |K,rvsl Hitler-Pošlje avojo armado v je včeraj dospel v me-" nasprotni strani Brati-• W >* konferiral z ljud-'dentiteta še ni bila Hlinkovi gardisti Etične čete) v Bra-IKMcivali Nemce »■»ni meje. naj jim
•«"»pisje objavlja * Poročila o apopa-ht Slovaki, v ka-
Španski fašisti napadli Roosevelta
Kritika ameriške trgovinske politike
Burgos, Španija,. 13. marca.— Fašistični tisk je včeraj ostro napadel predsednika Roosevelta, ki pod pretvezo obrambe demokracije in svobodščin noče kooperirati s totalitarnimi državami. Roosevelt je s tem pokazal vulgarni duh trgovca.
Diario de Burgos, fašistični list v Burgosu, je objavil uvodnik, v,katerem trdi, da hočejo Združene države dominirati svetovno trgovino, kateri bi sledila politična dominacija. List se jezi na Ameriko, ker noče priznati Francove vlade. "Amerika je proti sistemu izmenjave blag* in noče kooperirati z evropskimi državami, ki so osvojile,ta sistem," piše Francov li*t. "Medtem, ko kopiči zlato v svojih shrambah, število lačnih Američanov narašča. Ona hoče uničiti one države, ki se nočejo podvreči ameriškemu tlačanatvu. Iz te-
zahteva od kongresa ogromne vsote za povečanje oborožene si-ie, dasi Ameriki ne preti nevarnost napada. Na konferenci v Limi, Peru, so se ameriški dele-gatje trudili, da potegnejo latinske države v oborožitveno tekmo. Ponujali so jim posojila, da jih tako privežejo na Združene države."
• List dalje piše, da v Washing-tonu tajno operirajo bankirji, izdelovalci orožja in municije in židje. Ti podžigajo vojno, iz katere upajo priti kot zmagovalci. Napad na Roosevelta in njegovo trgovinsko politiko je bil zaključen z apelom za svetovni mir.
Nacijska agitacija za vrnitev kolonij
Monakovo, Nemčija, 13. marca. — Robert Ley, načelnik nacijske delavske fronte, je včeraj na masnem shodu ponovil zahtevo, da mora Nemčija dobiti nazaj kolonije, katere je izgubila v svetovni vojni. "Ako bodo naše zahteve naletele na gluha ušesa, bodo sledili dogodki, ki bodo zasenčili one v Versaillesu," je rekel Ley. Množica mu je navdušeno aplavdirala, ko je izjavil, da Velika - Britanija vlada 470,000,000 prebivalcev, Francija pa 200,000,000. Dalje je rekel, da je čas prišel, ko mora Nemčija dobiti, kar zahteva.
Kostarika zvišala carino na japonsko blago
San Jose, Kostarika, 13. msr-ca. — Predsednik Leon Cortes Caatro je po«varil trgovce pred navijanjem cen japonskim izdelkom. ki jih imajo še v zalogi, ker je bila carina na japonsko blago zvišana za sto odstotkov. Carina na uvo* blaga iz drugih držav je bila zvišana za 50 odstotkov. Vlada je že prej skušala zvišati carino na japonsko blago, kar pa je Japonska preprečila z zagotovili, da bo kupovala kostariško blago, toda besede ni držala.
terih je bilo ranjenih tudi več Nemcev. To tudi napoveduje re-volto radikalcev v Pragi proti vladi, "ki izbruhne te teden "
Martin izključen iz avtne unije
•Thomas izvoljen , za predsednika *
Cleveland, O., 13. marca. — Člani eksekutivnega odbora avtne unije, ki je ostala v Kongresu industrijskih organizacij, so včeraj izključili Homerja Martina iz organizacije. "Obravnava" se je vršila v nenavzpčnosti Martina in trajala je petnajst ur. Predložena je bila evidenca, da se je Martin/zvezal s spvražniki unije, da jim je izdajal unijske tajnosti in se udeleževal tajnih sestankov, da potegne unijo iz CIO, podžigal nasilja proti članom krajevnih unij ter se na svojo pest pogajal s Ford Motor Co.
Martin, bivši baptistični pridigar, je bil obtožen 20. januarja, ko je suspendiral petnajst članov eksekutivnega odbora avtne unije pod pretvezo, da so zavezniki komunistov, ki hočejo dobiti kontrolo nad organizacijo. Suspendirani člani so s podporo voditeljev CIO izbrali Rolanda J. Thomasa za začasnega predsednika in reorganizirali svojo frakcijo avtne unije. Martin je nato sklical konvencije svoje grupe v Detroitu, ki je bila zaključena zadnji teden in katera ga je izvolila za pitdeeMto. Delegatje te frakcije so po Martinovi izjavi repre-zentirali 100,000 članov avtne u-nije.
a ^
Notranji konflikt se je razvil iz borbe med Martinom in večino članov eksekutivnega odbora. Slednji so dobili oporo pri vodstvu CIO, ki je odstavilo Martina. O vprašanju, katera frakcija dobi rekorde in blagajno unije, bo odločilo sodišče.
Eksekutivni odbor je na svoji včerajšnji seji izvolil Thomasa za predsednika avtne unije in imenoval konvenčne odseke. Člani teh so bili pooblaščeni, da uredijo vse stvari v zvezi s konvencijo, ki se prične 27. marca v Cle-velandu.
=
Nemški kmetje se pritožujejo
Regimentacija povzročila pomanjkanje delavcev .
Berlin, 13. marca. — Nemški kmetje, ki so pričakovali, da bodo pod Hitlerjevim režimom izboljšali svoj poletaj, in lndus-trijci, ki so upali, da se bo izvoz nemških izdelkov v tujezemstvo povečal, bo razočarani in se pritožujejo. V listu Voelkischer Beobachter, glasilu nacijske stranke, je Gustav Behrens, predstavnik namškega poljedelskega gil-da,, opisal potežko&e kmetov, berlinska trgovska ¿(bornica pa je izpregovorila v imenu eksporter-
pokoj, ki ga skušajo nacijske avtoritete zatreti. * '
Pomanjkanje delavcev, ki je posledica nacijske regimentacije industrij in poljedelstva, je eden izmed vzrokov ne^okoja. Kmetje in industrijci pravijo, da bi bilo pomanjkanje dellivcev odpravljeno, ako ne bi nacijske avtoritete odredile regimentacije. Preveč delavcev je ujposlenih v vdj-nih industrijah, dočim morajo drugi sposobni moški služiti v armadi.
Behrens v svojem članku na-glaša, da pomanjkanje poljedelskih delavcev ne ograža samo pridelovanje živeža, temveč tudi ljudsko zdravje. , Na kmetijah manjka najmanj ,800,000 delavcev. To pomanjkanje ne more biti odpravljeno z nabavo poljedelskih strojev, ker so kmetje revni in jih ne merejo kupovati. Behrens trdi, da ao v nekem dis-triktu morali kmetje pobiti živino zaradi pomanjkanja krme in ielovnih moči. Vq£jna kmetov in kmetic mora delati na j>olju od zore do mraka, ker ne morejo dobiti delavcev.
Nemški podeželski distrikti, ki so pred leti izkazovali največje število rojstev, poročajo o padanju rojstev. Splavi so pogosti, ker morajo noseče ženske opravljati težka dela.
Devet ranjenih v bitki v Havani
Havana, Kuba. 13. marca. — Devet oseb je bilo ranjenih bitki med pristaniškimi delavci na pomolu parobrodne družbe Ward, ki jo je izzval spor glede razdelitve dela. V akcijo je bila pozvana policija, ki je razpršila pretepače.
angleška zarota proti fašističnim državam?
j
London hoče vladati svet, pravijo v Moskvi
RUSKO-NEMSKO
ZBLIZANJE
- f j
Moskva, 13. marca. — Očitek, da hoče Velika Britanija izigrati Nemčijo, Italijo in Japonsko in zgraditi nove svetovne sile v interesu svojega imperija, je bil izrečen včeraj na kongresu vse-ruske komunistične stranke. Di-jev. Te pritožbe feflektirâjo ne- -mitrij ManuUski, član eksekur
tivnega odbora komunistične in« ternacionale, je imenoval brit-ske impérialiste zarotnike, ki
hočejo zadovoljitMitalijanskega diktatorja na-- račun Francije. Njih cilj je pretrganje osi Rim^ Berlin, poleg tega pa hujskajo Hitlerja, naj napove vojno sovjetski Rusiji, "v kateri bi si polomil svoje zobe".
"Namen angleških reakcionar-jev na Daljnem vzhodu je razkosanje Kitajske," je dejal Ma-nuilski. "Japonski dopuščajo o-slabitev Kitajske v veri, ds •• bo izčrpala vojaško in ekonomiko, nakar bi oni prevzeli vlogo posredovalca in postavili mona* kovski mir na Daljnem vzhodu. Angleška reakcija hoče oslabiti Japonsko, Nemčijo in Italijo, ni pa za odpravo fašizma v teh drŽavah. Rešiti jih namerava pred bankrotom s posojili, da postanejo odvisne od britskega Imperija. Namen angleške buržuaci* je je rešitev kapitalizma s porazom Rusije in oslabitev konku» rentov, da Velika Britanija postane vrhovna svetovfia lila."
Manuilski je dejal, da Velika Britanija ne-bo izvedla svojega roparskega načrta, pač pa si bo izkopala svoj lastni grob. Pomoč, ki jo daje Japonski, bo re zultirala v izločitvi njenega vpil va na Daljnem vzhodu. Koncesi je Italiji na račun Francije bodo ubile britski vpliv v Sredozemlju. Z jačanjem fašizma v Nemčiji bo ugladlla pot polomu svojega imperija in kapitalističnega sistema.
Poročilo, predloženo kongresu, pravi, da imajo komunistične stranke zunaj Rusije 1,200,000 na I. atrsaU
Domače vesti
Nov grob ob Pacifiku San Francisco, Cal. — Dne 3. t. m. je umrl Anton Judnič, sin znanega Martina J u d n i č a s "Kranjskega hriba", star 27 let, ki zapušča poleg staršev ieno in štiri mesece starega sinčka.
Veatl Iz Bridgeporta
Bridgeport, O. — Margareta Snoj, hči Jožeta Snoja, se je morala 11, marca podvreči operaciji na vnetem slepiču. Nahaja se North Wheeling Hospitalu. Margareta je Članica društva 640 SNPJ.—Dne 9. marca je avto povozil osemletnega Petra Pintari-Ča, ko je šel domov Iz Šole. Deček, ki je hudo poškodovan in ki je član mladinskega oddelka pri društvu 13 SNPJ, se nahaja v bolnišnici v Martins Ferry ju. — Pravi slovenski orkester, sesto-ječ iz petih članov 8NPJ, bo nastopil ob predvajanju filmov SNPJ dne 26, marca po društvu 13 SNPJ. Orkester bo igral prave slovenske polke in valčke.
Nov grob v starem kraju
Chicago. — Andro Spolar, ki se še vedno nahaja v starem kraju, je pred nekaj dnevi sporočil, da je umrl njegov brat Tone v Splitu: Zdaj pa poroča, da je u-mrla tudi bratova žena Ana v starosti 73 let. Zapušča sedem odraslih otrok.
r Pennsylvanske novice
St. Michael, Pa. — Pred nekaj dnevi je umrl Louis Trln-kavs, star S3 let ln rojen v Kalu pri St. Janšu na Dolenjskem. Bil Je samski ln ni bU dolgo bolan. Bil je dolgo let član društva 190 SNPJ. Pokopan je bil civilno U. marca. — Mary Prelc, stara lft let ln m Johna Prelca ter članica društva 431 SNPJ, je bila te dni operirana na vnetem slepiču, Nahaja se v Cook Hospitalu v FairmonUi, W. Vs.
Francija računa na ameriško pomoč
Nov« tete poslane v Somalijo
Pariz, 13. marca. — Leon Ro che, urednik liata La Republi que, glasila socialnih radikalcev, je napovedal, da bo Amerika pri skočila na pomoč Franciji, če se bo slednja zapletla v vojno.
"Danes nai Amerika zalaga r bojnimi leteli," je rekel Roche. "Iz Izjav predsednika Roosevei ts lahko sklepamo, da je ameriška republika bolj ln bolj naklonjena Franciji. V shičeju Izbru ha konflikta lahko računamo ni ameriško pomoč."
ManaelUti, Francija. 13. mar ca. — Bataljon senegalskih os trostrelcev se Je včeraj vkrcal na parnik. ki je odrinil v Džibu ti, pristanišč no mesto Somalije, francoske kolonije v vzhodni Afriki. Tisoč vojakov Je odpotovalo tja pred enim tednom, ko je Georges Mandel, kolonialni minister, urglral ojačanje voja šklh garnlzij v Somaliji, ob katere meji se zbirajo iulijanskr čete.
Rim, 13. marca. — Vlrglnl« (tayda, urednik Muaaolinijevegs lista, je naznanil mobilizacij« domačinov v severni Afrlk "proti zunanjemu aovražnlku." To je bilo prvo naznanilo, ki po trjuje poročila o mobilizaciji do meč!nov, ki so jih fašistični u-radni krog» doslej zanikali.
Keakrkmarji aa del«. (Narteel Jergtr.)
Unija farmskih najemnikov izstopila iz CIO
Memphis, Tenn., 13. marca,— Unija farmskih najemnikov J r naznanila izatop iz Kongresa in dustrljakih organizacij. Za izatop ae je Izrekla večina članov pri giaaotanju. Predaednik te unije, ki pravi, da ima 3A.000 članov v šestih državah, Je J. R Butler,	_ _ ■
voditelji komunistične revol-te se podali
Lojalisti izpuščeni iz zapora
FRANCO ZAPRETIt Z OFENZIVO
Madrid, 13. marca. — Španska vlada, kateri načeluje general MlaA J« naznanila kapitu-laci ^komunističnih rebelev in utrtje revolte, ki je iabruhnJla pred šestimi dnevi v Madridu in drugih meatih. Dva glavna voditelja revolte sta bila ujeta. To sta polkovnik Francisco Bučno, bivši poveljnik drugega armad- • nega zbora, in polkovnik Jose Barcelo, bivši poveljnik prvega armadnega ibora. Bučno Ln člani njegovega Štaba sp bili ujeti Ciudad Linealu, madridskem predmestju; Barcelo pa v La PedrimJ, avoji trdnjavi v guadar-ramskem gorovju severno od Madrida.
Komunistični rebeli, ki ao s«i labarikadlrali v nekem vladnem poslopju v Madridu, ao ae podali in odložili orožje po topniškem . bombardiranju, ki je trajalo pet -najat minut. Krogle ao porullle del poalopja.
Po zatrtju revolte komunlatov« ki ao naaprotovall mirovnim pogajanjem med lojaliatlčno vlado ln španakim fašističnim režimom. je bilo 3000 lojallatttnlh jetnikov, katere ao rebeli drftall v bivši palači v E1 Pardu, Izpuščenih iz zapore. Med temi J« tudi Jose Gomea Oaorio, socialist lik guverner Madrida.
V	Valenciji in drugih provincah je mirno. General Leopold Menendet, poveljnik lojallatlčne armade na vzhodu, J« preprečil komunistično revoito v Valenciji, ko Je oaebno naatepil pred voditelji komuniatov in Jih pozvali naj odložijo orožje ter obljubijo lojalnost vladi.
V	Madridu primanjkuje kruha. kar Je komunistična revolta ustavila dovoz moke, LoJaliatlČ-ne avtoritete ao včeraj zagotovile prebivalcema bo delitev kruha obnovljena v torek.
Pariz. 13. marca. — Z za trt-jem kuffiUnlatlčne revolte ao bile glavne zapreke, ki ao ovirale sklenitev miru, odstranjene, španska vlada Je sinoči po radiu naznanila, da bo mirovni načrt, ki ga Je sestavila pred revoito, icvedla. Neko poročilo pravi, da ie dsl general Franco lojall-atom ssmo teden dni časa, da se Klločijo za kapitulacijo. Ce ae v tem času ne bodo podali, bo odrejena fašistična ofenziva v centralni Španiji.
Letalski napad na železniško postajo
Rusi invadirali japonsko ozemlje
'I
ftantfhaj, 13. marca. — D* Ja-ponska okupacij* južne Kitaj-«ke ni popolna. Je bilo odkrito včeraj, ko ao japonekl letalci na-i>adll z bombami železniško po-ttajo v bližini Kantona, glavne-/a meata južne Kitajake. Vrgli «o več bomb na poet a Jo v Ham-tu ju, ki leži 50 milj severno od Kanton« in kjer ae odpira pot v pnninro Kwanga|. Koliko ljudi ao bombe ubile in ranile, ni znano,
Tokio. 13. marca. — Japonaka časopisna agent ura poroča is llslnkinirs. Mandžurija, da Je 70 ruskih vojskov prekoračilo mejo In prodrlo precej daleč, toda ao 1>II( vrženi nazaj. Poročilo ne omenja izgub. V zadnjih tednih ae Je pripetilo več incidentov in prask med Japonci ob meji Sibirije in Mandžurije.

PI08VETX
-4
PROSVETA
TU ENUGETDIMHrr
•LAKU) Ol UlTVUtA PODTOftM* mm*mmá lákM kr
UMMUL IM •• « M
to Ana rMn^M*11	» ■■
, lar <*• Vi
Hl
im« m m «nlt> si*«»l»l
—to» m4 i«MÉr «ab eä»e
^»»kirlpii PR09TKU
ft*. LavaSab
PMIMR OF TIS nWWTlD
a» prt.« (Ja* SI. »•«>. ««Ill j» pnnSiM «i M «p» IM ea
IGlasovi iz
naselbin
Proti vojni na ta jih tleh
V Washingtonu je oživelo gibanje » amen-dlranje ustave, ki naj določa, da v bodoče mora ameriško ljudstvo s splošnim glasovanjem odobriti vsako napoved vojne, katera se ims vršiti na drugi strsni oceana. Na Čelu tega gibanja je zdaj senator Robert M. La Follette, znani progresivec iz VVisconsIna.
Predsednik Roosevelt se je pred nekaj dnevi ponovno izrazil, da je proti temu amendmen-tu iz razloga, ker nasprotuje načelu reprezentativne vlade.
Med tem časom je pa znani newyorški Insti tut za javno mnenje ali "Gallup Poli" objavil rezultat poskusnega glasovanja o tem vprašanju. Rezultat se glasi, da se je 68 odstotkov povprečnih volilcev izreklo proti vojni na tujih tleh in za referendum o bodoči napovedi takšne vojne; 42 odstotkov volilcev je za to, da kongres odločuje kskor doslej.
Ce je torej večina smeriških volilcev za referendum o vojni na tujih tleh — tista večina, ki je izvolila Roosevelta — je to postopanje demokratično in prav nič ne nasprotuje prin cipom demokratične vlade. Mi smo imeli pomisleke s tehnične strani ob času, ko je bil predloien Ludlowov amendment o vprašanju vojne. Cemu omejiti referendum samo na vojno? Zakaj se ne bi ameriško ljudstvo posluževalo tega procesa tudi glede vseh važnih notranjih vprašanj? Rooseveltov ugovor zaradi načelnosti reprezentantivne vlade ne drži. Smisel ameriške ustave je, da ima ljudstvo najvišjo oblast in to oblast delegira avojim reprezentantom ali predstavnikom v zbornicah in eksekutivnih uradih, lahko si pa tudi rezervira zadnjo besedo v tej ali oni stvari. V mnogih državah naše Unije so sklepi zbornic predloženi volilcem v potrditev ali odklonitev pri splošnem glasovanju — in vrhovno sodišče se do danes še ni spotikalo nad tem procesom, da bi ne bil reprezentantiven.
8 stališča tehničnosti in praktičnosti je lah ko cela vrsta dobrih ugovorov proti glasovanju o vojni — ne more pa biti nobenega ugovora s stališča razumnosti in pravičnosti. Predloženi amendment se glaal, du v slučaju vpada sovražnih sil v Združene države imata predsednik in kongres zadnjo besedo. Prepričani smo, da je ogromna večina Američanov pripravljena braniti Ameriko v primeru invazije. 0 tem ni govora — in nihče nI tako neumen, da bi v tem slučaju zahteval glasovanje, ki naj odloči, če se bomo branili ali ne.
Popolnoma druga stvar pa je, Če bi hotela Amerika poslati svojo armado čez morje, kakor je to storila v svetovni vojni. Takrat so bili Američani bridko preverjeni. Govorili so nsm, da Amerika gre v vojno za odpravo vojne in za ohrano demokracije — in danes lahko vidimo, koliko je tista vojna odpravila vojno in koliko demokracije je ohranila!
Ce so Združene države ros vlsda ljudstva, po ljudstvu in za ljudstvo, tedaj je popolnoma pra-vHno in pravično, da to ljudstvo ima odločilno besedo, če se hoče bojevati in umirati na tujih tleh ali ne.
Demokratična federacija
Pred nekaj dnevi je v New Yorku izšla knjl-gs z naslovom "Union Now", katero Je spisal Clarence K. Htreit. (Jelo konservativna ameriAka kritika ne simpatično izraža o tej knjigi, dočim Jo radikalnu (liberalna) kritika toplo hvali.	-
Streit — iiolitičen zvedunec in dolgo let poročevalca New York TimeHa v Ženevi — Iznaša v tej knjigi načrt za organiziranje vseh demokratičnih detel v federacijo, ki naj bi bila jez proti valu totalitarizma. V to federacijo je Streit sa enkrat uvrstil petnajst držav (Združene drtave. Anglija, Francija. Kanada. Holandija. Belgija, Avstralija, Švedska, Danska. Kinaka,. Irska, Norveška, Jutns Afriks in Nova Zelandija).
• Federacija naj bi takoj od začetka imela skupen program obraml*r. medsebojno^ svobodno trgovino, skupno ali enotno valuto in «kupen sistem občevanje Vm> totalitarne in napol totalitarne dežele, dokler ostanejo takšne, so Izključene. Iz federacije — In po sodbi avtorja bi bile brez nu* i proti tej federaciji, katera bi predataVljala naj|topuln«jšo gospo-damko in industrijako enoto. Avtor poziva vlado Združenih držav, naj sačnn z organizl-(Dat> v -----
Poročilo zastopnika Sfeama. Pa. — Zadnjič sem I poročal iz Cheswieka. Claridga ia Johnstowna. kzkor tudi iz St. Michaela, Yukonz in Hzrmi-nieja. Uspeh je bil dober, zaslužek pa slab, ker je npjveč takih družin, ki plačajo po $1.20 za celoletno naročnin«. Za za*« i> | nika Je alabo, ker so veliki vozr ni stroški in mora biti zelo previden, da te atroške pokrije. Zato je dobro, če int# človek prijatelje po naselbinah.
Po vseh zgorsj omenjenih na Iseibinah se slsbo dela, kljub temu pa se slišijo vesele novice da bodo v tem letu slavili 35-I letnico naše matere SNPJ. Torej bomo Še doživeli marsikatero veselo uro v prijetni družbi Povsod me vabijo na njih priredbe, če imam novac ali ne — ga imajo pa drugi. Vsi protesti iz Girarda in Broughtona nič ne zaleže jo. Povsod mi pravijo, naj nadaljujem s svojimi dopisi. Na | mnogih priredbah pridejo čita-telji Proz vete k meni, da me o-sebno spoznajo. Na 26. febr. me je obetopilo več rojakov, češ da so veseli, da me poznajo. Zato sem imel tudi dober uspeh in dobil več novih naročnikov. Jaz smatram to za velik napredek, če zastopnik dandanes dobi sedem novih naročnikov. Društvo 1668 SNPJ v Cheswicku je naraslo za dvz nova člana, katera J sem že prištel k naročnikom I Prosvete.
Pred dobrim mesecem sem I poročal, da se bodo dne 6. marca v naši naselbini predvajale slike SNPJ, katere je snel v starem kraju glavni odbornik Ja-Icob Zupan. Predvajal jih je br. Cainkar že v več naselbinah. |Jaz sem se nzjbolj zanimal za martinske ;>eči, pri katerih sem | delal sedem let in od tam odšel iv Združene države. Mislil sem, Ida Jih ne bom nikdar več yidel, sedaj pa tako presenečenje: Zanimal sem se tudi za Blejsko jezero, po kzterem sem se večkrzt 1 vozil.
Občinstva je bila nabita dvorana, mnogi so morali tudi sta ti. Prišli ao tudi Girardčani. Najprej ae mi Je predstavil An ton Selan z ženo, me potre tal in dejal, da gz veseli, ker me je spoznal in da vedno čita moje dopise. Potem mi je predstavil Bogataja in ieno, Andyja Vidri harja in ženo in sina, Joeva O-pajka z ženo. Vsi so naročniki Prosvete. Nekaj imen pa sem pozabil, ker sem bil obkoljen in nisem mogel vsem odgovarjati; pa tudi čas jo prišel, da smo morali v gornjo dvorano, da dobimo sedeže. Ko pridem v gornje prostgfe, me pozdravi gospa Steblaj (?), ki mi sporoči, da me neka clevelandska mamica tako ljubi, da mi bo poslala pre-kajeni želodi-c in povrhu še nekaj mesenih smodk. Na 16. apri la pride tudi na naš koncert in me bo še potretala. O sveti An ton, ženski patron, kako si srečen na stara leta!
Torej vse kaže. da bo na 16. aprila velika udeležba pri nas. Saj sem Jih že povabil v raznih naselbinah in upam, da bodo moja vabila rodila obilo sadu. Gospa Dolenc mi je Že zdavnaj obljubila, da hoče pokazati svojega moža. kajti vedno čita shs
ronske dopise. Z Jakobom vodita trgovino z raznim blagom te mnogo let, ona pa je tudi izde-lovalka dobrih mesenih somodk, katere smo okušali na novega leta v Slovenskem domu, kakor tudi Glogovškove z Blatna, 0. Nekateri so se potem razjezili nad temi dobrotami. Mislili so, da ne bodo žene spuntale nad Zi-danškom. toda on je zvita glava Tistim dobrotam je samo ime spremenil, pa so mi jih začeli dajati še možje, ki me peljejo kar v slovenske trgovine, kjer take stvari prodajajo.
Toneta Valentinčiča zaupno povabim, naj le brez skrbi pripelje svoj "gang" na 8. maja na moj 74. rojstni dan. Na razpola go bodo mesene smodke, šlo pa bo bolj trdo za trdo pijačo. Toda Tone se je ie priporočil gospe Nagel z Midwayja, naj meni odstopi tisto porcijo. Toda dvomim, ker je predaleč. Tudi oče Zust bi kaj takega storil, toda je sedaj revež bolan in mu želim, da bi kmalu okreval. Tudi Mike Bartolich je ie dolgo bolan. No, pa naj bo tako ali tako, žeje ne bomo trpeli, ker imam cevi napeljane iz sharonskega rezervarja. Vabil osebno ne bom nikogar. Ce imam kakega prija telja mi bo prišel čestitat k moji visoki starosti, če imam pa samo sovražnike, je pa bolje, da jih ni, kajti jaz in moja popro-ga želiva mir In veselo drufcbo.
Torej vam še enkrat priporočam, da pridete na koncert na 15. aprila v našo veselo sharon sko naselbino. Vabim tudi brate Hrvate iz McKeea Rocksa. Tone Jurkovich naj pripelje svojo prijazno soprogo, želim pa tu di, da pridejo društveni odbor niki, s katerimi smo se zadnjič veselili skupaj. Anton Zidanšek, zastopnik.
Snidenje po dolgih letih Imperial, Pa. — Tukaj So ze lo slabe delavske razmere in je dosti naših ljudi brez dela. Ne svetujem torej nikomur, da bi sem hodil za delomJPo 36 letih sem zopet n*|la mojega pdj*-telja mr. Gruberja, ki me je obiskal z dvema sinovoma. Prosim mojega bratranca, ki se nahaja nekje v Illinoisu, da bi mi kaj pisal. Od kar je prilil iz starega kraja in odšel v Illinois, mi še ni nič pisal. Ker ne vem za njegov naslov in ker bit rada slišala kaj o njem, ga prosim, naj se oglasi.
v France« Vehar, 29.
Ko sem potem prišel nazaj tli
vprašal za delo, mi je rekel, da nočem delati in da sem preradi-kalen. Bossu sem odgovoril, da nisem radikalen, samo dobro delo naj mi da. ker nisem prišel v Ameriko zato, da garam za dru ge, marveč da bom dobro iivel z mojo ženo in otroci vred. Delavci izkopi jemo vse bogastvo iz zemlje, toda amo lačni. Ako bi bili složni, bi se v Wall street ne stekalo toliko dolarjev. Tega smo krivi mi, vsi ameriški delavci in farmarji.
Cital sem tudi dopis iz Detroi-ta o boju v avtni uniji in da so vrgli iz nje bivšega predse^njjca Homerja Martina, ki se je zvezal s Coughlinom. Pazite na ta dva propagandista in tudi na fašiste. Kaj vraga bi poslušali tega Coughlina in kaj ima on opraviti z delavci. On naj »e dr*i svoje cerkve in bo mirna Bosna. Tudi tukaj imamo katoliškega duhovnika, s katerim sem dobro znan. Rekel sem mu že, zakaj v cerkvi zmeraj ne kriči za denar. Odgovoril mi je, ali mar ne vem, da so delavci ubogi. On je dober za reveža in pravi, da ne živi od kapitalistov, marveč od delavcev. Tukaj sem že 42 let in on je najboljši gpapod, kar smo jih še imeli. Piše se Daniel O'Con nell. On se ne vtika v propagan do kakor pater Coughlin. Sploh pa bi mi Coughlina ie "afiksa li", če bi bil tukaj v Crested Buttu.
Kar se zime tiče, smo februarja imeli mehko in tudi mrzlo vreme. Snega je sedaj tukaj štiri čevlje. Jaz le pri peči aedim in žgem oglje. 2ena mi pravi, da delam aamo stroške. Milijonarjem res ne bom pomagal, marveč le svoji družini. Ce bi bili vsi delavci taki kot aem jaz, bi n« izgnali nikogar iz hiše na cesto in tudi reveŽev bi ne bilo. Sedaj pa delajo z delavcem, kakor sami hočejo, ker ni aloge med delavsko maso. V slogi raatejo male atvari, nesloga pa vse pokvari. Citatelje opozarjam, da branijo unije in tudi SNPJ in Prosveto. Jaz sem Hrvat, toda držim z vsa-l^o organizacijo. Prosveta mi bo potekla na 5. aprila in bo treba poskrbeti, da jo zopet obnovim. (¡Italijani so spet dobili novega papeža. Torej naj ga imajo. Imajo tudi fašizem, ki je pravi kapital, zato se pa tudi tepejo zanj, da bo delavec delal kakor hočejo. Proč s fašizmom! Držite se sloge!
Paul Pan lan.
bomo morali poslovati po strogem državnem zakonu. Prosip tudi vse rojake, da ne vodite v domove prostore ljudi, katerih ne poznate. Tudi oz eilite v spodnje prostore, ako nimate članskih kart, ker s tem bi kršili zakon in bi bile lahko slabe posledice za nas vse. Tisti dolar, ki ga plačate za članarino, je radi l«ga, da se zadoati državni postavi.
V Harjrisburgu ko skovali tudi
žž)pri mrtvaškem odru, vzeti r>a opali&e in pokopati v grobu jojnika. Ljudje imijo navado, da v slučaju smrti svojega prijatelja posodijo vaze za cvetlice, nakar potem	Odstranijo. V bo.doče se teh stvari nje bo smelo več ihran iti, marveč vse skupaj zakopati v grobu. O tej postavi so v nižji zbornici debatirali dva dni. Zakon je predložil naš poslanec, ki ima trgovino z vazami in cvetlicami. Torej njemu se je izplačalo, da je bil izvoljen za poslanca, ker je svojo obrt zavaroval z državnim zakonom. Za delavca Še ni stavil nobenega zakona Delavska, masa seveda lahko počaka, ker se ne mudi, trgovina je prva.
■ ■ Frank Kramer, 262.
Iz coloradskih hribov Created Butte, Colo. — Spet se oglašam iz naših coloradskih hribov v Prosveti, kjer čitam dosti veselih in žalostnih novic. Tako sem v listu dne 8. marca Čltal novico iz Denverja, da ao coloradske unije ADF in 010 proti amendiranju Wagnerjeve-ga delavskega zakona. Na to stališče bi se moralo postaviti vse delavstvo, ker mu ta zakon garantira pravico do kolektivnega pogajanja. Amendiranje tega zakona bi koristilo le kompan nijam. ki bi potem zopet lahko fiksale" delavstvo. Jaz sem bil član unije 86 let in sem bil dostikrat odstavljen, ker aem pokazal bossu in supru, kaj potrebuje ameriški delavec.
Koncert in drugo
Farrell-Sharon, Pa. — Tukaj šnji Slovenski delavski dom priredi v soboto zvečer dne 16. a-prila koncert, katerega bodo iz V,ajali natfi tgraldi in pevci iz Clevelanda, to je Vadnalov kvartet. Koncert bo podan v dveh delih, v slovenskem in angleškem. Torej lahko brez skrbi pripeljete svoje prijatelje in družine, ker bodo slišali koncert v obeh jezikih.
Prosim, da bi druga društva v tej okolici ne prirejala veselic na ta dan. Pridite v na£ dom, kjer boste prvič slišali opereto. Ns našem odru smo imeli že različne stvari, toda operete še ni bilo. Pričetek koncerta točno ob osmih zvečer. Apeliram na vse, da bodite točni, ker točnost je najlepša čednost. Potem pa bo Vadnalov kvartet igral lepe valčke in polke. Program bo objavljen prihodnjič.
Pozivam vse naše rojake, ki zahajajo v Slovenski dom, da si pred zadnjim marcem nabavijo članske karte. P0 tem datumu
Smrt kosi _ J en ne rs, pa. — Zadnjič sem poročal o uspešni priredbi druš tva Hrib 503 SNPJ, sedaj moram pa poročati žalostno novi co. Tukaj amo imeli v kratkem dva pogreba. Pred par meseci je na Basweliu umrla za vodeni co Johana Novak. Pokojna ni bila članica nobene slovenske pod porne organizacije, spadala pa je v inšurenc. Doma je bila iz Kota pri Igu. „ Tukaj zapušča moža in pet nedoraslih otrok.
Drugi je bil Koman Klemeno-vič, rodom Ruanjak. On je bi član društva 503 SNPJ in zveat član jednote, odkar je pristopil Sorodnikov ni imel tukaj. Star je bil 65 let in samec. Bolan je bi samo tri dni. Ko je šel tretj večer k počitku, ni potem ^eč vstal. Smrtnino je imel narejeno na avojega prijatelja Petra Kubarčka. Pogreb je bil dne 25 febr. ob veliki udeležbi članstva SNPJ in UMWA, in sicer po cerkvenih obredih, ker je tako zahteval njegov prijatelj Kuhar 5ek, ki je uredil vse, kar se po greba tiče in tudi kupil rože v zadpji pozdrav. Isto je storilo tudi naše društvo, ki je tudi u-redilo vse, kar pravila zahtevajo. Na izredni seji smo izvolili stražo in nosilce.
Na tem pogrebu se je našla bela vrana. Ko je duhovnik o-pravil s svojimi cerkvenimi ce remonijami, je pričel hvaliti na |šo jednoto. Rekel je, ako bi pokojnik ne bil Član naše jednote bi bil osamljen na zadnjo uro in pokopan kakor živinče. Omenje ni duhovnik je ruske ali pravoslavne vere. V mojem življenju se je zgodilo prvič kaj takega da bi kakšen duhovnik hval [našo jednoto, zato mu vsa čast Sedaj, ko SNPJ obhaja svtjo 35-letnico in bo kampanja za o-ba oddelka, se vam nudi lepa pri lika, ako še niste njen član, da pristopite v našo jednoto, ki je najboljša in največja slovenska iednota. Naj še omenim, da bo naše društvo obhajalo 35-letnico SNPJ z veselico, ki se bo vršila dne 15. aprila v Poljski dvorani na Jeromu.
Joneph Tursich
Dru ia h ni večer soc. Zarje Cleveland. — Kakor je že v navadi, da priredi soc. pev. zbor Zarja vaško leto pred pomla-danskim koncertom kakšno ve «elteo. tako bo priredil tudi letos svoj zabavni večer in sicer v soboto 25. marca v sobi št. novo poslopje, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. ob 8. url zvečer. To bo ne ssmo zabavni, smpsk družabni večer, ker bomo imeli tudi nekoliko programa, v katerem bo petje, deklamacija in govori Slišali boste naše mlade moči. ki so bodo postavile kakor že trenirani kadetje. Zraven tega bo pa ples, za katerega bo igral Fr. Barbič, in prigrizki in pijača.
Soc pev. zbor Zarja se kot de lavski «bor zaveda, da je treba poleg glasbe tudi izobrazbe, k Jo vsak delavec potrebuje, da se spodobi za borbo, s katero si bo (Dalje ea i sSraat.)
Tedenski odmevi
ANTON GARDEN
POLITIČNI KATOLICIZEM f Ultimat odbornikov Slovenske zvez« najsvetejšega imena' Franku Barbiču' ¿enem v Prosveti zadnji petek, pok-liko bi bilo na svetu svobode, ako biSI cerkev imela moč kot jo je imela nekd? sebno v temnem srednjem veku.
Iz implikacij tega "pojasnila ', v r| timatf, ^ jasqo, da bi se tudi današ tilka cerjcfcv prav nič ne pomišljal* "jfctfalm" in brutalno silo sleherno bi se ji ne hotela klanjati in kTT>| sel javno povedati svoje pomisleke, dvome
tjko O "vofalrik munioal^"
verskih resnicah" - v resnici 9J
' i raket
in U
skih dogmah, tyj&b, 'tyumbugu in rak Strla bi ga prav tako brutalno in b kakor strejo vsakega disidenta ali nm totalitarsld režimi. Ultimat Omanove pok»zuje, da ne bilo absolutno nobe» like med katoliško in fašistično diktaturo lika bi bila le v barvi, znakih in geslih
Človek se čudi, kako se je mogla u "najavetejšega imena" — kakšna infaJ igranje z besedami! — spraviti nadB etega delavca, ki služi kruh sebi in dr prevajanjem pouličnega voza po Clev Kaj je Barbič storil, da so lopnili po njej ditelji katoliške reakcije v Clevelandu? rea v svojih dopisih v Prosveti napada liško prepričanje in verske resnice" ter verske ustanove in osebe radi njih ñn nja"?
France ima navado, da nastopa kot vrste "javen detektiv". Njegove kritiki sarkazem pogo8to upravičeno zadenejo, vfa pa bi bilo bolje zanj in za organizacije, a tere deluje, da bi izostale. Toda tega, W očitajo Omanovi bigoti v svojem ultimak je blatenje vere, tega pa ni v njegovih Sem pa tam ae res sarkastično dotakne in tudi "božjih namestnikov" in zadnje tudi Toneta Grdine. Poznam več dopis pri katerih je opaziti antiversko bigotstva da ne pri Barbiču.
Povod za ta tolpski napad katoliških strpnikov na Bar biča je bil menda njegov pis o pogrebih, ki je bil priobčen v Pra pred par meseci. Vsaj prej ni bilo gonje Barbiču od katoliške strani, dasi dopi Prosveto že kakšnih 20 let.
In kaj je narobe 3 tistim dopisom? Ali zasluži njegov pisec preganjanje s kato strani? V njem je Barbič celo zago Grdinov biznis! — privatne pogrebnik«. švrknil pa je tiste nestrpne katoličane, lu čejo ob smrti tudi iz ateista ali agnostiki teh je med nami največ — napraviti kak na s cerkvenim pogrebom. Oplazil je tudi kega raketirskega duhovnika, ki je hotd vleči zadnje cente iz neke siromašne v4>n
Zdi se mi, da bi bil njegov dopis lahko pisal vsak iskren in pošten katoličan, k« obsodil tisto, kar navidezno obsoja tudi kvena hierarhija — moralno korumpi Toda Omanovi katoliški bigoti so se podi na stališče, da ne sme nihče obsojati mofl korumpirano8ti v katoliški cerkvi! Tokofl piranost, katere je mnogo v vseh cerkvi verah, največ pa v katoliški — to moral» rumpiranost brani in odeva ta skupina ok elevelandske Slovenske zveze društev tejšega imena' — uboge besede! — v plašč in hujska katoliško maso proti pol preprostemu, toda do mozga poštenem lavcu. ..j .
Prav s tem ultimatom in denuncijani v katerega grozi potegniti vseh 88 druite zveze "najavetejšega imena" v katoliški fiji v Clevelandu, da spravi revnega in nega delaVca z družino vred ob pošten krd prav s tem ultimatom je Omanova bank kazala vso svojo moralno korumpiranoit pri tem je še toliko predrzna in neanai se sklicuje na neke "moralne pravice" d» veže jezik Barbiču ali pa ga spravi ob del "moralne pravice" so čisto podobne HM vim, Mussolinijevim, Francovim in 3f vim "moralnim" pravicam.
Kaj bi rekli, če bi se na primer cM federacija SNPJ skopala nad kak&negi liškega delavca in mu zagrozila na p* način kakor Oman-Grdinova zveza "nijj šega imena" vsled tega, ker kritizira S> njene "resnice" — yes, SNPJ i"» (Dalje na I. atra&Lj
Pred dvajsetimi leti
(Iz Prosvete, 14. msrca
Domače renti, V Ročk 8pring*u, umrla Terezija Bernik iz Polj»" n|d I/)ko.
Delavske vesti. Na Portoriku veliko gibanje za osemurnik.
Po svetovni vojni. Uporni Berlinu so se podali vladi. — renca v Parizu še vedno pocivs Wilaona..	^
Sovjrtnka Rusija. Konferenca in ruskimi strankami je padla v neboljševiške stranke odklonile u*^ so zavezniške vlade [»kopale koni*^

(Dalja Is prva koW*w *
ranjem te federacije, katera na*'"** padlo Ligo Narodov.	v.i
. Za danes «amo noliram«» ™ vreden premišljevanja

ovice
starega kraja
Slovenije , CTREIIH NA IZVOLJEN-
}KO SE "sTHELIL NA.
GROBU MATERE
iubavna žak>igra mladega vaia v Mariboru
. u«^ 9fi febr. — Po Mari-
dopoldne blisko.
£ širila vest o ljubavn. tigri. ki se je odigrala danes Zj ob pol 7. v Tomanovi u-0 dogodku smo doznali na-
Mnie podrobnosti:
t letni kovač Franc Stupan Bresternice, ki je uslužben v kajšnji tvornici ZUtorog, je i ljubavno razmerje z Zl tet-služkinjo Angelo Dobnikar-;vo uslužbeno v Tomanovi u-19 v zadnjem času se je ,una ljubezen precej ohladila. ,upan si je na vso moč priza-eval da bi ohranil ljubezen do loje izvoljenke, ki pa ni marala ¡česar več o njem slišati. Radi ,ga jo je Stupan v svojem pro-tem času zal*oval na vsak ko-ik.
Davi je°prišel že na vse zgolj v mesto ter prežal v Toma-ivi uli.ci na svojo Angelo, ki se okoli pol 7. zjutraj podala iz Se ter nameravala v mesto. Ko stopila nekaj korakov iz hiše, je ustavil Stupan, ki jo je •osil, naj mu bo spet naklonje-t. Razvil se je živahen razgo-jr, v katerem je A. Dobnikar-va dejala Stupanu, naj jo puli v miru in da je najboljše, če •esta vsak po svoji poti. Na te besede je Stupan pe-idno potegnil iz žepa samote« ter iz neposredne bližine idal na Dobnikarjevo dva atfe-, proti njeni glavi. Toda sreč-) naključje je hotelo, da strela ista zadela, marveč sta samo jlazila glavo Dobnikarjeve ter galo lase. Dobnikarjeva je v nrtnem strahu pričela kričati je zbežala v hišo. Ko je Stupan videl, da ni zali Dobnikarjeve, je stekel v vjem begu proti Kamnici. O »godku sta bila obveščene po-:ija in reševalni oddelek ga$il-te čete, ki je Dobnikarjevo pre-iljal v bolnišnico. Dobnikarje-l sicer nima težjih poškodb, je i živčno strta.
Okoli 10. ure pa je spet za-'onilo na reševalni postaji. Iz amnice .so sporočili, da so, našli a tamošnjem pokopališču ne-tfa mlajšega moškega, ki se je itreliHn ki leži nezavesten ter ts v krvt ina nekem grobu. Re-tvalci so nem ud no z reševal-lm avtomobilom odbrzeli na o-lačeno mesto, kjer so našli **kega, ki si je bil pognal iz arega samokresa kalibra 6.6 «n, katerega je še držal v ro-
I	»trel v glavo — in sicer sko-usta, da je izstrelek izstopil
i desnem sencu. Po legitima-ji «O Ugotovili, da je pokojnik t letni kovač France Stupan. er je še kazal znake življenja,
>	n reševalci prepeljali v sploš-
>	Mnišriico, kjer pa je uro za-m podlegel.
Pokojni Franc Stupan se je to-potem, ko je hotel usmrtiti rojo izvoljenko Angelo Dobni->fjevo, |K>dal na kamniško poišče, kjer si je na grobu f'>J«' pokojne matere sam kon-
II	življenje.
s<> HOTELI UBITI VZNIKA IN POBEGNITI
Mar:hor. 25. februarja. — Vejo Pozornost je zbudil danes ^'»ane na mariborskem okrož-m	mlad kaznjenec, ki
Jetniški ,,aZnik prignal Finega „a r()kah in nogah I spravno dvorano št. 53 v pr-nadntrcipju „krožnega sodi-r,K,:r J1' Pojav vklenjenega r reika j rikazen v raz-L: , rani. *o se ljudje pri-^ruftiati; zakaj je mladi
\
j- 2H letni delavec #J M.»nlc iz Kuštošije, ki l i^ d nedavnim orožji zaradi številnih '*tvin in zaradi suma pri roparskem napa-J"njja lii3« v 2ikar-Wjt maskireni raz-v stanovanje Ma ter zahtevali od
nje denar ali amrt. Dva razbojnika — in sicer Friderik Gum-zer in Fran Maurič — sta zaradi tega zločina že bila obsojena in sicer Gumzer na 8 let, Maurič pa na 7 let robije. Razbojnik Valentin Grilc je v preiskavi priznal, da je v družbi Grumzer-ja in Mauriča izvršil roparski napad. Vedel je pač, da bo najbolje, če prizna svoj zločin.
Toda čim je preiskovalnemu sodniku priznal svoje grehe, je že skoval načrte, kako bi prišel spet na svobodo, ko je dobro vedel, da mu bodo vrata v svobodo za daljšo dobo zaprta. Grilc pa je tudi dobro vedel, da se nahajajo v jetnišnici težki zločinci, kakor Koder, Pintarič in že na smrt obsojeni Silvester Kranjc. Na doslej še nepojasnjen način so ti razbojniki prišli v stike. Ko so se včeraj dopoldne sprehajali po jetniškem dvorišču, je jetniški paznik o-pazil, kako je Koder izročil Grilcu nek listek. Brž je stopil paznik h Grilcu ter mu odvzel listek. Z začudenjem je paznik dognal, da so hoteli zločinci to nedeljo zvečer po zgledu justi-ficiranih zločincev Laknerja in Pančurja, ki sta do smrti pobila paznika Peterina, priti na svobodo. V načrtu je bilo, da izvabijo službujočega paznika v celico ter ga spravijo s sveta, nakar bi se polastili ključev in pobegnili. Njihov načrt se je spričo pravočasnega odkritja izjalovil. Grilc in Koder sta takoj priznala namen bega, dočim Pintarič in Krajnc krivdo tajita. Vse štiri so takoj vkle-nili v verige in zdaj čakajo v jetniških kletnih prostorih na nadaljnjo usodo.
Valentin Grilc sam pa je bil danes obsojen na 6 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Zadeva posku-šenega nasilnega bega se bo v
kratkem obravnavala.
i
HUDOBNA ROKA P02IGA PO MIRNSKI DOLINI
Mokronog, 26. februarja. — Zadnje dni razburjajo prebivalce mokronoške okolice požari, ki so najbrže delo zločinske roke. V pondeljek ponoči je pričelo goreti gospodarsko poslopje, v katerem je imel mizarski mojster Tratar z Jesenic pri Mokronogu precejšnjo zalogo desk. Poslopje je stalo precej v samoti, zato ni bilo posebne nevarnosti za druga poslopja. Ker je mokronoš-kim gasilcem nagajal avto, niso mogli priti tako hitro, kakor bi bilo potrebno, na kraj požara. Poslopje je pogorelo do tal. Skoda je delno poravnana z zavarovalnino.
Na pepelnično sredo zvečer je začela goreti hiša posestnika Bevca, ne daleč od prvega pogorišča, blizu železniške proge v občini SL Rupert. Sprva so domnevali, da se je hiša vnela od iskre, kj bi bila padla iz železniškega stroja. Vendar je to malo verjetno, ker je bila hiša nova in krita z opeko. Iz goreče hiše so pravočasno rešili vse. Sneli so tudi okna in vrata. Razen zidu je pogorelo vse. Nesreča je za pogorelca bila toliko ob-čutnejša, ker je bil pred kratkim znižal zavarovalnino.
ar.
H
Takoj naslednji dan je približno ob isti večerni uri pričelo goreti sredi MaMnie vasi pri Mokronogu gospodarsko poslopje posestnika Kotarja. Ogenj je nastal sredi poslopja. Posrečilo ae je rešiti živino. Tudi ko» koši, dasi so ostale v kurnici, so dobili še žive. Med ljudstvom je razširjena govorica, da je gospodar dobii nekaj grozilnih pisem, v katerih mu neki nepoznani France grozi, da mu bo ubil ženo ali pa tse poigal.
Prvi so bili na mestu gasilci od Sv. Roka, ker je mokronoš-kim gaailcem zopet nagajal motor na avtomobilu. Komaj so gasilci napeljali cevi, je nekdo prerezal cevi, ne da bi ga biN opazili, kar je gašenje zelo oviralo. Sodijo, da je to storil naj-brže požigalec, ki se je motal med navzočim občinstvom. Šele ko so zamenjali cev, so mogli brizgati vodo.
Zaradi tolikih požarov je ljudstvo prepričano, da je na delu požigalec, in je v neprestanem strahu za svoje imetje.
Tedenski odmevi
(Nadaljevanje s 2. strani.)
77-
"resnice", principe, stokrat boljše od katoliških — njene obrede in njene voditelje? Mislim, da bi se v jednoti vsi skupaj dvignili proti njej in obsodili njeno moralno propalost. Siguren sem tudi, bi niti eno društvo v SNPJ v Clevelandu ne hotelo ostati v njej. Na prvi seji bi Članstvp pretrgalo vse stike s tako federacijo.
Ce slovenski katoličani v Clevelandu — ali kjerkoli — lahko prebavijo to moralno propalost Oman-Grdinove zveze "najsvetejšega imena" (lil), tedaj je to prokleto slabo spričevalo za "katoliške resnice", za katoliško cerkev in vero kot take. Ce v resnici jemljejo svojo vero resno in če jim je kaj za moralne nauke krščanstva, |te-daj bodo izkidali moralno propalost iz svojega hleva in očistili greznico svoje cerkve in svoje zveze "najsvetejšega imena", ki širi smrad od blizu In daleč.
Francija ne mara italijanskih zidov
Niče, Francija, 13. marca. — Več sto Židov, ki so pobegnili iz Italije v Francijo, so francoiki stražniki pognali nazaj, ko so dospeli do meje. Italijanska vlada je pred nekaj meseci odredila, da morajo vsi židje pod starostjo 66 let ki so prišli v Italijo v zadnjih dvajsetih letih, zapustiti deželo. Izjema velja le za one, ki so se poročili z italijanskimi podaniki. Zadnji dan, ko morajo zapustiti Italijo, je 16. marca. Francoske avtoritete so ojačile obmejne straže, da preprečijo naval Židov v Francijo.
Aretacija trgovca s strupi v Franciji
Pariz, 13. marca. — Giusep-pe Failla, ameriški Italijan in bivši zaveznik čikaškega gange-ža Caponeja, je bil včeraj aretiran kot vodja krožka, ki je vtU hotapljal In prodajal narkotične strupe. Ta krožek je imel aveJe agente v Franciji, Ameriki in Mehiki. Poleg Faille je policija v navalih aretirala petnajat drugih oseb, med temi šest žensk
PlOSVfeTA "
Glasovi iz
naselbin
(N»dalj«vanj« s t. atraal.)
pridobil boljšo bodočnost in življenje, katerega ne more dobiti pod današnjim kapitalističnim sistemom.
Soa. Zarja vabi vse svoje prijatelje in aimpatičarje, da poser tite to zabavo v polnem številu, da se bomo skupaj in v krogu svojih prijateljev skupno zabavali. Vstopnina je prosta.
V nedeljo, 2. aprila, pa ponpvjl dramatično društvo Ivani Cankar igro "Naš gospod župnik", in topot v Collinwoodu v SI. <j«l domu. Igra se vrši v prid revij| Cankarjevega glasnika. Direktorji Cankarjevega glasnika so razpravljali, da bi priredili tudj spomladi eno igro in sklenili ao, da se vpraša društvo Ivan Cankar, ki je prošnjo tudi odobrilo. Igra "Naš goapod župnik" je občinstvu zadnjič selo ugajala, zato pričakujemo tudi sedaj, ko gre za dobro atvar. da napolnite dvorano na Waterloo kakor ste jo zadnjič na St. C lair ju,
Na 30. aprila pa priredita skupno soc. klub št. 2 in Zarja koncert in majsko proslavo v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Kaj vae bo na programu pri tej priredbi, bo priobče-no pozneje. Glavni govornik bo gotovo Etbin Kristan. Zapomnite si ta datum, kajti ta dan je naš dan! Na svidenje! ,
Odbor.
Bitka med u
Angleži in Arabci
Jeruzalem, Palestina, 13. maN
ales
ca. —- V bitki, ki se je včeraj vršila v Zamalu, Transjordanija, so angleške čete ubile in ranile 46 Arabcev. Slednji so prišli tjf iz Sirije. Angleškim četam ao magali letalci, ki so metali ombe na Arabce.
Angleška zarota proti fasi#jk?čfiira državam?
(Nadaljevanje « 1. »trani)
članov, mladinske komunistične lige pa 74&000 planov.
Moskva, IS. marca. — Možnost zbližanja med sovjetsko Rusijo in nacijsko Nemčijo je razvidna iz Stalinovega govora na kongresu komunistične stranke. Diktator je v svojem govoru okrcal Veliko Britanijo in ji očital, da bi rada zapletla 'Nem čijo v vojno z Rusijo.
Upniki . .. Nestroy, slavni nemški igralec in satirik (1801-1862), je bil pogoato dokaj zadolžen. To je bila javna akrivnost. Neki neznaten igralec, ki mu dolgovi niao bili neznani, se je V tej stvari primerjal z Nestroyem in mu Je nekoč dejal:
"Kar se tiče dolgov ne zaostajam za vami in zdi se mi, da je že blizu čaa, ko bom tudi kot igralec tako slaven kakor ste vi. Pri včerajšnjem nastopu so me ljudje poklicali pred zaveso."
"Rad vam verjamem," je menil Nestrojr, "bili so vaši upniki."
Ali ete le naročili Prosveto all Mladinski Hat evojema prijatelja ali eoradmika r domovino? To je edini dar trajne vrednosti, ki ga za »al tear lahko poftl Jote ev»f
Policija v Bruslju. Belgija. J» «drla v «rad ca. ki ao zasedli «rad.
konzulata. 4m
priaüUe geaerala F rum
Poslopje zadružne organizacije Eastern Cooperative Wholenale. Springfield, Maas.
¡migracijske laži se
V , !
vedno slabo končajo
Ljudje, ki ne poznavajo zakonov in ki nimajo Človeka, kt bi jim prav svetoval, utegnejo zagrešiti ae bolj nezavedno kot namenoma, za kar prav za prav ne bi morali trpeti. Ali v stvareh priseljevanja in naturalizacije tudi pošteni pogreški pri izpolnitvi prošenj in pričanju morejo povzročiti vaako vrsto aitnosti in komplikacij. Ako kdo *vedoma taji resnična dejstva ali zagreši prevare, da bi prišel v Združene drŽave ali postal državljan, al pripravlja nearečo, ki sledi prej ali alej.
Težkoče mnogih ljudi, ki so se obrnili za nasvet na Foreign Language Information Service, dokazujejo to. Imamo na primer s^Čaj Armenca, kateremu preti deportacija. Prišel je pred 12 leti v Združene države kot priseljenec izven kvote, češ da je bil nedoleten in neporočen ain ameriškega državljana. L. 1987 je zaprosil za ameriško državljanstvo. Ob zaslišanju je prišlo na dan, da ni bil sin onega ameri škega državljana, marveč mlade-niški prijatelj njegovega aina. Pravi ain Je bil umrl In njegov mladi prijatelj je prevzel njego vo ime s privoljenjem njegovega očeta. Ta ni imel drugih sinov in je rad posinovil sinovega prijatelja. To je vae romantično in človeško ganljivo. Ali prise Ijeniška oblast nima pravice biti romantična. Po zakonu adopti rani otroci nimajo pravice do iz venkvotne vize. Prošnja je bila odbita in začeto je bilo deporta-cijsko postopanje.
Tudi romantična ali jako žalostna je ))ovest ženske, ki se je naturalizirala kot samska vzlic dejatvu, da je bila tedaj poročena in imela otroka. Ona je zatajila to dejstvo, ker njen mož je bil prišel nezakonito v Združene drŽave in se je bala, da bi ga de^ortirali. Dajati krive podatke pod prisego pa je resna stvar. Kmalu potem je naturalizacijska oblast doznala resnico, Res je, da je oblast postopala jako blagohotno z njo: dovolili ao Ji, da prostovoljno zaprosi za razveljavljanje državljanskega papirja, in dali so njenemu možu zadosti časa, da prostovoljno odide iz Združenih držav, tako da se more povrniti z redno priseljeniško vizo. Ta izkušnja pa zop<'l dokazuje, da se ne more zgraditi družinska sreča na temelju laži.
Naturalizacijskc oblasti pa so mnogo manj prizanesljive z drugimi poročenimi inozemcl in ino-zemkami, ki ob naturalizaciji zeta je dejatvo prejšnjih porok. Razun prave sodnijake razporo-ke so take osebe krive blgamije (dvoženstva) In brez ozira na to, da li ae proti njim kazenako postopa, alf ne ,dotičniki ao izključeni po zakonu iz ameriškega državljanstva kot osebe, ki niso dobrega moralnega značaja.
Ko tudi primeri, ko je kdo krivo prisegel, da ni NI nikdar obsojen ali aretiran. Nekdo te vrste je mislil, da se prerine, ako male« spremeni avoj priimek. I^ihka stvar pa je za oblasti od-iriti to. Zopet je stvar natura-iracijskih prič, ki dajejo kr.N« navedbe. Nekdo Je pri vedel pričo a seboj In ta priča, ki Je bil« pripravljen* priaači, da pozna prosika pet let. In da jI Je znano, da je pronilec dobrega moralnega značaja, je pod pritiskom izpra-
ševatelja priznal, da ga pozna le dva meseca in da je bil plačan za pričanje. Prosilec, ki je hotel zatajiti avoj kriminalni rekord, bo bržkone za vedno izključen iz ameriškega državljanstva. Priča pa, ki je krivo prisegla, bo imela težkoče s kazenskim sodiščem.	; j '
Neumna in nepotrebna laž je bila nekega prosilca, ki je na vedel, da je vdovec in nima otrok. Ker pa je prišel v to dežolp z dvema otrokoma, je na vprašanje odgovoril, da jo rekel, da nima otrok, ker oni ao prekinili vae zvese z njim.
Dostikrat nastanejo komplikacije, ker ae inozomec ne moru nikdar odločiti, kako ime bi al nadel v tej deželi. Nekdo je prišel v Ameriko pod enim imenom, bil jo znan na dolu pod drugim imenon), poročil ao je pod tretjim imenom in končno ae je na-turuliziral pod četrtim imenom. Sedaj žena in otroci nosijo drugo ime kot oče. Dobro za njega, da je ob naturalizaciji povedal vso resnico. Ali tako igranje s priimkom je nespametno.
Mnogi, drugače pošteni ljudje, smatrajo vso atvari prelahko. Zapomnite al: v imigracllakih atvareh in ob naturallaaeifi po> vejte vodno resnico o vsaki stva» rl. To jo še najlažja pot.—FLIS.
Alaska, dežela
1
bodočnosti
V	New Yorku letos kupujejo milijonarji v delikatesnih trgo vinah jagode, ki so velike ko kokošja jaješ.
"Najbrže so Lz Kalifornije," menijo skoraj vsi odjemalci.
"Ne, dobivamo jth iz Alaske z letali," ae glasi nepričakovani odgovor prodajalca.
Američani so čedalje bolj prepričani, da Je Alaska več ko ameriška "ledenica'*, kakor ae splošno izražajo. Tudi v očeh ameriške« vlade Alaskm ni več pasivna, temveč aktivna dežela z vsemi možnostmi razvoja. Na Alšski vidimo v muzeju poleg Indijanskih trofej, eskimtfkih mallkov in nagačenih medvedov tudi fotografijo alavnega čeka. To Je ček za 7,200.00 dolarjev, za kolikor so leta 1867 Američani kupili A laško od Rusov. To Je bila ena najbolj smelih transakcij v zgodoylni človeštva.
Rual ao bili prepričani, da ao se posebno ugodno odkrižali dežele. poln« golih skal in ledenikov. Niti msio niso ¿»omislili na zlato, ki bi ga lahko dobivali Iz tamkajšnjih rek, niti na drago-c«no krzno in na ogromno bogastvo rib v morju. Kaj Izvaža Alaska? Dandanes izvaža Alaska letno za več ko 7 milijonov dolarjev samo slanikov ki ostroptutlh rib. Pri tem pa še ni vračunan izvoz loaoaov, ki so glede izvoza na prvam meatu. Za dvakratno vsoto (ni VMsko let/) Izvozijo krzna. Američani so |>oleg tega u-gotovili. da na polarnem pasu lež«ča dežela lahko donaša o-gromrio žita, sadja in zelenjave.
V	začetku 20 stoletja so se začeli truditi, da bi Alasko čim bolj obljudili. A va« prizadevanj« Je bilo zaman, kajti ameriška vlada je omejila priseljevanj« Ev rope« v v Ameriko, poleg tega J« bilo pa v Združenih državah š« veliko fieolslelane zemlje. ki jo j« kazalo na««litl v prvi vrati, fiekr ameriška knza
in zadnje katastrofe, peščeni viharji jn poplave, «o spremenile razmero. Vlada al je štela v svojo dolžnost, da pomaga hudo prizadetim .farmarjem. S podporo tem nesrečnežem je postalo pereče tudi vprašanje o naselitvi Alasko. Posebno se je zavzel za to takratni tajnik trgo-vinakega ministrstva. . Vlada ae jo strinjala a predlogi- o naaelitvPAlaske. Namesto, da bi pustila farmarje brez del a in jim dajala podporo, jih je poslala na Alasko in jim dala S seboj vae potrebno.
Tajco je nastala v bližini obale naselbina Matanuaka. Dve sto izbrani fizično in moralno močnih družin, ao leta 1U34 poslali v to.naselbino in jim plačali potne stroške za novo domovino. VJada se jo še obvezala, da bo izseljence dve leti preskrbo-. vala t vae m potrebnim. Hkrati jim je zagotovila dolgoročna posojila. Vaak naseljenec jo dobil 40 akrov zemlje, za vsoto 3000 dolarjev, ki naj ae pri triodstotnih obrestih izplača v 20 letih. Kazen "tega je vlada porabila 3 milijone -dolarjev sa ureditev1 naselbino: za ceste, šole, bolnišnice, preavetne ustanovo Itd. Kljub temu sta pa prvi dva loti prinesli naseljencem veliko razočaranje. Niso ae lahko prilagodili podjiobju. Kmalu ao začutili kvarun vpliv mraza, ki ga niso bili vajeni, na pljuča in vea organizem. Zelo počasi so se privadili novim razmuram, . 1
Prehod i,z zimo v pomlad J4 na Alaskl nenavadno nagel. Kakor na povelje so začno tajati lidrniki, in narasle reko nosijo nezaslišane množine snega In ledu i drvečo hitrostjo proti morju. Na lopom ae spet pojavi j>olelje. Vso Je ko prorojeno. Do *ttptombra je dan dolg 20 ur, noč pa samo 4 ure. Otroci nočejo iti spat in tudi odraali morajo gledati na uro, če hočejo vedeti, kdaj Je čas spanja. Ljudje si nataknejo masko na oči, da hitreje zaspe.
Zal pa pokrajino poloti oblega ogromna množiita mookitov, tako da morajo vae okna zamre-žili. IVI žetvi si naseljenci pokrivajo obraze s pajčolani, da s« obvarujejo tega nadležnega mrčesa.	, f
In kako bogata je žetev! Pšenica in oves dozorita v presenetljivo kratkem času brez po-aebnega obdelovanja. Na Južni Alaaki jo 100,000 akrov zemljo, ki bi zadostovala za 10 milijonov ljudi, Naseljenih Je pa le 60 tisoč. Od dve ato družin, ki Jih Je naselila vlada v dolini Matanuski, se jih AO nI moglo privaditi novim razmeram. Namesto njih se Jih Je pa zdaj priglasilo 6,000. Matanuaka bo v bodoče najbrž« središč« velikopotezne ekspanzije.
Profesoraka
"Micka, ali je moj mož te pil kavo?"
"Ne vem, gos|»a profesorjeva r «* "Vprašaj ga vendar," "Sem ar.vprašala — a gospod profesor tudi ne ve!"
NUIVKNNKA NARODNA CODTOKNA JKDNOTA liOsJa avaia «mMIŠmIJ* ta š* »Mitea IUI f*r«a»»ta aa korUU. I«r petretoa •fltarija «valih Orafcev ta flaaatva Im aa prup*g»mdm «vetih M«J. Nihahar M a« «a pr«*«s«M« OraeRi >»<iir»l •rfsalM'IJ. V «aha arfsalaasiio lat •M/a)mm «va|« flavta. TaraJ afttata-rl/al rfupUl la aasaaalla dragih psi-tarath i>f««nliaH| la ajlh IroHtr aa| «a aa *•*")«!• Rai«
SIGRID UNDSET:.
JENNY $
ROMAN	zS
P-lo**mU Frm Alkr—ki
"Vse to ni bilo nič," je rekle Cesca živo. "On je bil Uko dober in potrpežljiv in mi je pomagal, kolikor je le mogel, pri tem mojem garanju, kot »i rekla. In ko je bil bolan, ao prihajali »em pa tja njegovi prijatelji in pomagali bedeti pri njem. Tisti teden, ko je akoraj umiral, pa amo imeli tudi sestro, a sem jaz vseeno Cula pri njem, ker nem aama hotela, pa bi mi seve ne bilo treba —
Jenny je poljubila Cesco na čelo.
"A nečesa ti fte nisem povedala, Jenny. Da, saj si me nekoč sama svarila pred tem, za kar nimam pravega nagona, in tudi Gunnar me je olteval. Gospodična Linde pa mi je nekoč, sli se spominja*. ksr nsravnost rekla, ds gre molki, če gs rszvnsmemo, potlej k drugi ženski."
Jenny je odrevenels od strahu.
Csscs je pokimsls v blazine:
"Ds, vprsisls sem ga torej nekaj podobne-gs -- tisto jutro —
Jenny je ležsls Um brez besed.
"lahko si mislim, ds tegs ne more pozsbiti. In ne odpustiti. Ko bi se mu zdelo vssj mslo opravičljivo — ko bi si mogel predsUvljsti, ks-ko brezmejno neizkuiens sem blls jsz v vsem tem. Pozneje ps —'Isksls je besed. "Tsko
—	nehsrmonično je vse med nsms. Tsko je, kskor ds se me noče doUkniti — če ps se zgodi, je to kskor proti Isstni volji, nato ps je hud nsse kskor tudi nsme. Po pravici rečeno ne razumem, kaj Je prav zs prav ns vsem tem. Zdsj ne čutim več odpora do tegs, če morem nsprsviti s tem Lensrtu veselje. Vse, s čimer morem nsprsviti Lensrtu veselje, je zame dobro in lepo. On misli, da so to žrtve, ps to ni rss — nssprotno. Oh, noč zs nočjo in dsn zs dnem sem prejoksla v svoji sobi, ker sem vedela, ds koprni po meni, gs skuisls privsbiti, Jenny, s trohico tistega, ksr sem znsls — on ps me odbijs od sebe -—. In jsz gs imsm teko rsds, Jenny. Povej, sli ni čisto Ishko mogoče, ds ljubi kdo moAkegs ns tsk nsčin? Msr ne smem po pravici rsči, ds ljubim LensrU?"
"Psč, Csscs."
"Oh. ksko sem biis obupsns! Ps jsz vendsr ne morem nič isto, ds sem Uko ustvsrjens. In potlej, če grevs ksm ven z drugimi umetniki, je on vselej Uko slsbs voljs. Reče mi nič ne, ps v£m, zdi se mu, ds koketiram z drugimi. To je nsjbrže res, ker sem dobre voljs, ksdsr Ishko zunsj jem in mi ni trebs zvečer kuhsti in nsto iS pomivati in se bsti, ds se ne bi skvs-rils večerja. Včssi sem tudi vesels, ds mi ni trebs biti ssmi z Lcnsrtom, vzlic temu, ds gs imsm rsds in one mene — ims me, o ds, to vem, in če gs vprsism, pravi, ssj ssms vel, ns« to ps se teko čudno In trpko zssmeje. Vendar ps mi ne zsups, ker gs ne znsm teko — čudno
—	ljubiti, ps sem vendsrle koketns. Nekoč je dejal, ds Ae pojms nimsm, ksj je ljubezen, in ds je to njegovs krivds, ds me ni mogel prebuditi, nemsrs ps ds pride kdo drugi — o bog, ksko sem joksls tedsj.
In nsto zdsj spomladi. Ssj več. ds nsms bolj trds prede. Gunnsr je moje tihožitje, ki sem ga rszstevil* prsd tremi leti, prodsl žs tri sto kron. Od tegs densrjs svs živels več mesecev, s Lensrt ni msrsl, da bi trolils densr, ki sem gs jsz zsslužils. No. jsz ne razumem, ksj naj bi bilo ns tem, če se imsvs rsds. On ps venomer govori, ds me je potegnil v revAčl-no In pomsnjksnje. Dolgove imsvs tudi, seveda. Hotels sem nsto nskoč pisstl papsnu In gs prositi zs psr sto kron. Ps tegs nisem smels. Zdelo se mi je tsko nepravdno — Borhilds in Helga ste živeli doma in ste vse dobivali od papana. Poslal ju je v inozemstvo, ko sem jsz morsis varčevati in ae prebijati s tisto mslo dediščino po msmi ves čas, odksr sem bils pol-noletna. ker nisem marala sprejeti od psps-na niti ene ore, odkar mi Je rekel tisto, ko sem se rszAla m poročnikom Kaasenom In so nastale one govorice o llansu in o meni. Zdsj ps je preklicsl to in priznava, da sem imela Jas prav. Kilo je nekaj podlega od Kaasena in tudi od mojih domačih, da so me hoteli prlailltl, ker me j« on zapeljaf v zaroko, ko ml Je bilo aedcm-najst let in nisem vedela, da je zakon vas ksj drugega, nego to. ksr atojl V Tistih preklemanskih povestih za mlečnozoba dekleta. Ko aem pričels razumevati, »em vedela, da se rajfti u-bijem nego bi se poročila ž nJim. Ce pa bi me pripravili do tega — no, potem bi bils to lepa atvar, imela bi vse ljubimce, kar bi jih le mogla dobiti, iz same kljubovalnoati, da bi se maščevala nad vsemi skupaj. Pa pa sds j razume in
je rekel, da lahko dobim denarja od njega, če hočem.	'
Ko pa je bil Lensrt bolan in tek siromsk in so rekli, ds mors ns deželo in dobro živeti — in ko sem bils jsz ssms vsa utrujena in zanič, tedaj sem mu rekls, ds moram ns deželo in se odpočiti, ker bom dobils otročička. Takrat mi je dovolil, da sem smels pissti pspsnu po densr. Odila svs v Verratend In svs živels tem teko nebeško, Lensrt si je opomogel, jsz ps sem pričels spet slikstl. Sčssoms ps je seveda opszil, ds ne bo nič z otročičkom. Ko je vpraisl, sli se nisem zmotils, sem mu povedala, da sem si izmislite, ker mu ne msrsm več Isgsti. Zavoljo tega pa je tudi hud, to vem. Mislim, ds mi ne zsups prav in to je Uko strašno. Ce bi me rszumel, bi ml vendsr moral verjeti, sli sie ti ns zdiT
"Gotovo, Cescs."
"Seveda sem mu že prej nekoč rekis, ds bom dobils otročičks — jsseni, ko je bil Uko žalosten in ss nsms je Uko slsbo godilo. Zsto, ds bi bil vesel in prijszsn z menoj. Ssj to je potlej tudi bil — o, ne moreš si misliti, ksko je bilo krasno. Lagala sem res, s pomisli, ns vse zadnje sem že sama pričels verjeti, ds je resnica Mislils sem si, da bo bog že kako urtdil, da mi gs ne bo treba varati. A sevsds ni bilo nič iz tegs. Tsko sem obupsns, ds nimam o-trok. Jenny, ksj misliš, sli je res — ksr pravijo neksteri —" trepetaje je šepnila — "da žensks ne more imeti otrok, če ne občuti Uke
—	strasti?"
"Ne," je rekls Jenny trdo. "To so čisto gotovo prazne msrnje."
"Jsz zs gotovo vem, ds bi bilo potem vse dobro. Lensrt si jih tako ng vso moč želi. In jsz
—	oh, jaz bi postala pravi sngel od ssmegs veselja, če bi imsls svojega otročičks. Ali si moreš predsUvljsti ksj Uko Čuds lepegs, kot mora biti to?"
"Ssj," je šepnila Jenny z naporom. "Ko se imsU vendsr rsds. To bi vsms olajšalo mar-sikatero težavo."
"Ah gotovo. Ce bi ne bilo Uko nerodno, bi šls o priliki k zdravniku. Sicer ps ss mi zdi, ds nekegs dne pojdem. Misliš, ds ne bi šls? Ds ss le ne bi Uko žsnirsls — pa to je neumno. Lahko grem tudi k zdravnici, k poročeni ženski, ki ima otroke in vss. Oh, pomisli vendsr — tsko msjceno, majceno bitje, ki je čisto tvoje, joj, ksko vesel bi bil Lenart!"
Jenny Je v temi stisksls zobe skupaj.
"Se ti ns zdi, da moram jutri odtod?"
"Psč.".^
"Vse bom povedala Lensrtu. Ne vem, sli bo ^ mogelrazumeti — čeprav še sama ns moreni. 'A jsz mu hočem smerom govoriti resnico. Ni 'to mojs dolžnost, Jenny?"
"Ce ss ti zdi prsv tako, potem stori. Oh, Cescs, človek bi moral vselej storiti to, ksr se mu zdi prav in nikoli tegs, o čsmer ne ve zagotovo, sli Js prav sli ne, Cesca."
"Ds, to js rss I lahko noč, drsgs Jenny, hvala ti." in nsnsdoms je privite svojo prija-teljico tesno k sebi. "Ksko lepo se je razgovar-jati • teboj I To Uko dobro veš, kako me je treba razumeti. TI — in Gunnar. Vidva mi zmerom pokaisU na pravo pot. Ns vsm, kaj bi počela brei vaju —."
ObsUla js sa trenoUk ob postelji:
"Ali se ne bi mogla jeseni peljati Čez Stockholm? Daj no, stori tot SUnuJsš Ishko pri ns-Ju — od papana bom dobila zdaj tisoč kron, ker jih bo tudi Borghilda dobila za pot v Pariz."
"Ssms ne vem še. Mikslo bi me že."
"O. napravi tako! Ali si zaspana? Naj grem?"
"Kes, malo trudns sem." Pritegnila je Cesco k sebi in jo poljubile. "Bog te čuvsj. duša."
"Hvsls ti." Csaca je s bosimi nogsmi smuknite proti vrstom. Med vrsti je dejsls s svojim drobnim žalostnim otroškim glasom:
"Tako na vso moč bi rsds. ds bi bils Lensrt in Jsz srečns drug s drugim, veš!"
IV
Gert in Jenny ste šla po poti pod mršavlm igllčsstim drevjem drug vštric drugegs. Enkrat se je on ustevil In utrgsl neksj posušenih Jsgod, skočil sa njo ter jih Ji vUknil v usU. Ons se js v sahvalo narahlo nasmehnila, on pa Js vzel njeno roko. ko sU stopala nizdol. proti vodi, ki se Je slnjkasto lesketate zs drevjem z mavrico nad ssboj.	(Dalje prihodnjič)
Nočni intermezo
Man* llupka—Iv. Vuk .
-Telefon je zvonil. Službujoč* nadzornik. Ae napol v spanju, je prijel za slušalko: Tukaj policija —" * Halo — gospod — halo!" Razburljiv glas (ta drugi strani lice lovi besede;
'Halo — pomagajte — halo!" Nadzornik je bil hkratu buden :
"Brazdajte se, no. človek • Povejte t dvema besedama, kaj Je! Povejte svoj naslov T pekunda sapo vsdrftajo** liAi-
ne. Nato jo slišal policaj hripav glas:	v -
"Albert Bog ne r som — prln-cosina ulica 5 — mojo ione nI v stanovanju — vzela pa Jo ključe od trgovskega tekala — tega ni«em prej opazil strašno . . .** Besede so ne lovilo, glas Js trepetal od bojazni,
l\ nekaj so je moralo zgoditi! Gotovo se je! — Ons. moja Sena. trpi na duAovnl de prosi. jI - gotmo jo evoj namen v trgovskem lokalu istršila — note odpreti — ne mor* morda to več odpreti!"
(¡lan jo odmrl.
t* je nadzornik vliestf slušaki
ns telefon. Posadil Je na glavo kapo. zlezel v plsšč. pri pešal revolver in , . .
Napadalni avto je brnel oko-
li noč.
Cez nekaj minut je obstal Princesini ulici 5 Prsd i zložni mi okni trgovino za manofakto* ro "Albert Bogner".
Nekdo mu je skočil nasproti. Njegov plašč je bil odpet, klo-buk je nekje zgubil l fes i je bil »očan mraz, je človek vendar Imel ves nesojen obraz.
"Bogner sem. — hitro gospod, pomagajte? Prosim vas! Mogo če Ae ne bo prepozno! Ns izpra-šujte lakaj!**
PROSVBTA
Nadzornik je tresel z vrsti. Bile so trdne.
Pojdite po ključsvničsrjs — tistegs prvovrstnegs. ki smo ga pred kratkim tudi potrebovsli. SUnuje neksj hiš od tuksj", je ukazsl nsdzornik svojemu poli-caju.
Policaj je zbežal po ključevni-čarja. Bogner je nemirno -hodil sem in tja Prižgal je cigareto.
Bomo že uredili," gs je sku-šsl tolsžiti nsdzornik. '
Bogner gs ni poslušal. Vedno hitreje in hitreje je teksl sem in tjs.
Sekunde so potekale — minute . .,
Policaj Je prižel s ključavničarjem.
Ključavničar se je spravil na delo. Pilil je — razbijal — dle-
tal--
Nadzornik je opazoval Bogner-ja. Stal je s ¿i roko odprtimi očmi, z razmršenimi lasmi in neprestano, trepeUjoče ponavljal: "Hitreje! — Hitreje! . . . Hitreje! ..
Prokleto komplicirana ključavnica je to", je zmerjal ključavničar. "Novovrstni patent. Noben vlomilec ji ni kos!"
"Opusti zdaj razlaganje", ga je opomnil nadzornik. "Odprl brž!"
Ključavničar je delal, delal.. . Zdajci — vraU so odskočila. Bogner je planil v lokal. Za njim nadzornik. Bogner je zdrvel v skladišče. V pisarno. V šefov kabinet. --
Nikjer nobene ženske. "Ni, vidite," je rekel nadzornik nevoljan. "Neopravičeni je bil vaš strah!"
"PotemUkem si je nekje dru> gje nekaj .naredila. Samomor", je jecljal ves prestrašen Bogner. "Strašno!" Nadzornik posUja nervozen. "Gospod, kako morete Uko za gotovo sumiti?"
"To ni sumnja," je vzdihnil Bogner. "to je gotovost! Danes sva se nekoliko »porekla — odšel sem nerozpoložen v klub — pa sem se nenadoma spomnil, da je ie nekoč pri taki priliki radi majhnega prepira vzela ključe od trgovine in to ne da bi zapazil — pa se Uko zsprU hotela zastrupiti. Prišel ssm takrat pravočasno. Zdkj pa je bila, kakor vidim, boljf previdna. Oh, moj Bog, moj Bčig!"
Močan mpž je omahnil in bi malone padel, da ga ni nadzornik podrl.
Ni mordp zapustila nobenega pisma?" j£ pripomnil nadzornik.
V sUnovanju nobenega — mogoče tukaj kje. — Kje morda leži zaklenjeno." "V
"Vlomiti — vse pisalne mize — blagajno — predale", je za-povedal nadzornik. '
Iskali so. — Vse kar je bilo zaklenjeno, so vlomili, ksr je bil doli, so obrnili nsvzgor — nobenega pisma. Iščejo vsepovsod ...
Naenkrat, ko tako iščejo, se pojavi ns pragu žensks. Mlsds, izredne lepote.
V trenutku Je Bogner pri nji. Objsme jo In poljubljs ji obraz in roke.
Policija gleda molče. Neksj minut preteče.
Ženska nežno poboža moža po laseh: "Ubožček", je rekla. "Lepo reč ste zagodli svojemu gospodu možu." je rekel nad zornik. "Bil js Že prepričsn o vašem samomoru."
"No. mnogo ni manjkalo," je rekl^ koketno mlada ženska, komaj sliAno.
"No. zdaj je vse v redu." se je nasmehnil nadzornik. "In ključi od trrfovine —r
"— tu. v torbici jih Imam. je rekla ženska "Obljubljam, ne bom Jih več jemsls."
"Končano," je rekel nadzornik "Majhen epilog bo vseeno, go-spod Bogner. Plsčsli boste stro-Ake, ds smo ss pripeljalL in delo ključavničarja No. upsm, to ne bo kalilo vašega veselja."
Bogner jf molčal. Ni videl policajev. v idol je samo svojo ženo. ki Jo jo Is smotra I zs izgu bljeno in Jo objemsl.
Nsdsomlk ss js poolsvljsje dotsknil roba kape. Smehljaje Je stopil is trgovine, smehljaje so mu slediti policaji . . , o
DrugI dan se je smejalo vse mesto. V trgovsko hišo manu-manufakt uro "Alfred Bogner" je
bilo vlomljeno Pobrano je bilo vse premoAenje
' Najnooramnejš* trik je bil to,
Ubogo dekle-bogat moški?
Janez Petrič je sUnovml že nekaj dni v hotelu 'Evropi', ko je prišel prvič v družbo Irene Megličeve. Sicer je bil hotel nekoliko predrag za mladega odvetnika, ki je šele dobro začel svojo prakso, toda Petrič ni prišel vanj zaradi razkošja, ampak zato, ker so bila v njegovi okolici čudovita pobočja za smučanje. Izračunal je, da si lahko privošči teden dni v hotelu 'Evropi' če bo potem prebil osUlih štirinajst dni svojih počitnic na kakšni zakotni kmetiji.
Ireno je seveda takoj spoznal. Bila je ena tistih žensk, ki jih nihče ne prezre. Ko je prišel, jo je zagledal v veži, veliko, elegantno, z okusnim, modernim klobučkom na kosUnjevih laseh. Ti lasje so bili prvo, kar je pritegnilo njegovo pozornost. Premišljeval je, ali Ukšna kostanjeva barva sploh more biti pristna. Odvetniki so pač ljudje, ki zmerom radi dvomijo. Drugo, kar je opazil« so bili Irenini klobuku Vselej, kadar jo je srečal v hotelu, je imela drugačen klobuk. Vsi so bili zelo moderni, toda tudi vsi okusni.
Drugi dsn po svojem prihodu se je odpravil Janez s smučkami v hribe. Vreme je bilo čudovito, in sklenil je, da pojde prav daleč, toda ko je pred prvo" gorsko kočo sedel na sonce in vzel prigrizek iz nahrbtnika/ je opazil nekaj korakov stran Ireno Megličevo» ki je ležala na snegu In se pražila na soncu. Tiho je bilo, sonce je pripekalo in domača slanina, ki jo jo Janez prigri-zoval. je zapeljivo dišala.
Irena, ki jo dotlej mirno leža la z zaprtimi očmi, je začela naj prej začudeno duhati, potem pa jo vsUla, snela zelene naočnike in dejala:
"Slišite, ali vam bo kakšen košček slanine osUl? Imenitno diši!"
"Seveda, gospodična Megliče-va, kolikor hočete!" je z veliko vnemo odvrnil Janez.
"Ali me mar" poznate?" je vprašala lačna gospodična.
"Ljudje v hotelu se morajo vsi med seboj poznati," je odvrnil Janez in odtesal pošten kos slanino. Vzel je nahrbtnik, ji dal slanino in sedel zraven nje.
"Ali ni dobra?" je .brez ovinkov vprašal. "K slanini se prilega tudi encijanovo žganje. Polno stekleničico ga imam, toda žal en sam kozarec." Najprej ga je treba pokusiti, potem pa na dušek izpiti. Vidite. Ukole!"
Izpraznil je kozarec, ga izno-va napolnil in ponudil njej. Solze so ji zalile oči, ko je kozarec po predpisih izpraznila. Spogledala sU se in se drug drugemu zasmejala. Visoko v gorah se ljudje pri slanini in encijanu hitro zbližajo.
"V hotelu 'Evropi' ste dve vrsti žensk," je dejal Janez, ko »U izpila drugi kozarček. "Rad bi vedel, v kstero vrsto naj pri-štejem vas."
"Kakšni dve vrsti mislite?"
"Prve so res bogate. Te prihajajo tja, da bi za nekaj časa pozabile mestno dolgočasje."
"Jaz nisem bogata," je odvrnilo dekle. *
"Potem," je rekel Janez, "spadate pač v drugo vrsto, ki hoče v tej bogati okolici čimprej najti petičnega moža."
Irena Megličeva se je za*me jala.
"Dobro poznate ljudi," je resno rekla. "Prav imate. Prišla sem sem. da si najdem bo g a tegs moža. Upam. da pojde. Precej pri kraju sem z denarjem in delati se mi tudi no ljubi preveč."
"Mogoče vam bom lahko pomagal P*
**Ali Uko dobro posnate mla-
ki se mi je pripetil v moji dolgoletni praksi." se je smerjal nadzornik. "Kdo je Ae kaj takega slišal? Policija i »omaga vlomiti! — Ali ta dva faiote bomo že vlo-vili!" . . .
"Ne verjamem, da bi naju izsledili". j« rekel v avtomobilu mol. ki je igral nekaj ur poprej vlogo gospoda AlberU Bognerjs. svoji ženi. ko sta b*š prevozila mejo države "Prav za prav se morava policiji za njeno uslugo in fmstneftljivnot brsoiavno zahvaliti. Kajti brez njo bi tistih I ključavnic nikoli ne odprla " i
de bogatine? Najbrž se tudi sami prištevate med nje?"
"Odkritost za odkritost: da." Zvenelo-naj bi bilo kakor šala, pa je dobilo drugačen prizvok. Ker je bil Janez razočaran. "Skoda," si je mislil, "Uko mi js bils všeč." Ni cenil žensk, ki so se hotele ogniti težavam življenja z uspešnim lovom za bogatim možem.
Toda ko sta se potem skupaj odpeljala in sedela zvečer za isto mizo pri kozarcu vina, si je Janez moral priznati, da mu je Irena zmerom bolj všeč. V naslednjih dneh sta se pogosto videla. Zavedal se je, da se bo najbrž prav neumno zaljubil vanjo, in nekako grenko zadovoljen je bil, ker jo je pustil v prepričanju, da je mlad bogatin. "Smolo imate," ji je mimogrede rekel, "morda bi bili mene ujeli, 6e ne bi bili tako odkrito razkrinkali svojih namenov." Ni mu odgovorila, toda njen pogled je bil kakor prošnja. In morda zaradi tega, da bi sebe prepričal o nesmiselnosti svoje ljubezni, ki je postajala čeds^e večja, ji je govoril o bogastvu oele kopice ljudi, ki so stanovali v hotelu, in ji veselo očiUl, zakaj se ni nobenega izmed njih lotila.
Teden, ki si ga je bil Janez določil za svoje bivanje v hotelu 'Evropi', je potekel, pa se ni odpeljal. Izračunal je, da bo lahko ostel še nekaj dni, če se bo potem vrnil naravnost v Ljubljano in ne bo izkoristil vseh svojih počitnic. Dan odhoda pa je prišel hitro, kakor je mislil.
Nekega sončnega popoldneva sta šla spet v hribe, proti koči, kjer sU se Ukrat spoznala. Morda zaradi tega, ker jo bil to kraj njunega prvega sestanka, morda zaradi tišine, morda zaradi tega, ker ga je Irena tako resno gledala . . . Janez jo je iznena-da objel in poljubil. In tudi ona ga je poljubila.
Drugo jutro se je na vse zgodaj odpeljal. Zapustil ji je pismo' in v njem le nekaj besed:
"Skoda, da nisem pravi."
V Ljubljani se je lotil dela. Težko je pozabil Ireno, dosti teže, kakor si je mislil, čeprav si je dostikrat očital, da je bil neumen, ko se je dal ujeti ženski, ki mu je Uko lopo in odkrito povedala kakšne namene ima.
Potem pa jo je zagledal nekega meglenega zimskega večera, ko je hitel po ulicah. Le nekaj korakov od njega je bila. Spremljal jo je debelušen, plešast go-
spod Ko ga je zagledala, bledela. Potem »e j« ¡T* spremljevalca poslovil! luh je sedel v a\to in „ ljal. Janez je hotel iti Z* jo pot, ne da bi se bil 3 Ireno. Toda potem je svoji volji, pristopil k si"
"Kaže, da »i našla pravni ža, Irena," ji je rekel vsaj dovolj bogat?"
"Najbrž si prepriča* da ber poznavalec ljudi," mui( vrnila z grenkim očitkom že hočeš vedeti, ti bom « la resnico. Go.sp( d, ki * u kar odpeljal, je lastnik tm s klobuki, kjer delam fe leta. Lahko mi verjs»^ je službe nimam zaradi 1 in tudi to, da bi bila it dobila bogatega moža, če bila lovila. Toda takšni au moški: če je treba verjeti< ženskah kaj slabega, rom verjeli. Kar sem rek šalo, si Ukoj verjel. In veri si ostal."
Janez je pri teh besedsh sUl kakor prikovan. Pom odvedel Ireno v restavrant, mu je povedala, zakaj j«, prišla v hotel 'Evropo'. Dab bila ideje za oblike novih Idi kov. 'Treba je," mu j« n "priti včasih v družbo ljudi, kupujejo moje klobuke, da pozabijo name."
Nekoliko v zadregi ji j« Janez razkril, da ni ne bog ne lenuh, ampak da se bo n še močno boriti, preden g prebil skozi življenje.
In če vam zdaj še povemo, sta si naročila vsak kozarci cijana in ob njem prazns spravo, se menda ne bost« čudili.
»I
Strupeno - "Ta slika je po mojem mi ju najboljša, kar sem jih naslikal!"
"No, mladi mož, zato vas ni treba izgubiti poguma!"
SLOVENSKA NARODNA f
PORNA JEDNOTA izdaja stoje publikacije k posebno list Prosveta u kod ter potrebno agitacijo m društev in člsnstvs in n gando svojih idej. Nikatar ao n propagando drugik p »ornih organizacij. Vsaki ganizscljs ima običsjso glasilo. Torej sgitstorlisii in nsznsnils dragih po4p« organizacij in njih drsite ao no pošiljalo lista Pravd
V blagi spomin obletnice smrti
najinega preljabljenego oče t s
MIHAEL LAMPRETA
kateri Je preminul 14. marca 1S38 v Johnstown. Pa. Dragi oče, zapustil si naju za vedno, a prijazni smehljsi ns Tv*s obrazu bode nama ostal r trajnem spominu.
Tvoje žalujoče Mere: FRANCES LAMPRET In JULIA F«! v Johnstown. Po.
naroČite si dnevnik prosveto
Po sklepa 11. redne konvencije oo lahko naroči aa Ust Prost*! ' prišteje edea, dva. tri, Atiri ali pot članov is ene druži»« k csl ninl. Liat Proaveta atane so voo onoko. so člene ali nečlss« H" ■ eno letno naročnino. Ker po čloSl ie plačajo pri asesisests Uj»" tednik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej aedoj ai vrzoks. rft»
a II .	.	..	_____ ... ____■ __Z. I..IUII S
rM iM iS Ut t*
min, TO jim 10 pneieje a naročnini. lorej eeaaj » je I lot predrag za člane SNPJ. Llat Prosveta je vsžs '■"'"''f gotovo Jo v vsaki družiai nekdo, ki bi rad čital Ust vssk dtz. listu Prosveta Je:
Za Zdrul. države la Kaaado.M.ee Zo Cicero la Chicsfs I«. . 1 tednik in.............. 4.80 1 tednik .............
2	tednika In............ S.SO 2 tednika ia..........
3	tednike in............ 2.41 S tednike in..........
4	tednike in............ 1.21 4 tednike In..........
5	tednikov ia........... nič 5 tednikov in.........
Zo Evropo jo............$t *e
Izpolnite spodnji kupon, priloiite potrebno vsote densrjs sH Order v pismu io si noročits Prosveto, liet, ki Jo vaša Isstsis*
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri Uh članov prcnrhs biti SNPJ. ali če te preseli proč od družin« in bo zahtev«! u« tednik, bod« moral tisti član is dotičn« družin«, ki je tako »e-naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniU upravnut« in obenem doplačati dotično vsoto lUtu Prosveto. Ako ter» m tedaj mora upravništvo snlžati datum sa to vsoto naročnik»-
PROSVETA. SNPJ. 2137 So. Lawndale Ave. Chirsfs. H Priloženo pošiljam naročnino sa Ust Preeveto vsoto I......."
1)	Ime.....................................................
Noslev	...............................................
Ustavite tedoik io go pripišite k meji aorečnioi ed sledfčO ■oje družine:
2	).........................................Ô. draš«" *....."j
3)..	:......................................CL dreštv« *......"j
4	).................J.;..,...............f,.CL drešiv« »......"
»>...............i.....................dreštr« • ....."
Mesto
tMvs.
Nov esrorelk...................gur aoročoik...	..... j
i—ooooeeMOMM«e«o»se«MMoe»oowooeooo»