CELJSKI TEDNIK GSLASILO SOCIALISTIČNE IVIZK DILOVNEOA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA CELJE L. IX. ŠTEV. 35 5. SEPT. 1958 I I CENA 15 DIN j Z ozimnico letos ne bo težav KROMPIRJA IN JABOLK BO DOVOLJ. — CENE BODO NIŽJE KOT LANI. — OBČINSKI ODBORI, KMETIJSKE ZADRUGE IN SINDIKALNE PODRUŽNICE SO LETOS POKAZALE VEC RAZUMEVANJA ZA PRE- SKRBO OZIMNICE KOT LANL — PRESKRBA Z MESOM NI ZADO- VOLJIVA. - KAKO UREDITI PRESKRBO CELJA S PERUTNINO? — KAJ OVIRA UREDITEV RIBARNICE V CELJU? — NEKAJ KRITIČNIH PRIPOMB CELJSKIH GOSPODINJ. Letošnja dokaj dobra letina in do- eedanje priprave za odkup poljskih pri- delkofv^ nam vlivajo upanje, da s pre- ekirbo ozimnice letos ne bo težav. Sadje je izredno dobro obrodilo, tako da fanetje ne vedo kam z nj.im. V celj- skem okraju so oceniii okoli 800 vago- nov tržnih viiškov jabolk. Od tega ra- čunajo, da bodo odkupili potrošniki v kraju okoli 300 vagonov, 500 vagonov jabolk pa bo šlo v prodajo izven okra- ja. Tudi krompir je dobro obrodil. Kljub Tisokim hektarskim donosom pa bodo odkupna podjetja za potrebe celjsikega okraja morala uvoziti še 100 vagonov krompirja predvsem s Ptujskega polja in Dolenjske. Uvoz krompirja je nujen zaradi tega, ker kvaliteten krompir od- kupijo razni kupci iz drugih okrajev, predvsem pa gre veliko savinjskega krompirja za .potrebe zasavsikih rudar- skih revirjev. V glavnem ni bojazni, da se potrošni- ki ne bodo pravočasno preskrbeli s krompirjem in jabolkami za zimo. To sta pa tudii dva glavna artikla ozimni- ce. Tudi cene bodo nižje kot lani. Od- kupna podjetja in kmetijske zadruge bodo odkupovale krompir po 10 do 10,25 din, prodajale pa ga bodo potroš- nikom franco razkladalna pK)staja po 11,50 din. Edino beli kvalitetni krompir bo nekaj dražji, in sicer okoli 15 din. Jabolka bodo potrošniki lahko nabavili po ceni od 15 do 25 din napram vrsti in kvaliteti. Indeks cen vseh poljskih pri- delkov kaže letos padec napram po- vprečnim csnam v lanskem letu, razen pri česnu in čebuli, kjer se je cena za- radi suše dvignila za 100 odstotkov od lanske cene. Glede drugih pridelkov za ozimnico, kot je zelje, repa, fižol, orehi, zelenja- va in sadje za vku ha vanje, ne bo težav. saj jih potrošniki ,po navadi nabavljajo direktno pri kmetovalcih. Kljub temu pa bo imel Agropromet tudi te pridelke na zalogi in jih bodo lahko potrošniki tam nabavili. Kot ni bilo marelic, ne bo zaradi slabe letine Ludi breskev. Za- to bodo celjske gospodinje to vrzel na- doknadile s češpljami, ki jih bo v krat- kem pKKijetje Agropromet dobilo iz Hrvatskega Zagorja in Slov. goric. Vendar gospodinje ne bodo smele od- lašati z nakupom, ker bodo letos češplje zaradi naglega dozorevanja na prodaj le kratko dobo. Tudi organizacija preskrbe z ozimni- co je letos mnogo iboljša kot lani. Ob- činski ljudski odbori in sindikalne po- družnice so pokazale veliko razumeva- nja za preskrbo ozimnice. Okrajni sin- dikalni svet v Celju je razposlal vsem sindikalnim podružnicam sezname, iz katerih je razvidno, kje lahko nabavijo posamezne pridelke za ozirnnico. Sindi- kalne podružnice bodo za svoje član- stvo same organizirale preskrbo za ozimnico, tehnično izvedbo, prevoz in plačilo pa bo za njih opravila gospo- darska organizacija. Ves odkup bo po- tekal preko kmetijskih zadrug in po- slovnih zvez in delovni l^olektivi ne bo- do imeli pri nakupu nobenega stika s proizvajalci, kar bo onemogočilo navi- janje cen. Razen tega so občinski ljud- ski odbori zadolžili posamezne trgovi- ne, da bodo kot preskrbovalna iKKijetja tudi nudila ozimnico pod ugodnimi po- goji. Da bi organizacija odkupa ozim- nice kar najbolje in v redu potekala, so pred dnevi imeli na sedežih občin sestanke, na katerih so se temeljito po- govorili o vseh teh problemih in kako jih bodo najbolje rešiil. Svet za tržišče pri celjski občini je pred dnevi še iposebej razpravljal o nekaterih perečih problemih preskrbe v Celju. Tu gre predvsem za preskrbo mesa, perutnine, nekaterih mlevskih izdelkov in kmetijskih pridelkov ter industrijskega blaga za široko potroš- njo. Ena od ugotovitev je bila, da preskr- ba z mesom sicer ni kritična, ni pa za- dovoljiva. .Vzrok temu je, da kmetje (Nadaljevanje na 2. str.) Žalec jc pripravljen Jutri prve prireditve v čast 90-letnice žalskega tabora Jutri popoldne se bo z otvo- ritvijo razstave o delovanju te- lesnovzgojnih društev žalske občine v Šempetru začela vrsta prireditev v okviru proslave 90-letnice žalskega tabora. Otvo- ritvi bo zvečer sledila velika te- lovadna akademija na prostem, pri kateri bodo sodelovali do- mači člani telesnovzgojnega dru- štva. V nedeljo dopoldne bo ve- liko tekmovanje v atletiki in partizanskem mnogoboju, pri čemer bodo sodelovala domala vsa društva v občini. Jutri zvečer bo v Grižah nastopilo celjsko gledališče s Kislingerjevo dramo »Na slepem tiru«. Prireditve v tem tednu so nekaka uvertura v dejansko proslavljanje, ki pa se bo nadaljevalo ves naslednji te- den. Tako bo 9. septembra v dvorani Hmezada odprta zgodovinska razstava o delu telesnovzgojnih društev, nasled- nji dan pa bo v Žalcu nastop priznane- ga slovenskega okteta. Vrhunec prireditev bo naslednjo so- boto in nedeljo, ko bo na večer pred velikim zborovanjem v Grižah pre- miera Kreftove »Velike puntarije«, pri kateri sodelujejo člani domala vseh pro- svetnih društev in »Svobod« v občini. Naslednjo nedeljo pa bo z odkritjem spominske plošče v Domu hmeljarjev in otvoritvijo vzorčne razstave hmelja napočil glavni dan v vrsti prireditvenih dogodkov. Ta dan bo tudi velika povor- ka in zborovanje, nadalje nastop zdru- ženih pevskih zbcov, nato promenadni koncerfr in prva poskušnja piv vseh slovenskih pivovarn. Pri zabaviiem programu bodo sodelo- vali člani folklorne SKupine iz Raven na Koroškem, Pohorski Tijek in Stef, Prleška Micka in Marulek ter drugi humoristi. Za- godbo bodo poskrbeli ve- seli planšarji. Ljubljanski »Jazz« an- sambel s pevkama Jurkovičevo in Dr- žajevo, nadalje Savinjski kvintet in libojski »Cvek«. V dneh prireditev pričakujejo v Žal- cu velik obisk. Ze v začetku tega ted- na so prodali okoli 5.000 značk, ki ve- ljajo kot stopnina na prireditve. Ker so organizirali za 14. september tudi posebni vlak iz Velenja in Šoštanja ter nekako »non-stop« avtobusno prevozno mrežo od Celja.pa po vsej Savinjski dolini, lahko pričakujemo, da se bo prihodnjo nedeljo v Žalcu zbrala velika množica ljudi. Vsekakor pa bodo tudi ostali kraji, Laško, Store, Vojnik, Ko- njice, Šentjur, organizirali obisk te ve- like, v letošnjem letu vsekakor naj- večje prireditve v okraju. Zgodovinski dogodek za Podietrtek PREBIVALCI SO SVECANO PRICAKALI PRVI VLAK IN POGOSTILI GRADITELJE — VELIK POMEN PROGE ZA OBSOTELJSKO DOLINO — DOKAZ SODELOVANJA MED LJUDSTVOM IN JLA PRI SOCIALISTIČNI GRADITVI DEŽELE — DO DNEVA REPUBLIKE BODO PROGO ZGRADILI DO STRANJA V nedeljo je bila v Podčetrtku velika svečanost. Na prostoru, okrašenem z za- stavami, se je zbralo več kot dva tisoč ljudi, da bi slovesno sprejeli vlak, ki je prvič v zgodovini pripeljal v njihov kraj. To je bil za prebivalce Podčetrtka po- memten dogodek, saj se jim je uresni- 'čila dolgoletna želja. Zato ni bilo na- vdušenja ne konca ne kraja, ko je ob 10,15 pripeljal prvi vlak. Zbrana mno- ižica je vzvalovila. Ploskanje, ziategli pisk lokomotive, železniška godba na pihala iz Zidanega mosta — vse to se je zlilo v veliko navdušenje tega po- membnega dne. Gledal sem starega očanca, ki je stal pred tribuno, kako so mu od ginjenosti tekle solze po licu. Ni mogel verjeti — in vendar je bilo res. Na okrašeni tribuni so se zbrali pred- staivniki krajevnih oblastnih in politič- nih forumov ter predstavniki JLA. Svečanosti se je udeležil med drugimi tudi sekretar Okrajnega odbora SZDL v Celju tov. Stane Sotler ter predstav- nika. direkcije jugoslovanskih železnic iz Ljubljane inž. Funtek in inž. Poljan- šek. Prvi je prihod vlaka v imenu prebi- valcev Sotelske doline pozdravil tov. Jo- že Brile j. Za njim je spregovoril pred- sednik šmarske občine tov. Avgust An- derluh, ki se je v imenu občine in ob- činskega komiteja ZK zahvalil pripad- nikom JLA za njihovo požrtvovalno de- lo pri gradnji te proge ter poudaril njen velik gospodarski pomen za Sotel- sko dolino, ki bo po zgraditvi proge po- vezana z gospodarskim,i središči Slo- venije, s Celjem, Mariborom in Ljub- ljano. V imenu pripadnikov JLA je spregovoril major Eterovoc, ki je pred- vsem poudaril povezanost ljudstva z ljudsko armado ter nanizal nekaj po- datkov, iz katerih je razvidno, koliko truda so vložih prip>adniki JLA pri gradnji te proge. Dejal je, da so pri- padniki JLA od začetka gradnje proge do danes vgradili 70 tisoč kubičnih me- trov gramoza, 21 tisoč kvadratnih me- trov kamnitega kolovoza, 10.900 kubič- (Nadaljevanie na 2 str.) Ve{ pomoži občanov pri ustanav- ljanju stanovanjskih siiupnosti Volivci celjske občine so na nedavnih zborih pričeli razpravljati tudi o sta- novanjskih skupnostih. Na zborih vo- livcev so bili izvoljeni celo že prvi ini- ciativni odbori, ki pripravljajo vse po- trebno za ustanovne skupščine. Ti od- bori že več ali manj živahno delajo v Zavodni, Gaberju, Cretu, III. in IV. me- stni četrti. Zal pa moramo pri tem zapisati za- skrbljujoče dejs*tvo, da ponekod ljudje vse premalo sodelujejo pri teh pripra- vah. Naj navedem samo primer Otoka, ki postaja danes najlepše.naselje v naši občini, vendar ondotni prebivalci vsaj do danes niso pokazali nobenega zani- manja za stanovanjske skupnosti. Ze udeležba sama — in deloma tudi raz- prava — je na zborih volivcev jasno pokazala, da razmeroma le manjši krog naših občanov pravilno razume vlogo in pomen stanovanjskih skupnosti, si- cer bi se ne moglo zgoditi, da je bilo tovrstno zanimanje prav v predelih, ki imajo največ nerešenih problemov, raz- mer orna najslabše. O vlogi, pomenu ter o novem tipu stanovanjske skupnosti smo že pisali. Ne bo pa napak, če znova podčrtamo nekatere značilnosti novih stanovanj- skih skupnosti, o katerih je nedavno spregovorila tudi tovarišica Vida Tom- šičeva. V naši občini sta doslej že delali dve stanovanjski skupnosti: v Celju in v Storah. O delu obeh bi lahko danes na- pisali že precej pohvalnega, saj smo ravno pod okriljem stanovanjske skup- nosti v Celju v zadnjem času pridobili nemalo število raznih (predvsem gospo- dinjskih) se^^visov in je tudi sicer uspe- šno reševala marsikatera vprašanja. V glavnem pa je bila njena vloga le bolj tehničnega značaja in je delovala pred- vsem kot skupnost hiš odnosno hišnih svetov. Stanovanjska skupnost novega tipa pa je predvsem skupnost ljudi do- ločenega področja, ki ima nalogo orga- nizirati in pospeševati komunalno, go- spodinjsko, socialno, zdravstveno in vzgojno dejavnost za neposredne potre- be družine in vsakega stanovalca po- sebej. Občina nikakor nima namena, da bi na hitro roko in kampanjsko organizi- rala stanovanjske skupnosti. Spričo po- treb, predvsem pa z dobro voljo in ši- rokim razumevanjem občanov samih bo moral iti razvoj sam od sebe sponta- no naprej. Prepričani smo lahko, da čim bodo občani spoznali, da gre tu za or- ganizacijo, ki bo služila izključno njim samim, bodo storili vse, da bo stano- vanjska skupnost na njihovem terenu čim prej zaživela. POGOJI SO TU, MANJKA LE ZDRAVE INICIATIVE Materialni pogoji za delo stanovanj- skih skupnosti so v naši občini že po- dani. Občina je v letošnjem in prete- klem letu dala precej milijonov za ure- ditev raznih servisov in tako bi lahko v Celju vsaj 6 stanovanjskih skupnosti kar kmalu pričelo z delom. Pa tudi za v bodoče lahko pričakujemo izdatno moralno in materialno pomoč občine in podjetij, če bodo prebivalci posameznih (Nadaljevanje na 3. str.) Tovariško srečanje štajerskih borcev in aktivistov Pripravljalni odbor za »Tovariško srečanje štajerskih borcev in aktivistov« vabi vse borce »Slandrove brigade« in drugih enot- predhodnic, iz katerih je bila brigada formirana, in vse aktiviste V ZBOR, KI BO V NEDELJO, DNE 7. SEPTEMBRA V LOKAH PRI MOZIRJU V GORNJI SAVINJSKI DOLINI. Ob 9 dopoldne Zbor borcev in aktivistov, ob 10 slavnostno zborovanje — proslava 15. obletnice formiranja VI. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade »Slavka Šlandra«. Po proslavi zabava s kulturnim programom, pri katerem sodelu- jejo trije zbori godbenikov. Ker zaradi kratkega roka nismo mogli poslati vabil vsem borcem in aktivistom, jih prosimo, da imajo naše pozive prek časopisja in radia Ljubljane kot vabilo na udeležbo! OBČINSKI ODBORI ZVEZE BORCEV! Organizirajte skupinski pohod borcev na Zbor v Mozirje! Prijavite čimprej število udeležencev-borcev in aktivistov pripravljalnemu od- boru, Mozirje, telefon 3a! Za prevoz s kamionom se obrnite na Tajni- štvo notranjih zadev! — Udeležencem, ki bodo potovali z vlakom, sporočamo, da bodo s končne postaje — Šmartno ob Paki — vozili avto- busi v neposredno bližino prireditvenega prostora. Naj ne bo »šlandrovca« in borca drugih štajerskih enot ali akti- vista, ki se ne bi udeležil »Tovariškega srečanja« v nedeljo, dne 7. septembra v lepi Savinjski dolini! STRAN 2 5. SEPTEMBRA — STEV. 35 PO SVETU Rusi izstrelili 1690 kg težko kabino z dvema psoma 450 km visoko ... Fran- coska atomska bomba v Sahari na vi- diku. Vrsta ameriških bolj ali manj ponesrečenih poskusov s sateliti in daljnostreli. Atomska podmornica »Nautilus« 5040 km prevozila nepretr- goma pod vodo. Danci odklonili spre- jem atom. podmornice »Scate«. Sestanek ameriškega atomskega strokovnjaka v. Brauna in ruskega profesorja Sedo- va, ki izjavi, da to ni zanimivo, kdaj bodo Rusi odpotovali na Luno ... in tako dalje, podobnih dogodkov, ki da- jejo času svojo začimbo, .^e za celo prgišče. In spet nekaj, kar diši po vojni na Dalnjem vzhodu. Čeprav hudo grmi že več dni okoli Amoja in Kvemoja, mora- mo vendar zabeležiti, da je pred do- brim tednom svetovna kriza, ki jo je povzročilo izkrcanje Amerikancev in Angležev na Bližnjem vzhodu, minila. Atomski znanstveniki v Ženevi so se sporazumeli, Arabci so v OZN izglaso- vali znamenito resolucijo, s katero so povedali, da bi se najraje otresli vseh jerobov in varuhov ter v svoji hiši po svoje gospodarili, kočno pa se je stvar premaknile tudi glede jedrskih po- skusov, kajti ZDA so sporočile svoje pogoje, SZ pa že leto in dan pritiska za sestankom, na katerem bi se te naj- bolj pereče stvari obravnavale. Gene- ralni sekretar OZN potuje po presto- Ucah arabskih držav in išče diplomat- sko formulo, po kateri bi se ZDA in VB lahko umaknile iz Libanona in iz Jordana; Libanon je umaknil tožbo prati ZAR o »množični intervenciji«, sicer pa je ZDA poslal račun za 5 mili- jard dolarjev, češ da intervencija ni poceni stvar. Eisenhovoer je ob vseh teh stvareh izjavil, da z bliskovito atomsko vojno slabo kaže, da bi bila uničena tudi tista država, ki bi prva napadla z atomskim orožjem. Pripravljen je skleniti nena- padalni pakt s Hruščevim, kajti opra- viti je treba že enkrat nezaupanje med SZ in ZDA. Grmenje na Daljnjem vzhodu je tvegano — za vse, torej tudi za oba glavna rivala v svetu. Hruščev je sicer zadovoljen z ame- riško izjavo o pogojih za odložitev je- drskih poskusov, čeprav ta sama na sebi nič ne pomeni, če ne pride do kompleksne razorožitve, kajti — eno leto je ravno dosti za novo serijo po- skusov. Da bi kaj ne zamudil, je v »Pravdi« zagrozil, da bo SZ moralno in materalno pomagala Kitajski in da je čas prenehati z izzivanjem okoli For- moze. Cankajšek je vrgel eno tretjino svoje vojske pred vrata pomembne lu- ke Amoj, na kar so se Kitajci odločili, da to provokacijo primerno potolčejo in tako so v par dneh poslali na Kvemoj, Macu, Pescadore, Hajlan, Pajčuan in Kaotang kar 132.000 granat, večino od njih na Kvemoj, okoli katerega je 120 kitajskih ladij opasalo solidno blokado. Ameriško in angleško brodovje hiti na Daljni vzhod, vendar ta izhod ni edini. Obe velesili se lahko umakneta iz tega obračuna med celino in Formozo, kajti ZDA se niso izrecno obvezale, da bodo branile Kvemoj, poleg tega pa se lahko postavita na danes najbolj sodobno stališče, da gre za notranjo kitajsko zadevo, pa bosta našli še najboljšo re- ^ šitev. Kitajska socialistična republika sicer preživlja hude težave najrazlič- nejše vrste, vendar bi za ZDA bila prevelika avantura, če bi navezale vso svojo kitajsko politiko na Cankajška. De Gaulle je že nekaj časa na impe- rialni poti po Afriki. Vendar ne kaže, da bi se mu posrečilo postaviti galske- ga petelina na noge tako, da bi spet junaško pel. Stare slave dedo- vino Franciji žre ne samo njena afriška politika, marveč tudi notranje težave. Amerikanci so pred Libanonom odkrito pokazali, da štejejo Francijo za silo druge vrste, saj so francoski križarki zagrozili z orožjem, če bi začela z iz- krcevanjem. De Gaulle bi rad utrl nova pota z novo francosko ustavo, proti kateri pa se bore komunisti in dve tretjini radikalov, kar pomeni, da bo ustava težko prodrla pri referendumu o njej. Ce ne bo, De Gaullu ne bo ka- zalo še nadalje držati krmilo vegaste barke v svojih rokah. Alžirci pa ne kažejo nobenih znamenj, da bi.se spri- jaznili z De Gaullovim konceptom o francosko-alžirski skupnosti. Tudi Anglija povzroča v atlantskem logoru neprijetne zadeve. Na Cipru so boji oživeli, kajti Grki ne pristanejo na kompromis, ki favorizira Turke. Zato tudi ne gredo v atlantski štab v Izbil, iz katerega so junija izstopili, čeprav jih je Norstad osebno od tam povabil, naj se vrnejo. Na severu Evro- pe so se Britanci oholo obnašali do Islandije, ji grozili z orožjem in zares poslali ribiške ladje pod zaščito vojnih lovit v islandske teritorialne vode. Ka- že, da se je težko odreči lasti in oblasti. To se vidi tudi iz angleškega stališča v Somaliji, ki komaj čaka, da bi postala neodvisna. Angleži mešetarijo proti Somaliji v Etiopiji, v Sudanu pa pro- ti Egiptu — po starem preizkušenem načelu vseh kolonialistov: Razdeli in vladaj, ali kjer se prepirata dva ... V Angliji je zadnja leta precej po- pularna literarna »klika« AYM (Angry Young Man — Jezni mladi mož), katere vodilnega pisatelja in njegovo znano dramo »Jezen se ozri« smo že enkrat omenili. Njegov očitek buržuaznemu svetu se glasi: Vse je ena sama so- cialna laž, še so reveži na svetu, kljub vsej socialni zakonodaji. — No, to velja za Anglijo, a kaj šele za Indijo, ki so pretekle dni obravnavali kot eno od dežel, ki je v najhujši gospodarski zagati. Indijski planerji so bili preveč drzni, tuj kapital pa se ni angažiral tako, kakor so računali. Zdaj bo Indija dobila pomoč od Anglije, ZDA, Kanade, Zah. Nemčije in Japonske. Korenine revščine pa so tam globoke, smrt od lakote je bila najčešča epidemija v zgodovini Indije. T. O. Z ozimnico letos ne bo težav (Nadaljevanje s 1. strani) zadržujejo živino m čakajo višjih cen ter da je s septembrom stopila v velja- vo uredba o prepovedi iklanja telet. Tudi presterba s perutsnino je v Celju slaba, oziroma je sploh ni. Vzrok temu je, da kmetje perutnine ne prodajajo, ker jih v to ne sili ekonomska nuja ter kokoši raje sami pojedo, razen tega pa so socialistična gospodarstva in poseb- na vzrejna središča za perutnino imela z vzrejo slabe izkušnje in so doživela neu&peh. Preskrbo s iperutnino bi se dalo rešiti le na ta način, da bi n. pr. Kmetijsko gospodarstvo Lava stalno imelo na zalogi perutnino, gostinska podjetja v Celju pa naj bi se pogodbe- no vezala, koliko perutnine bi mesečno odkupila. Vrzel v preskrbi z mesom bi razen s perutnino lahko nadoknadili tudi z ri- bami in divjačino zlasti sedaj v jeseni. Zato je pa tem težje razumeti, da je občinska komdsiija že dvakrat zavimila načrte za adaptacijo ribarnice v Celju, in sicer s čisto nepomembnimi pripom- bami. Zai^adi tega v Celju še vedno ne morejo urediti ribarnice, čeprav je de- nar in lokal v ta namen že na razpo- lago. Preskrba Celja z maščobami Ln oljem je zadovoljiva, medtem ko se celjske gospodinje pritožujejo zaradi mlevskih izdelkov, predvsem zaradi stare moke, razen tega pa primanjkuje koruznega zdroba in ajdove moke. Kritične so tu- di pripombe na račun nekaterih indu- strijskih izdelkov za široko potrošnjo, ki so slabi ali pa jih ni v prodaji. Pred- vsem je občutiti pomanjkanje nadome- stnih delov za industrijske gospodinj- ske stroje ter servisnih delavnic za po- pravila teh strojev. Tudi preskrba z jajci ni zadovoljiva. To pa predvsem zaradi tega, ker pod- jetji Agropromet in Mleko nimata hla- dilnic za jajca ter sta prisiljeni konser- virati jajca na star način z vlaganjem v apno, žaganje in žito. Zato je pripo- ročljivo, da bi gospodinje nabavile jaj- ca še sedaj v septembru in jih doma same vložijo. Sedaj so namreč jajca do- bre kakovosti in sorazmerno poceni, po- zimi pa bo cena prav gotovo višja. Kot kaže bo .letos pridelka dovolj, zlasti sadja. Zadruge in poslovne zveze so se za odkup na splošno dobro pri- pravile in urediile skladišča. Vendar so bili ponekod malomarni do tega vpra^ sanja. Zlasti je hiba v tem, da zadruge in poslovne zveze niso pravočasno pre- skrbele dovolj zbirne embalaže za sad- je, ponekod kot n. pr. pri odkupni po- staji v Bučah niiso pripravili skladišč, ki so bila še pred (kratkim zatrpana z umetnimi gnojili in stroji, kljub temu, da predvidevajo odkup 80 vagonov ja- bolk. Letošnja dobra letina sadja pa je ix>kazala tudi, da celjski proizvodni ba- zen ne bo mogel brez predelovalne in- dustrije. V nekdanji tovarni Celeia-Sad so pa-ed leti predelali okoli 200 vagonov industrijskega sadja letno in prav ta količina predstavlja sedaj v celjskem okraju kritične viške, za katere nihče ne ve, kam bi z njimi. Dejstvo je, da so letos občine, odkup- na podjetja, kmetijske zadruge in sin- dikmne E>odružnice pokazale mnogo več razumevanja za preskrbo oaimnice kot lani. In če bodo tudi pri sami iz- vedbi odkupa pokazale enako vnemo, bo letos preskrba z ozimnico povsem zadovoljiva. -ma- Zgodovinski dogodeii zq Podčetrtek (Nadaljevanje s 1. strani) nih metrov betona ter položili 44 km tira. Razen tega so zgradili 172 metrov dolg predor in regulirali Sotlo v dolži- ni 2 km. Navdušenje je iprišlo do viška, ko je zbranim spregovoril predstavnik občin- skega odbora Klanjec, tov. Jože Jurak, ki je v ljudskem jeziku orisal vso zgo- dovino Obsotelja. V svojem govoru je IX)udaril predvsem to, da so bili ti kra- ji v protiljudskih režimih stalno zapo- stavljeni. Šele sedaj v socialistični drža- vi, zlasti z dograditvijo te proge se bodo ti kraji politično in kulturno dvignili na nivo, ki je dostojen dvajsetemu sto- letju. V teh krajiih ob hrvatski meji, je dalje dejal govomiik, so v stari Jugo- slaviji sejali mržnjo med Slovenci in Hrvati, danes pa je ta proga ponoven dokaz bratstva in enotnosti med našimi narodi, ki se je skovalo v narodnoosvo- bodilni borbi. Na kraju se je zahvalil še pripadnikom JLA za njihovo požr- tvovalno delo pri gradnji proge ter za njihovo nadvse vzomo ponašanje, za kar jih tamkajšnji ljudje tudi tako vi- soko cenijo. Na kraju slovesnosti so spregovorili tudi mladinci. Eden med njimi je reci- tiral Prešernovo pesem »Železna cesta«. Cicibani pa so v znak hvaležnosti izro- čili predstavnikom JLA — graditeljem železnice — šopke cvetja. S proslave so poslali tudi pozdravno brzojavko ar- madnemu generalu Ivanu Gošnjaku. Prebivalci pa so ob tej priliki pogostili okoli 400 graditeljev proge — pripad- nikov JLA. Nova železniška proga Savski Marof- Kumrovec-Grobelno še ni dograjena. Doslej so zgradili odsek do Podčetrtka, do Dneva republike pa bodo .položili ti- re do Stranj a, kjer bo proga priključe- na glavni železniški progi. Razen tega bo treba zgraditi še nekaj železniških postaj in ,postajališč. Tudi prebivalci Podčetrtka si žele, da bi bila pri njih postaja. Do Stranj a je že splanirana zemlja za progo in vse kaže, da bo ob- soteljska železnica zgrajena do jeseni prihodnjega leta. Takrat pa bo doslej odmaknjeno Obsotelje zaživelo novo, lepše življenje. -ma- Pred otvoritvijo zagrebšicega velesejma od 6. do 21. septembra PREKO TRIDESET DRŽAV BO RAZSTAVLJALO NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU Pred dnevi je uprava zagrebškega velesejma zaključila zadnje priprave za otvoritev letošnjega jesenskega vele- sejma. Dograjeni so paviljoni Avstrije, jugoslovanske obrti in tovarne »Rade Končar«. Na letošnjem velesejmu bo- do poleg ostalih razstavljavcev sodelo- vale tudi ZAR, Kanada, Španija in Ja- ponska. Prisotnost na jesenskem vele- sejmii pa je odklonila Kitajska. Zanimivo je to, da kljub razširitvi razstavnega prostora — 150.000 m''^ — uprava ne zmore še več razstavljavcev. Mnoga podjetja iz Zahodne Nemčije, Italije in Avstrije so skoraj dva meseca zaman prosila za prostore na zagreb- škem razstavišču, ker je prostora krat- komalo zmanjkalo. Razlika v načinu razstavljanja na letošnjem jesenskem sejmu je v tem, da so uredili razstavne prostore ek) različ- nih vejah industrije in ne tako kot prej, ko so razstavljali po želji raz- stavljavcev. Letos bo mogoče dobiti kompleksno sliko o posameznih pano- gah gospodarstva. Posebnosti jesenskega sejma bodo tu- di posebne prireditve kot »Teden usnja in obutve«, »Mednarodna razstava knjig«, »Modna revija«, revialna izlož- ba »Družina in gospodinjstvo 1958« itd. Z ozirom na veliko zanimanje doma in v inozemstvu je pričakovati, da bo letošnji zagrebški velesejem v polni meri zadostil željam obiskovalcev ter potrebam domače in mednarodne trgo- vine. Šmapshi hmetje bodo sejali nooo sorto pšenicc Strokovnjaki pri KZ Šmarje se ne- nehno trudijo, da bi kmetovalci njiho- vega področja dosegli kar najlepše uspehe v poljedelstvu, živinoreji, sad- jarstvu in vinogradništvu. »Z našimi ljudmi ni težko delati, zatrjuje tovari- šica inženir Frasova — ker je naš kmet dovzeten za napredno gospodarjenje. Ni problem, pridobiti kmeta za ^azne ko- operacije, napredne oblike obdelovanja, le razočarati ga ne smemo!« Lansko leto so šmarski kmetje do- segli odličen uspeh pri pšenici in so dobili lepa priznanja in celo nagrade. Letošnja pšenična letina tudi ne za- ostaja dosti za lansko in je donos marsikje preko 50 stotov na hektar. Se- jali so največ sorto »Virgilio«. Letos pa so se odločili za novo, še donosnejšo italijansko sorto »Sanpastore«. Ta vrsta' pšenice prenese več umetnega gnoja,, ker ima bolj trdo slamo. Kmetijska za- druga je že zagotovila 1 vagon tovrst- nega semena in predvidevajo, da bodo v kooperaciji posejali 40 do 50 ha te pšenice. Ravno te dni teče pri KZ Šmarje akcija za kooperacijo s pšenico. Osvajajo dve vrsti pogodb: zadruga bo kmetu preskrbela seme in specialni umetni gnoj za to sorto ter opravila globoko oranje in podrahljanje. Kmet bo to plačal, plus 10 odstotno akumu- lacijo zadrugi — vse drugo je njegovo. (To je najnižja oblika koope^-acije)- Dru- gi način pogodbe pa je ta, da zadruga jamči kmetu 15 stotov po hektarju (lahko pa garantirajo še več), 21 sto- tov na ha zadrži zadruga za kritje stroškov, kar pa bo viška, si ga bosta kooperant in zadruga delila pol na pol. Pri zadrugi so razpravljali še o tretji obliki pogodb, to je pogodbi brez jam- stva, vendar ta oblika še ni proučena. Za prvi dve obliki pogodb pa že imajo nekaj interesentov in zgleda, da bodo v kooperaciji predvidene površine po- sejane z novo pšenico. Pogovor o odkupu živine in ozimnice v začetku tega tedna je bila v Slov. Konjicah konferenca upravnikov KZ, predstavnikov sindikatov in nekaterih podjetij, na kateri so največ obravna- vali odkup živine ter nabavo ozimnice v letošnji jeseni. Pri odkupu živine so ugotovili, da se kljub sklenjenim do- govorom še vedno dogajajo razne na- pake. Glede ozimnice v konjiški okolici ne bo težav, saj bo krompir kar dobro obrodil, pa tudi sadja bo dovolj. Celo računajo, da ga bo nekaj vagonov za prodajo v druge k^-aje. V kolikor ga ne bi mogli nabaviti v bližini, pa bodo delovni kolektivi potrebne koli- čine nakupili tam, kjer bo za njih naj- bolj ugodno. Vsekakor pa bo tu zelo važno vprašanje cen, ki bodo morale biti primerne za prodajalca in ugodne za kupca. Imenovanja novih direktorjev Na zadnji skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev v Celju so ljudski odborniki potrdili tudi ime- novanja novih direktorjev pri treh celj- skih trgovskih podjetjih. Za direktorja trgovskega podjetja »Tkanina-Galante- rija« je bil imenovan tov. Leon Mlina- rič, ki je doslej vršil posle direktorja trgovskega podjetja »Trgovski dom« v Slov. Konjicah. Tov. Edo Steblovnik je imenovan za direktorja trgovskega podjetja »Agropromet« Celje. Direktor- ske posle pri trgovskem podjetju »Elek- tro-radio-center« pa prevzame tovariš Rajko Petrič. Za ravnatelja na 3. 'osnovni šoli v Celju je bil imenovan prof. Emil Kline. Nadalje so bili imenovani: za uprav- nika pri KZ Štore tov. Zvonko Guštin, za upravnika KZ Škof j a vas tov. Frt.njm Selih, za upravnika pri trgovskem pod- jetju »Sloga« Skofja vas tovariš Matko Hozjan, za poslovodkinjo ženskega kro- jaškega salona »Neva« t Celju pa je bila imenovana tovarišica Jožica Pod- lesnik. Trgovina-ena osnovnih nalog kmum v zaključkih iposvetovanja o trgovinii in preskrbi mest, ki ga je organizirala Stalna konferen- ca mest, je med dirugim rečeno: »Zmogljivosti trgovine so neza- dostne, zaradi česar postaja trgo- vina v našem gospodarstvu oz- ko grlo, ki vedno bolj zavira raz- voj v proizvodnji in produktiv- nost dela v trgovini. Trgovina je deficitarna v vseh osnovnih teh- ničnih kapacitetah: v skladiščih in prodajnem prostoru, v opremi in v transportnih sredstvih.« Resnost problema je še bolj očigledna, če imamo pred očmi no- vo pjolitiko pri preskrbi mest, li- kvidiran je stihijskega kmečkega trga, osiguranje potrebnih zalog kmetijskih pridelkov, intervenci- jo na trgu ter zaščito življenjske- ga standarda prebivalcev v me- stih. Kajti, kljub temu, da se je osebna potrošnja lani dvignila za 14% in da je letos planiran po- rast za 8%, je v mnogih mestih dvig osebne, potrošnje zaostal prav zaradi neurejene trgovine. Čeprav je bilo lani kmetijskih pridelkov v izobilju, so bile cene "v mnogih mestih visoke, medtem ko so kmetijski pridelki propada- li. To se je dogajalo zaradi tega, ker ni bilo dovolj skladišč in pre- voznih sredstev za hitro prevaža- nje in vskladiščenje pokvarljivih kmetijskih pridelkov. Dvig življenjskega standarda, kair je jasno bilo poudarjeno tudi na VII. kongresu ZKJ, je ena os- novnih nalog naše gospiodarske politike. Ni dovolj, če se z druž- benim planom in ekonomskimi instrumenti planira razdelitev na- rodnega dohodka. Nujno je tre- ba zagotoviti tudi dvig osebne po- trošnje predvsem v mestih in in- dustrijskih središčih. To pa do- slej vedno ni bilo, saj so fckili pri- zadeti predvsem mestni perbival- ci, kar se je odražalo pri njiho- vem standardu. Zato ibodo morale v bodoče ko- mune bolj skrbeti za razvoj in napredek trgovine, da bi izbolj- šali preskrbo mest in industrij- skih središč. Hitrejši razvoj trgo- vine v skladu s potrebami prebi- valcev ter njena modernizacija ipredstvalja za ljudske odbore problem številka ena, saj je to eden od osnovnih činiteljev za očuvanje in dvig življenjskega standairda. Trgovina ni v stanju, da iz svo- jih lastnih sredstev zagotovi iz- gradnjo in opremo novega pro- dajnega in iskladiščnega prosto- ra. Zato bi morali ljudski odbori .priskočiti na pomoč trgovini s svojimi sredstvi. Nekatere komu- ne so razumele resnost te naloge in so se lotile dela. Ljudski od- bor v Beogradu je ip>oleg pomoči pri izgradnji novih trgovskih hiš zagotovil tudi sredstva za izgrad- njo in opremo desetih prodajaln na principu samopostrežbe. Po tej poti so šli tudi nekateri drugi ljudski odbori. Na primer v Ljub- ljani so ustanovili centre za pre- skrbo blaga za široko potrošnjo, V sklopu teh centrov so trgovine s kolonialnim blagom, prodajal- ne sadja in zelenjave, mesa, mlečnih izdelkov, kruha ter mleč- ne restavracije. Kljub tem uspehom pa se v mnogih naših mestih trgovina razvija dokaj spontanb, saj se ko- mune premalo bavijo s proble- mom razvoja trgovine. Izboljšanje tehnične opreme trgovin, vzgoja potrebnega strokovnega kadra in preskrba prebivalcev v skladu z. njihovimi potrebami ter finanif- na pomoč pni tem — to so v da- našnjih pogojih najvažnejše nalo- ge ljudskih odborov. Kajti brez Itega, kljub izobilju posameznih industrijskih, predvsem pa kme- tijskih proizvodov, dviig osebne potrošnje ne ibo ravnomeren in skladen. To vpliva na standard ljudi, le-ta pa mora biti poglavit- na skrb naših komun. Upravni odbor Trg. podjetja »Savinjčan« Šempeter v Savinjski dolini razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Nastop službe takoj. Pismene po- nudbe s kratkim opisom dose- danjega službovanja pošljite na gornji naslov. Zdaf tu^ zdaj tam 5 SEPTEMBRA — STEV 35 3 STRAN Več pomoči občanov PRI USTANAVLJANJU STANOVANJSKIH SKUPNOSTI (Nadaljevanje s 1. strani) terenov fK>kazali dovolj zanimanja, do- hre volje in pripravljenosti za uspešno «|elo stanovanjske skupnosti. V Celju že zdaj obstajajo pralnice m razni drugi servisi. Projektivni biro je te dni napravil tudi skico razmejitve 14 stanovanjskih skupnosti in kaj te skup- nosti v Celju že imajo. Vidi se, da smo v Celju že tako daleč, da lahko začnemo ustanavljati stanovanjske skupnosti, ki bodo lahko takoj pričele z delom. Seve- da pa so še in še potrebne inicaitive s terena. Drugi predeli, ki bodo poznje ustanavljali stanovanjske skupnosti, bodo morali živo sodelovati pri teh, ki se danes podajajo, da bodo na svojem področju znali zagrabiti vse probleme. Prvenstvena naloga stanov, skupno- sti bo vsekakor skrb za čim bolj smo- trno in čim racionalnejšo organizacijo preskrbe. Za Gaberje na primer je pro- blem družbene p^-ehrane trenutno naj- bolj pereč in bo zato za gabrsko stano- ranjsko skupnost reševanje tega pro- blema prvenstvena naloga. Stanovanjske skupnosti se bodo mo- rale tudi najtesneje povezati s potro- šniškimi sveti, ki so že z odločbami po- stavljeni na področjih bodočih stano- vanjskih skupnosti. Ker je socialistična zveza storila vse korake, da so v potro- šniške svete zdaj prišli zmožni, zelo de- lavni in vestni ljudje, lahko pričaku- jemo, da bodo končno tudi v naši občini potrošniški sveti odigrali svojo pozitiv- no vlogo. . RAZMEJITEV STANOVANJSKIH SKUPNOSTI V NAŠI OBCINI Po skici, ki jo je izdelal Projektivni biro, bomo imeli v celjski občini v bližnji prihodnosti 14 stanovanjskih skupnosti, ki bodo takole razmejene: Prva stanovanjska skupnost bo zavze- mala predel med Savinjo, Trgom V. kongresa, Sušnico in Tomšičevim trgom. Druga bo med Tomšičevim trgom, Tito- vim trgom, ulico XIV. divizije, Can- karjevo ulico in na drugi strani do Sa- vinje; tretja bo med Trgom V. kongre- sa in Vodnikovo ulico; četrta bo sever- no od Vodnikove ulice do II. osnovne šole; peta med Stanetovo in Aškerčevo ulico do Vogla j ne; šesta pa bo zavze- mala predel od II. osnovne šole do sa- vinjske železnice. Te stanovanjske skup- nosti bodo bolj v st^-ogem središču me- sta. Kot obrobne skupnosti pa bo sedma zavzemala prostor Skalno klet, Alja- žev hrib in del Zavodne, osma področje Teharske ceste, deveta področje Ga- berja (jugovzhodno od Mariborske ce- ste — približno od savinjske železnice pa do Bežigrajske ulice), deseta bo ob- segala področje severnozahodno od Ma- riborske ceste (od savinjske železnice do pokopališča), enajsta bo na področju okrog stadiona (od savinjske železnice na jugu do Nove vasi na severu) ,dva- najsta bo zavzemala področje Lave in del Dečkove ceste, trinajsta bo na Oto- ku, štirinajsta pa na Spodnji Kudinji. V teh skupnostih bo skupno 19 pral- nih strojev, 14 ožemalcev perila, 14 se- salcev za prah, 14 loščilcev, 3 likalnice, 14 sokovnikov, 5 otroških igrišč, 3 otro- ška zavetišča in 4 otroški vrtci. Izmed obrtno uslužnostnih servisov (ki v glav- nem tudi že obstajajo) pa naj omeninio finančno-knjigovodski in upravno-prav- ni servis, tehnični, zidarski, tesarski, mizarski, pleska^^sko-slikarski, steklar- ski, elektroLnstalacijski, ključavničarski, kleparski in vodnoinštalaterski servis ter servisno službo za popravilo gospo- dinjskih strojev. Prvi jesenski dnevi v Velenju Po deževju v drugi polovici avgusta se na mah spremeni narava. Sončni žarki so otožno rumeni, sape v vhovih dreves so hladne. Cvetje, ki si ga prej v Velenju komaj opazil, je sedaj v je- senski otožnosti zažarelo z dvakratno silo. Rumeno cvetje se meša z rdečim in toplo ti je, ko stopaš mimo hiš s takimi vrtovi. Jesen ... toda tu je kljub rumenemu soncu še ni. V novem delu Velenja gradijo ceste, ob katerih rastejo nova stanovanja. V starem delu tega mesta regulirajo Pako do železnega mo- stu. Krvava reka, kakor so posmehljivo imenovali nesnažno vodo, ki se je pre- takala od pošte mimo zdravstvenega doma, je izginila. Kanalizacija je pro- blem številka 1, ki ga v Velenju sedaj rešujejo. Nad tisoč otrok se bo v nekaj dneh vsulo v dve osnovni šoli. Doslej so obi- skovali samo eno; toda število narašča in tako morajo zopet upo^^abljati poleg nove šole še stare in temne učilnice. V Velenju pa bo letos pričela z rednim delom še nižja industrijska šola. Mo- derno šolsko poslopje bo sprejelo več desetin mladih fantov, ki želijo postati kvalificirani rudarji. Življenje v tem mestu koraka z mo- gočnimi koraki v prihodnost. Brnenje strojev v podzemlju, ki zrušijo vsak dan več tisoč ton, daje utripu tu osnovni ton; tudi tam še ni jeseni. Ne, v Ve- lenju je še ne sme biti. Saj čaka pridne roke še toliko dela! Rumeno sonce se bo zrcalilo v jesenskem cvetju in v očeh ljudi tu. Ponosni so, ker žive v zavesti, da so njihove roke ustvarjale mesto, ki bo v nekaj letih mesto ra- dosti, mesto mladosti. Ob zabljučhii beograjskega sejma Poslovni in komercialni učinek dru- gega Sejma tehnike in tehničnih do- sežkov se odraža na razne načine. Celo nestrokovnjaku pade v oči, da domači in tuji razstavlj^ci letos niso preobložili paviljonov z vsem tistim, kar proizva- ' jajo, temveč so izbrali le blago, ki po svojstvu in kvaliteti zares predstavlja tehnični dosežek. Ce nekdo vendar želi, da se podrobno seznani s proizvodnimi možnostmi neke tovarne, ima na razpo- lago kataloge. To je brez dvoma bolj praktično in ceneje, kakor da bi izla- gali manj vredne eksponate, ki bi si- cer povečali pestrost paviljonov, nika- kor pa ne bi doseglN komercialnega učinka. Nekatere tovarne sodelujejo na sej- mu, čeprav bi na prvi pogled kazado, da nimajo razloga razstavljati. Tu gre za proizvajalce, ki so zatrpani s proiz- vodnjo in do konca prihodnjega leta ne bodo mogli sprejeti novih naročil. Toda prav ta njihov »nerazumljivi korak« je dokaz o dobrem raziimevanju komerci- alne politike. Kajti tržišče je treba ob- delovati, ko posel dobro cvete in ko se mimo lahko presoja, kaj je koristno in kaj je še koristneje. Tistd, kd so beograjskemu sejmu dali vzdevek »Prvorazredni gospodarski do- godek v Sredozemlju«, so le deloma podčrtali njegovo vlogo. Edinstvena razstava sodobnih tehničnih dosežkov najbolj koristi jugoslovanskim gospo- darstvenikom. Dovolj je, če le primer- jamo lanskoletne in letošnje eksix)na- te, pa lahko takoj opazimo velik na- predek domače industrije. Naši stro- kovnjaki so hitro zapazili v čem za- ostajamo, kaj se zahteva na svetovnih tržiščih in kako bi bilo treba najbolje izkoristiti razpoložljive kapacitete. Te izkušnje koristno uporabljajo v proiz- vodnji. Koliko je že storjenega v enem letu najbolj .ix>trjuje dejstvo, da mno- ge jugoslovanske stroje lahko ipo kvali- teti primerjamo s stroji znanih svetov- nih tvrdk. Predsednik Tito, ki si je pred dnevi ogledal beograjski sejem, se je zelo pohvalno izrazil o organizaciji in o raz- stavljenih izdelkih, ter med drugim de- jal: »Predvsem moramo reči, da me ze- lo veseli in da je napravil name globok vtis napredek naše industrije v izdelo- vanju novih strojev. Dobil sem vtis, da naši industrijski izdelki, orodni stroji in drugi, prav nič ne zaostajajo za tu- jimi, n. pr. za izdelki iz zahodnih dežel, ki so industrijsko visoko razvite.« ^ifSiOKUVm fiOLtKTIV ZGODBA o SODOBNI NEMODERNI IDILI V valoviti pokrajini ob Rakovem dolu se je v zelenje umaknila visoka zgrad- ba uprave podjetja »Atomprom«. Vse tam je spokojno in tiho, nenavadno tiho. Direktor Luna živi spokojno in zdaj po pismu še bolj spokojno, saj se dokaj redkeje odpravlja na službena potovanja v sosednje republike ali celo v inozemstvo. Poprej včasih so se na- ložili na inozemski avto vsi: tajnica Zvezdica, direktorjeva nečakinja, ko- mercialni, direktorjev rojeni brat Al- bert, knjigovodja Karlo, pravi stric, obratovodja Aleš, pridobljeni zet, vra- tar Sirko, sinko mrzle tete. Res, bil je to kolektiv, enoten in složen za vzgled. Pa še pri volitvah v delavski svet jim je lepo složno šlo od rok, saj je bil izvoljen Marko, ki je snubil Lino, Lu- novo hčerko. Uh, kako je Luna bil ponosen, ko se je lahko pohvalil na sindikalnih in še drugih konferencah, da je njegov ko- lektiv složen in vseskozi enoten. Seve- da, da mu je žena oni dan zagnala krožnik v glavo in da si je Zvezdica vzela kar teden dni dopusta in odšla z nekom na morje, da je knjigovodja nekoliko zamešal nekake račune, tega ni povedal, ker je njegov kolektiv bil tesno povezan po miselnosti in delu. Pa se je zgodilo nekaj nerodnega, pravzaprav nekaj neprijetnega. Kdo, šmenta, si je izmislil inšpekcijo. Prav zdaj je morala priti, ko upravni odbor že nekaj časa ni sejal in Luna sam ni zagotovo vedel, kako stoji v knjigo- vodstvu in kakšna je bilanca. Hudik črni, pa se je še smejal, ko je listal po knjigah! In žganje mu je nudil in po- gostil ga je Luna in nasmihala se mu je Lina, čeprav je bodoči zet pri tem težko požiral slino. Kar glasno je pre- biral inšpektor: 15.000 din službeno po- tovanje v Zagreb, 10.000 din potovanje v Ljubljano, 150.000 din potovanje na Dunaj. Hm, dnevnica, reprezentančni dodatek, terenski dodatek. Sladko se je smejal in rahlo beležil, Luni pa so potne kaplje polzele po čelu in mu pod brado silile za ovratnik. Tri dni in tri noči so viseli temni oblaki na nebu. toda niti vetriča ni bilo, da bi se zja- snilo. Nerodno, ne? In po treh dneh, ko sta pila kozarček belega in je bil zbran skoraj ves upravni kolektiv, je inšpektor — čuden inšpektor — sladko dejal: »Pri vas so zelo nenavadni ra- čuni, ki jih je težko vskladiti.« »Oprostite, tovariš inšpektor,« je vpa- del Luna, naš kolektiv je zelo povezan in složno delaven, resnično, vzgledno složno delaven. »Verjamem, verjamem,« se je smeh- ljal inšpektor zelo prizanesljivo, saj je, dozdeva se mi, resnično složen, čistokr- ven kolektiv! Revizija, ki pride še za menoj, bo dokončno ugotovila odnose. Vstal je in se spodobno, zelo spodobno- poslovil. Zdaj pa je zagrmelo. Zena: »To imaš sedaj za tvoje vozikanje! Pazil bi!« Mož: »Ti si kriva! Ti si vedno silila na potovanje in nikoli ti ni bilo dovolj oblek in nakita.« Nečakinja: »Kaj bošf Sam si vedel kaj delam in si mi poma- gal in me učil.« Zet: »Jaz? Ne, ne! Ni- koli se nisem brigal za tvoje zadeve. Kaj si me pa vozil?« Stric: »Kdo? Jaz naj bi bil kriv? Kaj še? Knjigovodja sem in beležim, kar mi je zapovedano. Odkod račun, me prav nič ne zanima.« Direktor: »Kaj, hudiča, ali bom moral zdaj za vso kašo le jaz odgovarjati. Vsi, vsi, razumete? Kakšen kolektiv pa je to.« In zgodilo se je? Tiho je povsod Da- nes se je službeno odpeljal direktor Luna v posebnem spremstvu na pose- ben oddih. Pravijo, da bo nekaj časa premišljeval o vzornem kolektivu in enotnosti. Stric je dal odpoved in, evo enotnosti, nazadnje se je izneveril vratar Sirko, ki je edini ostal še v služ- bi pri podjetju. Ostali so složno odšli: ta na oddih, oni drugam. Sotelski „JOJ, KAM BI S SADJEMI" Pred nekaj dnevi smo čitali v Ljudski pravici članek ood naslo- vom »Ce za pultom ne znajo«, kjer pisec obravnava zaskrblje- nost naših sadjarjev spričo le- tošnje izredno bogate sadne le- tine, nespretnost trgovske mreže pri odkupu sadja ter zanimiv primer, kako se je v tej stiski znašla Kmetijska zadruga v Ra- čah. Ta zadruga se je odločila, da FKjp^^avi neznanje onih »za trgovskim pultom«. Vedeli so, da Primorju občutno primanjkuje sadja in so cene precej višje od naših. Račani so zato naložili ka- mion sadja in ga odpeljali v Pri- morje. Sadje je bilo skorej že med potjo razprodano, zato jih je uspeh ohrabril in so znova nalo- žili kamione. S tem so napravili uslugo svojim sadjarjem, ki so sadje prodali, še večjo pa prebi- valcem v primorskih krajih, ki so ga poceni dobili. Ker so med potjo spoznali, da t^^govci povrt- nin nezaslišano navijajo cene, so k sadju priložili še solato in dru- ge povrtnine. Vse so z lahkoto prodali in imeli so korist potroš- niki in prodajalci. Razburjali so se edino ljudje iz trgovin, češ, delate nam le zmedo, toda Račani se teh svaril niso ustrašili in pridno nadaljujejo. In prav je ta- ko! V Šmarju so nam tožili, da ne vedo, kam bi letos s sadjem. Smarska jabolka so bila že pred vojno znana tudi v inozemstvu in so jih letno izvažali nič koliko vagonov. Tudi po vojni so sad- jarji svojim sadovnjakom posve- tili največjo pozornost Nobenega denarja jim ni bilo škoda za za- tiranje škodljivcev, nove sadike pa so vedno nabavljali od prvo- vrstnih drevesnic. Letos so šmar- ski sadjarji škropili tudi po štiri- krat in drevesa so jim prizadev- nost bogato plačala. Sadje je ta- ko krasno obrodilo, kot že leta v tej občini ne pomnijo. Pravzaprav je sadja preveč, veje ne zdržijo težkega bremena in po vrsti po- kajo. Podpore ne zaležejo dosti. Ob pogledu na to bogastvo pa kmetu-sadjarju ne sije z obraza ponosen smehljaj, kot bi bilo pn- čakovati, ker ga tare zaskrblje- nost, kam bo s sadjem. Krasna zgodnja jabolka niso šla v denar tudi po najnižji ceni, ker jih za- druga ni smela odkupovati. Z bridkim srcem so jih kmetje krmili živini. In da so zraven pri- mojdušili, je razumljivo, ker so vedeli, da toliko naših potrošni- kov nima sadja. Domača zadruga je doslej od- kupila 12.000 kg jabolk in 1500 kg hrušk. Skladišča pa so majhna in ne zmorejo več. Sadje bi mo- ralo iti direktno do potrošnika (kot so odločili Račani!), pa bi šlo v promet in ne bi bilo tako dra- go. In preveč je vmesnih posre- dovalcev. Zadrugam bi morali pustiti proste roke, pa bi si že same našle odkupovalca. Tako pravijo v Šmarju in mnenja smo, da imajo prav. Kdo jim more zameriti, če bi v taki stiski sledili KZ Rače! Pa ne samo zameriti, celo priporočiti bi morali takšno E>ot, če je že ne zna najti trgovska mreža. Nekaj bo t^eba ukreniti — in to danes, ne jutri! Veje ne zdržijo težkega bremena in po vrsti pokajo. ZA POŽIVITEV SINDIKALNEGA DELA Na zadnjem plenumu občinskega sin- dikalnega sveta Šoštanj je bil navzoč tudi predsednik okrajnega sindikalnega sveta tov. Jošt. Pogovorili so se o aktiv- nejšem delu sindikata. V sedmih ko- misijah so sporazumno s političnimi organizacijami imenovali še nekaj no- vih članov. Mnogo so tudi govorili o pravilnikih o delovnih razmerjih, ki jih v podjetjih sp^-ejemajo. Menijo, da morajo biti pra- vilniki dovolj jasni in enostavni. Samo potem bo vsak delavec ob njih razbral svoje pravice in dolžnosti. KULTURNI OBZORNIK Poslovili smo se od vzornih šolnikov Preteklo sredo se je zbralo v okrašeni jedilnici šolske kuhinje v Braslovčah mnogo ljudi, zastopnikov množičnih organizacij in raznih društev ter mnogo prijateljev in znancev, da bi se poslo- vili od šolskega upravitelja tov. Kolar- ja in njegove žene. V imenu šolskega odbora in občanov se je od dragih šol- nikov poslovil predsednik šolskega od- bora in ljudski odbornik tov. Marovt. Orisal je v kratkih besedah zasluženo delo Kolarjevih od časa, ko sta pred 7 leti prišla v Braslovče. Domačini so tov. Kolarju zlasti hvaležni za uspešno prizadevnost pri dograditvi vodovoda, pri ureditvi lepe Ljudske knjižnice in čitalnice, za veliko število komunalnih dejavnosti, za razvoj turizma v Savinj- ski dolini itd. itd. Njegova žena Marija pa je organizirala vzorno šolsko ku- hinjo s toplo hrano, sodelovala p-i vzgoji žena in deklet in delala v mno- gih društvih in organizacijah. Oba sta kot odlična vzgojitelja, gospodarska in kulturnoprosvetna delavca uživala ve- lik ugled med mladino in odraslimi. Vzornima vzgojiteljema želijo vsi Braslovčani mnogo sreče in uspeha na novem delovnem mestu v Celju. „VELIKA PUNTARIJA" v koprodukciji saiinjskih prosvetnih druStev v okviru prireditev oh 90-letnici tabora v Žalcu bo brez dvoma naj- bolj svojevrstna uprizoritev »Velike puntarije« od Bratka Krefta. Avdito- rij griškega letnega gledališča bo na dan 13. septembra sprejel okoli tisoč do tisoč dvesto gledalcev. Sama predstava obiskovalcem ne bo nudila vsega tistega, kar bi o njej morali vedeti, zato smo se odločili objaviti uvodni zapis, ki naj velik trud izvajalcev »Velike puntarije« osvetli iz zastrte strani. »Velika puntarija« našega renomira- nega dramatika Bratka Krefta je brez dvoma eno najbolj ustreznih odrskih del za priliko, kot je proslava 90-letnice velikega tabora v Žalcu. Slovenski na- cionalni p^-eporod je svoje zdrave sile črpal iz vrst narodnostno krepkega kmečkega ljudstva, saj je v teh časih bil delavski razred le še v otočkih raz- meščen po naši domovini. Mestno pre- bivalstvo s svojimi meščanskimi in pro- avstrijskimi nagibi gotovo ni moglo nu- diti temu narodnostnemu gibanju tako močne opore kot podeželje. Kmečko ljudstvo, šele nedavno osvobojeno sred- njeveških bremen, toda še vedno ma- terialno in duhovno tlačeno od nove vladajoče plasti, je ohranilo v živem spominu velike punte. Kot Matija Gu- bec, tako je tudi savinjski rojak Bošt- jan Natek vodil svojo kmečko vojsko nad fevdalna gnezda. Usoda savinjske kmečke vojske je bila podobna Gub- čevi, saj je po neuspelem napadu na utrjeno Celje okoli 800 savinjskih kme- tov bilo obešenih pod obzidjem Celja. Pa ne samo to, da bo »Velika pun- tarija« uprizorjena na tleh s podobnim zgodovinskim pečatom. Tudi kulturna zgodovina ima tu svoje korenine, zla-ti še Kreftova »Velika puntarija«, ki je leta 1934 doživela v Preboldu svojo krstno uprizoritev. Pripravljalni odbor za proslavo 90- letnice tabora v Žalcu je v povezavi z vsemi prosvetnimi društvi v žalski ob- čini sklenil poživiti prosvetno dejavnost in obogatiti prireditveni program z dobrimi kulturnimi nastopi. No in ta- krat je oživela ideja, da bi uprizorili »Veliko puntarijo«, pri katere izvedbi bi sodelovale vse amaterske skupine v občini. Režijo tega zahtevnega dela so zaupali režiserju preboldske »Svobode« tov. Lojzu Fricu, ki je »Veliko punta- rijo« s svojimi igralci postavil na oder leta 1955 ob občinskem prazniku. Tov. Fric je v dvanajstih društvih v občini zbral najboljše igralce, med katere .ie porazdelil vodilne vloge. Z vajami so pričeli 15. junija in bodo s šestnajsto vajo dan pred premiero z vajami za- ključili. Zanimivo je, kako je uspelo spraviti svojevrstno idejo o koprodukciji vseh prosvetnih društev v občini v življenje. Pri glavnih vlogah sodeluje 11 Prebold- čanov, 9 Grižanov, 7 Taborčanov, 3 Zal- čani, 2 Trnavčana, iz Sempe^ta, Polzele, Gomilskega in Galicije pa po eden. T« je 37 vlog z važnejšimi teksti. Nadalje sodeluje še 20 statistov in pevski zbor, ki šteje tudi okoli 40 ljudi. To se pravi okoli sto nastopajočih. Da bi taka prireditev v določenem terminu lahko bila pripravljena, je bila potrebna dosledna disciplina. Z avto- busom so ob dnevih vaj pobrali po Sa- vinjski dolini vse igralce in jih pri- peljali v Griže. Do glavnih postaj 3» igralci prihajali na kolesih. K sreči je Kreftovo delo omogočilo ločene vaje. Režiser Fric je lahko izmenoma vadil zdaj s »plemstvom«, zdaj s »punta^ji«. Statisti so večji del iz okolice Griž, da bi vaje brez večjih težav v redu po- tekale. Režija take obsežne igre, kjer sode- luje toliko ljudi in kjer je potrebn« toliko raznih malenkosti, da bi dosegli zaključeno veličastje prizorov, je vse- kakor trd oreh. Tu so poleg čisto odr- skih scen nujne prave filmske množične scene z epsko širino. Poklicni ansambli bodo gotovo priznali, da je uprizoritev »Velike punta^-ije« izredno težka tudi v profes-onalnih kolektivih, kjer je služ- bena disciplina jasna ni neizogibna. Tu pa sodeluje okoli sto amaterjev, katerih disciplina je odvisna edinole od veselja do amaterskega igranja. Tudi dejstvo, da bo uprizoritev na prostem, povečuje težave. Konjeniki, pravcate bitke, svoje- vrstna zahtevnost scenarije, osvetljava ir podobno, vse to je delo, ki ga gle- dalec ob uprizoritvi ne bo opazil. Težava je nastala tudi v tem, da s« ostali brez obljubljene pomoči. Poklicni združeni amaterji Savinjske doline .^ežiser celjskega gledališča tov. Gom- bač je tik ob začetku vaj bil vpoklica«- na vojaške vaje in tako so morali vs« reč izpeljati sami. Toda morda je cele pra\ tako. Vse, kar bomo 13. septembra videl- v letnem gledališču v Grižah, je delo amaterjev in prepričani smo lahke, da kritikom kljub temu dejstvu ne bo treba veliko zniževati stopnje kriteri- jev. Toda že sam pogum za tako upri- zoritev v koprodukciji je občudovanja vreden in kjer je dovolj poguma in ve- liko ljudi, tam tudi uspeh ne mo^e iz- ostali. J. Kr. Klavirski koncert Dike Rančigajeve Na povabilo pripravljalnega odboja za proslavo 90-letnice žalskega tabora bo priredila priznana pianistka — sa- vinjska rojakinja Dika Rančigajeva, ki se že dalj časa umetniško izpopol- njuje pri svetovnem pianistu Kondallu Taylorju v Londonu, svoj celovečerni klavirski koncert v Žalcu. Na sporedu bodo Bach, Bethoven, Chopen, Debussy, Risto Savin in Rahmanin. Koncert bo v ponedeljek dne 8. septembra ob 20 v dvorani doma »Partizan«. Dika je hčerka savinjskega rojaka Pavla Rančigaja, p^^ofesorja na glasbeni akademiji v Ljubljani. Že pred svojim odhodom na vrhunski študij v London je priredila uspele samostojne koncerte v Ljubljani, Mariboru in Celju. Z ve- likim uspehom je koncertirala tudi po nekatex-ih mestih Anglije, bila pa je sprejeta tudi pri angleški kraljici. Zavoljo tega bodo Savinjčani v po- nedeljek z zadovoljstvom polnoštevilno prisluhnili umetniški igri svoje roja- kinje. V ŽALCU BO KONCERT PRIZNANE- GA SLOVENSKEGA VOKALNEGA OKTETA Namesto koncerta komornega zbora iz Celja, ki je bil iz tehtnih razlogov prestavljen na poznejši čas, bo savinj- ska dolina dne 10. septembra počaščena z. obiskom znanih pevcev Slovenskega okteta iz Ljubljane. V okviru proslav 90-letnice žalskega tabora bodo koncer- tirali s svojim bogatim sporedom ob 20. uri v dvorani »Partizan«. Vsi nešteti ljubitelji lepe zborovske pesmi iz Sa- vinjske doline pa tudi iz Celja bodo v sredo pohiteli v Žalec, da ne le sli- šijo, marveč tudi vidijo svetovno znane pevce doma in na tujem proslavljene- ga Slovenskega okteta iz Ljubljane. Obeh koncertov se bodo lahko ude- ležili tudi Celjani, saj imajo za po- vratek na razpolago avtobus, ki od- haja iz Žalca okroe desete ure zveče^-. Profesor Luzner zopušča Celje S pričetkom letošnjega šolskega leta odhaja iz Celja na svoje novo službeno mesto v Ljubljano dolgoletni predsed- nik Društva prijateljev mladine v Ce- lju, tov. p"of. Bojan Luzner. Njegovo pedagoško delo se je krepko odražalo predvsem na celjskem učite- ljišču, kjer je vzgojil vrsto mladih uči- teljev. Kot agilen kulturnoprosvetni de- lavec v mnogih društvih in organizaci- jah prostega časa skoraj da ni imel. Čeprav p-ezaposlen je tovariš Luzner pred 6 leti prevzel tudi mesto predsed- nika Društva prijateljev mladine, ki je pod njegovim vodstvom zelo zaživelo. Za mnoge zasluge sta se odhajajoče- mu predsedniku v imenu članstva in vseh Celjanov iskreno zahvalila pred- stavnika upravnega in nadzornega od- bora DPM, želeč mu na novem službe- nem mestu mnogo sreče in zadovolj- stva. Celjski tiednik v vsako hišo MOZIRJE pred sv^ojim praznikom 7. septembra, na dan krajevnega praznika Mozirja, bo tudi proslava XV. obletnice ustanovitve VI. SNOUB »Slavka Slandra«. Tamkaj se bodo zopet srečali borci in aktivisti, ki so se borili v Slandrovi, z njo sodelo- vali ali se borili pred nejno ustanovitvijo a tem terenu. Seveda pa tudi drugi, ki so se kdajkoli borili v Savinjski dolini. Mozirčani vabijo na svoj praznik vse. Prav je, da je proslava »Slandrove« v Mozirju, ker je Šlandrova brigada« zavzela Mozirje in v spomin na ta zgodovinski dogodek pro- slavljajo Mozirčani svoj krajevni praznik. Poiskal sem takratnega komandanta napada na Mozirje narodnega heroja Mirka Jermana, podpolkovnika JLA, naj mi pove kaj o poteku velikih borb. Prav rad se je odzval, vendar je pripovedoval le o uspehih drugih, a o sebi nič. Tudi Štajerska je dobila svoje osvo- bojeno ozemlje. Po likvidaciji sovražnih postojank Ljubno, Luče in Gornji grad je bila postojanka v Mozirju tista, ki je nenehno zapirala vhod na osvobo- jeno ozemlje in s svojimi fanatiki vpa- dala na osvobojeno. To je bila ena iz- med najbolj zavarovanih sovražnikovih postojank na tem področju. Načrt napada je izdelal štab IV. ope- rativne cone, a nato podrobnega ope- rativni štab VI. in XI. brigade. Sam napad, tako pripoveduje narodni heroj Mirko, naj bi izvršila Šlandrova bri- gada, vse ostale enote IV. operativne cone, razen XIII. brigade »Mirka Bra- čiča«, ki je dražila Nemce na drugem koncu Štajerske, pa so imele nalogo varovati vse dohode. XIV. divizija je zapirala linijo Dobrovlje—Vinski vh v smeri Celja in Žalca s tem, da je isto- časno napadala manjši sovražni posto- janki. XI. brigada »Miloša Zidanška« je zapv-ala prehode Cernivec—Slapnik —Dobrovlje v smeri Kamnika oz. Ljub- ljane. III. brigada VDV pa je držala linijo Vinjski vrh—St. Flojan—Bele vode v smeri proti Šoštanju. Priprave so bile pod'obno izvršene in seveda v polni tajnosti. Šlandrova brigada, katero je vodil komandant Mir- ko, je imela takrat nelahko nalogo. Tik pred začetkom priprav za napad je brigada stavila na razpolago novousta- novljeni VDV brigadi celotni IV. ba- taljon in še 16 najboljših borcev — v glavnem komandni kader. Hkrati je imela tudi precej ranjencev na zdrav- ljenju, ker so bile njene borbe za osvo- boditev Ljubnega in Luč p"ecej ostre. Seveda — je smeje nadaljeval'Mirko — ni manjkalo pri pripravah topa, ki so ga naši vrli artilerci več kot dva dni čistili, da je vsaj na zunaj lepo zgledal. Partizanom je prišlo vse prav in se- veda tudi ta top je bil dobrodošel, če- prav je bil brez nišanskih naprav. Tudi politično se je brigada priprav- ljala na likvidacijo te močne postojan- ke. Sleherni borec je vedel, kako veli- kega pomena bi bilo zavzetje te močne sovražne ut^^dbe. Začele so se zgrinjati kolone parti- zanskih enot proti Nazarjem. Nekako do Bočne je šlo vse v redu. Nenadoma pa je iz vrh Dobrovelj švignilo nekaj sovražnih raket. Vsem je postalo jasno, da je akcija izdana, da je sovražnik^ že čakal, da bo sledil napad tudi na Mo- zirje. Ko pa smo spoznali, da je tudi mozirski postojanki prišlo to na nos, se je pohod spremenil v manifestacijo. Prikrita visoka morala borcev je ne- nadoma izbruhnila. Na čelu bataljon- skih kolon so vzplapolale bojne zastave, zaČuli so se zvoki harmonik, katere so spremljale bojne partizanske pesmi. Domačini so gledali razigrane borce in so spraševali, kam neki gredo tako ba- havo. Po prihodu v Nazarje pa je vsem postalo še bolj jasno, da akcija ni mogla ostati v polni tajnosti, saj so tamkaj že bili intendantje iz raznih bolnic z ve- likimi vozmi in čakali prepotrebni ma- terial. Tudi terenski politični delavci niso manjkali. Bataljoni so se začeli pomikati na dogovorjena mesta in v največji tišini proti Mozirju. V postojanki je bilo ta- krat okrog 300 vermanov in 40 žan- da^-jev, ki so bili razvrščeni tudi po i hišah, ki so jim služile kot utrdbe. Ver- ! mani so bili predvsem razvrščeni okoli I cerkve, v šoli in župnišču in v treh ! manjših zgradbah. Sama postojanka je imela 52 bunkerjev, od teh nad 20 že- lezobentoskih. Na južni in zahodni stra- ni so bile postavljene žične ovire in na vseh dohodih v Mozirje tudi beton- ski jezdeci. Med vermani so bili tudi nekateri močno zagrizeni hitlerjanci. Bilo so tudi taki, ki so že na svojih plečih okusili partizansko moč in po- samezniki, ki so čakali na predajo. Podrobni napad je izdelala naša bri- gada. V b-igadi so bili trije bataljoni, minerska četa in topniški oddelek. Deli minerske čete so bili razporejeni po bataljonih za izvrševanje raznih mi- nerskih del, ena četa pa je bila pri sa- mem štabu brigade. Tudi topničarji so bili dodeljeni štabu. 12. septembra 1944. leta zjutraj so dobile vse enote brigade nalog za splošni napad. I. bataljon naj bi na- padel postojanko z jugovzohdne strani in uničil sovražnikove bunkerje, za- vzel žandarmerijo in zatem napredoval proti ce^-kvi. II. bataljon naj bi napa- del postojanko s severozahodne strani t. j. vzdolž ceste Nazarje—Mozirje in napadal v smeri cerkve. III. batalion pa je imel nalogo zavzeti tri zgradbe, naši borci prebili do prvih bunkerjev, v katerih so bili razmeščeni predvsem vermani, in vzdrževati stalnoz vezo s I. in ,11. batalionom. Najtežja naloga je bila postavljena pred drugi bataljon, ki je moral napadati tam, kjer je imel sovražnik naibolj utrjene položaje in najboljši p^-ePled. Vsi triie bataljoni so v redu zasedli vse določene položaje. Napad bi se moral začeti od 22. uri. Sovražnik je sicer napad pričakoval, vendar ne tako rano. Na južnem delu so bili v neki gostilni vermani in žan- darji. Ko je I. bataljon zavzemal ju- rišne položaje, je sovražnik zapazil sumljive premike in obvestil vermane v gostilni. Tako so morali partizani najprej jurišati v gostilno, kjer so iz- nenadili in prijeli 26 ve^Tnanov, le trije so v podstrešju dajali nekaj časa odpor. Seveda je bil to znak in se je morala bitka za zavzetje postojanke začeti ta- koj. Borba je bila srdita, predno so se v katerih se je takoj predalo nad 40 vermanov in žandarjev, medtem ko so drugi zbežali v utrjene zgradbe. V noč je odmeval peklenski vrišč in trušč. Do enih ponoči sta I. in II. ba- taljon že izvršila svojo prvo nalogo in ujela nad 70 vermanov in žandarjev. Drugi bataljon se je boril pred glavno postojansko in se ji približal na 100 m, vendar ni mogel zaradi stalnega ognja iz štirih odprtin zvonika, do glavne utrdbe. Seveda je moral tu poseči vmes partizanski top, čeprav ni bil popolno- ma v redu. Toda tudi top ni bilo mo- goče neopaženo prii>eljati v neposredno bližino, od koder bi bilo mogoče tolči v zvonik. Kajti sovražnik je stalno ob- st^-eljeval ne samo bližnjo, ampak tudi daljnjo okolico. Tudi bližnji kozolec mu je prišel prav za svetlečo bakljo. Konč- no so borci pod stalno točo svinčenk, na rokah prerinili top na približnjo od- govarjajoče mesto. Posadka topa je imela 7 granat. Mirko sam se je doko- pal do topa in jim pomagal. Seveda je bil ta top nekaj posebnega. Zaradi varnosti borcev so top obložili z vre- čami napoljnjenimi s peskom. Topniča'-- so skrbno pripravili prvi strel in ne- kako iz daljave 8 m vžgali, ker je bila nevarnost, da se razleti topovska cev. 2e ob drugefn strelu so v zvoniku utih- nili štirje težki mitraljezi. Toda tudi borci so to občutili, kajti top je v dru- gič še bolj poskočil v višino, da se je okolica vsa stresla. Ko je utihnil sovražni ogenj iz zvo- nika, je bil možen boljši proboj do bli- žine postojank, predvsem do šole in župnišča.. Vendar do jutra ni bilo mo- goče zavzeti utrdb. Zato je štab bri- gade izdal povelje, naj obdi-že za vsako ceno položaje in zadržujejo sovražnika, da ne bi jurišal. Istočasno pa je bil v ope-ativnem štabu VI. in XI. brigade napravljen načrt za popolno likvidacijo. Vedno pogoiteje so prihajala poro- čila, da hočejo iz drugih postojank na pomoč obleganim in da posebno iz Celja pritiskajo na položaje naših enot. Naj- večja možnost je bila — rušiti zgradbe. Zbrali so sodčke od piva, jih napolili z eksplozivom in avtomatskimi vžigači. Toda tudi ta načrt ni bil izvedljiv. V utrdbah so bili pravzaprav bree glave, ker so računali da niso partiza- ni tako močni. Ko pa je med 50 mrtri- mi v postojanki padel tudi neki šturm- banfire'-, ki je bil slučajno tu na in- špekciji, so pristali na pogajanja. Tako se je pravzaprav po tretji uri popoldne začela pravo pregovarjanje o predaji. Seveda je bil prepir med njimi samimi. Ko je potekal rok so bataljoni ponovno prešli v napad ekako ob štirih popol- dne. Toda nenadoma so zagledali, da iz- obešajo obleganci belo zastavo. Borci — izmučeni, ranjeni, lačni im vrtoglavi so dobili novih moči ob po- gledu na belo zastavo in v novem vzdušju pričeli z razo-oževanjem. To je bilo veliko, srečno in zmagoslavja polno popoldne. Marsikateri je imel solze v očeh. Ze med samo predajo se je začelo pravo ljudsko rajanje. Uspeh je bil ogromen. Ključ do popolne osvo- boditve Zgornje Savinjske doline je bil tu. Prav dobro se spominjam, pripove- duje Mirko, kako je pritekel k meni neki mozirski gostilničar, ki je bil tudi naš dober terenski delavec, naj mu dam nekaj borcev, da bo odkopal stolit^-ski sodček vermuta in ga poklonil borcem. Kot blisk je prasnila vest od borca do borca, od položaja do položaja in štajerski partizani so slavili zopet eno velikih zmag. Iztok Lipar Podpolkovnik Jerman — bivši koman- dant »Slandrove« na položaju ... Do^ga vrsta ujetih VVermanov pri napadu na Mozirje, 5 SEPTEMBRA — STRV 5 STRAM ŽIVLJENBJE NA NAŠI VASI Virštanjčani - dobri in veseli ljudje Tbdii se, da je z gradnjo obsoteljske proge zaživelo celo Obsoitelje. Veseli gradbinci — inženirske enote JLA — so prinesili mnogo smeha in vedrega dtiha v itihe domove obsoteljsikih kaj- žarjev in gruntarjev. Ljudstvo se je alilo z vojsko in mnogi so se prosto- wljno vključili v delo pri gradnji pro- ge. Avito se s težaivo prebija po slabi cesti proti Virštanju. Povsod naletimo na delavne skupine — tu rijejo stroji po zemlji,'tam kopljejo kamenje in iz- delujejo opveko za novo stavbo, po trav- nikih spravljajo otavo, njiiive so polne pridmih rok. Ustavimo se v Virštanju, ker smo zvedeli, da so tu ljudje izredno marlji- vi. Naselje je zelo razitreseno in šteje komaj kakih 500 prebivalcev. Leži ne- kako na meji Obsotelja in Kozjanskega. Tudi to malo raztreseno naselje si z žuljavimi rokami utira pot v sociali- zem. Vedno stremijo za kako novo pri- dobilmjo, pobudo pa jim dajeta domače prosvetno društvo in Socialistična zve- za, v katere odboru so zajete vse mno- žične organizacije. Pred vsemi aktual- nimi političnimi, gospodarskimi ali kmeftijskimi problemi se kmetje sesta- nejo na zborih volivcev in odkrito po- vedo svoje mišljenje. Viirštanjčani vedno stremijo za kaki- ma novimi pridojDitvami. Letos so hoteli urediiti prepotrebni vodovod in so ga tudi urediili. iZdaj hočejo limeti svoj kulturni, odnosno Ljudski dom — in verjamemo jim lahko, da ga bodo tudi imeli. Nočejo čakati na itujo pomoč, dotcicije, posojila itd. Ponosni bodo, če bodo lahko čim več sami prispevali. Toda da se razumemo: čakati nočejo in zavlačevati gradnje, če s'riedstva še niso zbrana, hvaležni pa so za vsako, še talko neznatno pomoč v denarju ali materialu. Sami pa bodo prispevali največ s prostovoljnim delom. 2e zdaj pridno dovažajo kamenje in v bližnji okolici žgejo opeko. Ljudski dom bo stal nasproti šole. Po predvidenem načrtu bo imel večjo dvorano, ki bo istočasno služila tudi za šolsko telovadnico. V domu bo tudi ku- hinja, kjer se bo ženska kmečka mla- dina v raznih tečajih urila v kuhinjskih in drugih spretnostih. Pozneje mislijo tudi na servisno pralrrico. VZORNA ŠOLA Z NOVIM NAČINOM POUKA Vinšitanjske gorce so še pred nedav- aiim imele hude posledice tudi na šol- sko mladino. Mnenje nekaterih staršev, da je otrok od vina močan, je že zdav- naj ovrženo. Le redki so še primeri, da bi otroci pili alkoholne pijače, saj so jih razumni roditelji raje nadome- stili z dobrim mlekom. Po zaslugi dobrih šolnikov si je prosvetljevanje utrlo ipot v slednjo gorsko bajito. Uspe- hi take prizadevnosti se kažejo tudi v šolsikih uspehih. Morda je ta zakotna virštanjska šola prva v okraju, če ne v republiki, ki je začela s poizkusi skupinskega poiik^. V krogu razvrščene klopi, pri katerih sede učenci, dajejo vtis družabnosti. Opaziti je, da se učenci otresajo togosti vrstnih šolskih klopi in sprejemajo učenje bolj v »družabnem navdihu«. V sredini med učenci razlaga učitelj snov. Vsi poslušajo, napenjajo oči, be- ležijo, E>ovprašujejo. Vsak f>osameznik se trudi, da ne ^ v sramoto svoji sku- pini, kajti učitelj ocenjuje skupinsko. Letošnji 88 odstotni šolski uspeh je pokazal, da se skupinski pouk le obne- se. Čudno, da se ga ne jx)služujejo tudi druge šole in da smo na to moderno metodo naleteli ravno v tej odmaknjeni vaški šoli! Kmetje so šoli sploh zelo naklonjeni — je priznal šolski upravitelj, tovariš Lešnik. Nikakor tudi ne smemo mimo dejstva, da je na tej šoli zelo dober šolski odbor, ki ga večjidel sestavljajo kmetje. Posebno je med šolniki in so- vaščani poznan dolgoletni »šolski oče«, tovariš Vinko Drobnič, ki že leta pred- seduje šolskemu odboru. Za svoje po- žrtvovalno delo na polju kultu^mo pro- svetne dejavnosti je dobil lani 'ob pri- liki praznovanja svoje šestdesefcletnice pismeno odlikovanje od Občinskega odbora SZDL. Ko smo tovariša Drobniča obiskali na njegovem domu, smo bolj kot »šol- skega očeta« v njem sp>oznali trdnega kmeta, ki sicer stremi za vsakim na- predkom, v mejah svojega posestva pa se vendar trmasto brani prestopiti socialistični obroč. Vidi se, da so v teh odmaknjenih krajih pristojni ljudje vse premalo pojasnjeval kmetovalcem koristi kooperacije in raznih skupnosti. ' Bolj žolčno kot mi, znajo prizadeti kmetje v občutljivi zagrenjenosti ob- soditi napake, ki so se in se še doga- jajo. Tako smo morah kar pritrditi Drobniču, ko je dejal: »Ali ni sramota, da prodam jaz jabolka ali hruške po 10 do 14 dinarjev, vi potrošniki pa jih boste kupili po 70 din ali še več! Zakaj ne bi ljudje jedli poceni sadja, če ga že mi kmetije tako poceni prodamo!« PRESKRBA OZIMNICE V ŠOŠTANJSKI OBCINI V soboto so se na občini Šoštanj zbra- li vsi predstavniki kmetijskih zadrug in odkupnih podjetij. Pogovorili so se o nabavi ozimnice za občane. Vse sin- dikalne podružnice naj bi takoj zbrale podatke o dejanski potrebi. Ozimnico' bodo nabavili iz skladišč kmetijskih • zadrug. Zato bo tokrat prav od sindi- kalnih podružnic odvisno, kako bodo družine preskrbljene z ozimnico. Skraj- ni čas pa je, da zatiramo individualno nabavo ozimnice, ki v mnogih prime-ih cene le dviga, pa najsi gre za katerikoli pridelek, ki ga družina potrebuje. Za- druge v tej občini bodo morale odkup- no mrežo razširiti in izboljšati. V ZRECAH BODO GRADILI V Zrečah pri Slov. Konjicah pa se že nekaj časa pripravljajo za gradnjo novega 14-stanovanjskega bloka. Nejas- nost okoli predpisov je bila delno kriva, da niso bili prej gotovi načrti, ki so zdaj v glavnem končani. P^^edvidevajo, da bodo lahko z delom pričeli že v prihodnjem mesecu ter v kolikor bo mogoče spravili do zime pod streho. Kmet Drobnič, šolski oče iz Virštanja in dobri pridelovalec virštanjskih vin. Mnogo bolj kot kraj, so poznana virštanjska vina. Na tej sliki vam predstav- ljamo Virštanj, posejan z malimi vinorodnimi grički in zidanicami, ki hrani- jo v sebi žlahtna štajerska vina. Tovariška pomoč Okrog in okrog gozdovi, na osamljeni cesti onkraj Volčje ja- me blizu Slivnice pri Celju, v ne- deljskem dopoldnevu, ko je zamrl skoraj ves promet, obstanem z razpočenim plaščem na motornem kolesu. Kamor koli bi krenil, se raztezajo kilometri hoda po osam- ljeni cesti. In kaj zdaj? Pripešačil sem do Slivnice, toda plašča ne bi mogel dobiti. Požrtvovalni traktorist mi skuša s podlogo in obvezo osposobiti pnevmatiko za vožnjo vsaj do Šentjurja. Tedaj pa pristopi mlad fant, nikoli se nisva videla. »Veste, jaz pa imam prav tak plašč doma. Včeraj sem ga dobil iz Ljubljane.« »Prosim, prinesite mi ga! Zelo se mi mudi« ga vzradoščeno poprosim. »Prav, če boste počakali. Pol ure hoda imam v hrib.« Kako ne bi poča- kal? Moram čakati. Vesel sem čakal in medtem opazoval slivniške traktoriste- tečajnike, ki so se učili uprav- ljati s traktorjem. Traktorist, ki mi je poprej pomagal, je zdaj prav tovariško pomagal tudi te- čajnikom. Kmečki fantje iz sliv- niške okolice se tako »mehanizi- rajo« in vedo, da je to potrebno, če bodo hoteli napredno obdelo- vati zemljo. Komaj sem si dodobra ogledal, že se je vrnil mladi Recko s plaščem in lahko sem nadaljeval pot. Tuja sva si bila, nikoli se še nisva srečala, vendar se je Recko s svojim tovariškim dejanjem pokazal kot človek, ki čuti s člo- vekom. Sotelski Celjski mostovi ne morejo čakali prihodnjega proračuna o kritičnem stanju mostov v naši občini smo spregovorili že lansko leto. Vendar smo le še brez nesreče »pre- gurali« v to leto. Toda močno pospešen promet je povzročil, da je tisto kritično stanje mostov, ki smo ga predvidevali šele za leto 1960 nastopilo že letos. In zdaj bo treba nujno ukreniti nekaj več kot samo zapreti prehod težjim tovo- rom na dotrajanih mostovih. V najslabšem, se pravi, v neuporab- nem stanju sta predvsem dva mostova: most pri Joštovem mlinu in most f)ri železniškem podvozu na Teharski cesti. Reševanje tega mostu je toliko težje zaradi nerazčiščene urbanistične pro- blematike v tem predelu. Toda kljub temu dejstvu se bo moral most vseeno obnoviti. Pristojni na občini so mnenja, da bi tu kazalo zgraditi nov most v taki izvedbi, da ga bo možno prestaviti, v kolikor bi kasnejša regulacija tega pre- dela to zahtevala. Poleg še nekaterih manjših mostov v naši občini je v zelo kritičnem stanju tudi most v Storah pri Godčevi hiši. Za obnovo in ureditev teh najpotreb- nejših mostov bi potrebovali 20 milijo- nov, ki pa jih ljudski odbor celjske občine danes nima. V kolikor bi ta sredstva bila na razpolago, bi bili ti mostovi tudi že urejeni. Most v Liscah bo predvidoma v le- tošnji pozni jeseni gotov, če ne bo na- gajala narasla Savinja. Eden od »veteranov«, ki čaka na popravilo. Vinski šejem v Ljubljani — sto hudičev, ves dan iščem izhod, pa g^a ne najdem. ŽENA DOM DRUŽINA Ali znotelpravilno uporabljati hladilnik? V naših zasebnih gospodinjstvih je vedno več hladilnikov in ker jih morda ponekod neuke gospodinje le ne znajo pravilno uporabljati, ne bo napak, če topot v našem kotičku spregovorimo tudi o hladilnikih. Predvsem je treba vedeti, da ohlaja- nje v hladilniku ni enakomerno in za- to ni vseeno, kako razvrščamo živila v hladilniku. Najbolj hladna je ledena hišica, kjer je toplota z.^aka pod ničlo. Gospodinje rade uporabljajo to posodo za izdelovanje ledenih kock, s katerimi lahko hladimo pijače. Tu pa navadno devamo tudi manjše količine mesa. Ker meso v tej posodi zmrzne, ga je treba pred uporabo vsaj 2 uri prej vzeti iz hladilnika, da se otali, odnosno zmehča. Tudi temperatura v hladilniku ni povsod enaka. Najhladnejše je na dnu hladilnika, v zadnji pregraji. Zato ni vseeno, katera živila spravljamo zgoraj in katera spodaj. Ce maslo ali marga- rino položimo na gornjo pregrajo na nasprotno stran agregata, se kar dovolj ohladi in ostane sveže tudi do dva ted- na. Ce pa položimo zavitke masla na dno hladilnika, jih bomo lahko sveže ohranili tudi do 6 tednov. Srednja pregraja je najbolj primerna za steklenice mleka, ker je najbolj vi- soka. Ce pa položimo zamašene stekle- nice mleka na dno hladilnika, ostane mleko presno tudi teden dni. Važno je tudi vedeti, da je vse stvari, ki jih hočemo spraviti v hladilnik, t':-e- ba zaviti, da se preveč ne posuše, pred- vsem pa tudi zaradi tega, da jestvine ne navzamejo vonja druga od druge. Salamo je dobro na načetem koncu oviti v stanjol papii', ker bo tako v hladilniku ostala bolj sočna. Tudi suho meso je treba zaviti — najbolje v pa- pir, ki ne propušča maščobe. Ce po- lagamo odprta živila v hladilnik, se hladilnik tudi sam navzame vonja, ki ga je težko odstraniti. Kuhana živila, kot so golaž, juha in drugo, je najbolje spraviti v hladilnik v navadih kozarcih, ki jih dobro zapremo. V hladilnik lahko spravljamo tudi razno sočivje, toda pred tem ga mo- ramo očistiti, poškropiti z vodo in spra- viti v polivinilaste vrečice, ker bi sicer prehitro ovenelo. Zavit v papir je tre- ba v polivinilaste vrečice spravljati tu- di sir, ker skoznje ne prodre vonj. Raz- ne pite in kolači bodo ostali dolgo sveži in užitni, če jih položimo v hladilnik, zavite v svilen papir. Tudi kekse lahko spravljamo v hladilnik, le-teh pa ni treba zavijati, ker so b^ez vonja. Ne- katere vrste sira, ki ima posebno močan vonj, ni priporočljivo shranjevati v hla- dilnik. Prav tako tudi ribe, ki rade pustijo vonj tudi na zaščitenih jedilik. Nekatere gospodije zavijejo ribe v dve plastični vreči, če jih že dajo v hla- dilnik — ali pa jih položijo na dnu hladilnika v posodo, ki se da herme- tično zapreti. Hladilnik je treba tudi najmanj en- krat tedensko »prezračiti« na ta način, da pustimo odpetega eno uro. Zmrznje- na jedila se v tem času ne bodo zmeh- čala v njem. Kje dobimo nasvet za sodobno ureditev kuhinje? Gradimo in opremljamo nova stano- vanja, popravljamo in preurejamo sta- ra z namenom, da bi se v njih živelo lepo, prijetno in udobno. Vedno večjo pozornosit posvečamo ureditvi naših stanovanj iz vidika, da bi delo in živ- ljenje v določenih prostorih potekalo smotrno. — Zelo velikega pomena je za naše prilike ipi-edvsem kuhinja, v kateri se odvijajo važni procesi za živ- ljenje družine. Ce se žena — gospodi- nja še poklicno udejstvuje, je smotrno urejena in opremljena kuhinja dvakrat nujna. Prizadievanja in napori naših stro- kovnjakov, da bi naprednim gospodi- njam EK>magali urediti sodobno kuhi- njo, v kateri se delo hitro, praktično in načrtno odvija — so uspeli z izdajo knjige »Kuhinja, načrtovanje in opre- ma«. Po vsebini, ilustracijah in načrtih je knjiga odličen pripomoček ne samo po- sebnim interesentom, temveč bo sijajno služila tudi vsem mizarskim strokov- njakom. Vsebinsko je opisano kuhinjsko delo in oprema: shramba živil, hladilniki, vgrajene omare, viseče omare itd. De- lovna mesta za pripravljanje jedi ter razni štedilniki, kakor tudi praktično urejena pomivalna mesta za pripravo tople vode so nazorno prikazana. Osnovni elementi kuhinjskega pohi- štva nove serijske izdelave, kakor tudi navodila za obnovo stare kuhinje bodo sleherni gospodinji nudili pobudo ra praktično preureditev ali dopolnitev opreme. Zelo izčrpni so tudi opisi • instalacijah in materialih glede osvet- ljave, ventilacije, električne napeljave itd. Važna navodila o oblogah delovnih miz, raznih polic, sten in tal ^ede na njihovo močno izrabi ji vost ter razne toplotne učinke bomo radi upoštevali in smo zelo zadovoljni, da vendarle en- krat dobimo po strokovni strani jasna in stvarna priporočila. Knjigo, ki jo je izdal Centralni zavod za napredek gospodinjstva lahko dobi- te na Okrajnem zavodu za pospeševa- nje gospodinjstva v Celju, Cankarjeva 4. — Stane 400 dinarjev. Ob tej priliki opozarja Okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva v Celju, da bodo redno vsak torek ob 17. uri v zavodnih prostorih praktični prikaza s sokovnikom. — Vstopnine ni. Ker posebne instrukcije posamezmi- kom, ki prihajajo na Zavod, terjajo preveč časa in tudi ne zajemajo vseh smeimic — se poslužujte torkovih de- monstracij s sokovnikom, ki so nujna dopolnitev k navodilom o uporabi so- kovnika. Zavod za pospeševanje gospodinjstva Celje IZ CELJA IN ZALEDJA v |znamenju Bakha Je mar kaj čudnega, če ravno mi Slovenci tako zvesto iz leta v leto fi prirejamo razstave vinske kapljice. Svoji k svojim, bi lahko rekh. Baje je nek italijanski kronist že v zgod- njem srednjem veku postavil Slo- vence med prve pivce v Evropi. Kdo ve, če se za tako prvenstvo ni udo- mačilo ime »bokal« kot popolnoma slovenski izraz za posodo, v kateri potuje pijača od ust do ust. Ljubljana je te dni v znamenju debelušastega boga Bakha, zaščitni- ka in simbola vseh ljubiteljev slad- ke kapljice. Slovenci smo na tem področju pograbili monopol s tem, da vsako leto organiziramo vinske razstave, p^-i katerih poleg tujih raz- stavi j alcev sodelujejo vsa vinorodna področja iz vse države. Na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani ste lahko poskusili vse dobrote, ki jih rodijo trte od Slovenskih goric do Djevdje- lije, od ravninskih vinogradov Sla- vonije pa tja do razžarjenih jadran- skih otokov. Poleg teh so se tu za- blestele kapljice iz vinogradov na bregovih mirno tekočega Rena, z gri čev ob bregovih Donave nad Duna- jem, sončne Italije, priznanih francoskih vinogradov, vina s Krima ob Cmem morju, nadalje iz Mehike, ZDA, Portugalske, Španije, Turčije, Izraela, Cipra, Romunije, Madžarske. No, vinski sladokusci so si lahko pošteno zmešali pojme o tem, kaj je najboljše, kajti mnogi so že pri prvih paviljonih zgubili oblast nad čutnim organom za okus. Otvorit- veni dan je bil na diplomatskem nivoju. Predstavniki tujih držav so se z visoko reprezentanco Slovencem kar spodobno p^-ikupili. Naj bo de- žela še tako »zaguljena«, meni slovenski prijatelj dobre kapljice — vin-, ce pa le imajo, da je kaj. Tako odpusti človek za moment generalu Francu njegovo diktaturo, ko srka sladek Gonzales, Meksikancem se za- čudi, da ob tako dobri kapljici delajo tako žalostne filme, Ciprčanom zamerjajo, da pod »gasom« muškata ne odpihnejo Angležev z otoka, Tur- kov ne razumejo, kako so mogli dol ga stoletja ostati pravoverni in niso pili vina, ravno tako ne Rusov, ka ko morejo ob takem šampanjcu piti strupeno vodko ... Toda, če na kon cu pustimo šalo ob strani, potem vi- dimo, da je vinska trgovina le važ na gospodarska panoga. 39 razstav- 1 j alcev iz Jugoslavije je s svojimi pridelki pokazalo, da smo v svetu zelo čislani vinogradniki in kletarji. Novost razstave je bil tudi paviljon »Agroprometa«, ki bo v kratkem opremil premnoge zadružne kleti z modernimi kletarskimi pripomočki. Vrsto diplom in kolajn, ki so jih tu- di letos odnesla naša vina, nam za- gotavljajo, da bomo tudi v bodoče med močnimi izvozniki vin. Mimo- grede pa se človeku vsiljuje misel, da bi bilo veliko bolje, če bi se iz- voz vin, ki so priznana, še povečal, da bi mi Slovenci nekoliko manj zapravljali devize pri preobilnem pitju. To^-ej — po pameti ga daj- mo ... Letos rehordno število obisiiovalcev v Mestni Ijudslti knjižnici (LEPO KNJIŽNO DARILO DESETTI SOCEMU CLANU) Navadno vse kulturne ustanove bele- žijo zmanjšan promet v letnih sezon- skih mesecih. Toda Mestna ljudska knjižnica v Celju se lahko pohvali, da je v letošnjem poletju promet skoz in skoz naraščal in da so julija dosegli preko 500 izdaj v enem dnevu (kar po osvoboditvi še ni bil p':'imer). Zaradi vedno naraščajočega obiska izposoje- valcev knjig je zato 'MLK v vedno večji zadregi, ker se delo spričo mno- gih težkoč (pretesni prostori!) tehnično ne more dovolj hitro razvijati. Požrtvo- valni kader ve dovolj jasno, da se je s čitalci treba posvetovati, pogovoriti, odsvetovati ali priporočati primerno čtivo tako različnim bralcem po letih in poklicih; toda za to (ka^ naj bi bila glavna funkcija knjižničarja) je pri tesnih pultih vedno premalo časa. Spričo tako visokega števila čitalcev je potrebno tudi vedno več knjig naro- čevati, toda na policah ni prostora za- nje. Od novitet naročajo po 6 komadov hkrati, kar ne pomeni nič za tisočo rednih bralcev, ki pač radi hlastajo za novimi knjigami. Mnogi bralci »prežijo« na novo knjigo tudi po leto dni in še del j. Upravni odbo'- knjižnice se že dve leti brez uspeha žilavo bori za izpraz- njenje trosobnega stanovanja, ki je neposredno povezano s knjižničnimi prostori. Ni moč razumeti, da za tako plemenite in koristne namne v treh letih ni bilo mogoče rešiti tega stano- vanjskega problema! Z vedno narašča- jočim številom rednih čitalcev postaja to vprašanje za MLK vsak dan bolj pe- reče in bo nujno treba nekaj ukreniti. Kolektiv si dovolj požrtvovalno p^^iza- deva, da bi bolje organizirali delo v čitalnici, da bi knjižnico uredili po od-'^ delkih, da bi lahko bralca spustili k določeni stroki knjig, za katero se za- nima, da bi bilo vse bolj pregledno in bi olajšalo delo čitalcu in knjižničarju. Razen tega je MLK te dni v dogovo- ^ ru z Društvom prijateljev mladine, da prevzame pionirsko knjižnico, ki ne' odgovarja prostorom v Razlagovi ulici. Seveda bi ljudska knjižnica to rada storila, saj si že leta prizadeva, da bi odp/^-la nov mladinski oddelek, novo pionirsko čitalnico, ki bi bila odprta ves dan. Toda brez haska je razprav- ljati o sodobni ureditvi knjižnice in čitalnice, dokler knjižnici ne dodelijo zgoraj omenjenih prostorov, ki jih da- nes zaseda zasebna stranka. Celjska mestna ljudska knjižnica po- seduje danes že preko 29.600 knjig. Samo v prvem polletju letošnjega leta so 19.930 obiskovalcem izdali 48.952 knjig. Članov pa imajo registriranih preko 10.000. Člansko izkaznico s to pomembno številko je nedavno prejel mlad zidarski pomočnik, Ludvig Ar- beiter, ki je obenem dobil od MLK tudi lepo knjižno darilo — Prežihov zbornik. DNEVNA STATISTIKA KAZE »DIHANJE KNJIŽNICE« Človek bi mislil, da knjižničarke za pultom ljudske knjižnice po zaključe- nem urad. delovnem času le še prešte- jejo denar in gredo domov. Kaj še! Slednji dan jih čaka še 2 uri internega dela. Pišejo, seštevajo, primerjajo. Vo- dijo točno dnevno statistiko, da vidijo, kakšni ljudje prihajajo v knjižnico in kaj čitajo. Te dnevne statistike tudi kažejo razveseljivo dejstvo, da se vedno več delavcev zanima za knjige. Zelo rada pa posega po knjigah tudi vajen- ska mladina. V rubrikah obrazca »devna statistika« je razvidno, koliko odraslih in koliko mladine si je ta dan sposodilo knjige, kakšen je socialni sestav izposojeval- i' cev, kakšne knjige po st-^okah so si I vzeli in koliko je bilo skupno ta dan i izdanih knjig. ZA MLADINO OD 11 DO 14 LET PRIMANJKUJE KNJIG Uprava ljudske knjižnice predvsem skrbno zasleduje, kaj in koliko čita naša mladina. Lepo število imaj» tudi že najmlajših »čitalcev«, katerim še mamice čitajo razne slikance. V za- dregi pa so knjižničarke za pulti, k® jih »mori« 11, 12, 13, 14 letna mladina z večnim refrenom: »Dajte nam vendar že kaj novega!« Knjižničarka ponuja to, ono, toda povprečni, zvesti mladi čitalci se prav nič »ne važijo«, ko na skope ponudbe odgovarjajo »to sem že čital«. Pravljic za mlajše imamo lepo število, toda za to dobo, ko imamo pravzaprav opravka z najbolj občutlji- vim čitalcem, nimamo skoro nikake izbire. Uprava Mestne ljudske knjiž- nice je mnenja, da bi se ob tem pro- blemu moralo Društvo književnikov zamisliti in nekaj ukreniti. Upravnica MLK, tov. M. Zorko izroča darilo desettisočemu članu. Dober odziv fepvodojalcev [eljsfee tiskarne Odkar kr vodajalstvo ni več plačano, temveč je le stvar požrtvovalnosti in plemenite človekoljubnosti, je odziv krvodajalcev toliko opadel, da ima Postaja za transfuzijo krvi celjske bol- nišnice velike težave pri preskrbovanju oddelkov s krvjo. Neredko se dogaja, da je v primeru nujne potrebe krvi treba poslati kurirja v Ljubljano po kri, s čimer se seveda zgubi mnogo d^-agocenega časa, kar je lahko usodno za bolnika. Da bi bilo na zalogi stalno zadosti krvi, se Postaja za transfuzijo krvi od časa do časa obrača na delov- ne kolektive celjskega okraja s pro- šnjo, da ji pošljejo nekaj svojih naj- požrtvovalnejših članov na odvzem krvi. Toda največkrat se dogaja, da na določeni dan nobenega ni ali pa je od- ziv minimalen in torej ostane le pri obljubah. Zato smo bili 28. avgusta tem bol.t prijetno presenečeni, ko se je zjutraj vsula v prostore Postaje za transfuzijo krvi cela vsta članov delovnega kolek- tiva Celjske tiskarne, samih mladih, zdravih, nasmejanih ljudi, voljnih, da nesebično žrtvujejo nekaj svoje krvi za zdravje drugih. Tovariši Hočevar Marko, Orožim Konrad, Uranič Zani, Lončar Vili in Hojan Milan so že lan- sko leto dali kri, tovariša Cegnar Jože in Vračun Drago sta dala tokrat kri že tretjič, tovariš Seničar Jože pa že četrtič. Za dober odziv krvodajalcev Celjske tiskarne bodi na tem mestu izrečena zahvala zgoraj navedenim tovarišem, ter vodstvu kolektiva, ki jim je dovo- lilo izostati nekaj ur z delovnega mesta. Naj kolektiv Celjske tiskarne služi dru- gim delovnim kolektivom za vzgled! Pojdimo na Donačko goro Med nekoliko bolj oddaljenimi višji- mi vrhovi v okolici Rogaške Slatine je razen Boča in Plešivca tudi ostrovrha DONACKA (Rogaška) GORA (883 m). Z nje je prekrasen razgled. Da bi to zanimivo go^o približali na- šim hribolazcem, je PD Celje, kljub te- mu, da je izven njegovega območja, pred kratkim markiralo na njo dve poti. Izhodišče za ta izlet je v enem pri- meru Rogatec, v drugem pa Rogaška Slatina. Pot iz Rogatca, ki jo razen obi- čajne planinske markacije, označujejo tudi ustrezne smerne tablice, zahteva dve in pol ure hoda, iz Rogaške Slati- ne pa štiri ure zmerne hoje. Pot iz Ro- gaške Slatine pelje mimo vrelcev skozi vasi Spodnje Sečovo, Tuncovec, Zab- njak, Stojno selo, Tlake, Gorja vas in mimo kmeta Polajžarja. Z obema iz- hodiščema nas veže jut»-anji vlak ob 6,30 oz. — brez čakanja v Grobelnem ob 7,05 — a za povratek iz Rogatca je najprimernejši vlak ob 17,05, iz Roga- ške Slatine ob 18,03. Izkoristimo zadnje sončne nedelje za ta izredni izlet! V VELENJU UREJUJEJO KINO- DVORANO Kinodvorano v Velenju že skoraj me- sec dni preurejujejo. Preurejena kino- dvorana bo nudila pravo amfiteatersko vzdušje. Do 1. septembra naj bi bila vsa dela opravljena. Svoboda ne bi zmogla vseh bremen sama. Zato bi ne bilo prav, če bi ne povedali, da so mno- gč brezplačnih ur opravili tudi velenj- ski svobodaši sami. Poročilo o gibanju prebivalstva v Celju. V času od 23. do 50. avgusta 1958 je bilo rojenih: 71 dečkov in 24 deklic POROČILI SO SE: Dr. Anton-Franc Svetina, zdravnik iz Šent- jurja pri Celju in Breda-M!rjani Jošt, študent- ka ekonomije iz Celja. Milan Jurije, uslužbe- nec in Janja Cafuta, otroška negovalka, oba iz Celja. Frančišek Bovha, pečar iz Runtol in Silva Skaraen, delavka iz Lahovne. UMRLI SO: .Marija Lokovšek, preužitkarica iz Ravnega, -stara 63 let, .\na Kovač, gospodinja iz Babnega pri Celju, stara 54 let. Franc Romih, zidar iz Stražice, s^tar 54 let. Klara Ingolič, gospodinja iz Irja. stara 44 let. Marija Vodenik, upoko- jenka iz Poljčan, stara 66 let. Ivan Gajšek, upokojenec iz Šempetra, star 75 let. Vincenc Jed, zidar iz Dvora p. Šmarju, star 3? let. Miha Švajger, poljski delavec iz Križ pri Bre- žicah, star 63 let. 18-letna Marija Krobat iz Nimna pri Rogaški Slatini se je z vročo vodo poparila po telesu. Pri vožnji z motorjem se je ponesrečil Franc Založnik iz Brezna pri Vitanju. Zlomil si je nogo in poškodoval rebra. Jože Lužar iz Frankolovega je padel z voza. Dobil je poškodbe na glavi. Avgusta Pirša iz Irja pri Rogaški Slatini je pri delu v gozdu udariilo drevo. Dobil je po- škodbe trebuha. 20-letna Majda Celcer iz Nove Dobrave pri Zrečah si je v samomorilnem namenu prere- zala žile na rokah. Nato je skočila še skozi okno v globino. Zlomila si je obe roki in nogi ter poškodovala križ. Marija Zagožen iz Smarjete si je s sekiro poškodovala prste na roki. Antnon Zupane iz Braslovč je padel z motor- jem. Pretresel si je možgane. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. S koso se je vrezal y roko Martin Ribič iz Latkove vasi pri Preboldu. Z voza je padel Ivan Karlovčec iz Razlagove ulice. Dobil je notranje poškodbe. Ali ste že naročeni na Ljudsko pravico? Vsak dan vas seznanja z dogodki doma in po svetu. Razen tega pa naročniki »Ljudske pravice« in »Ljubljanskega dnevnika« sodelujejo pri velikem jesenskem nagradnem žrebanju! Prva nagrada — nov osebni avtomobil FIAT 600 Druga nagrada — harmonika »Carmnen«, vredna 152.000 din Tretja nagrada — radio »Simfonija« (102.000 din) Četrta nagrada — pisalni stroj »Sava« (98.000 din) in še več drugih nagrad (sesalec za prah, mikser, električna peč »01ympia« itd. Nagrade bo razdelil žreb med naročnike, ki bodo ob žrebanju vsaj tri mesece naročeni na »Ljudsko pravico« ali pa na »Ljubljanski dnevnik«. Datum žrebanja bo naknadno objavljen. Torej postanite naročnik našega dnevnika! Naročniki obeh naših listov imajo 50% popust pri oglasih, osmrtnicah in zahvalah. »Ljudsko pravico« oz. »Ljubljanski dnevnik« lahko naročite v naši upravi, Ljubljana, Petkovškovo nabrežje 24., v naših podruž- nicah in pri vseh poštah v Sloveniji. V prihodnji števili(i naš novi roman Naročite se na Celjski tednik! 5. SEPTEMBRA STEV. 35 7 STRAN ŠPORT Uspeh mladih atletov in atletinj na državnem in republiškem prvenstvu Zadnjih 14 dni so mladi celjski atleti in at- Ipftiije nastopili na državnem in republiškem atletskem prvenstvu za posameznike. Zaradi iz- pitov se potovanja v Novi Sad, prizorilče državnega prvenstva, niso mogli udeležiti vsi najboljši mladinci in mladinke. Državni prvaki za leto 19S8 so postali — Na- raks Franc v teku na 800 m in 1500 m, Srnovr- šaik Franc v teku na 100 m in Šketa Martin v teku ''00 ni čez ovire. Na vidnih mestih sreča- mo še naslednja imena: 110 m ovire — Šketa Martin drugo mesto, met krogle — Polovič če- trto mesto, skok v višino — Koražija četrta mesto, štafeti 4X100 in 4X'500m — tretje me- st«, ?00 m — Suppanz Karel peto mesto, Reč- iiikova na 80 m ovire in v skoku v daljino — 4rugi> mesto, Gašparutova tretje mesto na 600 mfstrov in Catrova četrto mesto v skoku v vi- šino. Na prvenstvu Slovenije so se uveljavili: Srnovršnik — prvak LRS na 100 m, Šketa Mar- tin — prvak LRS na 110 m ovire in v skoku v višino, Kač Florjan — prvak LRS v metu kop- ja. Brvar Dane — prvak LRS na 2000 m, Na- raks Franc — prvak LRS na 800 m. Na vidnih lestih še srečama: Kokliča na drugem mestu na 110 m ovire in v skoku v višino, Poloviča a drugem mestu v metu krogle, Kavčiča na drugem mestu v metu diska, Lraiikarja na drugem mestu v metu kladiva in mladince v Štafeti 4X100 m na drugem mestu. Pri st. mla- rfincLh so se odlično (Mlrezali še Zupane na 800 metrov, kjer je bil drugi, Kopitar Stanko z drugim mestom na 1500, Urankar z drugim mestom v troskoku in Jeršič s tretjim mestom na 1500 m ovire. Mladinke srečamo večinoma na drugih me- stih: Rečnikova je bila dvakrat druga na ovi- rah in v skoku v daljino, Siianova druga na 100 m, Gašparutova druga na 600 m, v štafeti 4X100 m je bil Kladivar drugi, v skoku v vi- šino pa je Catrova osvojila naslov prvakinje LRS. Dobro se je uveljavila tudi mlada Co- kanova s tretjim mestom na ovirah, pri mla- dincih pa še Suppanz Karel in Niko z drugim in tretjim mestom na 300 m. Rezultati nam kažejo, da mladi atleti in at- letinje hodijo po poteh izkušenih starejših at- letov in atletinj. LORGER - PRVI V OSLU Po zaključnem evropskem prvenstvu \ atle- tiki je Stanko Lorger sprejel povabilo norve- ške atletske zveze in se je udeležil mednarod- nega mitinga v Oslu, kjer je prepričljivo zma- gal s 14.0, izenačenim jugoslovanskim rekor- dom, na 110 m ovire. Mimogrede naj napišemo, da je celjski atlet Lorger sprejel tudi vabilo, da se prve dni sep- tembra udeleži mednarodnega tekmovanja v Ameriki. Vabilo ameriške atletske federacije pa je vljudno odklonil, ker je po lastni izjavi trenutno nasičen s tekmovanji in si želi vsaj nekaj dni oddiha! Graz: Ljubljana: Celje v sredo 10. septembra bo Celje prizorišče »animivega atletskega tekmovanja — troboja otokih lin ženskih mestnih reprezentanc iz Graza, Ljubljaue in Celja. Celjani bodo videli a startu več avstrijskih državnih reprezen- ta»tov. > ekipi Celja in Ljubljane pa več ju- goslovanskih reprezentantov, med njimi tudi nosilca srebrne kolajne Stanka Lorgerja. V Grazu je pri moških zmagala reprezentan- ca Celja, pri ženskah Ljubljana, v celokupnem plasmanu pa Celje. V nedeljo - pričetek borb za točke! To nedeljo bodo zaživela nogometna igrišča po vsem celjskem okraju. V nogometni ples za l«čke bodo pritegnjena tudi moštva iz našega terena. Kladivar, ki je v 1. kolu slovenske conske lige počival, bo sprejel na domačem terenu Grafičarja iz Ljubljane. Upajmo, da ^ v tem nastopu Kladivar pobral ves izkupiček, saj prištevajo Celjane po zadnjih uspešnih na- stopih med favorite za najvišja mesta v slo- venski ligi. Nedelja pa pomeni tudi pričetek tekmovanja T L razredu CNP. V tej ligi bo nastopalo 12 moštev - Celje, Olimp, Kovinar, Bratstvo Ro- gatec, Partizan Šoštanj, Velenje in Slov. Ko- njice iz celjskega okraja ter Rudar in Bratstvo iz Hrastnika, Brežice, Proleter in .Svoboda Ki- !»ovec iz bivšega trboveljskega okraja. V tej Hgi ni izrazitih favoritov, ker trenutno ne po- znamo moči posameznih moštev. Po rezultatih v spomladanskem tekmovanju moramo pač dati prednost moštvom iz Zasavja, verjetno pa so se tudi moštva iz celjskega okraja popravila in nas bodo razveseljevala z boljšimi storitvami kot v pretekli tekmovalni sezoni. — Mladinci in pionirji se bodo spustili v boj za točke v drugi polovici tega meseca. Razveseljivo je, da se je za mladinsko tekmovanje prijavilo v celj- skem okraju kar 9 moštev! PLAVANJE: Nastop celjskih pionirjev v Kranju Zadnji) nedeljo so mladi celjski plavalci na- stopili v troboju pionirjev s Triglavom, Pre- šernom in Neptunom v kranjskem bazenu. Celjani so izgubili obe srečanji — proti Tri- glavu s 64:88, proti Prešernu pa 62:101. Kljub porazu so celjski pionirji v štafetah 4X50 m nešano postavili dva slovenska rekorda, odlič- no pa se je uveljavil tudi Vrtovšek, ki je zma- gal na 50 m hrbtno in 50 m metuljček. V wa- terpolu so celjski pionirji premagali Triglav z 2:1 (0:0), kar je vsekakor vel k podvig in mam kaže. da rastejo v Celju mladi vvaterpo- listi, ki bodo z leti posegli v borbo za naslov prvaka Slovenije! HOKEJ NA TRAVI: Neodločen izid vSenovem Mladi celjski hokejisti na travi so v nedeljo gostovali v Senovem in so se vrnili v C^lje z neodločenim izidom 1:1 s tamkajšnjim Partiza- om. Iz Partizana: Novi prednjaki in prednjakinje 2e v zadnji številki smo posredovali bralcem reportažo o življenju .mladincev in mladink celjskega okraja v gozdni šoli pri Mozirju. V nedeljo je bil tečaj zaključen, mladinci in mladinke pa so oboroženi z novim znanjem od- šli v domače kraje, kjer bodo lahko pomagali v društvih Partizana pri dvigu strokovne vad- be. Ves dan v soboto in nedeljo dopoldne so tečajniki polagali izpite. V soboto jih je raz- veselil s svojim obiskom predsednik republiške zveze Partizan tov. Mitja Ribičič, ki je nekaj časa prisostvoval praktičnim izpitom, nato pa je zbranim mladincem in mladinkam spregovo- ril tehtne misli o njihovih nalogah na področju telesne vzgoje. »Vesel sem Vaših uspehov, ki ste jih pokazali pri izpitih. Ko se boste vrnili v svoja društva bi predvsem želel, da bi vadbo organizirali po tisti smeri, ki vam je bila nakazana v tem tečaju. Izhajati morate vselej iz potreb človeka. Prisluhniti bo treba v večji meri tudi željam naše mladine. Naša vadba — redna in posebna — mora vselej služiti intere- som našega delovnega človeka. Mi moramo v naši organizaciji predvsem razvijati praktična znanja, takšna, ki jih bo naš človek lahko uporabljal v dnevnem življenju. Vsak naš člo- vek bi moral obvladati teke, skoke, mete, pla- vanje, smučanje, orientacijo in podobna zna- nja, ki .so praktičnega pomena. Le na ta na- čin bomo z leti dvignili našo telesno kulturo na višjo raven, govorili bomo lahko o boljši telesni izobrazbi naših ljudi. Zato razvijajte v domačih društvih kar največ vadbo na teh na- čelih in vedite, da uspehi ne bodo izostali. Pri Vašem bodočem delu Vam želim kar največ uspehov! Pozdrav, ki je s svojimi tehtnimi mi- slimi bil brez dvoma dober napotek mladim ljudem pri njihovem bodočem praktičnem delu v društvih. Morda bodo nekateri mladi ljudje ob spo- znanju, da »i niso pridobili naziv prednjaka III. razreda, nekoliko zagrenjeni. Vendar ni vselej važen naziv — zvanje, pač pa delo, ki ga človek opravlja! Zato so tehtne besede, ki jih je pred polaganjem izpita izrekel mladinec: »Ne glede na rezultate izpitov vem, da bom tudi v naprej še vaditelj v domačem društvu. Zame je važno spoznanje, da sem v tečaju mnogo pridobil in da bom s tem znanjem lahko koristil k vsebinsko bogatejši vadbi mladine v domačem društvu!« Takšen sklep bi naj ve- ljal za vse letošnje udeležence okrajnega pred- njaškega tečaja. Društvene uprave so dolžne, da te mlade ljudi zaposlijo pri vodenju od- delkov, saj nam kadra povsod primanjkuje. Vseh 45 mladincev in mladink je zrelih, da vodijo vadbene ure po sodobnih načelih, saj so vsi uspešno prestali izpit iz praktičnega nasto- pa. Nekoliko je zaškripalo pri teoretičnih in nekaterih praktičnih izpitih iz določenih po- dročij. Izpitna komltšija je zaradi tega delila tečajnike po prikazanem znanju v pripravnike prednjakov H. razreda in prednjake HI. raz- reda. Novi prednjaki HI. razreda so postali: Občina Žalec — Cerovšek, Lešnik, Jurhar, Kučer, Vidmajer, Lakner, Toplak, Matko, Lin- dičeva in Delakova. Občina Celje — K.Lsel. Kranjc, Pantner, Ro- tarjeva, Bizjakova, Cilenškova, Vodiškova in Jarošinova. Občina Laško — Janežič, Špec in Ratejeva. Občina l^oštanj — Cjrer, občina Slov. Konjice — Skrbinek, občina Rog. Slatina — Lešnjak. USPEŠEN NASTOP NA GOMILSKEM Na Gomilskem so v nedeljo imeli zopet lep praznik. Mladina Partizonu je izročila svojemu namenu urejeno telovadlšče, nu katerem je opravila nad 1500 prostovoljnih delovnih ur. Telovadišče obsega poleg prostora za redno vadbo vse naprave za atletiko, igrišči za mali rokomet in odbojko. Preko 500 gledalcev je prisostvovalo telovadnemu nastopu, ki je ob- segal 14 točk, v katerih je nastopalo preko 700 pripadnikov Partizana iz celotne Sav.injske do- line. Program je bil dobro izvajan in so gle- dalci bili nadvse zadovoljni s storitvami telo- vadcev. Ob zaključku so prisostvovali še sre- čanju v malem rokometu med Preboldom in Gomilčani, kjer so zmagali domačini z 11:1. PLAVALCI IZ SLOVENSKIH KONJIC OKRAJNI PRVAKI V celjskem plavalnem bazenu je bilo v ne- deljo okrajna prvenstvo Partizana v plavanju. Udeležba nekaj nad 50 plavalcev le iz 5-tih društev je vsekakor zelo skromna in kaže, da društva na terenu še ne izkoriščajo dovolj letnega časa za najbolj zdravo telesno vadbo! Tudi letos so največ uspeha pokazali plavalci iz Slov. Konjic, ki so osvojili naslov ekipnega okrajnega prvaka s 141 točkami, sledi pa jim Velenje 127 in Celje—Gaberje 99 točk. Se prva- ki v posameznih disciplinah: Moški — 100 m prosto Kolepnik (Vel.), 100 m prsno Pavčič (Ce-G.), 50 m hrbtno Kuzma (Ce-G.) Ženske — 50 m prosto Zupane (Ce-G.). 50 m prsno Končan (Vel.). Pionirji — 50 m pro- sto Mlinarič (SI. K.), 50 m prsno Blatnik (Vel.). 4X50 m mešano Slov. Konjice. Pionirke — prsno Skrbinek (SI. K.) KOŠARKA Košarkarski klub ŽSD Celje obvešča vse Mla- dince, mladinke, člane in članice, ki maj* voljo vključiti se v košarkarske vršite, da se prične dne 9. 9. 1958 KOSARKARSKA SOLA ZA NOVINCE. Vsi interesenti naj se dne 9. 9. 1958 ob 17. uri prijavijo na igrišču ŽSD Celje — Skaiaa klet pri tov. Andrini in tov. Puru. NEDELJSKI ŠPORTNI PROGRAM: Na Glaziji ob 16.00 KLADIVAR : GRAFICAR (Ljubljana) Na Skalni kleti ob 10.30 CELJE : BRATSTVO (Rogatec) V Slov. Konjicah ob 16.00 PARTIZAN SLOV. KONJICE : PROLETABEC V Šoštanju ob 16.00 PARTIZAN ŠOŠTANJ : KOVINAR V Šempetru ob 15.00 TELOVADNI NASTOP Z RAZVITJEM DRUŠTVENEGA PRAPORA. Nastopa v vajah na orodju reprezentanca Slovenije s Cerarjem na čelu! Sreda 10. IX. ob 16.00 na atletskem stadiioiia GRAZ : LJUBLJANA : CELJE Nastop mestnih reprezentanc — moški in ženske LJUBITELJI NOGOMETA! Vstopnice za meddržavno nogometno tekat« .Madžarska : Jugoslavija, ki bo 5. X. v Zagreb«, lahko naročite do 15. "t. m. v prostorih celjske nogometne podzveze! DOBRO USPELE MOTO DIRKE V SLOV. KONJICAH \ nedeljo so bile v Slov. Konjicah motorne dirke za prvenstvo LRS, ki jih je izvedlo do- mače Avto-moto društvo pod pokroviteljstvoH usnjarskega kombinata KONUS. Tekmovalna proga, ki je bila dolga 2.100 m je deloma pote- kala po glavni cesti Maribor—Celje, dve tret- jini pu po slabši cesti okoli mesta, katero so člani društva v zadnjih tednih precej dobr* popravili. Vreme je bilo dokaj ugodno, zato ni čudno, če se je zbralo preko 5000 g^ledalcev i« vseh bližnjih in daljnih okoliških krajev. OBJAVE IN OGLASI KNJIGOVODSKI TEČAJI Sekcija knjigovodij pri Društvu ekonomistov Celje in Trgovinska zbornica za okraj Celje bosta letos prireLepa lega«. PRODAMO rabljeno vprežno kosilnico, robkač za koruzo in ročni mlin za šrot. MESTNA VRTNARIJA CELJE (Medlog). PRODAM šivalni stroj »cik-cak«. Naslov v upravi lista. PRODAM radio "i-cevni (za 15.000 din). Lipor- šek, Celje, Ložnica 9. PRODAM brejo kravo (drugo tele) — dobra mlekarico. Rajkovdč, Celje, Dečkova c. 34. PRODAM sod 1600 litrov in novo brano. Maj- cen, Stari grad 127. PRODAM zelo poceni dobro ohranjen manjš« pult. Naslov v upravi lista. * PRODAM zelo ugodno vzidan štedilnik levi. .Naslov v upravi lista. KUPIM sobo ali enosobno dosmrtno stanova- nje. Ponudbe na upravo lista. ZAMENJAM stanovanje (kuhinja in soba) t Vojniku, za eoiako v Celju. Na^slov v upravi lista. MIREN dijak dobi hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista. KDOR preskrbi, prazno sobo v mestu, dobi za nagrado radio >Savica«. Na«lov v upravi lista. BREZPLAČNO stasnovanje dam treznemu kmeč- kemu fantu. Naslov v upravi li..sta. GOSPODINJO starejšo z nekaj gotovine želim v lastni dom. Pismene ponudbe na uprav« lista pod šifro »Zena«. KDOR mi nudi nagrado, dobi manjši lokal v mostu na prometnem kraju. Ponudbe na upravo lista pod »Lokal«. I SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE r a z p i s u je ABONMA zti leto 1958-1959 Abonenti bodo videli deset predstav Iz že ob- javljenega okvirnega repertoarnega načrta. Pripada jim 10 % popusta k sicer veljavnim vstopninam. V letu 1958-1959 bodo v samem Celju tile abonmaji: premierskl torek sobota nedelja dopoldne nedelja popoldne prvi šolski dru^i šolski tretji šolski Redne abonmaje razpisuje SLG tudi v naslednjih krajih: Šentjur pri Celju, Laško, Vojnik, Slov. Konjice Velenje, Šoštanj, Mozirje, Kostanjevica na Krki, Trbovlje Po potrebi se lahko bodisi v Celju bc^isi v drugih krajih razpišejo še drugi abonmaji. Prijave za abonma bo sprejemala gledališka blagajna od 8. do vključno 14. septembra, dnevno od 18. do 20. ure. — Starim abonentom se bodo hranili dosedanji • sedeži od 8. do vključno 10. septembra. Šolski in mladinski abonmaji se bodo vpisovali od 15. do vključno 17. septembra. — Abonma je plačljiv v dvek obrokih. Uprava SLG SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 6. sepl. 1958 ob 20. uri — Duško Rok- sandič: Babilonski stolp — Izven — po zni- žanih cenah Opozarjamo občinstvo na zadnjo večern* predstavo »Babilonskega stolpa« v Celjn p* globoko znižanih cenah. Nedelja, 7. sept. 1958 ob 19. uri — Juro Klslin- ger: Na slepem tirn — Gostovanje v Grižak KINO UNION, CELJE Od 6. do 10. 9., »Pot v raj«, ameriški barvni film Od 11. do 15. 9,, »Nedokončana melodija«, ame- riški barvni ciaemascop film KINO METROPOL, CELJE Od 6. do 9. 9., »Črni b sori«, jugoslovanski film Od 10. do n. 9., »Klobuk gospoda Anatola«, poljski film LETNI KINO. CELJE Od 5. do 7. 9., »L'izb«a»ke noči«, ameriški film NEDELJA, 7. septembra 12,00 Pogovor z državljani 12,10 Zabavna glasba, vmes objave 12,15 Želeli ste — poslušajte! PONEDELJEK. 8. septembra 17,00 Celjska kronika 17,05 Športni tednik 17,15 V plesnem ritmu 17,30 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave TOREK, 9. septembra 17,00 Celjska kron-ka 17,10 Zabavno glasbo igra ansambel »C-3« 17,30 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave SREDA, 10. septembra 17,00 Celjska kronika 17.10 Ob 90-letnici tabora v Žalen 17,30 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave ČETRTEK, 11. septembra 17,00 Celjska kronika 17,10 Poje ženski zbor PD Vranska pod vod- stvom Staneta Bartola in Igra Savinjski trlo z Vranskega 17,36 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave PETEK, 12. septembra 17,00 Celjska kronika 17,10 Domače v;že 17,30 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna gla«ba, vmes objave SOBOTA. 13. septembra 17,00 Celjska kronika 17,10 Za vsakogar nekaj 17,39 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja GRADBENEGA PODJETJA SAVINJGRAD, CELJE razpisuje delovno mesto SALDOKONTISTA Potrebna je popolna srednja šola. Plača po tarifnem pravilniku. Zglaslte se v upravi podjetja. Bolnica za tuberkulozo Novo Celje RAZPRODAJA naslednja osnovna sredstva: 1 kočijo, 2 mala železna štedilnika, 1 težki tovorni voz, 2 sobne peči lončene z železnim ogrodjem, 2 srednja tovorna voza, 35 lesenih otroških posteljic, 1 lahki tovorni voz, 1 kinoprojektor 16 mm znamke »Victor«, zvočni, 1 sani vprežne, 1 transformator za kinoprojektor, 220yl00 V, 1 ročno železno blagajno, 1 avtom, telef. centrala »Siemens« 22 številk. 1 otonian, 3 posredovalne telefonske aparate, 1 železno travniško brano, 1 telefonski aparat, induktorski, , 1 železno njivsko brano, 1 baterijo akumulatorjev za telef. centralo, 1 plug osipalnik, 1 preiskovalno mizo za ambulanto, 1 ročno slamoreznico, 10 vrtnih klopi, 1 sod za gnojnico, železen 1 lovski voz. Interesenti si predmete lahko ogledajo vsak delovni dan od 8. do H. ure. Prvenstveno se bodo predmeti prodali državnim ustanovam ali gospodarskim organiza- cijam, po 25. 9. 1958 pa tudi zasebnikom. Pismene ali ustmene ponudbe bomo sprejemali na zapisnik v upravi bolnice. Avtobusni promet Celje obvešča, da bo s 5. 9. 1958 uvedel avtobusno progo Celje—Prevalje po naslednjem voznem redu: 9.30 odh. Celje prih. 19.45 10.11 Velenje 19.04 11.00 prih n^o^^ 18.15 11.05 odh. ^^^^ prih. 18.10 11.25 Dravograd 17-5e 11.40 Ravne 17-3« 11.50 prih. Prevalje ^ odh. 17.25 Obratuje ob di^avnikih. Avtobusna proga Šmartno v R. dolini prične redno obratovati dne 5. IX. 1958 po naslednjem voznem redm: j) Šmartno v R. dolini odh. ob 5.30, 12.30 in (19.00 N) Celje prih. ob 6.00, 13.00 iri (19.30 N) Celje odh. ob 11.45, 20.00 in (20.30 N) Šmartno v R. dolini prih. ob 12.45, 20.30 in (21.00 N) D Proga obratuje vsak den Legenda: N obratuje samo ob nedeljah. D obratuje samo ob delavnikih. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK IONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCI RA- ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIK, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VKACAMO — TISKA CELJSKA TTSKARNA V CKLJU Podjetje »Avtoobnova« Celje — Medlog ra23pisuje delovno mesto administratorke. Pogoji so srednja strokovna iz- obrazba ali večletna praksa z ob- vladanjem strojepisja in kores- pondence. Trgovsko podjetje »VESNA« Celje, p. p. št. 6, razpisuje delov- na mesta za 2 kvalificirana trgov- ska pomočnika(ici) drogerijske stroke in Z kvalificirana trgovska pomočnika(ici) manufaktume stroke. Primerna praksa zaželena. ZANIMIVOSTI Vojna v formoški ožini Bog Mars še ni imel dneva dopusta Ce se takole zamislimo nad dogajanji v svetu, potem moramo priznati, da naš planet že dolgo dolgo časa ni po- vsem. miren. Koliko mirnih dni je bilo med prvo in drugo svetovno vojno? Malo. Državljanska vojna- v Mehiki, Španiji, vojna v Etiopiji, vojna med Sovjetsko zvezo in Finsko, boji na Ki- tajskem, potem začetek Hitlerjevih pu- stolovščin in velik spopad, v katerega se je vpletel domala ves svet. Ko so se po predaji Japoncev v Ti- hem oceanu oglasili zvonovi miru, pu- ške in topovi še vedno niso utihnili. Južna in Severna Koreja, partizanski boji v Indokini, gverilsko gibanje Mau- mau v Afriki, vstaja na Kubi, sueški spopad, vojna v Indoneziji, krvavi vrati v Južni Ameriki, madžarska tra- gedija, zdaj spet kriza na Bližnjem vzhodu, prevrat v Iraku, lov angleških ribičev pod zaščito topov v Islandskih vodah in povečanje vojaške aktivnosti vedno tleče vojne v Formoški ožini. Vojni bog Mars že pol stoletja ni imel dneva dopusta. .. Od časa do časa se poklicno ukvarja s krvavimi pustolov- ščinami, medčasno pa ob manjših pra- skah zgolj amatersko. Toda kri teče in teče . .. Formoza z otoki v Formoški ožini je do nedavnega" predstavljala velesilo. To je bilo tako smešno, da se je celo Ame^-ikancem zdelo odveč vlačiti Cang- kajška kot predstavnika četrte svetov- ne sile na konference. Po zmagovitem boju kitajskih revolucionarjev je bil Cangkajšek vržen na to otočje, kjer ob podpori Amerikancev zdržuje odskočno desko zapadnih sil na rdečo Kitajsko. Ljudska republika Kitajska ni prizna- na, niti ni članica OZN, Cangkajškova Formoza pa uživa vse pravice legalne države. Smešno zares. In kakšno je raz- merje? LR Kitajska ima 9 milijonov in 989 tisoč kvadratnih kilomet^^ov površine. Šteje blizu 470 milijonov prebivalcev in ima 35 velikih pokrajin. Formoza je nekdanja mala pokrajina Kitajske in ima 36.000 kvadratnih kilo- metrov ter nekaj nad 6 milijonov pre- bivalcev. Ko je generalisimus Cang- kajšek pribežal z zdesetkano armado na otoke, je podeseteril revščino na njih. Prebivalci, ki se večinoma živijo od poljedelstva, so dobili armado jed- cev, ki pa bi brez pomoči Amerike go- tovo ne mogli obstajati. Ljudski republiki Kitajski, ki zahteva priključitev Fo^^moze in ostalih majh- nih otokov k matični deželi, je odcep- ljena Formoza dvakrat trn v peti. Prvič gre za vprašanje politične enotnosti vseh kitajskih pokrajin in za važno gospodarsko vlogo, ki jo Formoza ima. Drugič, in to verjetno predvsem zato, je Formoza strateško izredno važna. Dokler jo držijo v rokah nasprotniki nove Kitajske, v Pekingu ne morejo ta- ko mirno spati. V teh vodah se zadr- žujejo močne pomorske sile ZDA, pa tudi Cangkajškova vojska ni čisto ne- pomembna. Boji med kopnom in oto- kom so sicer stara stvar, toda zadnje dni se je topovskim obstreljevanjem otoka Kvemoj, ki je obali najbližji, od- prlo novo žarišče vojne nevarnosti. Za- hod obtožuje Vzhod za iniciatorje tega novega spopada, Vzhod pa obratno. Res je pa le, da topovi bruhajo granate, da padajo ljudje v krvi in da Mir zaman skuša s palmovo vejico pogasiti požar. Kdo ima prav? Prav nima nihče. Prav nima Zahod, ki ne sede k zeleni mi^i in se ne pogova'^ja o pravici LR Ki- tajske do Formoze, prav nimajo niti Kitajci, ki v času težko pripravljenih razgovorov o razorožitvi spravljajo v akcijo svoje težke topovske baterije na obali. In kdo trpi? Trpijo preprosti ljudje, ki umirajo ne da bi vedeli za- kaj, trpi človeštvo, ki nenehno trepeče pred nevarnostjo novih spopadov in ki bi grozečega boga Ma,^sa vendar že ra- do poslalo za vedno v pokoj ... Revnemu kitajskemu ribiču gotovo ni do boja, saj misli le na to — če bo za- dostvovalo za pest riža. ZAVAROVANJE PROTI SATELITU Neka londonska gospodinja je zava- rovala hišo proti satelitu. V primeru, da sovjetski umetni satelit ali kateri drugi umetni trabant našega planeta strmoglavi na njen dom, bo dobila od znane zavarovalne družbe »Loyd« 500 funt šterlingov zavarovalnine. NAJVEČJE GASILSKO VOZILO NA SVETU V ZDA so izdelali doslej največje ga- silsko vozilo na svetu. Rezervoarji tega vozila sprejmejo 8000 litrov vode, 800 kilogramov pene za gašeje požara in 960 kg ogljikove kisline. Da bi lahko doumeli kapaciteto tega gasilskega ko- losa, ki je izdelan za neki aerodrom v Južni Ameriki, je potrebno povedati, da vsebina iz teh rezervoarjev v 14 mi- nutah pokrije zapaljeno površino 3000 kvadratnih metrov 5 cm visoko. Menijo, da bodo s pomočjo tega vozila vsak požar na taki površini zagotovo poga- sili. * POSNETKI NA 160 KILOMETROV Na terenu za poskusno proučevanje raket v Melbourne-Beach v Flo."idi so postavili fotografsko kamero, ki je tež- ka osem ton. Z njo posnemajo predmete celo na daljavo 160 km. Kamera je na- menjena v glavnem snemanju raket v letu. V ANGLIJI VEC TELEVIZORJEV KOT RADIJSKIH APARATOV Po neki uradni angleški statistiki je število televizijskih sprejemnikov v Ve- liki Britaniji prekosilo število radijskih aparatov. Prvih le bilo 7,398.000, d'^ugih pa 7,269.000. Bežna shico iz Zopsdne Kemčlie z Adria ekspresom smo v pičlih 22 urah iz Ljubljane bili v Frankfurtu, Zapadna Nemčija. Brnenje motorjev in avtomobilov na cestah ubija človeka. Sledovi vojne so izginili. Novi bloki na- glo rastejo. Od nemškega delavca da- nes terjajo visoko storilnost. Potožijo ti, da takšnega tempa dolgo ne bodo zdržali. Neka velika firma je zaradi konjukture vrgla na cesto 800 delavcev. Pritožb ne sprejemajo. Brezposelnost narašča. Spoznal sem delavsko družino z 8 otroki. Oče zasluži 350 mark. Za stanovanje 50, za hrano 200 mark. Za obleko in vse ostalo ostane pičlih 100 mark. To je družina brez avta, brez motorja, družina, ki se težko prebija skozi življenje! Toda ta družina ni osamljena, tako je življenje v kapitali- stičnih tirnicah, tam, kjer za delavce ni dosti pravic. Tam so sindikati. Nji- hova borba je drobtinčarska. Borba za pfenige pri plači. Danes se življenjski standard tudi tu močno slabša. Govor- nik na seji sindikata poudarja: »Od 39 milijard daje Bundesrepublik nad 12 milijard za oborožitev!« Lepa številka. Sicer pa, saj jih vidiš in slišiš. V ze- lenih uniformah pojejo stare pesmi, tanki brne, po mestu pa se sprehajajo belo oblečeni mornarji. Nič kaj rožnat:\ ni bodočnost Zapadne Nemčije. Delavec žeili mi'^ in prijateljstvo, želi živet' udobnejše. Toda, kaj mu vse to pomaga, če drugi mislijo drugače! Avto še ni luksus. Luksus je živeti s polnim že- lodcem in v miru. Tako mislijo tu«iC kameradi tam. Spet sem v domovini in srečen sem. Čutim, da je delavec pri nas več rre- den kot tam. RADIJSKI SPREJEMNIK V OBLIKI KNJIGE V času velikega narodnega mladin- skega festivala v Moskvi so se pojavile v prodaji male knjige v lepi usnjeni vezavi, na katerih je na naslovni strani pisalo »Festival«. Težko si je bilo za- misliti, da je ta knjiga pravzaprav mali radijski sprejemnik. Pod gornj» platnico so gumbi za regulvanje zvoka in valovne dolžine ter zvočnik, zadnja platnica pa skriva aparaturo in suho baterijo, ki daje pogonsko silo. Aparat »Festival« je izdelal neki le- ningrajski znanstveni istitut in je te- žak 800 gramov. Aparat sprejema ad- daje na srednjih valovih. BRALCI »CELJSKEGA TEDNIKA«! NE ZAMUDITE PRIHODNJE ŠTEVILKE! V NJEJ BOMO ZA- CELI OBJAVLJATI NOV POD- LISTEK. »PIRATI V TASMAN- SKEM MORJU«. Ce še niste naročeni na naš list, storite to čimprej, da boste lahko redno zasledovali napete dogodke na majhnem otočju v Tasmanskem morju. »Pirati v dvajsetem stoletju«. Berite! Ne zamudite prihodnje številke! KAVARNA (Odlomek iz romana »Brezskrbno mesto«, ki ima na prvi strani opom- bo: »Kraji in osebe v romanu so docela izmišljene; sleherna podob- nost more biti le naključna.) Vsako mesto ima kavarno, vsaj eno, če jih nima več. Med sabo se kavarne ne ločijo toliko po ureditvi kakor po gostih. Tako se v tej kavarni zbirajo umetnjakarji, v oni upokojenci, v tretji reakcionarji in tako dalje. Naše mesto pa ima samo eno kavarno, zato so tu gosti bolj strpni in zahajajo vanjo kar vsivprek. Kvečjemu si zbirajo svoje ko- tičke. Pa začnimo kar pri koncu — to je v ' soboto. Tedaj je v naši kavarni naj- bolj živahno, posebej še, če je sobota takoj po prvem v mesecu, in če zunaj malo rosi, potem je po zadnji kino pred- stavi dejansko nemogoče najti v njej še kak prostor. Vsaka kavarna ima stalne, občasne in priložnostne goste. Stalnih gostov ob sobotah zvečer ne najdemo v naši ka- varni. Pač pa so vedno v njej nata- karji. Vsak ima svoj rajon strežbe in mnogi gosti se. že pred vstopom v ka- varno odločijo — kadar morejo izbirati — ali bodo sedli k zgovornemu Lali, godrnjavemu Luigiju, visokemu Perici ali debelušnemu Jovici. Za Lalo pravijo, da je že z Abraha- mom pil bratovščino, a še vedno je videti čvrst natakar svetovnega forma- ta. Prehodil je skoraj vso Rusijo, Skan- dinavske dežele, Prusijo in Avstrijo, da o domačih krajih sploh ne govorimo. Študenti ga radi podražijo s kakšno la- tinsko modrostjo, pa jim takoj deset- kratno vrne. In če mu vsega drugega zmanjka, mu še vedno ostane: »Tempo- ra matantur et nos matamur in illis!« V živih jezikih ni da bi razpravljali z njim: »Ves, sir! Ja ponimaju po ruski. Tout de suite, monsieur! Brauchen Sie noch was, mein Herr? Prego, signori- na!« Pa še kaj drugega zna povedati. Na primer: »Včeraj je padel satelit.« — »Nemogoče! Kje pa?« — »V postelji pri mojem sosedu. Četrt ure se je vsa hiša tresla!« Ali: »Madona, kako de- žuje!« — »Nikar me ne strašite!« ga pogleda gost, ki nima dežnika. »Res, res. V Avstriji so že strahotne poplave.« — »Pa pri nas?« — »Pri nas? Saj že štiri dni ni deževalo!« V vsakem primeru se znajde. Toda včasih ga vendarle pre- seneti želja kakega gosta: »Vilice? K hrenovki? Za boga! Saj se vam bo ves svet smejal!« Luigi je drugačen. Večidel tiho hiti gor in dol po kavarni, če pa ga gosti le preveč kličejo, zagodrnja: »Saj že grem! Saj že grem! Vseh ne morem po- streči naenkrat!« In če me posluh ne vara, mu včasih uide tudi kakšna mast- na italijanska. Sicer pa je mož precej nesrečen in vse kaže, da ga tu pa tam prime domotožje, potem se tiho vpra- šuje: »Anima mia, che attendi anco- ra ...?« A v očeh, globoko pod temnimi obrvmi, je videti, da kar dobro ve, česa »pričakuje njegova duša«. Perica je najbolj tih in najbolj ustrež- ljiv. Vendar hodi vzravnano kakor s kolom namesto hrbtenice, tu pa tam se sicer nasmehne, a videti je, da se je moral prezgodaj zresniti. Jovica je nekaj časa spraševal skoraj vse domače goste: »Veste za kakšno stanovanje?« To je bilo v tistih časih, ko si je naprtil na široka ramena slad- kejši del življenjskega bremena. Zdaj se je potolažil. Pravijo pa, da je pisal pred poroko nekakšno kroniko, ki je ni bila žena nič preveč vesela. Toda o tem ga povprašajte kdaj sami. Vam bo že povedal. Kavarna ima tudi godbo. Nekateri, ki imajo dober spomin, trdijo, da jih je imela že toliko, kolikor komadov znajo zaigrati. Ob sobotnih večerih po- slušajo gosti komade od »Murk« do »Novčičev« in pijejo razne »murčnice« za »novčiče«. V kavarni je ples pre- povedan in če koga godba le podžge, da zapleše, pristopi takoj eden izmed natakarjev in vljudno pojasni: »Opro- stite, v kavarni je ples z občinskim od- lokom zabranjen!« Včasih pa vendarle ni mogoče zaje- ziti navdušenih plesalcev. In tedaj'se vrti mlado in staro v ritmu rumb, samb, kalipsov in »Rock'an'rollov«. Seveda še nismo tako moderni, da bi plesali v pi- žamah. Zgodilo pa se je že, da je neki plesalec sezul čevlje, odplesal divji ročk'an'roll, potem pa še iz čevlja spil »stopalčno« količino Fruškogorskega bi- sera. Nekoč je bila v kavarni tudi »Igral- nica«. Tu so vsak večer premetavali karte navdušeni kvartopirci, ki so že- leli mahoma prislužiti petkratne pre- mije. Zlobneži pravijo, da je kavarna s kvartopirci zaslužila toliko, kolikor je potrebovala za najnovejše preureditve. Zdaj so se kvartopirci preselili neznano kam. Verjetno pa igrajo zdaj kje drug- je v mestu, saj je še mnogo krajev, kjer so preureditve nujno potrebne. Pretepi so v kavarni bolj redki. Miro- ljubni gostje sicer prenašajo vpitje, krvi pa ne morejo videti. Tu pa tam se že kdo spozabi in prežene muho z na- sprotnikovega nosu, pri čemer po ne- sreči zadene v nasprotnikov nos. Ta mu potem vrne z enakim po bradi, a hujših posledic kot počena lobanja in pretres možgan še ni bilo. Ljudsko kramljanje ob sobotnih ve- čerih traja običajno do pol druge ure zjutraj. Takrat da glavni natakar zna- menje z lučjo, ki trikrat ugasne in se spet prižge, kar pomeni: »Pripravite denar, pa pojdite spat!« Ves teden je potem kavarna precej dolgočasna. Vanjo zahajajo večidel le stalni gosti. Med temi so tovariši, go- spodje, gospe in gospodične. Tovarišic ni med njimi. Tovariši posedijo kakšno urico sami ali z drugim tovarišem pri mizi s trdim stolom, natakar jim pri- nese — ne da bi naročili — običajno pijačo in redne časnike, s sosedi pa se pogovarjajo o običajnih in rednih za- devah in nadaljujejo tam, kjer so po- poldne na seji končali, kar je dejansko začetek seje, ki se bo drugo dopoldne začela. Gospodje sedijo v ložah. Kljub več ali manj ustaljenemu okusu vedno zno- va glasno in jasno naročijo, kaj bodo pili. Potem pa si pripovedujejo že več ali manj znane novosti in šale. Videti je, da se več ali manj dolgočasijo in merijo gospodične, ki listajo po revijah. Včasih se zgodi, da kakšen gospod po- zna kakšno gospodično ali narobe, kakšna gospodična pozna kakšnega go- spoda in potem sedejo skupaj, pijejo originalno buteljčno vino, nato pa se odpeljejo na sprehod z avtom, kar je vedno videti zelo skrivnostno in prav- ljično. Gospe so v kavarni svojevrstne. Več ur skupaj buljijo v eno samo revijo. Le kaj iščejo v osladnih »Miinchener Ilustrierte« ali »Freundin« ali v čem podobnem? Ce koga zanima in potem za njimi prelistuje revijo, običajno ne naj- de več tistega, kar je gospo tolikanj zanimalo — listi v reviji enostavno manjkajo! Včasih zgine kar cel Pavliha. Neverjetno, koliko je nekaterim ljudem do smeha! Vsaka kavarna ima običajno tudi ne- kaj živega okrasnega cvetja. V naši je to cvetje ovelo. Toda še vedno se pri- meri, da kak lakomen ljubitelj rožic povabi kakšno izmed njih in jo od blizu poduha. Toda to je zelo redko in za- voljo pogostih naknadnih pritožb, so se natakarji odločili, da živega cvetja raje' sploh ne bodo več pustili v kavarno. Toda kavarna včasih le zalivi tudi med tednom. Za naše mesto je tradi- cionalno, da se zbere v njej vsa elita po kakšem koncertu ali gledališki pre- mieri. Ob takih priložnostih morajo na- takarji, kljub prejšnjemu ugašanju lu- či, podaljšati delovni čas za kakšno uro in pol. Celo organi ljudske oblasti za- mežijo, ker se ne marajo vmešavati v visoke pomenke redkih kulturnikov na- šega mesta. Ob zaključku so ti kulturni pomenki seve precej cmeravi, dišijo po alkoholnem cinizmu in samovšečnosti: vsekakor velike misli jare provincial- ne kulture. Zelo nerodno je mnogim, kadar te velike duhove zmoti socializacija in de- mokracija, ki je prav močno vtisnila svoj pečat tudi v kavarniško življenje. Posebej po vsakem petnajstem se na- berejo v kavarni cestni delavci, grad- beniki in podobni, oblečeni še v de- lovne obleke, ki s prleškimi in zagor- skimi začimbami zasolijo visoko kultur- ne pomenke. Se bolj velikopotezno pa je, kadar pride v kavarno možak, ki ima na gla- vo potisnjen klobuk, oguljeno suknjo,, ki diši po konjskem hlevu in pomoli na mizo pred goste listek: »Pomagajte mi, prosim! Sem gluhonem in vojni in- valid!« Tudi neka ženica se včasih po- kaže, ki prodaja poleti cvetje, pozimi pa gibljive kače. Kadar prodaja kače, mlade gospodične močno kričijo, kadar pa cvetje, se jim radostno širijo zaspa- ne oči, gospodje pa širijo denarnice in to je za našo kavaro simbolično: kadar v njej ni tiho, potem kdo kriči ali od- pira oči, vedno pa se odpirajo denar- nice! Milan Ristič