CELJSKI TEDNIK
GSLASILO SOCIALISTIČNE IVIZK DILOVNEOA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA
CELJE
L. IX. ŠTEV. 35
5. SEPT. 1958 I
I CENA 15 DIN j
Z ozimnico letos ne bo težav
KROMPIRJA IN JABOLK BO DOVOLJ. — CENE BODO NIŽJE KOT
LANI. — OBČINSKI ODBORI, KMETIJSKE ZADRUGE IN SINDIKALNE
PODRUŽNICE SO LETOS POKAZALE VEC RAZUMEVANJA ZA PRE-
SKRBO OZIMNICE KOT LANL — PRESKRBA Z MESOM NI ZADO-
VOLJIVA. - KAKO UREDITI PRESKRBO CELJA S PERUTNINO? —
KAJ OVIRA UREDITEV RIBARNICE V CELJU? — NEKAJ KRITIČNIH
PRIPOMB CELJSKIH GOSPODINJ.
Letošnja dokaj dobra letina in do-
eedanje priprave za odkup poljskih pri-
delkofv^ nam vlivajo upanje, da s pre-
ekirbo ozimnice letos ne bo težav. Sadje
je izredno dobro obrodilo, tako da
fanetje ne vedo kam z nj.im. V celj-
skem okraju so oceniii okoli 800 vago-
nov tržnih viiškov jabolk. Od tega ra-
čunajo, da bodo odkupili potrošniki v
kraju okoli 300 vagonov, 500 vagonov
jabolk pa bo šlo v prodajo izven okra-
ja. Tudi krompir je dobro obrodil. Kljub
Tisokim hektarskim donosom pa bodo
odkupna podjetja za potrebe celjsikega
okraja morala uvoziti še 100 vagonov
krompirja predvsem s Ptujskega polja
in Dolenjske. Uvoz krompirja je nujen
zaradi tega, ker kvaliteten krompir od-
kupijo razni kupci iz drugih okrajev,
predvsem pa gre veliko savinjskega
krompirja za .potrebe zasavsikih rudar-
skih revirjev.
V glavnem ni bojazni, da se potrošni-
ki ne bodo pravočasno preskrbeli s
krompirjem in jabolkami za zimo. To
sta pa tudii dva glavna artikla ozimni-
ce. Tudi cene bodo nižje kot lani. Od-
kupna podjetja in kmetijske zadruge
bodo odkupovale krompir po 10 do
10,25 din, prodajale pa ga bodo potroš-
nikom franco razkladalna pK)staja po
11,50 din. Edino beli kvalitetni krompir
bo nekaj dražji, in sicer okoli 15 din.
Jabolka bodo potrošniki lahko nabavili
po ceni od 15 do 25 din napram vrsti in
kvaliteti. Indeks cen vseh poljskih pri-
delkov kaže letos padec napram po-
vprečnim csnam v lanskem letu, razen
pri česnu in čebuli, kjer se je cena za-
radi suše dvignila za 100 odstotkov od
lanske cene.
Glede drugih pridelkov za ozimnico,
kot je zelje, repa, fižol, orehi, zelenja-
va in sadje za vku ha vanje, ne bo težav.
saj jih potrošniki ,po navadi nabavljajo
direktno pri kmetovalcih. Kljub temu
pa bo imel Agropromet tudi te pridelke
na zalogi in jih bodo lahko potrošniki
tam nabavili. Kot ni bilo marelic, ne
bo zaradi slabe letine Ludi breskev. Za-
to bodo celjske gospodinje to vrzel na-
doknadile s češpljami, ki jih bo v krat-
kem pKKijetje Agropromet dobilo iz
Hrvatskega Zagorja in Slov. goric.
Vendar gospodinje ne bodo smele od-
lašati z nakupom, ker bodo letos češplje
zaradi naglega dozorevanja na prodaj
le kratko dobo.
Tudi organizacija preskrbe z ozimni-
co je letos mnogo iboljša kot lani. Ob-
činski ljudski odbori in sindikalne po-
družnice so pokazale veliko razumeva-
nja za preskrbo ozimnice. Okrajni sin-
dikalni svet v Celju je razposlal vsem
sindikalnim podružnicam sezname, iz
katerih je razvidno, kje lahko nabavijo
posamezne pridelke za ozirnnico. Sindi-
kalne podružnice bodo za svoje član-
stvo same organizirale preskrbo za
ozimnico, tehnično izvedbo, prevoz in
plačilo pa bo za njih opravila gospo-
darska organizacija. Ves odkup bo po-
tekal preko kmetijskih zadrug in po-
slovnih zvez in delovni l^olektivi ne bo-
do imeli pri nakupu nobenega stika s
proizvajalci, kar bo onemogočilo navi-
janje cen. Razen tega so občinski ljud-
ski odbori zadolžili posamezne trgovi-
ne, da bodo kot preskrbovalna iKKijetja
tudi nudila ozimnico pod ugodnimi po-
goji. Da bi organizacija odkupa ozim-
nice kar najbolje in v redu potekala,
so pred dnevi imeli na sedežih občin
sestanke, na katerih so se temeljito po-
govorili o vseh teh problemih in kako
jih bodo najbolje rešiil.
Svet za tržišče pri celjski občini je
pred dnevi še iposebej razpravljal o
nekaterih perečih problemih preskrbe
v Celju. Tu gre predvsem za preskrbo
mesa, perutnine, nekaterih mlevskih
izdelkov in kmetijskih pridelkov ter
industrijskega blaga za široko potroš-
njo.
Ena od ugotovitev je bila, da preskr-
ba z mesom sicer ni kritična, ni pa za-
dovoljiva. .Vzrok temu je, da kmetje
(Nadaljevanje na 2. str.)
Žalec jc
pripravljen
Jutri prve
prireditve v čast
90-letnice
žalskega tabora
Jutri popoldne se bo z otvo-
ritvijo razstave o delovanju te-
lesnovzgojnih društev žalske
občine v Šempetru začela vrsta
prireditev v okviru proslave
90-letnice žalskega tabora. Otvo-
ritvi bo zvečer sledila velika te-
lovadna akademija na prostem,
pri kateri bodo sodelovali do-
mači člani telesnovzgojnega dru-
štva. V nedeljo dopoldne bo ve-
liko tekmovanje v atletiki in
partizanskem mnogoboju, pri
čemer bodo sodelovala domala
vsa društva v občini.
Jutri zvečer bo v Grižah nastopilo
celjsko gledališče s Kislingerjevo dramo
»Na slepem tiru«.
Prireditve v tem tednu so nekaka
uvertura v dejansko proslavljanje, ki
pa se bo nadaljevalo ves naslednji te-
den. Tako bo 9. septembra v dvorani
Hmezada odprta zgodovinska razstava
o delu telesnovzgojnih društev, nasled-
nji dan pa bo v Žalcu nastop priznane-
ga slovenskega okteta.
Vrhunec prireditev bo naslednjo so-
boto in nedeljo, ko bo na večer pred
velikim zborovanjem v Grižah pre-
miera Kreftove »Velike puntarije«, pri
kateri sodelujejo člani domala vseh pro-
svetnih društev in »Svobod« v občini.
Naslednjo nedeljo pa bo z odkritjem
spominske plošče v Domu hmeljarjev
in otvoritvijo vzorčne razstave hmelja
napočil glavni dan v vrsti prireditvenih
dogodkov. Ta dan bo tudi velika povor-
ka in zborovanje, nadalje nastop zdru-
ženih pevskih zbcov, nato promenadni
koncerfr in prva poskušnja piv vseh
slovenskih pivovarn.
Pri zabaviiem programu bodo sodelo-
vali člani folklorne SKupine iz Raven
na Koroškem, Pohorski Tijek in Stef,
Prleška Micka in Marulek ter drugi
humoristi. Za- godbo bodo poskrbeli ve-
seli planšarji. Ljubljanski »Jazz« an-
sambel s pevkama Jurkovičevo in Dr-
žajevo, nadalje Savinjski kvintet in
libojski »Cvek«.
V dneh prireditev pričakujejo v Žal-
cu velik obisk. Ze v začetku tega ted-
na so prodali okoli 5.000 značk, ki ve-
ljajo kot stopnina na prireditve. Ker
so organizirali za 14. september tudi
posebni vlak iz Velenja in Šoštanja ter
nekako »non-stop« avtobusno prevozno
mrežo od Celja.pa po vsej Savinjski
dolini, lahko pričakujemo, da se bo
prihodnjo nedeljo v Žalcu zbrala velika
množica ljudi. Vsekakor pa bodo tudi
ostali kraji, Laško, Store, Vojnik, Ko-
njice, Šentjur, organizirali obisk te ve-
like, v letošnjem letu vsekakor naj-
večje prireditve v okraju.
Zgodovinski dogodek za
Podietrtek
PREBIVALCI SO SVECANO PRICAKALI PRVI VLAK IN POGOSTILI
GRADITELJE — VELIK POMEN PROGE ZA OBSOTELJSKO DOLINO —
DOKAZ SODELOVANJA MED LJUDSTVOM IN JLA PRI SOCIALISTIČNI
GRADITVI DEŽELE — DO DNEVA REPUBLIKE BODO PROGO ZGRADILI
DO STRANJA
V nedeljo je bila v Podčetrtku velika
svečanost. Na prostoru, okrašenem z za-
stavami, se je zbralo več kot dva tisoč
ljudi, da bi slovesno sprejeli vlak, ki je
prvič v zgodovini pripeljal v njihov
kraj.
To je bil za prebivalce Podčetrtka po-
memten dogodek, saj se jim je uresni-
'čila dolgoletna želja. Zato ni bilo na-
vdušenja ne konca ne kraja, ko je ob
10,15 pripeljal prvi vlak. Zbrana mno-
ižica je vzvalovila. Ploskanje, ziategli
pisk lokomotive, železniška godba na
pihala iz Zidanega mosta — vse to se
je zlilo v veliko navdušenje tega po-
membnega dne. Gledal sem starega
očanca, ki je stal pred tribuno, kako so
mu od ginjenosti tekle solze po licu. Ni
mogel verjeti — in vendar je bilo res.
Na okrašeni tribuni so se zbrali pred-
staivniki krajevnih oblastnih in politič-
nih forumov ter predstavniki JLA.
Svečanosti se je udeležil med drugimi
tudi sekretar Okrajnega odbora SZDL
v Celju tov. Stane Sotler ter predstav-
nika. direkcije jugoslovanskih železnic
iz Ljubljane inž. Funtek in inž. Poljan-
šek.
Prvi je prihod vlaka v imenu prebi-
valcev Sotelske doline pozdravil tov. Jo-
že Brile j. Za njim je spregovoril pred-
sednik šmarske občine tov. Avgust An-
derluh, ki se je v imenu občine in ob-
činskega komiteja ZK zahvalil pripad-
nikom JLA za njihovo požrtvovalno de-
lo pri gradnji te proge ter poudaril
njen velik gospodarski pomen za Sotel-
sko dolino, ki bo po zgraditvi proge po-
vezana z gospodarskim,i središči Slo-
venije, s Celjem, Mariborom in Ljub-
ljano. V imenu pripadnikov JLA je
spregovoril major Eterovoc, ki je pred-
vsem poudaril povezanost ljudstva z
ljudsko armado ter nanizal nekaj po-
datkov, iz katerih je razvidno, koliko
truda so vložih prip>adniki JLA pri
gradnji te proge. Dejal je, da so pri-
padniki JLA od začetka gradnje proge
do danes vgradili 70 tisoč kubičnih me-
trov gramoza, 21 tisoč kvadratnih me-
trov kamnitega kolovoza, 10.900 kubič-
(Nadaljevanie na 2 str.)
Ve{ pomoži občanov pri ustanav-
ljanju stanovanjskih siiupnosti
Volivci celjske občine so na nedavnih
zborih pričeli razpravljati tudi o sta-
novanjskih skupnostih. Na zborih vo-
livcev so bili izvoljeni celo že prvi ini-
ciativni odbori, ki pripravljajo vse po-
trebno za ustanovne skupščine. Ti od-
bori že več ali manj živahno delajo v
Zavodni, Gaberju, Cretu, III. in IV. me-
stni četrti.
Zal pa moramo pri tem zapisati za-
skrbljujoče dejs*tvo, da ponekod ljudje
vse premalo sodelujejo pri teh pripra-
vah. Naj navedem samo primer Otoka,
ki postaja danes najlepše.naselje v naši
občini, vendar ondotni prebivalci vsaj
do danes niso pokazali nobenega zani-
manja za stanovanjske skupnosti. Ze
udeležba sama — in deloma tudi raz-
prava — je na zborih volivcev jasno
pokazala, da razmeroma le manjši krog
naših občanov pravilno razume vlogo
in pomen stanovanjskih skupnosti, si-
cer bi se ne moglo zgoditi, da je bilo
tovrstno zanimanje prav v predelih, ki
imajo največ nerešenih problemov, raz-
mer orna najslabše.
O vlogi, pomenu ter o novem tipu
stanovanjske skupnosti smo že pisali.
Ne bo pa napak, če znova podčrtamo
nekatere značilnosti novih stanovanj-
skih skupnosti, o katerih je nedavno
spregovorila tudi tovarišica Vida Tom-
šičeva.
V naši občini sta doslej že delali dve
stanovanjski skupnosti: v Celju in v
Storah. O delu obeh bi lahko danes na-
pisali že precej pohvalnega, saj smo
ravno pod okriljem stanovanjske skup-
nosti v Celju v zadnjem času pridobili
nemalo število raznih (predvsem gospo-
dinjskih) se^^visov in je tudi sicer uspe-
šno reševala marsikatera vprašanja. V
glavnem pa je bila njena vloga le bolj
tehničnega značaja in je delovala pred-
vsem kot skupnost hiš odnosno hišnih
svetov. Stanovanjska skupnost novega
tipa pa je predvsem skupnost ljudi do-
ločenega področja, ki ima nalogo orga-
nizirati in pospeševati komunalno, go-
spodinjsko, socialno, zdravstveno in
vzgojno dejavnost za neposredne potre-
be družine in vsakega stanovalca po-
sebej.
Občina nikakor nima namena, da bi
na hitro roko in kampanjsko organizi-
rala stanovanjske skupnosti. Spričo po-
treb, predvsem pa z dobro voljo in ši-
rokim razumevanjem občanov samih
bo moral iti razvoj sam od sebe sponta-
no naprej. Prepričani smo lahko, da čim
bodo občani spoznali, da gre tu za or-
ganizacijo, ki bo služila izključno njim
samim, bodo storili vse, da bo stano-
vanjska skupnost na njihovem terenu
čim prej zaživela.
POGOJI SO TU, MANJKA LE
ZDRAVE INICIATIVE
Materialni pogoji za delo stanovanj-
skih skupnosti so v naši občini že po-
dani. Občina je v letošnjem in prete-
klem letu dala precej milijonov za ure-
ditev raznih servisov in tako bi lahko
v Celju vsaj 6 stanovanjskih skupnosti
kar kmalu pričelo z delom. Pa tudi za
v bodoče lahko pričakujemo izdatno
moralno in materialno pomoč občine in
podjetij, če bodo prebivalci posameznih
(Nadaljevanje na 3. str.)
Tovariško srečanje štajerskih borcev in aktivistov
Pripravljalni odbor za »Tovariško srečanje štajerskih borcev in
aktivistov« vabi vse borce »Slandrove brigade« in drugih enot-
predhodnic, iz katerih je bila brigada formirana, in vse aktiviste
V ZBOR, KI BO V NEDELJO, DNE 7. SEPTEMBRA V LOKAH PRI
MOZIRJU V GORNJI SAVINJSKI DOLINI.
Ob 9 dopoldne Zbor borcev in aktivistov,
ob 10 slavnostno zborovanje — proslava 15. obletnice formiranja
VI. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade »Slavka
Šlandra«.
Po proslavi zabava s kulturnim programom, pri katerem sodelu-
jejo trije zbori godbenikov.
Ker zaradi kratkega roka nismo mogli poslati vabil vsem borcem in
aktivistom, jih prosimo, da imajo naše pozive prek časopisja in radia
Ljubljane kot vabilo na udeležbo!
OBČINSKI ODBORI ZVEZE BORCEV!
Organizirajte skupinski pohod borcev na Zbor v Mozirje! Prijavite
čimprej število udeležencev-borcev in aktivistov pripravljalnemu od-
boru, Mozirje, telefon 3a! Za prevoz s kamionom se obrnite na Tajni-
štvo notranjih zadev! — Udeležencem, ki bodo potovali z vlakom,
sporočamo, da bodo s končne postaje — Šmartno ob Paki — vozili avto-
busi v neposredno bližino prireditvenega prostora.
Naj ne bo »šlandrovca« in borca drugih štajerskih enot ali akti-
vista, ki se ne bi udeležil »Tovariškega srečanja« v nedeljo,
dne 7. septembra v lepi Savinjski dolini!
STRAN 2	5. SEPTEMBRA — STEV. 35
PO SVETU
Rusi izstrelili 1690 kg težko kabino
z dvema psoma 450 km visoko ... Fran-
coska atomska bomba v Sahari na vi-
diku. Vrsta ameriških bolj ali manj
ponesrečenih poskusov s sateliti in
daljnostreli. Atomska podmornica
»Nautilus« 5040 km prevozila nepretr-
goma pod vodo. Danci odklonili spre-
jem atom. podmornice »Scate«. Sestanek
ameriškega atomskega strokovnjaka
v. Brauna in ruskega profesorja Sedo-
va, ki izjavi, da to ni zanimivo, kdaj
bodo Rusi odpotovali na Luno ... in
tako dalje, podobnih dogodkov, ki da-
jejo času svojo začimbo, .^e za celo
prgišče.
In spet nekaj, kar diši po vojni na
Dalnjem vzhodu. Čeprav hudo grmi že
več dni okoli Amoja in Kvemoja, mora-
mo vendar zabeležiti, da je pred do-
brim tednom svetovna kriza, ki jo je
povzročilo izkrcanje Amerikancev in
Angležev na Bližnjem vzhodu, minila.
Atomski znanstveniki v Ženevi so se
sporazumeli, Arabci so v OZN izglaso-
vali znamenito resolucijo, s katero so
povedali, da bi se najraje otresli vseh
jerobov in varuhov ter v svoji hiši po
svoje gospodarili, kočno pa se je stvar
premaknile tudi glede jedrskih po-
skusov, kajti ZDA so sporočile svoje
pogoje, SZ pa že leto in dan pritiska
za sestankom, na katerem bi se te naj-
bolj pereče stvari obravnavale. Gene-
ralni sekretar OZN potuje po presto-
Ucah arabskih držav in išče diplomat-
sko formulo, po kateri bi se ZDA in
VB lahko umaknile iz Libanona in iz
Jordana; Libanon je umaknil tožbo
prati ZAR o »množični intervenciji«,
sicer pa je ZDA poslal račun za 5 mili-
jard dolarjev, češ da intervencija ni
poceni stvar.
Eisenhovoer je ob vseh teh stvareh
izjavil, da z bliskovito atomsko vojno
slabo kaže, da bi bila uničena tudi tista
država, ki bi prva napadla z atomskim
orožjem. Pripravljen je skleniti nena-
padalni pakt s Hruščevim, kajti opra-
viti je treba že enkrat nezaupanje med
SZ in ZDA. Grmenje na Daljnjem
vzhodu je tvegano — za vse, torej tudi
za oba glavna rivala v svetu.
Hruščev je sicer zadovoljen z ame-
riško izjavo o pogojih za odložitev je-
drskih poskusov, čeprav ta sama na
sebi nič ne pomeni, če ne pride do
kompleksne razorožitve, kajti — eno
leto je ravno dosti za novo serijo po-
skusov. Da bi kaj ne zamudil, je v
»Pravdi« zagrozil, da bo SZ moralno in
materalno pomagala Kitajski in da je
čas prenehati z izzivanjem okoli For-
moze. Cankajšek je vrgel eno tretjino
svoje vojske pred vrata pomembne lu-
ke Amoj, na kar so se Kitajci odločili,
da to provokacijo primerno potolčejo
in tako so v par dneh poslali na Kvemoj,
Macu, Pescadore, Hajlan, Pajčuan in
Kaotang kar 132.000 granat, večino od
njih na Kvemoj, okoli katerega je 120
kitajskih ladij opasalo solidno blokado.
Ameriško in angleško brodovje hiti na
Daljni vzhod, vendar ta izhod ni edini.
Obe velesili se lahko umakneta iz tega
obračuna med celino in Formozo, kajti
ZDA se niso izrecno obvezale, da bodo
branile Kvemoj, poleg tega pa se lahko
postavita na danes najbolj sodobno
stališče, da gre za notranjo kitajsko
zadevo, pa bosta našli še najboljšo re-
^ šitev. Kitajska socialistična republika
sicer preživlja hude težave najrazlič-
nejše vrste, vendar bi za ZDA bila
prevelika avantura, če bi navezale vso
svojo kitajsko politiko na Cankajška.
De Gaulle je že nekaj časa na impe-
rialni poti po Afriki. Vendar ne kaže,
da bi se mu posrečilo postaviti galske-
ga petelina na noge tako, da
bi spet junaško pel. Stare slave dedo-
vino Franciji žre ne samo njena afriška
politika, marveč tudi notranje težave.
Amerikanci so pred Libanonom odkrito
pokazali, da štejejo Francijo za silo
druge vrste, saj so francoski križarki
zagrozili z orožjem, če bi začela z iz-
krcevanjem. De Gaulle bi rad utrl nova
pota z novo francosko ustavo, proti
kateri pa se bore komunisti in dve
tretjini radikalov, kar pomeni, da bo
ustava težko prodrla pri referendumu
o njej. Ce ne bo, De Gaullu ne bo ka-
zalo še nadalje držati krmilo vegaste
barke v svojih rokah. Alžirci pa ne
kažejo nobenih znamenj, da bi.se spri-
jaznili z De Gaullovim konceptom o
francosko-alžirski skupnosti.
Tudi Anglija povzroča v atlantskem
logoru neprijetne zadeve. Na Cipru so
boji oživeli, kajti Grki ne pristanejo
na kompromis, ki favorizira Turke.
Zato tudi ne gredo v atlantski štab v
Izbil, iz katerega so junija izstopili,
čeprav jih je Norstad osebno od tam
povabil, naj se vrnejo. Na severu Evro-
pe so se Britanci oholo obnašali do
Islandije, ji grozili z orožjem in zares
poslali ribiške ladje pod zaščito vojnih
lovit v islandske teritorialne vode. Ka-
že, da se je težko odreči lasti in oblasti.
To se vidi tudi iz angleškega stališča
v Somaliji, ki komaj čaka, da bi postala
neodvisna. Angleži mešetarijo proti
Somaliji v Etiopiji, v Sudanu pa pro-
ti Egiptu — po starem preizkušenem
načelu vseh kolonialistov: Razdeli in
vladaj, ali kjer se prepirata dva ...
V Angliji je zadnja leta precej po-
pularna literarna »klika« AYM (Angry
Young Man — Jezni mladi mož), katere
vodilnega pisatelja in njegovo znano
dramo »Jezen se ozri« smo že enkrat
omenili. Njegov očitek buržuaznemu
svetu se glasi: Vse je ena sama so-
cialna laž, še so reveži na svetu, kljub
vsej socialni zakonodaji. — No, to
velja za Anglijo, a kaj šele za Indijo,
ki so pretekle dni obravnavali kot eno
od dežel, ki je v najhujši gospodarski
zagati. Indijski planerji so bili preveč
drzni, tuj kapital pa se ni angažiral
tako, kakor so računali. Zdaj bo Indija
dobila pomoč od Anglije, ZDA, Kanade,
Zah. Nemčije in Japonske. Korenine
revščine pa so tam globoke, smrt od
lakote je bila najčešča epidemija v
zgodovini Indije.	T. O.
Z ozimnico letos ne bo težav
(Nadaljevanje s 1. strani)
zadržujejo živino m čakajo višjih cen
ter da je s septembrom stopila v velja-
vo uredba o prepovedi iklanja telet.
Tudi presterba s perutsnino je v Celju
slaba, oziroma je sploh ni. Vzrok temu
je, da kmetje perutnine ne prodajajo,
ker jih v to ne sili ekonomska nuja ter
kokoši raje sami pojedo, razen tega pa
so socialistična gospodarstva in poseb-
na vzrejna središča za perutnino imela
z vzrejo slabe izkušnje in so doživela
neu&peh. Preskrbo s iperutnino bi se
dalo rešiti le na ta način, da bi n. pr.
Kmetijsko gospodarstvo Lava stalno
imelo na zalogi perutnino, gostinska
podjetja v Celju pa naj bi se pogodbe-
no vezala, koliko perutnine bi mesečno
odkupila.
Vrzel v preskrbi z mesom bi razen s
perutnino lahko nadoknadili tudi z ri-
bami in divjačino zlasti sedaj v jeseni.
Zato je pa tem težje razumeti, da je
občinska komdsiija že dvakrat zavimila
načrte za adaptacijo ribarnice v Celju,
in sicer s čisto nepomembnimi pripom-
bami. Zai^adi tega v Celju še vedno ne
morejo urediti ribarnice, čeprav je de-
nar in lokal v ta namen že na razpo-
lago.
Preskrba Celja z maščobami Ln oljem
je zadovoljiva, medtem ko se celjske
gospodinje pritožujejo zaradi mlevskih
izdelkov, predvsem zaradi stare moke,
razen tega pa primanjkuje koruznega
zdroba in ajdove moke. Kritične so tu-
di pripombe na račun nekaterih indu-
strijskih izdelkov za široko potrošnjo,
ki so slabi ali pa jih ni v prodaji. Pred-
vsem je občutiti pomanjkanje nadome-
stnih delov za industrijske gospodinj-
ske stroje ter servisnih delavnic za po-
pravila teh strojev.
Tudi preskrba z jajci ni zadovoljiva.
To pa predvsem zaradi tega, ker pod-
jetji Agropromet in Mleko nimata hla-
dilnic za jajca ter sta prisiljeni konser-
virati jajca na star način z vlaganjem
v apno, žaganje in žito. Zato je pripo-
ročljivo, da bi gospodinje nabavile jaj-
ca še sedaj v septembru in jih doma
same vložijo. Sedaj so namreč jajca do-
bre kakovosti in sorazmerno poceni, po-
zimi pa bo cena prav gotovo višja.
Kot kaže bo .letos pridelka dovolj,
zlasti sadja. Zadruge in poslovne zveze
so se za odkup na splošno dobro pri-
pravile in urediile skladišča. Vendar so
bili ponekod malomarni do tega vpra^
sanja. Zlasti je hiba v tem, da zadruge
in poslovne zveze niso pravočasno pre-
skrbele dovolj zbirne embalaže za sad-
je, ponekod kot n. pr. pri odkupni po-
staji v Bučah niiso pripravili skladišč,
ki so bila še pred (kratkim zatrpana z
umetnimi gnojili in stroji, kljub temu,
da predvidevajo odkup 80 vagonov ja-
bolk. Letošnja dobra letina sadja pa je
ix>kazala tudi, da celjski proizvodni ba-
zen ne bo mogel brez predelovalne in-
dustrije. V nekdanji tovarni Celeia-Sad
so pa-ed leti predelali okoli 200 vagonov
industrijskega sadja letno in prav ta
količina predstavlja sedaj v celjskem
okraju kritične viške, za katere nihče
ne ve, kam bi z njimi.
Dejstvo je, da so letos občine, odkup-
na podjetja, kmetijske zadruge in sin-
dikmne E>odružnice pokazale mnogo
več razumevanja za preskrbo oaimnice
kot lani. In če bodo tudi pri sami iz-
vedbi odkupa pokazale enako vnemo,
bo letos preskrba z ozimnico povsem
zadovoljiva.	-ma-
Zgodovinski dogodeii zq Podčetrtek
(Nadaljevanje s 1. strani)
nih metrov betona ter položili 44 km
tira. Razen tega so zgradili 172 metrov
dolg predor in regulirali Sotlo v dolži-
ni 2 km.
Navdušenje je iprišlo do viška, ko je
zbranim spregovoril predstavnik občin-
skega odbora Klanjec, tov. Jože Jurak,
ki je v ljudskem jeziku orisal vso zgo-
dovino Obsotelja. V svojem govoru je
IX)udaril predvsem to, da so bili ti kra-
ji v protiljudskih režimih stalno zapo-
stavljeni. Šele sedaj v socialistični drža-
vi, zlasti z dograditvijo te proge se bodo
ti kraji politično in kulturno dvignili
na nivo, ki je dostojen dvajsetemu sto-
letju. V teh krajiih ob hrvatski meji, je
dalje dejal govomiik, so v stari Jugo-
slaviji sejali mržnjo med Slovenci in
Hrvati, danes pa je ta proga ponoven
dokaz bratstva in enotnosti med našimi
narodi, ki se je skovalo v narodnoosvo-
bodilni borbi. Na kraju se je zahvalil
še pripadnikom JLA za njihovo požr-
tvovalno delo pri gradnji proge ter za
njihovo nadvse vzomo ponašanje, za
kar jih tamkajšnji ljudje tudi tako vi-
soko cenijo.
Na kraju slovesnosti so spregovorili
tudi mladinci. Eden med njimi je reci-
tiral Prešernovo pesem »Železna cesta«.
Cicibani pa so v znak hvaležnosti izro-
čili predstavnikom JLA — graditeljem
železnice — šopke cvetja. S proslave so
poslali tudi pozdravno brzojavko ar-
madnemu generalu Ivanu Gošnjaku.
Prebivalci pa so ob tej priliki pogostili
okoli 400 graditeljev proge — pripad-
nikov JLA.
Nova železniška proga Savski Marof-
Kumrovec-Grobelno še ni dograjena.
Doslej so zgradili odsek do Podčetrtka,
do Dneva republike pa bodo .položili ti-
re do Stranj a, kjer bo proga priključe-
na glavni železniški progi. Razen tega
bo treba zgraditi še nekaj železniških
postaj in ,postajališč. Tudi prebivalci
Podčetrtka si žele, da bi bila pri njih
postaja. Do Stranj a je že splanirana
zemlja za progo in vse kaže, da bo ob-
soteljska železnica zgrajena do jeseni
prihodnjega leta. Takrat pa bo doslej
odmaknjeno Obsotelje zaživelo novo,
lepše življenje.	-ma-
Pred otvoritvijo zagrebšicega velesejma
od 6. do 21. septembra
PREKO TRIDESET DRŽAV BO RAZSTAVLJALO NA ZAGREBŠKEM
VELESEJMU
Pred dnevi je uprava zagrebškega
velesejma zaključila zadnje priprave za
otvoritev letošnjega jesenskega vele-
sejma. Dograjeni so paviljoni Avstrije,
jugoslovanske obrti in tovarne »Rade
Končar«. Na letošnjem velesejmu bo-
do poleg ostalih razstavljavcev sodelo-
vale tudi ZAR, Kanada, Španija in Ja-
ponska. Prisotnost na jesenskem vele-
sejmii pa je odklonila Kitajska.
Zanimivo je to, da kljub razširitvi
razstavnega prostora — 150.000 m''^ —
uprava ne zmore še več razstavljavcev.
Mnoga podjetja iz Zahodne Nemčije,
Italije in Avstrije so skoraj dva meseca
zaman prosila za prostore na zagreb-
škem razstavišču, ker je prostora krat-
komalo zmanjkalo.
Razlika v načinu razstavljanja na
letošnjem jesenskem sejmu je v tem, da
so uredili razstavne prostore ek) različ-
nih vejah industrije in ne tako kot
prej, ko so razstavljali po želji raz-
stavljavcev. Letos bo mogoče dobiti
kompleksno sliko o posameznih pano-
gah gospodarstva.
Posebnosti jesenskega sejma bodo tu-
di posebne prireditve kot »Teden usnja
in obutve«, »Mednarodna razstava
knjig«, »Modna revija«, revialna izlož-
ba »Družina in gospodinjstvo 1958« itd.
Z ozirom na veliko zanimanje doma
in v inozemstvu je pričakovati, da bo
letošnji zagrebški velesejem v polni
meri zadostil željam obiskovalcev ter
potrebam domače in mednarodne trgo-
vine.
Šmapshi hmetje bodo sejali nooo sorto pšenicc
Strokovnjaki pri KZ Šmarje se ne-
nehno trudijo, da bi kmetovalci njiho-
vega področja dosegli kar najlepše
uspehe v poljedelstvu, živinoreji, sad-
jarstvu in vinogradništvu. »Z našimi
ljudmi ni težko delati, zatrjuje tovari-
šica inženir Frasova — ker je naš kmet
dovzeten za napredno gospodarjenje. Ni
problem, pridobiti kmeta za ^azne ko-
operacije, napredne oblike obdelovanja,
le razočarati ga ne smemo!«
Lansko leto so šmarski kmetje do-
segli odličen uspeh pri pšenici in so
dobili lepa priznanja in celo nagrade.
Letošnja pšenična letina tudi ne za-
ostaja dosti za lansko in je donos
marsikje preko 50 stotov na hektar. Se-
jali so največ sorto »Virgilio«. Letos pa
so se odločili za novo, še donosnejšo
italijansko sorto »Sanpastore«. Ta vrsta'
pšenice prenese več umetnega gnoja,,
ker ima bolj trdo slamo. Kmetijska za-
druga je že zagotovila 1 vagon tovrst-
nega semena in predvidevajo, da bodo
v kooperaciji posejali 40 do 50 ha te
pšenice. Ravno te dni teče pri KZ
Šmarje akcija za kooperacijo s pšenico.
Osvajajo dve vrsti pogodb: zadruga bo
kmetu preskrbela seme in specialni
umetni gnoj za to sorto ter opravila
globoko oranje in podrahljanje. Kmet
bo to plačal, plus 10 odstotno akumu-
lacijo zadrugi — vse drugo je njegovo.
(To je najnižja oblika koope^-acije)- Dru-
gi način pogodbe pa je ta, da zadruga
jamči kmetu 15 stotov po hektarju
(lahko pa garantirajo še več), 21 sto-
tov na ha zadrži zadruga za kritje
stroškov, kar pa bo viška, si ga bosta
kooperant in zadruga delila pol na pol.
Pri zadrugi so razpravljali še o tretji
obliki pogodb, to je pogodbi brez jam-
stva, vendar ta oblika še ni proučena.
Za prvi dve obliki pogodb pa že imajo
nekaj interesentov in zgleda, da bodo
v kooperaciji predvidene površine po-
sejane z novo pšenico.
Pogovor o odkupu živine in ozimnice
v začetku tega tedna je bila v Slov.
Konjicah konferenca upravnikov KZ,
predstavnikov sindikatov in nekaterih
podjetij, na kateri so največ obravna-
vali odkup živine ter nabavo ozimnice
v letošnji jeseni. Pri odkupu živine so
ugotovili, da se kljub sklenjenim do-
govorom še vedno dogajajo razne na-
pake.
Glede ozimnice v konjiški okolici ne
bo težav, saj bo krompir kar dobro
obrodil, pa tudi sadja bo dovolj. Celo
računajo, da ga bo nekaj vagonov
za prodajo v druge k^-aje. V kolikor
ga ne bi mogli nabaviti v bližini, pa
bodo delovni kolektivi potrebne koli-
čine nakupili tam, kjer bo za njih naj-
bolj ugodno. Vsekakor pa bo tu zelo
važno vprašanje cen, ki bodo morale
biti primerne za prodajalca in ugodne
za kupca.
Imenovanja novih direktorjev
Na zadnji skupni seji občinskega
zbora in zbora proizvajalcev v Celju
so ljudski odborniki potrdili tudi ime-
novanja novih direktorjev pri treh celj-
skih trgovskih podjetjih. Za direktorja
trgovskega podjetja »Tkanina-Galante-
rija« je bil imenovan tov. Leon Mlina-
rič, ki je doslej vršil posle direktorja
trgovskega podjetja »Trgovski dom« v
Slov. Konjicah. Tov. Edo Steblovnik
je imenovan za direktorja trgovskega
podjetja »Agropromet« Celje. Direktor-
ske posle pri trgovskem podjetju »Elek-
tro-radio-center« pa prevzame tovariš
Rajko Petrič.
Za ravnatelja na 3. 'osnovni šoli v
Celju je bil imenovan prof. Emil Kline.
Nadalje so bili imenovani: za uprav-
nika pri KZ Štore tov. Zvonko Guštin,
za upravnika KZ Škof j a vas tov. Frt.njm
Selih, za upravnika pri trgovskem pod-
jetju »Sloga« Skofja vas tovariš Matko
Hozjan, za poslovodkinjo ženskega kro-
jaškega salona »Neva« t Celju pa je
bila imenovana tovarišica Jožica Pod-
lesnik.
Trgovina-ena osnovnih
nalog kmum
v zaključkih iposvetovanja o
trgovinii in preskrbi mest, ki ga
je organizirala Stalna konferen-
ca mest, je med dirugim rečeno:
»Zmogljivosti trgovine so neza-
dostne, zaradi česar postaja trgo-
vina v našem gospodarstvu oz-
ko grlo, ki vedno bolj zavira raz-
voj v proizvodnji in produktiv-
nost dela v trgovini. Trgovina je
deficitarna v vseh osnovnih teh-
ničnih kapacitetah: v skladiščih
in prodajnem prostoru, v opremi
in v transportnih sredstvih.«
Resnost problema je še bolj
očigledna, če imamo pred očmi no-
vo pjolitiko pri preskrbi mest, li-
kvidiran je stihijskega kmečkega
trga, osiguranje potrebnih zalog
kmetijskih pridelkov, intervenci-
jo na trgu ter zaščito življenjske-
ga standarda prebivalcev v me-
stih. Kajti, kljub temu, da se je
osebna potrošnja lani dvignila za
14% in da je letos planiran po-
rast za 8%, je v mnogih mestih
dvig osebne, potrošnje zaostal
prav zaradi neurejene trgovine.
Čeprav je bilo lani kmetijskih
pridelkov v izobilju, so bile cene
"v mnogih mestih visoke, medtem
ko so kmetijski pridelki propada-
li. To se je dogajalo zaradi tega,
ker ni bilo dovolj skladišč in pre-
voznih sredstev za hitro prevaža-
nje in vskladiščenje pokvarljivih
kmetijskih pridelkov.
Dvig življenjskega standarda,
kair je jasno bilo poudarjeno tudi
na VII. kongresu ZKJ, je ena os-
novnih nalog naše gospiodarske
politike. Ni dovolj, če se z druž-
benim planom in ekonomskimi
instrumenti planira razdelitev na-
rodnega dohodka. Nujno je tre-
ba zagotoviti tudi dvig osebne po-
trošnje predvsem v mestih in in-
dustrijskih središčih. To pa do-
slej vedno ni bilo, saj so fckili pri-
zadeti predvsem mestni perbival-
ci, kar se je odražalo pri njiho-
vem standardu.
Zato ibodo morale v bodoče ko-
mune bolj skrbeti za razvoj in
napredek trgovine, da bi izbolj-
šali preskrbo mest in industrij-
skih središč. Hitrejši razvoj trgo-
vine v skladu s potrebami prebi-
valcev ter njena modernizacija
ipredstvalja za ljudske odbore
problem številka ena, saj je to
eden od osnovnih činiteljev za
očuvanje in dvig življenjskega
standairda.
Trgovina ni v stanju, da iz svo-
jih lastnih sredstev zagotovi iz-
gradnjo in opremo novega pro-
dajnega in iskladiščnega prosto-
ra. Zato bi morali ljudski odbori
.priskočiti na pomoč trgovini s
svojimi sredstvi. Nekatere komu-
ne so razumele resnost te naloge
in so se lotile dela. Ljudski od-
bor v Beogradu je ip>oleg pomoči
pri izgradnji novih trgovskih hiš
zagotovil tudi sredstva za izgrad-
njo in opremo desetih prodajaln
na principu samopostrežbe. Po tej
poti so šli tudi nekateri drugi
ljudski odbori. Na primer v Ljub-
ljani so ustanovili centre za pre-
skrbo blaga za široko potrošnjo,
V sklopu teh centrov so trgovine
s kolonialnim blagom, prodajal-
ne sadja in zelenjave, mesa,
mlečnih izdelkov, kruha ter mleč-
ne restavracije.
Kljub tem uspehom pa se v
mnogih naših mestih trgovina
razvija dokaj spontanb, saj se ko-
mune premalo bavijo s proble-
mom razvoja trgovine. Izboljšanje
tehnične opreme trgovin, vzgoja
potrebnega strokovnega kadra in
preskrba prebivalcev v skladu z.
njihovimi potrebami ter finanif-
na pomoč pni tem — to so v da-
našnjih pogojih najvažnejše nalo-
ge ljudskih odborov. Kajti brez
Itega, kljub izobilju posameznih
industrijskih, predvsem pa kme-
tijskih proizvodov, dviig osebne
potrošnje ne ibo ravnomeren in
skladen. To vpliva na standard
ljudi, le-ta pa mora biti poglavit-
na skrb naših komun.
Upravni odbor Trg. podjetja
»Savinjčan« Šempeter v Savinjski
dolini razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE
Nastop službe takoj. Pismene po-
nudbe s kratkim opisom dose-
danjega službovanja pošljite na
gornji naslov.
Zdaf tu^ zdaj tam
5 SEPTEMBRA — STEV 35 3 STRAN
Več pomoči občanov
PRI USTANAVLJANJU STANOVANJSKIH SKUPNOSTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
terenov fK>kazali dovolj zanimanja, do-
hre volje in pripravljenosti za uspešno
«|elo stanovanjske skupnosti.
V Celju že zdaj obstajajo pralnice m
razni drugi servisi. Projektivni biro je
te dni napravil tudi skico razmejitve 14
stanovanjskih skupnosti in kaj te skup-
nosti v Celju že imajo. Vidi se, da smo
v Celju že tako daleč, da lahko začnemo
ustanavljati stanovanjske skupnosti, ki
bodo lahko takoj pričele z delom. Seve-
da pa so še in še potrebne inicaitive s
terena. Drugi predeli, ki bodo poznje
ustanavljali stanovanjske skupnosti,
bodo morali živo sodelovati pri teh, ki
se danes podajajo, da bodo na svojem
področju znali zagrabiti vse probleme.
Prvenstvena naloga stanov, skupno-
sti bo vsekakor skrb za čim bolj smo-
trno in čim racionalnejšo organizacijo
preskrbe. Za Gaberje na primer je pro-
blem družbene p^-ehrane trenutno naj-
bolj pereč in bo zato za gabrsko stano-
ranjsko skupnost reševanje tega pro-
blema prvenstvena naloga.
Stanovanjske skupnosti se bodo mo-
rale tudi najtesneje povezati s potro-
šniškimi sveti, ki so že z odločbami po-
stavljeni na področjih bodočih stano-
vanjskih skupnosti. Ker je socialistična
zveza storila vse korake, da so v potro-
šniške svete zdaj prišli zmožni, zelo de-
lavni in vestni ljudje, lahko pričaku-
jemo, da bodo končno tudi v naši občini
potrošniški sveti odigrali svojo pozitiv-
no vlogo.
. RAZMEJITEV STANOVANJSKIH
SKUPNOSTI V NAŠI OBCINI
Po skici, ki jo je izdelal Projektivni
biro, bomo imeli v celjski občini v
bližnji prihodnosti 14 stanovanjskih
skupnosti, ki bodo takole razmejene:
Prva stanovanjska skupnost bo zavze-
mala predel med Savinjo, Trgom V.
kongresa, Sušnico in Tomšičevim trgom.
Druga bo med Tomšičevim trgom, Tito-
vim trgom, ulico XIV. divizije, Can-
karjevo ulico in na drugi strani do Sa-
vinje; tretja bo med Trgom V. kongre-
sa in Vodnikovo ulico; četrta bo sever-
no od Vodnikove ulice do II. osnovne
šole; peta med Stanetovo in Aškerčevo
ulico do Vogla j ne; šesta pa bo zavze-
mala predel od II. osnovne šole do sa-
vinjske železnice. Te stanovanjske skup-
nosti bodo bolj v st^-ogem središču me-
sta.
Kot obrobne skupnosti pa bo sedma
zavzemala prostor Skalno klet, Alja-
žev hrib in del Zavodne, osma področje
Teharske ceste, deveta področje Ga-
berja (jugovzhodno od Mariborske ce-
ste — približno od savinjske železnice
pa do Bežigrajske ulice), deseta bo ob-
segala področje severnozahodno od Ma-
riborske ceste (od savinjske železnice
do pokopališča), enajsta bo na področju
okrog stadiona (od savinjske železnice
na jugu do Nove vasi na severu) ,dva-
najsta bo zavzemala področje Lave in
del Dečkove ceste, trinajsta bo na Oto-
ku, štirinajsta pa na Spodnji Kudinji.
V teh skupnostih bo skupno 19 pral-
nih strojev, 14 ožemalcev perila, 14 se-
salcev za prah, 14 loščilcev, 3 likalnice,
14 sokovnikov, 5 otroških igrišč, 3 otro-
ška zavetišča in 4 otroški vrtci. Izmed
obrtno uslužnostnih servisov (ki v glav-
nem tudi že obstajajo) pa naj omeninio
finančno-knjigovodski in upravno-prav-
ni servis, tehnični, zidarski, tesarski,
mizarski, pleska^^sko-slikarski, steklar-
ski, elektroLnstalacijski, ključavničarski,
kleparski in vodnoinštalaterski servis
ter servisno službo za popravilo gospo-
dinjskih strojev.
Prvi jesenski dnevi v Velenju
Po deževju v drugi polovici avgusta
se na mah spremeni narava. Sončni
žarki so otožno rumeni, sape v vhovih
dreves so hladne. Cvetje, ki si ga prej
v Velenju komaj opazil, je sedaj v je-
senski otožnosti zažarelo z dvakratno
silo. Rumeno cvetje se meša z rdečim
in toplo ti je, ko stopaš mimo hiš s
takimi vrtovi. Jesen ... toda tu je kljub
rumenemu soncu še ni. V novem delu
Velenja gradijo ceste, ob katerih rastejo
nova stanovanja. V starem delu tega
mesta regulirajo Pako do železnega mo-
stu. Krvava reka, kakor so posmehljivo
imenovali nesnažno vodo, ki se je pre-
takala od pošte mimo zdravstvenega
doma, je izginila. Kanalizacija je pro-
blem številka 1, ki ga v Velenju sedaj
rešujejo.
Nad tisoč otrok se bo v nekaj dneh
vsulo v dve osnovni šoli. Doslej so obi-
skovali samo eno; toda število narašča
in tako morajo zopet upo^^abljati poleg
nove šole še stare in temne učilnice. V
Velenju pa bo letos pričela z rednim
delom še nižja industrijska šola. Mo-
derno šolsko poslopje bo sprejelo več
desetin mladih fantov, ki želijo postati
kvalificirani rudarji.
Življenje v tem mestu koraka z mo-
gočnimi koraki v prihodnost. Brnenje
strojev v podzemlju, ki zrušijo vsak dan
več tisoč ton, daje utripu tu osnovni
ton; tudi tam še ni jeseni. Ne, v Ve-
lenju je še ne sme biti. Saj čaka pridne
roke še toliko dela! Rumeno sonce se
bo zrcalilo v jesenskem cvetju in v
očeh ljudi tu. Ponosni so, ker žive v
zavesti, da so njihove roke ustvarjale
mesto, ki bo v nekaj letih mesto ra-
dosti, mesto mladosti.
Ob zabljučhii beograjskega sejma
Poslovni in komercialni učinek dru-
gega Sejma tehnike in tehničnih do-
sežkov se odraža na razne načine. Celo
nestrokovnjaku pade v oči, da domači
in tuji razstavlj^ci letos niso preobložili
paviljonov z vsem tistim, kar proizva-
' jajo, temveč so izbrali le blago, ki po
svojstvu in kvaliteti zares predstavlja
tehnični dosežek. Ce nekdo vendar želi,
da se podrobno seznani s proizvodnimi
možnostmi neke tovarne, ima na razpo-
lago kataloge. To je brez dvoma bolj
praktično in ceneje, kakor da bi izla-
gali manj vredne eksponate, ki bi si-
cer povečali pestrost paviljonov, nika-
kor pa ne bi doseglN komercialnega
učinka.
Nekatere tovarne sodelujejo na sej-
mu, čeprav bi na prvi pogled kazado,
da nimajo razloga razstavljati. Tu gre
za proizvajalce, ki so zatrpani s proiz-
vodnjo in do konca prihodnjega leta ne
bodo mogli sprejeti novih naročil. Toda
prav ta njihov »nerazumljivi korak« je
dokaz o dobrem raziimevanju komerci-
alne politike. Kajti tržišče je treba ob-
delovati, ko posel dobro cvete in ko se
mimo lahko presoja, kaj je koristno in
kaj je še koristneje.
Tistd, kd so beograjskemu sejmu dali
vzdevek »Prvorazredni gospodarski do-
godek v Sredozemlju«, so le deloma
podčrtali njegovo vlogo. Edinstvena
razstava sodobnih tehničnih dosežkov
najbolj koristi jugoslovanskim gospo-
darstvenikom. Dovolj je, če le primer-
jamo lanskoletne in letošnje eksix)na-
te, pa lahko takoj opazimo velik na-
predek domače industrije. Naši stro-
kovnjaki so hitro zapazili v čem za-
ostajamo, kaj se zahteva na svetovnih
tržiščih in kako bi bilo treba najbolje
izkoristiti razpoložljive kapacitete. Te
izkušnje koristno uporabljajo v proiz-
vodnji. Koliko je že storjenega v enem
letu najbolj .ix>trjuje dejstvo, da mno-
ge jugoslovanske stroje lahko ipo kvali-
teti primerjamo s stroji znanih svetov-
nih tvrdk.
Predsednik Tito, ki si je pred dnevi
ogledal beograjski sejem, se je zelo
pohvalno izrazil o organizaciji in o raz-
stavljenih izdelkih, ter med drugim de-
jal: »Predvsem moramo reči, da me ze-
lo veseli in da je napravil name globok
vtis napredek naše industrije v izdelo-
vanju novih strojev. Dobil sem vtis, da
naši industrijski izdelki, orodni stroji
in drugi, prav nič ne zaostajajo za tu-
jimi, n. pr. za izdelki iz zahodnih dežel,
ki so industrijsko visoko razvite.«
^ifSiOKUVm fiOLtKTIV
ZGODBA o SODOBNI NEMODERNI IDILI
V valoviti pokrajini ob Rakovem dolu
se je v zelenje umaknila visoka zgrad-
ba uprave podjetja »Atomprom«. Vse
tam je spokojno in tiho, nenavadno
tiho. Direktor Luna živi spokojno in
zdaj po pismu še bolj spokojno, saj se
dokaj redkeje odpravlja na službena
potovanja v sosednje republike ali celo
v inozemstvo. Poprej včasih so se na-
ložili na inozemski avto vsi: tajnica
Zvezdica, direktorjeva nečakinja, ko-
mercialni, direktorjev rojeni brat Al-
bert, knjigovodja Karlo, pravi stric,
obratovodja Aleš, pridobljeni zet, vra-
tar Sirko, sinko mrzle tete. Res, bil je
to kolektiv, enoten in složen za vzgled.
Pa še pri volitvah v delavski svet jim
je lepo složno šlo od rok, saj je bil
izvoljen Marko, ki je snubil Lino, Lu-
novo hčerko.
Uh, kako je Luna bil ponosen, ko
se je lahko pohvalil na sindikalnih in
še drugih konferencah, da je njegov ko-
lektiv složen in vseskozi enoten. Seve-
da, da mu je žena oni dan zagnala
krožnik v glavo in da si je Zvezdica
vzela kar teden dni dopusta in odšla
z nekom na morje, da je knjigovodja
nekoliko zamešal nekake račune, tega
ni povedal, ker je njegov kolektiv bil
tesno povezan po miselnosti in delu.
Pa se je zgodilo nekaj nerodnega,
pravzaprav nekaj neprijetnega. Kdo,
šmenta, si je izmislil inšpekcijo. Prav
zdaj je morala priti, ko upravni odbor
že nekaj časa ni sejal in Luna sam ni
zagotovo vedel, kako stoji v knjigo-
vodstvu in kakšna je bilanca. Hudik
črni, pa se je še smejal, ko je listal po
knjigah! In žganje mu je nudil in po-
gostil ga je Luna in nasmihala se mu
je Lina, čeprav je bodoči zet pri tem
težko požiral slino. Kar glasno je pre-
biral inšpektor: 15.000 din službeno po-
tovanje v Zagreb, 10.000 din potovanje
v Ljubljano, 150.000 din potovanje na
Dunaj. Hm, dnevnica, reprezentančni
dodatek, terenski dodatek. Sladko se je
smejal in rahlo beležil, Luni pa so
potne kaplje polzele po čelu in mu pod
brado silile za ovratnik. Tri dni in tri
noči so viseli temni oblaki na nebu.
toda niti vetriča ni bilo, da bi se zja-
snilo. Nerodno, ne? In po treh dneh,
ko sta pila kozarček belega in je bil
zbran skoraj ves upravni kolektiv, je
inšpektor — čuden inšpektor — sladko
dejal: »Pri vas so zelo nenavadni ra-
čuni, ki jih je težko vskladiti.«
»Oprostite, tovariš inšpektor,« je vpa-
del Luna, naš kolektiv je zelo povezan
in složno delaven, resnično, vzgledno
složno delaven.
»Verjamem, verjamem,« se je smeh-
ljal inšpektor zelo prizanesljivo, saj je,
dozdeva se mi, resnično složen, čistokr-
ven kolektiv! Revizija, ki pride še za
menoj, bo dokončno ugotovila odnose.
Vstal je in se spodobno, zelo spodobno-
poslovil.
Zdaj pa je zagrmelo. Zena: »To imaš
sedaj za tvoje vozikanje! Pazil bi!«
Mož: »Ti si kriva! Ti si vedno silila na
potovanje in nikoli ti ni bilo dovolj
oblek in nakita.« Nečakinja: »Kaj bošf
Sam si vedel kaj delam in si mi poma-
gal in me učil.« Zet: »Jaz? Ne, ne! Ni-
koli se nisem brigal za tvoje zadeve.
Kaj si me pa vozil?« Stric: »Kdo? Jaz
naj bi bil kriv? Kaj še? Knjigovodja
sem in beležim, kar mi je zapovedano.
Odkod račun, me prav nič ne zanima.«
Direktor: »Kaj, hudiča, ali bom moral
zdaj za vso kašo le jaz odgovarjati. Vsi,
vsi, razumete? Kakšen kolektiv pa je
to.«
In zgodilo se je? Tiho je povsod Da-
nes se je službeno odpeljal direktor
Luna v posebnem spremstvu na pose-
ben oddih. Pravijo, da bo nekaj časa
premišljeval o vzornem kolektivu in
enotnosti. Stric je dal odpoved in, evo
enotnosti, nazadnje se je izneveril
vratar Sirko, ki je edini ostal še v služ-
bi pri podjetju. Ostali so složno odšli:
ta na oddih, oni drugam.
Sotelski
„JOJ, KAM BI S SADJEMI"
Pred nekaj dnevi smo čitali v
Ljudski pravici članek ood naslo-
vom »Ce za pultom ne znajo«,
kjer pisec obravnava zaskrblje-
nost naših sadjarjev spričo le-
tošnje izredno bogate sadne le-
tine, nespretnost trgovske mreže
pri odkupu sadja ter zanimiv
primer, kako se je v tej stiski
znašla Kmetijska zadruga v Ra-
čah. Ta zadruga se je odločila,
da FKjp^^avi neznanje onih »za
trgovskim pultom«. Vedeli so, da
Primorju občutno primanjkuje
sadja in so cene precej višje od
naših. Račani so zato naložili ka-
mion sadja in ga odpeljali v Pri-
morje. Sadje je bilo skorej že med
potjo razprodano, zato jih je
uspeh ohrabril in so znova nalo-
žili kamione. S tem so napravili
uslugo svojim sadjarjem, ki so
sadje prodali, še večjo pa prebi-
valcem v primorskih krajih, ki
so ga poceni dobili. Ker so med
potjo spoznali, da t^^govci povrt-
nin nezaslišano navijajo cene, so
k sadju priložili še solato in dru-
ge povrtnine. Vse so z lahkoto
prodali in imeli so korist potroš-
niki in prodajalci. Razburjali so
se edino ljudje iz trgovin, češ,
delate nam le zmedo, toda Račani
se teh svaril niso ustrašili in
pridno nadaljujejo. In prav je ta-
ko!
V Šmarju so nam tožili, da ne
vedo, kam bi letos s sadjem.
Smarska jabolka so bila že pred
vojno znana tudi v inozemstvu in
so jih letno izvažali nič koliko
vagonov. Tudi po vojni so sad-
jarji svojim sadovnjakom posve-
tili največjo pozornost Nobenega
denarja jim ni bilo škoda za za-
tiranje škodljivcev, nove sadike
pa so vedno nabavljali od prvo-
vrstnih drevesnic. Letos so šmar-
ski sadjarji škropili tudi po štiri-
krat in drevesa so jim prizadev-
nost bogato plačala. Sadje je ta-
ko krasno obrodilo, kot že leta v
tej občini ne pomnijo. Pravzaprav
je sadja preveč, veje ne zdržijo
težkega bremena in po vrsti po-
kajo. Podpore ne zaležejo dosti.
Ob pogledu na to bogastvo pa
kmetu-sadjarju ne sije z obraza
ponosen smehljaj, kot bi bilo pn-
čakovati, ker ga tare zaskrblje-
nost, kam bo s sadjem. Krasna
zgodnja jabolka niso šla v denar
tudi po najnižji ceni, ker jih za-
druga ni smela odkupovati. Z
bridkim srcem so jih kmetje
krmili živini. In da so zraven pri-
mojdušili, je razumljivo, ker so
vedeli, da toliko naših potrošni-
kov nima sadja.
Domača zadruga je doslej od-
kupila 12.000 kg jabolk in 1500 kg
hrušk. Skladišča pa so majhna
in ne zmorejo več. Sadje bi mo-
ralo iti direktno do potrošnika
(kot so odločili Račani!), pa bi šlo
v promet in ne bi bilo tako dra-
go. In preveč je vmesnih posre-
dovalcev. Zadrugam bi morali
pustiti proste roke, pa bi si že
same našle odkupovalca. Tako
pravijo v Šmarju in mnenja smo,
da imajo prav.
Kdo jim more zameriti, če bi
v taki stiski sledili KZ Rače! Pa
ne samo zameriti, celo priporočiti
bi morali takšno E>ot, če je že ne
zna najti trgovska mreža. Nekaj
bo t^eba ukreniti — in to danes,
ne jutri!
Veje ne zdržijo težkega bremena
in po vrsti pokajo.
ZA POŽIVITEV
SINDIKALNEGA DELA
Na zadnjem plenumu občinskega sin-
dikalnega sveta Šoštanj je bil navzoč
tudi predsednik okrajnega sindikalnega
sveta tov. Jošt. Pogovorili so se o aktiv-
nejšem delu sindikata. V sedmih ko-
misijah so sporazumno s političnimi
organizacijami imenovali še nekaj no-
vih članov.
Mnogo so tudi govorili o pravilnikih
o delovnih razmerjih, ki jih v podjetjih
sp^-ejemajo. Menijo, da morajo biti pra-
vilniki dovolj jasni in enostavni. Samo
potem bo vsak delavec ob njih razbral
svoje pravice in dolžnosti.
KULTURNI OBZORNIK
Poslovili smo se od vzornih šolnikov
Preteklo sredo se je zbralo v okrašeni
jedilnici šolske kuhinje v Braslovčah
mnogo ljudi, zastopnikov množičnih
organizacij in raznih društev ter mnogo
prijateljev in znancev, da bi se poslo-
vili od šolskega upravitelja tov. Kolar-
ja in njegove žene. V imenu šolskega
odbora in občanov se je od dragih šol-
nikov poslovil predsednik šolskega od-
bora in ljudski odbornik tov. Marovt.
Orisal je v kratkih besedah zasluženo
delo Kolarjevih od časa, ko sta pred 7
leti prišla v Braslovče. Domačini so
tov. Kolarju zlasti hvaležni za uspešno
prizadevnost pri dograditvi vodovoda,
pri ureditvi lepe Ljudske knjižnice in
čitalnice, za veliko število komunalnih
dejavnosti, za razvoj turizma v Savinj-
ski dolini itd. itd. Njegova žena Marija
pa je organizirala vzorno šolsko ku-
hinjo s toplo hrano, sodelovala p-i
vzgoji žena in deklet in delala v mno-
gih društvih in organizacijah. Oba sta
kot odlična vzgojitelja, gospodarska in
kulturnoprosvetna delavca uživala ve-
lik ugled med mladino in odraslimi.
Vzornima vzgojiteljema želijo vsi
Braslovčani mnogo sreče in uspeha na
novem delovnem mestu v Celju.
„VELIKA PUNTARIJA"
v koprodukciji saiinjskih
prosvetnih druStev
v okviru prireditev oh 90-letnici tabora v Žalcu bo brez dvoma naj-
bolj svojevrstna uprizoritev »Velike puntarije« od Bratka Krefta. Avdito-
rij griškega letnega gledališča bo na dan 13. septembra sprejel okoli tisoč
do tisoč dvesto gledalcev. Sama predstava obiskovalcem ne bo nudila
vsega tistega, kar bi o njej morali vedeti, zato smo se odločili objaviti
uvodni zapis, ki naj velik trud izvajalcev »Velike puntarije« osvetli iz
zastrte strani.
»Velika puntarija« našega renomira-
nega dramatika Bratka Krefta je brez
dvoma eno najbolj ustreznih odrskih
del za priliko, kot je proslava 90-letnice
velikega tabora v Žalcu. Slovenski na-
cionalni p^-eporod je svoje zdrave sile
črpal iz vrst narodnostno krepkega
kmečkega ljudstva, saj je v teh časih
bil delavski razred le še v otočkih raz-
meščen po naši domovini. Mestno pre-
bivalstvo s svojimi meščanskimi in pro-
avstrijskimi nagibi gotovo ni moglo nu-
diti temu narodnostnemu gibanju tako
močne opore kot podeželje. Kmečko
ljudstvo, šele nedavno osvobojeno sred-
njeveških bremen, toda še vedno ma-
terialno in duhovno tlačeno od nove
vladajoče plasti, je ohranilo v živem
spominu velike punte. Kot Matija Gu-
bec, tako je tudi savinjski rojak Bošt-
jan Natek vodil svojo kmečko vojsko
nad fevdalna gnezda. Usoda savinjske
kmečke vojske je bila podobna Gub-
čevi, saj je po neuspelem napadu na
utrjeno Celje okoli 800 savinjskih kme-
tov bilo obešenih pod obzidjem Celja.
Pa ne samo to, da bo »Velika pun-
tarija« uprizorjena na tleh s podobnim
zgodovinskim pečatom. Tudi kulturna
zgodovina ima tu svoje korenine, zla-ti
še Kreftova »Velika puntarija«, ki je
leta 1934 doživela v Preboldu svojo
krstno uprizoritev.
Pripravljalni odbor za proslavo 90-
letnice tabora v Žalcu je v povezavi z
vsemi prosvetnimi društvi v žalski ob-
čini sklenil poživiti prosvetno dejavnost
in obogatiti prireditveni program z
dobrimi kulturnimi nastopi. No in ta-
krat je oživela ideja, da bi uprizorili
»Veliko puntarijo«, pri katere izvedbi
bi sodelovale vse amaterske skupine v
občini. Režijo tega zahtevnega dela so
zaupali režiserju preboldske »Svobode«
tov. Lojzu Fricu, ki je »Veliko punta-
rijo« s svojimi igralci postavil na oder
leta 1955 ob občinskem prazniku. Tov.
Fric je v dvanajstih društvih v občini
zbral najboljše igralce, med katere .ie
porazdelil vodilne vloge. Z vajami so
pričeli 15. junija in bodo s šestnajsto
vajo dan pred premiero z vajami za-
ključili.
Zanimivo je, kako je uspelo spraviti
svojevrstno idejo o koprodukciji vseh
prosvetnih društev v občini v življenje.
Pri glavnih vlogah sodeluje 11 Prebold-
čanov, 9 Grižanov, 7 Taborčanov, 3 Zal-
čani, 2 Trnavčana, iz Sempe^ta, Polzele,
Gomilskega in Galicije pa po eden. T«
je 37 vlog z važnejšimi teksti. Nadalje
sodeluje še 20 statistov in pevski zbor,
ki šteje tudi okoli 40 ljudi. To se pravi
okoli sto nastopajočih.
Da bi taka prireditev v določenem
terminu lahko bila pripravljena, je bila
potrebna dosledna disciplina. Z avto-
busom so ob dnevih vaj pobrali po Sa-
vinjski dolini vse igralce in jih pri-
peljali v Griže. Do glavnih postaj 3»
igralci prihajali na kolesih. K sreči je
Kreftovo delo omogočilo ločene vaje.
Režiser Fric je lahko izmenoma vadil
zdaj s »plemstvom«, zdaj s »punta^ji«.
Statisti so večji del iz okolice Griž, da
bi vaje brez večjih težav v redu po-
tekale.
Režija take obsežne igre, kjer sode-
luje toliko ljudi in kjer je potrebn«
toliko raznih malenkosti, da bi dosegli
zaključeno veličastje prizorov, je vse-
kakor trd oreh. Tu so poleg čisto odr-
skih scen nujne prave filmske množične
scene z epsko širino. Poklicni ansambli
bodo gotovo priznali, da je uprizoritev
»Velike punta^-ije« izredno težka tudi v
profes-onalnih kolektivih, kjer je služ-
bena disciplina jasna ni neizogibna. Tu
pa sodeluje okoli sto amaterjev, katerih
disciplina je odvisna edinole od veselja
do amaterskega igranja. Tudi dejstvo,
da bo uprizoritev na prostem, povečuje
težave. Konjeniki, pravcate bitke, svoje-
vrstna zahtevnost scenarije, osvetljava
ir podobno, vse to je delo, ki ga gle-
dalec ob uprizoritvi ne bo opazil.
Težava je nastala tudi v tem, da s«
ostali brez obljubljene pomoči. Poklicni
združeni amaterji Savinjske doline
.^ežiser celjskega gledališča tov. Gom-
bač je tik ob začetku vaj bil vpoklica«-
na vojaške vaje in tako so morali vs«
reč izpeljati sami. Toda morda je cele
pra\ tako. Vse, kar bomo 13. septembra
videl- v letnem gledališču v Grižah, je
delo amaterjev in prepričani smo lahke,
da kritikom kljub temu dejstvu ne bo
treba veliko zniževati stopnje kriteri-
jev. Toda že sam pogum za tako upri-
zoritev v koprodukciji je občudovanja
vreden in kjer je dovolj poguma in ve-
liko ljudi, tam tudi uspeh ne mo^e iz-
ostali.	J. Kr.
Klavirski koncert Dike Rančigajeve
Na povabilo pripravljalnega odboja
za proslavo 90-letnice žalskega tabora
bo priredila priznana pianistka — sa-
vinjska rojakinja Dika Rančigajeva,
ki se že dalj časa umetniško izpopol-
njuje pri svetovnem pianistu Kondallu
Taylorju v Londonu, svoj celovečerni
klavirski koncert v Žalcu. Na sporedu
bodo Bach, Bethoven, Chopen, Debussy,
Risto Savin in Rahmanin. Koncert bo
v ponedeljek dne 8. septembra ob 20
v dvorani doma »Partizan«.
Dika je hčerka savinjskega rojaka
Pavla Rančigaja, p^^ofesorja na glasbeni
akademiji v Ljubljani. Že pred svojim
odhodom na vrhunski študij v London
je priredila uspele samostojne koncerte
v Ljubljani, Mariboru in Celju. Z ve-
likim uspehom je koncertirala tudi po
nekatex-ih mestih Anglije, bila pa je
sprejeta tudi pri angleški kraljici.
Zavoljo tega bodo Savinjčani v po-
nedeljek z zadovoljstvom polnoštevilno
prisluhnili umetniški igri svoje roja-
kinje.	
V ŽALCU BO KONCERT PRIZNANE-
GA SLOVENSKEGA VOKALNEGA
OKTETA
Namesto koncerta komornega zbora
iz Celja, ki je bil iz tehtnih razlogov
prestavljen na poznejši čas, bo savinj-
ska dolina dne 10. septembra počaščena
z. obiskom znanih pevcev Slovenskega
okteta iz Ljubljane. V okviru proslav
90-letnice žalskega tabora bodo koncer-
tirali s svojim bogatim sporedom ob
20. uri v dvorani »Partizan«. Vsi nešteti
ljubitelji lepe zborovske pesmi iz Sa-
vinjske doline pa tudi iz Celja bodo
v sredo pohiteli v Žalec, da ne le sli-
šijo, marveč tudi vidijo svetovno znane
pevce doma in na tujem proslavljene-
ga Slovenskega okteta iz Ljubljane.
Obeh koncertov se bodo lahko ude-
ležili tudi Celjani, saj imajo za po-
vratek na razpolago avtobus, ki od-
haja iz Žalca okroe desete ure zveče^-.
Profesor Luzner zopušča Celje
S pričetkom letošnjega šolskega leta
odhaja iz Celja na svoje novo službeno
mesto v Ljubljano dolgoletni predsed-
nik Društva prijateljev mladine v Ce-
lju, tov. p"of. Bojan Luzner.
Njegovo pedagoško delo se je krepko
odražalo predvsem na celjskem učite-
ljišču, kjer je vzgojil vrsto mladih uči-
teljev. Kot agilen kulturnoprosvetni de-
lavec v mnogih društvih in organizaci-
jah prostega časa skoraj da ni imel.
Čeprav p-ezaposlen je tovariš Luzner
pred 6 leti prevzel tudi mesto predsed-
nika Društva prijateljev mladine, ki je
pod njegovim vodstvom zelo zaživelo.
Za mnoge zasluge sta se odhajajoče-
mu predsedniku v imenu članstva in
vseh Celjanov iskreno zahvalila pred-
stavnika upravnega in nadzornega od-
bora DPM, želeč mu na novem službe-
nem mestu mnogo sreče in zadovolj-
stva.
Celjski
tiednik
v vsako hišo
MOZIRJE
pred sv^ojim praznikom
7. septembra, na dan krajevnega praznika Mozirja, bo tudi proslava
XV. obletnice ustanovitve VI. SNOUB »Slavka Slandra«. Tamkaj se bodo
zopet srečali borci in aktivisti, ki so se borili v Slandrovi, z njo sodelo-
vali ali se borili pred nejno ustanovitvijo a tem terenu. Seveda pa tudi
drugi, ki so se kdajkoli borili v Savinjski dolini. Mozirčani vabijo na
svoj praznik vse.
Prav je, da je proslava »Slandrove« v Mozirju, ker je Šlandrova
brigada« zavzela Mozirje in v spomin na ta zgodovinski dogodek pro-
slavljajo Mozirčani svoj krajevni praznik.
Poiskal sem takratnega komandanta napada na Mozirje narodnega
heroja Mirka Jermana, podpolkovnika JLA, naj mi pove kaj o poteku
velikih borb. Prav rad se je odzval, vendar je pripovedoval le o uspehih
drugih, a o sebi nič.
Tudi Štajerska je dobila svoje osvo-
bojeno ozemlje. Po likvidaciji sovražnih
postojank Ljubno, Luče in Gornji grad
je bila postojanka v Mozirju tista, ki
je nenehno zapirala vhod na osvobo-
jeno ozemlje in s svojimi fanatiki vpa-
dala na osvobojeno. To je bila ena iz-
med najbolj zavarovanih sovražnikovih
postojank na tem področju.
Načrt napada je izdelal štab IV. ope-
rativne cone, a nato podrobnega ope-
rativni štab VI. in XI. brigade. Sam
napad, tako pripoveduje narodni heroj
Mirko, naj bi izvršila Šlandrova bri-
gada, vse ostale enote IV. operativne
cone, razen XIII. brigade »Mirka Bra-
čiča«, ki je dražila Nemce na drugem
koncu Štajerske, pa so imele nalogo
varovati vse dohode. XIV. divizija je
zapirala linijo Dobrovlje—Vinski vh
v smeri Celja in Žalca s tem, da je isto-
časno napadala manjši sovražni posto-
janki. XI. brigada »Miloša Zidanška«
je zapv-ala prehode Cernivec—Slapnik
—Dobrovlje v smeri Kamnika oz. Ljub-
ljane. III. brigada VDV pa je držala
linijo Vinjski vrh—St. Flojan—Bele
vode v smeri proti Šoštanju.
Priprave so bile pod'obno izvršene
in seveda v polni tajnosti. Šlandrova
brigada, katero je vodil komandant Mir-
ko, je imela takrat nelahko nalogo. Tik
pred začetkom priprav za napad je
brigada stavila na razpolago novousta-
novljeni VDV brigadi celotni IV. ba-
taljon in še 16 najboljših borcev — v
glavnem komandni kader. Hkrati je
imela tudi precej ranjencev na zdrav-
ljenju, ker so bile njene borbe za osvo-
boditev Ljubnega in Luč p"ecej ostre.
Seveda — je smeje nadaljeval'Mirko
— ni manjkalo pri pripravah topa, ki
so ga naši vrli artilerci več kot dva dni
čistili, da je vsaj na zunaj lepo zgledal.
Partizanom je prišlo vse prav in se-
veda tudi ta top je bil dobrodošel, če-
prav je bil brez nišanskih naprav.
Tudi politično se je brigada priprav-
ljala na likvidacijo te močne postojan-
ke. Sleherni borec je vedel, kako veli-
kega pomena bi bilo zavzetje te močne
sovražne ut^^dbe.
Začele so se zgrinjati kolone parti-
zanskih enot proti Nazarjem. Nekako
do Bočne je šlo vse v redu. Nenadoma
pa je iz vrh Dobrovelj švignilo nekaj
sovražnih raket. Vsem je postalo jasno,
da je akcija izdana, da je sovražnik^ že
čakal, da bo sledil napad tudi na Mo-
zirje. Ko pa smo spoznali, da je tudi
mozirski postojanki prišlo to na nos,
se je pohod spremenil v manifestacijo.
Prikrita visoka morala borcev je ne-
nadoma izbruhnila. Na čelu bataljon-
skih kolon so vzplapolale bojne zastave,
zaČuli so se zvoki harmonik, katere so
spremljale bojne partizanske pesmi.
Domačini so gledali razigrane borce in
so spraševali, kam neki gredo tako ba-
havo. Po prihodu v Nazarje pa je vsem
postalo še bolj jasno, da akcija ni mogla
ostati v polni tajnosti, saj so tamkaj že
bili intendantje iz raznih bolnic z ve-
likimi vozmi in čakali prepotrebni ma-
terial. Tudi terenski politični delavci
niso manjkali.
Bataljoni so se začeli pomikati na
dogovorjena mesta in v največji tišini
proti Mozirju. V postojanki je bilo ta-
krat okrog 300 vermanov in 40 žan-
da^-jev, ki so bili razvrščeni tudi po i
hišah, ki so jim služile kot utrdbe. Ver- !
mani so bili predvsem razvrščeni okoli I
cerkve, v šoli in župnišču in v treh !
manjših zgradbah. Sama postojanka je
imela 52 bunkerjev, od teh nad 20 že-
lezobentoskih. Na južni in zahodni stra-
ni so bile postavljene žične ovire in
na vseh dohodih v Mozirje tudi beton-
ski jezdeci. Med vermani so bili tudi
nekateri močno zagrizeni hitlerjanci.
Bilo so tudi taki, ki so že na svojih
plečih okusili partizansko moč in po-
samezniki, ki so čakali na predajo.
Podrobni napad je izdelala naša bri-
gada. V b-igadi so bili trije bataljoni,
minerska četa in topniški oddelek. Deli
minerske čete so bili razporejeni po
bataljonih za izvrševanje raznih mi-
nerskih del, ena četa pa je bila pri sa-
mem štabu brigade. Tudi topničarji so
bili dodeljeni štabu.
12. septembra 1944. leta zjutraj so
dobile vse enote brigade nalog za
splošni napad. I. bataljon naj bi na-
padel postojanko z jugovzohdne strani
in uničil sovražnikove bunkerje, za-
vzel žandarmerijo in zatem napredoval
proti ce^-kvi. II. bataljon naj bi napa-
del postojanko s severozahodne strani
t. j. vzdolž ceste Nazarje—Mozirje in
napadal v smeri cerkve. III. batalion
pa je imel nalogo zavzeti tri zgradbe,
naši borci prebili do prvih bunkerjev,
v katerih so bili razmeščeni predvsem
vermani, in vzdrževati stalnoz vezo s I.
in ,11. batalionom. Najtežja naloga je
bila postavljena pred drugi bataljon,
ki je moral napadati tam, kjer je imel
sovražnik naibolj utrjene položaje in
najboljši p^-ePled. Vsi triie bataljoni so
v redu zasedli vse določene položaje.
Napad bi se moral začeti od 22. uri.
Sovražnik je sicer napad pričakoval,
vendar ne tako rano. Na južnem delu
so bili v neki gostilni vermani in žan-
darji. Ko je I. bataljon zavzemal ju-
rišne položaje, je sovražnik zapazil
sumljive premike in obvestil vermane
v gostilni. Tako so morali partizani
najprej jurišati v gostilno, kjer so iz-
nenadili in prijeli 26 ve^Tnanov, le trije
so v podstrešju dajali nekaj časa odpor.
Seveda je bil to znak in se je morala
bitka za zavzetje postojanke začeti ta-
koj.
Borba je bila srdita, predno so se
v katerih se je takoj predalo nad 40
vermanov in žandarjev, medtem ko
so drugi zbežali v utrjene zgradbe. V
noč je odmeval peklenski vrišč in
trušč. Do enih ponoči sta I. in II. ba-
taljon že izvršila svojo prvo nalogo in
ujela nad 70 vermanov in žandarjev.
Drugi bataljon se je boril pred glavno
postojansko in se ji približal na 100 m,
vendar ni mogel zaradi stalnega ognja
iz štirih odprtin zvonika, do glavne
utrdbe. Seveda je moral tu poseči vmes
partizanski top, čeprav ni bil popolno-
ma v redu. Toda tudi top ni bilo mo-
goče neopaženo prii>eljati v neposredno
bližino, od koder bi bilo mogoče tolči
v zvonik. Kajti sovražnik je stalno ob-
st^-eljeval ne samo bližnjo, ampak tudi
daljnjo okolico. Tudi bližnji kozolec mu
je prišel prav za svetlečo bakljo. Konč-
no so borci pod stalno točo svinčenk,
na rokah prerinili top na približnjo od-
govarjajoče mesto. Posadka topa je
imela 7 granat. Mirko sam se je doko-
pal do topa in jim pomagal. Seveda
je bil ta top nekaj posebnega. Zaradi
varnosti borcev so top obložili z vre-
čami napoljnjenimi s peskom. Topniča'--
so skrbno pripravili prvi strel in ne-
kako iz daljave 8 m vžgali, ker je bila
nevarnost, da se razleti topovska cev.
2e ob drugefn strelu so v zvoniku utih-
nili štirje težki mitraljezi. Toda tudi
borci so to občutili, kajti top je v dru-
gič še bolj poskočil v višino, da se je
okolica vsa stresla.
Ko je utihnil sovražni ogenj iz zvo-
nika, je bil možen boljši proboj do bli-
žine postojank, predvsem do šole in
župnišča.. Vendar do jutra ni bilo mo-
goče zavzeti utrdb. Zato je štab bri-
gade izdal povelje, naj obdi-že za vsako
ceno položaje in zadržujejo sovražnika,
da ne bi jurišal. Istočasno pa je bil v
ope-ativnem štabu VI. in XI. brigade
napravljen načrt za popolno likvidacijo.
Vedno pogoiteje so prihajala poro-
čila, da hočejo iz drugih postojank na
pomoč obleganim in da posebno iz Celja
pritiskajo na položaje naših enot. Naj-
večja možnost je bila — rušiti zgradbe.
Zbrali so sodčke od piva, jih napolili
z eksplozivom in avtomatskimi vžigači.
Toda tudi ta načrt ni bil izvedljiv.
V utrdbah so bili pravzaprav bree
glave, ker so računali da niso partiza-
ni tako močni. Ko pa je med 50 mrtri-
mi v postojanki padel tudi neki šturm-
banfire'-, ki je bil slučajno tu na in-
špekciji, so pristali na pogajanja. Tako
se je pravzaprav po tretji uri popoldne
začela pravo pregovarjanje o predaji.
Seveda je bil prepir med njimi samimi.
Ko je potekal rok so bataljoni ponovno
prešli v napad ekako ob štirih popol-
dne. Toda nenadoma so zagledali, da iz-
obešajo obleganci belo zastavo.
Borci — izmučeni, ranjeni, lačni im
vrtoglavi so dobili novih moči ob po-
gledu na belo zastavo in v novem
vzdušju pričeli z razo-oževanjem. To
je bilo veliko, srečno in zmagoslavja
polno popoldne. Marsikateri je imel
solze v očeh. Ze med samo predajo se
je začelo pravo ljudsko rajanje. Uspeh
je bil ogromen. Ključ do popolne osvo-
boditve Zgornje Savinjske doline je bil
tu. Prav dobro se spominjam, pripove-
duje Mirko, kako je pritekel k meni
neki mozirski gostilničar, ki je bil tudi
naš dober terenski delavec, naj mu dam
nekaj borcev, da bo odkopal stolit^-ski
sodček vermuta in ga poklonil borcem.
Kot blisk je prasnila vest od borca
do borca, od položaja do položaja in
štajerski partizani so slavili zopet eno
velikih zmag.	Iztok Lipar
Podpolkovnik Jerman — bivši koman-
dant »Slandrove« na položaju ...
Do^ga vrsta ujetih VVermanov pri napadu na Mozirje,
5 SEPTEMBRA — STRV 5 STRAM
ŽIVLJENBJE NA NAŠI VASI
Virštanjčani - dobri in veseli ljudje
Tbdii se, da je z gradnjo obsoteljske
proge zaživelo celo Obsoitelje. Veseli
gradbinci — inženirske enote JLA —
so prinesili mnogo smeha in vedrega
dtiha v itihe domove obsoteljsikih kaj-
žarjev in gruntarjev. Ljudstvo se je
alilo z vojsko in mnogi so se prosto-
wljno vključili v delo pri gradnji pro-
ge.
Avito se s težaivo prebija po slabi
cesti proti Virštanju. Povsod naletimo
na delavne skupine — tu rijejo stroji
po zemlji,'tam kopljejo kamenje in iz-
delujejo opveko za novo stavbo, po trav-
nikih spravljajo otavo, njiiive so polne
pridmih rok.
Ustavimo se v Virštanju, ker smo
zvedeli, da so tu ljudje izredno marlji-
vi. Naselje je zelo razitreseno in šteje
komaj kakih 500 prebivalcev. Leži ne-
kako na meji Obsotelja in Kozjanskega.
Tudi to malo raztreseno naselje si z
žuljavimi rokami utira pot v sociali-
zem. Vedno stremijo za kako novo pri-
dobilmjo, pobudo pa jim dajeta domače
prosvetno društvo in Socialistična zve-
za, v katere odboru so zajete vse mno-
žične organizacije. Pred vsemi aktual-
nimi političnimi, gospodarskimi ali
kmeftijskimi problemi se kmetje sesta-
nejo na zborih volivcev in odkrito po-
vedo svoje mišljenje.
Viirštanjčani vedno stremijo za kaki-
ma novimi pridojDitvami. Letos so hoteli
urediiti prepotrebni vodovod in so ga
tudi urediili. iZdaj hočejo limeti svoj
kulturni, odnosno Ljudski dom — in
verjamemo jim lahko, da ga bodo tudi
imeli. Nočejo čakati na itujo pomoč,
dotcicije, posojila itd. Ponosni bodo, če
bodo lahko čim več sami prispevali.
Toda da se razumemo: čakati nočejo
in zavlačevati gradnje, če s'riedstva še
niso zbrana, hvaležni pa so za vsako,
še talko neznatno pomoč v denarju ali
materialu. Sami pa bodo prispevali
največ s prostovoljnim delom. 2e zdaj
pridno dovažajo kamenje in v bližnji
okolici žgejo opeko.
Ljudski dom bo stal nasproti šole.
Po predvidenem načrtu bo imel večjo
dvorano, ki bo istočasno služila tudi za
šolsko telovadnico. V domu bo tudi ku-
hinja, kjer se bo ženska kmečka mla-
dina v raznih tečajih urila v kuhinjskih
in drugih spretnostih. Pozneje mislijo
tudi na servisno pralrrico.
VZORNA ŠOLA Z NOVIM NAČINOM
POUKA
Vinšitanjske gorce so še pred nedav-
aiim imele hude posledice tudi na šol-
sko mladino. Mnenje nekaterih staršev,
da je otrok od vina močan, je že zdav-
naj ovrženo. Le redki so še primeri,
da bi otroci pili alkoholne pijače, saj
so jih razumni roditelji raje nadome-
stili z dobrim mlekom. Po zaslugi
dobrih šolnikov si je prosvetljevanje
utrlo ipot v slednjo gorsko bajito. Uspe-
hi take prizadevnosti se kažejo tudi v
šolsikih uspehih.
Morda je ta zakotna virštanjska šola
prva v okraju, če ne v republiki, ki je
začela s poizkusi skupinskega poiik^.
V	krogu razvrščene klopi, pri katerih
sede učenci, dajejo vtis družabnosti.
Opaziti je, da se učenci otresajo togosti
vrstnih šolskih klopi in sprejemajo
učenje bolj v »družabnem navdihu«.
V	sredini med učenci razlaga učitelj
snov. Vsi poslušajo, napenjajo oči, be-
ležijo, E>ovprašujejo. Vsak f>osameznik
se trudi, da ne ^ v sramoto svoji sku-
pini, kajti učitelj ocenjuje skupinsko.
Letošnji 88 odstotni šolski uspeh je
pokazal, da se skupinski pouk le obne-
se. Čudno, da se ga ne jx)služujejo tudi
druge šole in da smo na to moderno
metodo naleteli ravno v tej odmaknjeni
vaški šoli!
Kmetje so šoli sploh zelo naklonjeni
— je priznal šolski upravitelj, tovariš
Lešnik. Nikakor tudi ne smemo mimo
dejstva, da je na tej šoli zelo dober
šolski odbor, ki ga večjidel sestavljajo
kmetje. Posebno je med šolniki in so-
vaščani poznan dolgoletni »šolski oče«,
tovariš Vinko Drobnič, ki že leta pred-
seduje šolskemu odboru. Za svoje po-
žrtvovalno delo na polju kultu^mo pro-
svetne dejavnosti je dobil lani 'ob pri-
liki praznovanja svoje šestdesefcletnice
pismeno odlikovanje od Občinskega
odbora SZDL.
Ko smo tovariša Drobniča obiskali
na njegovem domu, smo bolj kot »šol-
skega očeta« v njem sp>oznali trdnega
kmeta, ki sicer stremi za vsakim na-
predkom, v mejah svojega posestva pa
se vendar trmasto brani prestopiti
socialistični obroč. Vidi se, da so v teh
odmaknjenih krajih pristojni ljudje
vse premalo pojasnjeval kmetovalcem
koristi kooperacije in raznih skupnosti.
' Bolj žolčno kot mi, znajo prizadeti
kmetje v občutljivi zagrenjenosti ob-
soditi napake, ki so se in se še doga-
jajo. Tako smo morah kar pritrditi
Drobniču, ko je dejal: »Ali ni sramota,
da prodam jaz jabolka ali hruške po 10
do 14 dinarjev, vi potrošniki pa jih
boste kupili po 70 din ali še več! Zakaj
ne bi ljudje jedli poceni sadja, če ga
že mi kmetije tako poceni prodamo!«
PRESKRBA OZIMNICE V
ŠOŠTANJSKI OBCINI
V	soboto so se na občini Šoštanj zbra-
li vsi predstavniki kmetijskih zadrug
in odkupnih podjetij. Pogovorili so se
o nabavi ozimnice za občane. Vse sin-
dikalne podružnice naj bi takoj zbrale
podatke o dejanski potrebi. Ozimnico'
bodo nabavili iz skladišč kmetijskih •
zadrug. Zato bo tokrat prav od sindi-
kalnih podružnic odvisno, kako bodo
družine preskrbljene z ozimnico. Skraj-
ni čas pa je, da zatiramo individualno
nabavo ozimnice, ki v mnogih prime-ih
cene le dviga, pa najsi gre za katerikoli
pridelek, ki ga družina potrebuje. Za-
druge v tej občini bodo morale odkup-
no mrežo razširiti in izboljšati.
V ZRECAH BODO GRADILI
V	Zrečah pri Slov. Konjicah pa se
že nekaj časa pripravljajo za gradnjo
novega 14-stanovanjskega bloka. Nejas-
nost okoli predpisov je bila delno kriva,
da niso bili prej gotovi načrti, ki so
zdaj v glavnem končani. P^^edvidevajo,
da bodo lahko z delom pričeli že v
prihodnjem mesecu ter v kolikor bo
mogoče spravili do zime pod streho.
Kmet Drobnič, šolski oče iz Virštanja
in dobri pridelovalec virštanjskih vin.
Mnogo bolj kot kraj, so poznana virštanjska vina. Na tej sliki vam predstav-
ljamo Virštanj, posejan z malimi vinorodnimi grički in zidanicami, ki hrani-
jo v sebi žlahtna štajerska vina.
Tovariška pomoč
Okrog in okrog gozdovi, na
osamljeni cesti onkraj Volčje ja-
me blizu Slivnice pri Celju, v ne-
deljskem dopoldnevu, ko je zamrl
skoraj ves promet, obstanem z
razpočenim plaščem na motornem
kolesu. Kamor koli bi krenil, se
raztezajo kilometri hoda po osam-
ljeni cesti. In kaj zdaj? Pripešačil
sem do Slivnice, toda plašča ne
bi mogel dobiti. Požrtvovalni
traktorist mi skuša s podlogo in
obvezo osposobiti pnevmatiko za
vožnjo vsaj do Šentjurja. Tedaj
pa pristopi mlad fant, nikoli se
nisva videla. »Veste, jaz pa imam
prav tak plašč doma. Včeraj sem
ga dobil iz Ljubljane.« »Prosim,
prinesite mi ga! Zelo se mi mudi«
ga vzradoščeno poprosim. »Prav,
če boste počakali. Pol ure hoda
imam v hrib.« Kako ne bi poča-
kal? Moram čakati.
Vesel sem čakal in medtem
opazoval slivniške traktoriste-
tečajnike, ki so se učili uprav-
ljati s traktorjem. Traktorist, ki
mi je poprej pomagal, je zdaj
prav tovariško pomagal tudi te-
čajnikom. Kmečki fantje iz sliv-
niške okolice se tako »mehanizi-
rajo« in vedo, da je to potrebno,
če bodo hoteli napredno obdelo-
vati zemljo.
Komaj sem si dodobra ogledal,
že se je vrnil mladi Recko s
plaščem in lahko sem nadaljeval
pot. Tuja sva si bila, nikoli se še
nisva srečala, vendar se je Recko
s svojim tovariškim dejanjem
pokazal kot človek, ki čuti s člo-
vekom.	Sotelski
Celjski mostovi ne morejo čakali
prihodnjega proračuna
o kritičnem stanju mostov v naši
občini smo spregovorili že lansko leto.
Vendar smo le še brez nesreče »pre-
gurali« v to leto. Toda močno pospešen
promet je povzročil, da je tisto kritično
stanje mostov, ki smo ga predvidevali
šele za leto 1960 nastopilo že letos. In
zdaj bo treba nujno ukreniti nekaj več
kot samo zapreti prehod težjim tovo-
rom na dotrajanih mostovih.
V najslabšem, se pravi, v neuporab-
nem stanju sta predvsem dva mostova:
most pri Joštovem mlinu in most f)ri
železniškem podvozu na Teharski cesti.
Reševanje tega mostu je toliko težje
zaradi nerazčiščene urbanistične pro-
blematike v tem predelu. Toda kljub
temu dejstvu se bo moral most vseeno
obnoviti. Pristojni na občini so mnenja,
da bi tu kazalo zgraditi nov most v taki
izvedbi, da ga bo možno prestaviti, v
kolikor bi kasnejša regulacija tega pre-
dela to zahtevala.
Poleg še nekaterih manjših mostov v
naši občini je v zelo kritičnem stanju
tudi most v Storah pri Godčevi hiši.
Za obnovo in ureditev teh najpotreb-
nejših mostov bi potrebovali 20 milijo-
nov, ki pa jih ljudski odbor celjske
občine danes nima. V kolikor bi ta
sredstva bila na razpolago, bi bili ti
mostovi tudi že urejeni.
Most v Liscah bo predvidoma v le-
tošnji pozni jeseni gotov, če ne bo na-
gajala narasla Savinja.
Eden od »veteranov«, ki čaka na popravilo.
Vinski šejem v Ljubljani
— sto hudičev, ves dan iščem izhod, pa g^a ne najdem.
ŽENA DOM DRUŽINA
Ali znotelpravilno uporabljati hladilnik?
V	naših zasebnih gospodinjstvih je
vedno več hladilnikov in ker jih morda
ponekod neuke gospodinje le ne znajo
pravilno uporabljati, ne bo napak, če
topot v našem kotičku spregovorimo
tudi o hladilnikih.
Predvsem je treba vedeti, da ohlaja-
nje v hladilniku ni enakomerno in za-
to ni vseeno, kako razvrščamo živila
v hladilniku. Najbolj hladna je ledena
hišica, kjer je toplota z.^aka pod ničlo.
Gospodinje rade uporabljajo to posodo
za izdelovanje ledenih kock, s katerimi
lahko hladimo pijače. Tu pa navadno
devamo tudi manjše količine mesa. Ker
meso v tej posodi zmrzne, ga je treba
pred uporabo vsaj 2 uri prej vzeti iz
hladilnika, da se otali, odnosno zmehča.
Tudi temperatura v hladilniku ni
povsod enaka. Najhladnejše je na dnu
hladilnika, v zadnji pregraji. Zato ni
vseeno, katera živila spravljamo zgoraj
in katera spodaj. Ce maslo ali marga-
rino položimo na gornjo pregrajo na
nasprotno stran agregata, se kar dovolj
ohladi in ostane sveže tudi do dva ted-
na. Ce pa položimo zavitke masla na
dno hladilnika, jih bomo lahko sveže
ohranili tudi do 6 tednov.
Srednja pregraja je najbolj primerna
za steklenice mleka, ker je najbolj vi-
soka. Ce pa položimo zamašene stekle-
nice mleka na dno hladilnika, ostane
mleko presno tudi teden dni.
Važno je tudi vedeti, da je vse stvari,
ki jih hočemo spraviti v hladilnik, t':-e-
ba zaviti, da se preveč ne posuše, pred-
vsem pa tudi zaradi tega, da jestvine
ne navzamejo vonja druga od druge.
Salamo je dobro na načetem koncu
oviti v stanjol papii', ker bo tako v
hladilniku ostala bolj sočna. Tudi suho
meso je treba zaviti — najbolje v pa-
pir, ki ne propušča maščobe. Ce po-
lagamo odprta živila v hladilnik, se
hladilnik tudi sam navzame vonja, ki
ga je težko odstraniti. Kuhana živila,
kot so golaž, juha in drugo, je najbolje
spraviti v hladilnik v navadih kozarcih,
ki jih dobro zapremo.
V	hladilnik lahko spravljamo tudi
razno sočivje, toda pred tem ga mo-
ramo očistiti, poškropiti z vodo in spra-
viti v polivinilaste vrečice, ker bi sicer
prehitro ovenelo. Zavit v papir je tre-
ba v polivinilaste vrečice spravljati tu-
di sir, ker skoznje ne prodre vonj. Raz-
ne pite in kolači bodo ostali dolgo sveži
in užitni, če jih položimo v hladilnik,
zavite v svilen papir. Tudi kekse lahko
spravljamo v hladilnik, le-teh pa ni
treba zavijati, ker so b^ez vonja. Ne-
katere vrste sira, ki ima posebno močan
vonj, ni priporočljivo shranjevati v hla-
dilnik. Prav tako tudi ribe, ki rade
pustijo vonj tudi na zaščitenih jedilik.
Nekatere gospodije zavijejo ribe v dve
plastični vreči, če jih že dajo v hla-
dilnik — ali pa jih položijo na dnu
hladilnika v posodo, ki se da herme-
tično zapreti.
Hladilnik je treba tudi najmanj en-
krat tedensko »prezračiti« na ta način,
da pustimo odpetega eno uro. Zmrznje-
na jedila se v tem času ne bodo zmeh-
čala v njem.
Kje dobimo nasvet za sodobno
ureditev kuhinje?
Gradimo in opremljamo nova stano-
vanja, popravljamo in preurejamo sta-
ra z namenom, da bi se v njih živelo
lepo, prijetno in udobno. Vedno večjo
pozornosit posvečamo ureditvi naših
stanovanj iz vidika, da bi delo in živ-
ljenje v določenih prostorih potekalo
smotrno. — Zelo velikega pomena je
za naše prilike ipi-edvsem kuhinja, v
kateri se odvijajo važni procesi za živ-
ljenje družine. Ce se žena — gospodi-
nja še poklicno udejstvuje, je smotrno
urejena in opremljena kuhinja dvakrat
nujna.
Prizadievanja in napori naših stro-
kovnjakov, da bi naprednim gospodi-
njam EK>magali urediti sodobno kuhi-
njo, v kateri se delo hitro, praktično in
načrtno odvija — so uspeli z izdajo
knjige »Kuhinja, načrtovanje in opre-
ma«.
Po vsebini, ilustracijah in načrtih je
knjiga odličen pripomoček ne samo po-
sebnim interesentom, temveč bo sijajno
služila tudi vsem mizarskim strokov-
njakom.
Vsebinsko je opisano kuhinjsko delo
in oprema: shramba živil, hladilniki,
vgrajene omare, viseče omare itd. De-
lovna mesta za pripravljanje jedi ter
razni štedilniki, kakor tudi praktično
urejena pomivalna mesta za pripravo
tople vode so nazorno prikazana.
Osnovni elementi kuhinjskega pohi-
štva nove serijske izdelave, kakor tudi
navodila za obnovo stare kuhinje bodo
sleherni gospodinji nudili pobudo ra
praktično preureditev ali dopolnitev
opreme. Zelo izčrpni so tudi opisi •
instalacijah in materialih glede osvet-
ljave, ventilacije, električne napeljave
itd.
Važna navodila o oblogah delovnih
miz, raznih polic, sten in tal ^ede na
njihovo močno izrabi ji vost ter razne
toplotne učinke bomo radi upoštevali
in smo zelo zadovoljni, da vendarle en-
krat dobimo po strokovni strani jasna
in stvarna priporočila.
Knjigo, ki jo je izdal Centralni zavod
za napredek gospodinjstva lahko dobi-
te na Okrajnem zavodu za pospeševa-
nje gospodinjstva v Celju, Cankarjeva
4. — Stane 400 dinarjev.
Ob tej priliki opozarja Okrajni zavod
za pospeševanje gospodinjstva v Celju,
da bodo redno vsak torek ob 17. uri v
zavodnih prostorih praktični prikaza s
sokovnikom. — Vstopnine ni.
Ker posebne instrukcije posamezmi-
kom, ki prihajajo na Zavod, terjajo
preveč časa in tudi ne zajemajo vseh
smeimic — se poslužujte torkovih de-
monstracij s sokovnikom, ki so nujna
dopolnitev k navodilom o uporabi so-
kovnika.
Zavod za pospeševanje gospodinjstva
Celje
IZ CELJA IN ZALEDJA
v |znamenju Bakha
Je mar kaj čudnega, če ravno mi
Slovenci tako zvesto iz leta v leto fi
prirejamo razstave vinske kapljice.
Svoji k svojim, bi lahko rekh. Baje
je nek italijanski kronist že v zgod-
njem srednjem veku postavil Slo-
vence med prve pivce v Evropi. Kdo
ve, če se za tako prvenstvo ni udo-
mačilo ime »bokal« kot popolnoma
slovenski izraz za posodo, v kateri
potuje pijača od ust do ust.
Ljubljana je te dni v znamenju
debelušastega boga Bakha, zaščitni-
ka in simbola vseh ljubiteljev slad-
ke kapljice. Slovenci smo na tem
področju pograbili monopol s tem,
da vsako leto organiziramo vinske
razstave, p^-i katerih poleg tujih raz-
stavi j alcev sodelujejo vsa vinorodna
področja iz vse države. Na letošnjem
vinskem sejmu v Ljubljani ste lahko
poskusili vse dobrote, ki jih rodijo
trte od Slovenskih goric do Djevdje-
lije, od ravninskih vinogradov Sla-
vonije pa tja do razžarjenih jadran-
skih otokov. Poleg teh so se tu za-
blestele kapljice iz vinogradov na
bregovih mirno tekočega Rena, z gri čev ob bregovih Donave nad Duna-
jem, sončne Italije, priznanih francoskih vinogradov, vina s Krima ob
Cmem morju, nadalje iz Mehike, ZDA, Portugalske, Španije, Turčije,
Izraela, Cipra, Romunije, Madžarske. No, vinski sladokusci so si lahko
pošteno zmešali pojme o tem, kaj je najboljše, kajti mnogi so že pri
prvih paviljonih zgubili oblast nad čutnim organom za okus. Otvorit-
veni dan je bil na diplomatskem nivoju. Predstavniki tujih držav so se
z visoko reprezentanco Slovencem kar spodobno p^-ikupili. Naj bo de-
žela še tako »zaguljena«, meni slovenski prijatelj dobre kapljice — vin-,
ce pa le imajo, da je kaj. Tako odpusti človek za moment generalu
Francu njegovo diktaturo, ko srka sladek Gonzales, Meksikancem se za-
čudi, da ob tako dobri kapljici delajo tako žalostne filme, Ciprčanom
zamerjajo, da pod »gasom« muškata ne odpihnejo Angležev z otoka, Tur-
kov ne razumejo, kako so mogli dol
ga stoletja ostati pravoverni in niso
pili vina, ravno tako ne Rusov, ka
ko morejo ob takem šampanjcu piti
strupeno vodko ... Toda, če na kon
cu pustimo šalo ob strani, potem vi-
dimo, da je vinska trgovina le važ
na gospodarska panoga. 39 razstav-
1 j alcev iz Jugoslavije je s svojimi
pridelki pokazalo, da smo v svetu
zelo čislani vinogradniki in kletarji.
Novost razstave je bil tudi paviljon
»Agroprometa«, ki bo v kratkem
opremil premnoge zadružne kleti z
modernimi kletarskimi pripomočki.
Vrsto diplom in kolajn, ki so jih tu-
di letos odnesla naša vina, nam za-
gotavljajo, da bomo tudi v bodoče
med močnimi izvozniki vin. Mimo-
grede pa se človeku vsiljuje misel,
da bi bilo veliko bolje, če bi se iz-
voz vin, ki so priznana, še povečal,
da bi mi Slovenci nekoliko manj
zapravljali devize pri preobilnem
pitju. To^-ej — po pameti ga daj-
mo ...
Letos rehordno število obisiiovalcev v Mestni Ijudslti knjižnici
(LEPO KNJIŽNO DARILO DESETTI SOCEMU CLANU)
Navadno vse kulturne ustanove bele-
žijo zmanjšan promet v letnih sezon-
skih mesecih. Toda Mestna ljudska
knjižnica v Celju se lahko pohvali, da
je v letošnjem poletju promet skoz in
skoz naraščal in da so julija dosegli
preko 500 izdaj v enem dnevu (kar po
osvoboditvi še ni bil p':'imer). Zaradi
vedno naraščajočega obiska izposoje-
valcev knjig je zato 'MLK v vedno
večji zadregi, ker se delo spričo mno-
gih težkoč (pretesni prostori!) tehnično
ne more dovolj hitro razvijati. Požrtvo-
valni kader ve dovolj jasno, da se je s
čitalci treba posvetovati, pogovoriti,
odsvetovati ali priporočati primerno
čtivo tako različnim bralcem po letih
in poklicih; toda za to (ka^ naj bi bila
glavna funkcija knjižničarja) je pri
tesnih pultih vedno premalo časa.
Spričo tako visokega števila čitalcev
je potrebno tudi vedno več knjig naro-
čevati, toda na policah ni prostora za-
nje. Od novitet naročajo po 6 komadov
hkrati, kar ne pomeni nič za tisočo
rednih bralcev, ki pač radi hlastajo za
novimi knjigami. Mnogi bralci »prežijo«
na novo knjigo tudi po leto dni in še
del j.
Upravni odbo'- knjižnice se že dve
leti brez uspeha žilavo bori za izpraz-
njenje trosobnega stanovanja, ki je
neposredno povezano s knjižničnimi
prostori. Ni moč razumeti, da za tako
plemenite in koristne namne v treh
letih ni bilo mogoče rešiti tega stano-
vanjskega problema! Z vedno narašča-
jočim številom rednih čitalcev postaja
to vprašanje za MLK vsak dan bolj pe-
reče in bo nujno treba nekaj ukreniti.
Kolektiv si dovolj požrtvovalno p^^iza-
deva, da bi bolje organizirali delo v
čitalnici, da bi knjižnico uredili po od-'^
delkih, da bi lahko bralca spustili k
določeni stroki knjig, za katero se za-
nima, da bi bilo vse bolj pregledno in
bi olajšalo delo čitalcu in knjižničarju.
Razen tega je MLK te dni v dogovo- ^
ru z Društvom prijateljev mladine, da
prevzame pionirsko knjižnico, ki ne'
odgovarja prostorom v Razlagovi ulici.
Seveda bi ljudska knjižnica to rada
storila, saj si že leta prizadeva, da bi
odp/^-la nov mladinski oddelek, novo
pionirsko čitalnico, ki bi bila odprta
ves dan. Toda brez haska je razprav-
ljati o sodobni ureditvi knjižnice in
čitalnice, dokler knjižnici ne dodelijo
zgoraj omenjenih prostorov, ki jih da-
nes zaseda zasebna stranka.
Celjska mestna ljudska knjižnica po-
seduje danes že preko 29.600 knjig.
Samo v prvem polletju letošnjega leta
so 19.930 obiskovalcem izdali 48.952
knjig. Članov pa imajo registriranih
preko 10.000. Člansko izkaznico s to
pomembno številko je nedavno prejel
mlad zidarski pomočnik, Ludvig Ar-
beiter, ki je obenem dobil od MLK
tudi lepo knjižno darilo — Prežihov
zbornik.
DNEVNA STATISTIKA KAZE
»DIHANJE KNJIŽNICE«
Človek bi mislil, da knjižničarke za
pultom ljudske knjižnice po zaključe-
nem urad. delovnem času le še prešte-
jejo denar in gredo domov. Kaj še!
Slednji dan jih čaka še 2 uri internega
dela. Pišejo, seštevajo, primerjajo. Vo-
dijo točno dnevno statistiko, da vidijo,
kakšni ljudje prihajajo v knjižnico in
kaj čitajo. Te dnevne statistike tudi
kažejo razveseljivo dejstvo, da se vedno
več delavcev zanima za knjige. Zelo
rada pa posega po knjigah tudi vajen-
ska mladina.
V rubrikah obrazca »devna statistika«
je razvidno, koliko odraslih in koliko
mladine si je ta dan sposodilo knjige,
kakšen je socialni sestav izposojeval-
i' cev, kakšne knjige po st-^okah so si
I vzeli in koliko je bilo skupno ta dan
i izdanih knjig.
ZA MLADINO OD 11 DO 14 LET
PRIMANJKUJE KNJIG
Uprava ljudske knjižnice predvsem
skrbno zasleduje, kaj in koliko
čita naša mladina. Lepo število imaj»
tudi že najmlajših »čitalcev«, katerim
še mamice čitajo razne slikance. V za-
dregi pa so knjižničarke za pulti, k®
jih »mori« 11, 12, 13, 14 letna mladina
z večnim refrenom: »Dajte nam vendar
že kaj novega!« Knjižničarka ponuja
to, ono, toda povprečni, zvesti mladi
čitalci se prav nič »ne važijo«, ko na
skope ponudbe odgovarjajo »to sem že
čital«. Pravljic za mlajše imamo lepo
število, toda za to dobo, ko imamo
pravzaprav opravka z najbolj občutlji-
vim čitalcem, nimamo skoro nikake
izbire. Uprava Mestne ljudske knjiž-
nice je mnenja, da bi se ob tem pro-
blemu moralo Društvo književnikov
zamisliti in nekaj ukreniti.
Upravnica MLK, tov. M. Zorko izroča darilo desettisočemu članu.
Dober odziv fepvodojalcev [eljsfee tiskarne
Odkar kr vodajalstvo ni več plačano,
temveč je le stvar požrtvovalnosti in
plemenite človekoljubnosti, je odziv
krvodajalcev toliko opadel, da ima
Postaja za transfuzijo krvi celjske bol-
nišnice velike težave pri preskrbovanju
oddelkov s krvjo. Neredko se dogaja,
da je v primeru nujne potrebe krvi
treba poslati kurirja v Ljubljano po
kri, s čimer se seveda zgubi mnogo
d^-agocenega časa, kar je lahko usodno
za bolnika. Da bi bilo na zalogi stalno
zadosti krvi, se Postaja za transfuzijo
krvi od časa do časa obrača na delov-
ne kolektive celjskega okraja s pro-
šnjo, da ji pošljejo nekaj svojih naj-
požrtvovalnejših članov na odvzem
krvi. Toda največkrat se dogaja, da na
določeni dan nobenega ni ali pa je od-
ziv minimalen in torej ostane le pri
obljubah.
Zato smo bili 28. avgusta tem bol.t
prijetno presenečeni, ko se je zjutraj
vsula v prostore Postaje za transfuzijo
krvi cela vsta članov delovnega kolek-
tiva Celjske tiskarne, samih mladih,
zdravih, nasmejanih ljudi, voljnih, da
nesebično žrtvujejo nekaj svoje krvi
za zdravje drugih. Tovariši Hočevar
Marko, Orožim Konrad, Uranič Zani,
Lončar Vili in Hojan Milan so že lan-
sko leto dali kri, tovariša Cegnar Jože
in Vračun Drago sta dala tokrat kri
že tretjič, tovariš Seničar Jože pa že
četrtič.
Za dober odziv krvodajalcev Celjske
tiskarne bodi na tem mestu izrečena
zahvala zgoraj navedenim tovarišem,
ter vodstvu kolektiva, ki jim je dovo-
lilo izostati nekaj ur z delovnega mesta.
Naj kolektiv Celjske tiskarne služi dru-
gim delovnim kolektivom za vzgled!
Pojdimo na Donačko goro
Med nekoliko bolj oddaljenimi višji-
mi vrhovi v okolici Rogaške Slatine je
razen Boča in Plešivca tudi ostrovrha
DONACKA (Rogaška) GORA (883 m).
Z nje je prekrasen razgled.
Da bi to zanimivo go^o približali na-
šim hribolazcem, je PD Celje, kljub te-
mu, da je izven njegovega območja,
pred kratkim markiralo na njo dve poti.
Izhodišče za ta izlet je v enem pri-
meru Rogatec, v drugem pa Rogaška
Slatina. Pot iz Rogatca, ki jo razen obi-
čajne planinske markacije, označujejo
tudi ustrezne smerne tablice, zahteva
dve in pol ure hoda, iz Rogaške Slati-
ne pa štiri ure zmerne hoje. Pot iz Ro-
gaške Slatine pelje mimo vrelcev skozi
vasi Spodnje Sečovo, Tuncovec, Zab-
njak, Stojno selo, Tlake, Gorja vas in
mimo kmeta Polajžarja. Z obema iz-
hodiščema nas veže jut»-anji vlak ob
6,30 oz. — brez čakanja v Grobelnem
ob 7,05 — a za povratek iz Rogatca je
najprimernejši vlak ob 17,05, iz Roga-
ške Slatine ob 18,03.
Izkoristimo zadnje sončne nedelje za
ta izredni izlet!
V VELENJU UREJUJEJO KINO-
DVORANO
Kinodvorano v Velenju že skoraj me-
sec dni preurejujejo. Preurejena kino-
dvorana bo nudila pravo amfiteatersko
vzdušje. Do 1. septembra naj bi bila
vsa dela opravljena. Svoboda ne bi
zmogla vseh bremen sama. Zato bi ne
bilo prav, če bi ne povedali, da so mno-
gč brezplačnih ur opravili tudi velenj-
ski svobodaši sami.
Poročilo o gibanju prebivalstva v Celju.
V času od 23. do 50. avgusta 1958 je bilo
rojenih: 71 dečkov in 24 deklic
POROČILI SO SE:
Dr. Anton-Franc Svetina, zdravnik iz Šent-
jurja pri Celju in Breda-M!rjani Jošt, študent-
ka ekonomije iz Celja. Milan Jurije, uslužbe-
nec in Janja Cafuta, otroška negovalka, oba iz
Celja. Frančišek Bovha, pečar iz Runtol in
Silva Skaraen, delavka iz Lahovne.
UMRLI SO:
.Marija Lokovšek, preužitkarica iz Ravnega,
-stara 63 let, .\na Kovač, gospodinja iz Babnega
pri Celju, stara 54 let. Franc Romih, zidar iz
Stražice, s^tar 54 let. Klara Ingolič, gospodinja
iz Irja. stara 44 let. Marija Vodenik, upoko-
jenka iz Poljčan, stara 66 let. Ivan Gajšek,
upokojenec iz Šempetra, star 75 let. Vincenc
Jed, zidar iz Dvora p. Šmarju, star 3? let.
Miha Švajger, poljski delavec iz Križ pri Bre-
žicah, star 63 let.
18-letna Marija Krobat iz Nimna pri Rogaški
Slatini se je z vročo vodo poparila po telesu.
Pri vožnji z motorjem se je ponesrečil Franc
Založnik iz Brezna pri Vitanju. Zlomil si je
nogo in poškodoval rebra.
Jože Lužar iz Frankolovega je padel z voza.
Dobil je poškodbe na glavi.
Avgusta Pirša iz Irja pri Rogaški Slatini je
pri delu v gozdu udariilo drevo. Dobil je po-
škodbe trebuha.
20-letna Majda Celcer iz Nove Dobrave pri
Zrečah si je v samomorilnem namenu prere-
zala žile na rokah. Nato je skočila še skozi
okno v globino. Zlomila si je obe roki in nogi
ter poškodovala križ.
Marija Zagožen iz Smarjete si je s sekiro
poškodovala prste na roki.
Antnon Zupane iz Braslovč je padel z motor-
jem. Pretresel si je možgane. Nezavestnega so
prepeljali v bolnišnico.
S koso se je vrezal y roko Martin Ribič iz
Latkove vasi pri Preboldu.
Z voza je padel Ivan Karlovčec iz Razlagove
ulice. Dobil je notranje poškodbe.
Ali ste že naročeni na Ljudsko pravico?
Vsak dan vas seznanja z dogodki doma in po svetu. Razen
tega pa naročniki »Ljudske pravice« in »Ljubljanskega dnevnika«
sodelujejo pri velikem jesenskem nagradnem žrebanju!
Prva nagrada — nov osebni avtomobil FIAT 600
Druga nagrada — harmonika »Carmnen«, vredna 152.000 din
Tretja nagrada — radio »Simfonija« (102.000 din)
Četrta nagrada — pisalni stroj »Sava« (98.000 din)
in še več drugih nagrad (sesalec za prah, mikser, električna
peč »01ympia« itd.
Nagrade bo razdelil žreb med naročnike, ki bodo ob žrebanju
vsaj tri mesece naročeni na »Ljudsko pravico« ali pa na »Ljubljanski
dnevnik«.
Datum žrebanja bo naknadno objavljen.
Torej postanite naročnik našega dnevnika!
Naročniki obeh naših listov imajo 50% popust pri oglasih,
osmrtnicah in zahvalah.
»Ljudsko pravico« oz. »Ljubljanski dnevnik« lahko naročite
v naši upravi, Ljubljana, Petkovškovo nabrežje 24., v naših podruž-
nicah in pri vseh poštah v Sloveniji.
V prihodnji števili(i naš novi roman
Naročite se na Celjski tednik!
5. SEPTEMBRA STEV. 35 7 STRAN
ŠPORT
Uspeh mladih atletov in atletinj na
državnem in republiškem prvenstvu
Zadnjih 14 dni so mladi celjski atleti in at-
Ipftiije nastopili na državnem in republiškem
atletskem prvenstvu za posameznike. Zaradi iz-
pitov se potovanja v Novi Sad, prizorilče
državnega prvenstva, niso mogli udeležiti vsi
najboljši mladinci in mladinke.
Državni prvaki za leto 19S8 so postali — Na-
raks Franc v teku na 800 m in 1500 m, Srnovr-
šaik Franc v teku na 100 m in Šketa Martin v
teku ''00 ni čez ovire. Na vidnih mestih sreča-
mo še naslednja imena: 110 m ovire — Šketa
Martin drugo mesto, met krogle — Polovič če-
trto mesto, skok v višino — Koražija četrta
mesto, štafeti 4X100 in 4X'500m — tretje me-
st«, ?00 m — Suppanz Karel peto mesto, Reč-
iiikova na 80 m ovire in v skoku v daljino —
4rugi> mesto, Gašparutova tretje mesto na 600
mfstrov in Catrova četrto mesto v skoku v vi-
šino.
Na prvenstvu Slovenije so se uveljavili:
Srnovršnik — prvak LRS na 100 m, Šketa Mar-
tin — prvak LRS na 110 m ovire in v skoku v
višino, Kač Florjan — prvak LRS v metu kop-
ja. Brvar Dane — prvak LRS na 2000 m, Na-
raks Franc — prvak LRS na 800 m. Na vidnih
lestih še srečama: Kokliča na drugem mestu
na 110 m ovire in v skoku v višino, Poloviča
a drugem mestu v metu krogle, Kavčiča na
drugem mestu v metu diska, Lraiikarja na
drugem mestu v metu kladiva in mladince v
Štafeti 4X100 m na drugem mestu. Pri st. mla-
rfincLh so se odlično (Mlrezali še Zupane na 800
metrov, kjer je bil drugi, Kopitar Stanko z
drugim mestom na 1500, Urankar z drugim
mestom v troskoku in Jeršič s tretjim mestom
na 1500 m ovire.
Mladinke srečamo večinoma na drugih me-
stih: Rečnikova je bila dvakrat druga na ovi-
rah in v skoku v daljino, Siianova druga na
100 m, Gašparutova druga na 600 m, v štafeti
4X100 m je bil Kladivar drugi, v skoku v vi-
šino pa je Catrova osvojila naslov prvakinje
LRS. Dobro se je uveljavila tudi mlada Co-
kanova s tretjim mestom na ovirah, pri mla-
dincih pa še Suppanz Karel in Niko z drugim
in tretjim mestom na 300 m.
Rezultati nam kažejo, da mladi atleti in at-
letinje hodijo po poteh izkušenih starejših at-
letov in atletinj.
LORGER - PRVI V OSLU
Po zaključnem evropskem prvenstvu \ atle-
tiki je Stanko Lorger sprejel povabilo norve-
ške atletske zveze in se je udeležil mednarod-
nega mitinga v Oslu, kjer je prepričljivo zma-
gal s 14.0, izenačenim jugoslovanskim rekor-
dom, na 110 m ovire.
Mimogrede naj napišemo, da je celjski atlet
Lorger sprejel tudi vabilo, da se prve dni sep-
tembra udeleži mednarodnega tekmovanja v
Ameriki. Vabilo ameriške atletske federacije
pa je vljudno odklonil, ker je po lastni izjavi
trenutno nasičen s tekmovanji in si želi vsaj
nekaj dni oddiha!
Graz: Ljubljana: Celje
v sredo 10. septembra bo Celje prizorišče
»animivega atletskega tekmovanja — troboja
otokih lin ženskih mestnih reprezentanc iz
Graza, Ljubljaue in Celja. Celjani bodo videli
a startu več avstrijskih državnih reprezen-
ta»tov. > ekipi Celja in Ljubljane pa več ju-
goslovanskih reprezentantov, med njimi tudi
nosilca srebrne kolajne Stanka Lorgerja.
V Grazu je pri moških zmagala reprezentan-
ca Celja, pri ženskah Ljubljana, v celokupnem
plasmanu pa Celje.
V nedeljo - pričetek borb za točke!
To nedeljo bodo zaživela nogometna igrišča
po vsem celjskem okraju. V nogometni ples za
l«čke bodo pritegnjena tudi moštva iz našega
terena. Kladivar, ki je v 1. kolu slovenske
conske lige počival, bo sprejel na domačem
terenu Grafičarja iz Ljubljane. Upajmo, da ^
v tem nastopu Kladivar pobral ves izkupiček,
saj prištevajo Celjane po zadnjih uspešnih na-
stopih med favorite za najvišja mesta v slo-
venski ligi.
Nedelja pa pomeni tudi pričetek tekmovanja
T L razredu CNP. V tej ligi bo nastopalo 12
moštev - Celje, Olimp, Kovinar, Bratstvo Ro-
gatec, Partizan Šoštanj, Velenje in Slov. Ko-
njice iz celjskega okraja ter Rudar in Bratstvo
iz Hrastnika, Brežice, Proleter in .Svoboda Ki-
!»ovec iz bivšega trboveljskega okraja. V tej
Hgi ni izrazitih favoritov, ker trenutno ne po-
znamo moči posameznih moštev. Po rezultatih
v spomladanskem tekmovanju moramo pač dati
prednost moštvom iz Zasavja, verjetno pa so
se tudi moštva iz celjskega okraja popravila in
nas bodo razveseljevala z boljšimi storitvami
kot v pretekli tekmovalni sezoni. — Mladinci
in pionirji se bodo spustili v boj za točke v
drugi polovici tega meseca. Razveseljivo je, da
se je za mladinsko tekmovanje prijavilo v celj-
skem okraju kar 9 moštev!
PLAVANJE:
Nastop celjskih pionirjev
v Kranju
Zadnji) nedeljo so mladi celjski plavalci na-
stopili v troboju pionirjev s Triglavom, Pre-
šernom in Neptunom v kranjskem bazenu.
Celjani so izgubili obe srečanji — proti Tri-
glavu s 64:88, proti Prešernu pa 62:101. Kljub
porazu so celjski pionirji v štafetah 4X50 m
nešano postavili dva slovenska rekorda, odlič-
no pa se je uveljavil tudi Vrtovšek, ki je zma-
gal na 50 m hrbtno in 50 m metuljček. V wa-
terpolu so celjski pionirji premagali Triglav
z 2:1 (0:0), kar je vsekakor vel k podvig in
mam kaže. da rastejo v Celju mladi vvaterpo-
listi, ki bodo z leti posegli v borbo za naslov
prvaka Slovenije!
HOKEJ NA TRAVI:
Neodločen izid vSenovem
Mladi celjski hokejisti na travi so v nedeljo
gostovali v Senovem in so se vrnili v C^lje z
neodločenim izidom 1:1 s tamkajšnjim Partiza-
 om.
Iz Partizana:
Novi prednjaki in prednjakinje
2e v zadnji številki smo posredovali bralcem
reportažo o življenju .mladincev in mladink
celjskega okraja v gozdni šoli pri Mozirju. V
nedeljo je bil tečaj zaključen, mladinci in
mladinke pa so oboroženi z novim znanjem od-
šli v domače kraje, kjer bodo lahko pomagali
v društvih Partizana pri dvigu strokovne vad-
be. Ves dan v soboto in nedeljo dopoldne so
tečajniki polagali izpite. V soboto jih je raz-
veselil s svojim obiskom predsednik republiške
zveze Partizan tov. Mitja Ribičič, ki je nekaj
časa prisostvoval praktičnim izpitom, nato pa
je zbranim mladincem in mladinkam spregovo-
ril tehtne misli o njihovih nalogah na področju
telesne vzgoje. »Vesel sem Vaših uspehov, ki
ste jih pokazali pri izpitih. Ko se boste vrnili
v svoja društva bi predvsem želel, da bi vadbo
organizirali po tisti smeri, ki vam je bila
nakazana v tem tečaju. Izhajati morate vselej
iz potreb človeka. Prisluhniti bo treba v večji
meri tudi željam naše mladine. Naša vadba —
redna in posebna — mora vselej služiti intere-
som našega delovnega človeka. Mi moramo v
naši organizaciji predvsem razvijati praktična
znanja, takšna, ki jih bo naš človek lahko
uporabljal v dnevnem življenju. Vsak naš člo-
vek bi moral obvladati teke, skoke, mete, pla-
vanje, smučanje, orientacijo in podobna zna-
nja, ki .so praktičnega pomena. Le na ta na-
čin bomo z leti dvignili našo telesno kulturo
na višjo raven, govorili bomo lahko o boljši
telesni izobrazbi naših ljudi. Zato razvijajte v
domačih društvih kar največ vadbo na teh na-
čelih in vedite, da uspehi ne bodo izostali. Pri
Vašem bodočem delu Vam želim kar največ
uspehov! Pozdrav, ki je s svojimi tehtnimi mi-
slimi bil brez dvoma dober napotek mladim
ljudem pri njihovem bodočem praktičnem delu
v društvih.
Morda bodo nekateri mladi ljudje ob spo-
znanju, da »i niso pridobili naziv prednjaka
III. razreda, nekoliko zagrenjeni. Vendar ni
vselej važen naziv — zvanje, pač pa delo, ki
ga človek opravlja! Zato so tehtne besede, ki
jih je pred polaganjem izpita izrekel mladinec:
»Ne glede na rezultate izpitov vem, da bom
tudi v naprej še vaditelj v domačem društvu.
Zame je važno spoznanje, da sem v tečaju
mnogo pridobil in da bom s tem znanjem lahko
koristil k vsebinsko bogatejši vadbi mladine
v domačem društvu!« Takšen sklep bi naj ve-
ljal za vse letošnje udeležence okrajnega pred-
njaškega tečaja. Društvene uprave so dolžne,
da te mlade ljudi zaposlijo pri vodenju od-
delkov, saj nam kadra povsod primanjkuje.
Vseh 45 mladincev in mladink je zrelih, da
vodijo vadbene ure po sodobnih načelih, saj so
vsi uspešno prestali izpit iz praktičnega nasto-
pa. Nekoliko je zaškripalo pri teoretičnih in
nekaterih praktičnih izpitih iz določenih po-
dročij. Izpitna komltšija je zaradi tega delila
tečajnike po prikazanem znanju v pripravnike
prednjakov H. razreda in prednjake HI. raz-
reda.
Novi prednjaki HI. razreda so postali:
Občina Žalec — Cerovšek, Lešnik, Jurhar,
Kučer, Vidmajer, Lakner, Toplak, Matko, Lin-
dičeva in Delakova.
Občina Celje — K.Lsel. Kranjc, Pantner, Ro-
tarjeva, Bizjakova, Cilenškova, Vodiškova in
Jarošinova.
Občina Laško — Janežič, Špec in Ratejeva.
Občina l^oštanj — Cjrer, občina Slov. Konjice
— Skrbinek, občina Rog. Slatina — Lešnjak.
USPEŠEN NASTOP NA GOMILSKEM
Na Gomilskem so v nedeljo imeli zopet lep
praznik. Mladina Partizonu je izročila svojemu
namenu urejeno telovadlšče, nu katerem je
opravila nad 1500 prostovoljnih delovnih ur.
Telovadišče obsega poleg prostora za redno
vadbo vse naprave za atletiko, igrišči za mali
rokomet in odbojko. Preko 500 gledalcev je
prisostvovalo telovadnemu nastopu, ki je ob-
segal 14 točk, v katerih je nastopalo preko 700
pripadnikov Partizana iz celotne Sav.injske do-
line. Program je bil dobro izvajan in so gle-
dalci bili nadvse zadovoljni s storitvami telo-
vadcev. Ob zaključku so prisostvovali še sre-
čanju v malem rokometu med Preboldom in
Gomilčani, kjer so zmagali domačini z 11:1.
PLAVALCI IZ SLOVENSKIH KONJIC
OKRAJNI PRVAKI
V celjskem plavalnem bazenu je bilo v ne-
deljo okrajna prvenstvo Partizana v plavanju.
Udeležba nekaj nad 50 plavalcev le iz 5-tih
društev je vsekakor zelo skromna in kaže, da
društva na terenu še ne izkoriščajo dovolj
letnega časa za najbolj zdravo telesno vadbo!
Tudi letos so največ uspeha pokazali plavalci
iz Slov. Konjic, ki so osvojili naslov ekipnega
okrajnega prvaka s 141 točkami, sledi pa jim
Velenje 127 in Celje—Gaberje 99 točk. Se prva-
ki v posameznih disciplinah:
Moški — 100 m prosto Kolepnik (Vel.), 100 m
prsno Pavčič (Ce-G.), 50 m hrbtno Kuzma
(Ce-G.) Ženske — 50 m prosto Zupane (Ce-G.).
50 m prsno Končan (Vel.). Pionirji — 50 m pro-
sto Mlinarič (SI. K.), 50 m prsno Blatnik (Vel.).
4X50 m mešano Slov. Konjice. Pionirke —
prsno Skrbinek (SI. K.)
KOŠARKA
Košarkarski klub ŽSD Celje obvešča vse Mla-
dince, mladinke, člane in članice, ki maj*
voljo vključiti se v košarkarske vršite, da se
prične dne 9. 9. 1958 KOSARKARSKA SOLA ZA
NOVINCE.
Vsi interesenti naj se dne 9. 9. 1958 ob 17.
uri prijavijo na igrišču ŽSD Celje — Skaiaa
klet pri tov. Andrini in tov. Puru.
NEDELJSKI ŠPORTNI PROGRAM:
Na Glaziji ob 16.00
KLADIVAR : GRAFICAR (Ljubljana)
Na Skalni kleti ob 10.30
CELJE : BRATSTVO (Rogatec)
V Slov. Konjicah ob 16.00
PARTIZAN SLOV. KONJICE : PROLETABEC
V Šoštanju ob 16.00
PARTIZAN ŠOŠTANJ : KOVINAR
V	Šempetru ob 15.00
TELOVADNI NASTOP Z RAZVITJEM
DRUŠTVENEGA PRAPORA.
Nastopa v vajah na orodju reprezentanca
Slovenije s Cerarjem na čelu!
Sreda 10. IX. ob 16.00 na atletskem stadiioiia
GRAZ : LJUBLJANA : CELJE
Nastop mestnih reprezentanc — moški in ženske
LJUBITELJI NOGOMETA!
Vstopnice za meddržavno nogometno tekat«
.Madžarska : Jugoslavija, ki bo 5. X. v Zagreb«,
lahko naročite do 15. "t. m. v prostorih celjske
nogometne podzveze!
DOBRO USPELE MOTO DIRKE
V	SLOV. KONJICAH
\ nedeljo so bile v Slov. Konjicah motorne
dirke za prvenstvo LRS, ki jih je izvedlo do-
mače Avto-moto društvo pod pokroviteljstvoH
usnjarskega kombinata KONUS. Tekmovalna
proga, ki je bila dolga 2.100 m je deloma pote-
kala po glavni cesti Maribor—Celje, dve tret-
jini pu po slabši cesti okoli mesta, katero so
člani društva v zadnjih tednih precej dobr*
popravili. Vreme je bilo dokaj ugodno, zato ni
čudno, če se je zbralo preko 5000 g^ledalcev i«
vseh bližnjih in daljnih okoliških krajev.
OBJAVE IN OGLASI
KNJIGOVODSKI TEČAJI
Sekcija knjigovodij pri Društvu ekonomistov
Celje in Trgovinska zbornica za okraj Celje
bosta letos prire<rila knjigovodske tečaje, če
se bo prijavilo zadostno število udeležencev.
Tečaji bodo za začetnike in nadaljevalni; vrši-
li pa se bodo enkrat tedensko po 5 ur (skupno
100 ur).
Obiskovanje tečaja je v načelu brezplačno:
vendar bodo morali obiskovalci krsti material-
ne stroške v višini 10 din od ure. Ta znesek
vplačajo tečajniki ob začetku ali koncu tečaja,
po izbiri.
Dovršen tečaj ne daje pravice za uveljav-
ljanje zakonskih pravic iz delovnega razmerja,
temveč je namenjen samo osebni izobrazbi pri-
javljencev.
Interesenti naj se prijavijo najpozneje do
15. septembra t. 1. In v prijavi navedejo na-
slednje:
1.	Ime in priimek,
2.	rojstno leto,
3.	kje je zaposlen in Funkcijo v zaposlitvi.
4.	šolsko izobrazba,
5.	ali je že obiskoval sličen tečaj in. kje.
6.	ali želi obiskovati začetniški, nadaljevalni,
ali specialni tečaj,
7.	ali želi obiskovati tečaj v katerem bi se
izobraževal za delo v: a) industriji in obrti,
b) trgovini in gostinstvu,
8.	ali želi obiskovati tečaj v dopoldanskih,
ali popoldanskih urah,
9.	naslov,
10.	priložiti je potrdilo podjetja, da ga pri
obiskovanju tečaja ne bo oviralo. To potrdilo
je lahko na hrbtni strani prijavnice.
Prijave je predati na naslov: Trgovinska
zbornica za okraj Celje — tajnik odbora za
ekonomsko-pravne zadeve.
OBVESTILO
vsem zakupnikom zemljišč Splošnega ljudskega
premoženja.	—
Obveščamo vse zakupnike kmetijskih zemljišč
in vrtičkov -SLP, da morajo za ekonomsko leto
1958-59 skleniti nove pogodbe, odnosno obsto-
ječe pogodbe obnoviti.
Pogodbe bomo sklepali na ObLO Celje, Gre-
gorčičeva ul. 5, I. nadstropje, soba štev 23. v
času od 15. septembra do 15. oktobra 1958, in
sicer vsak torek In petek od 12. do 14. ure.
Oddelek za finance
referat za imovinsko pravne odnose
ObLO Celje
RAZPIS
Razpisna komisija pri Okrožnem sodišču
v Celju
razpisuje
zo Okrožno sodišče v Celju
3 mesta strojepisk
Pogoji: dovršena nižja gimnazija ali njej
ustrezna šolska Izobrazba. Kandidati, ki se bo-
do prijavili, pa doslej nimajo strojepisnega iz-
pita, bodo morali opraviti za sprejem v sIužIm)
preizkusni izpit.
Plača po Zakonu o javnih uslužbencih.
Prošnje, kolkovane s 30 din in življenjepisom
je vlož.ti najkasneje do 25. septembra 1958 pri
predsedništvu Okrožnega sodišča v Celju.
Opr. št. Su 265-V/58-1
Celje, dne 2. septembra 1958.
RAZPISNA KOMISIJA
Moško in ženska krojaštvo Celje
Titov trg 3
razpisuje
LICITACIJO
za r šivalnih strojev znamke Zet.ina
dne 18. 9. 1958. Prednost Imajo državna
podjetja.
OPOZORILO
V smislu 10. člena odloka, o higienski zaščiti
in estetskem izgledu mesta Celja objavljenega
v Uradnem vestniku OLO Celje, štev. 5 z dne
20. 8. 1957, opozarjamo vse hišne svete,
lastnike hiš. ustanove in podjetja, da ne odla-
šajo z izpraznitvijo greznic do pozne jeseni ali
zime. ker naše podjetje zaradi preobremenje-
nosti ne bo zmoglo pravočasno izvršiti vsek
naročil, v hudi zimi pa je odvoz fekalij ne-
mogoč.
Javne naprave Celje
Zidanškova ul. 18.
SAMOSI Oj.NLGA brivskega pomočnika sprej-
me: RIKO GROBELNIK, Celje, Koceaiova 2.
PREVZAMEM na dom krpanje periila. Izdelu-
jem hitro, lepo in poceni. Celje, Zavodna 15.
MERCEDES, v voznem stanju prodamo. Grad-
beno podjetje »Remont«, Šmarje pri Jelšak.
KOMPLETNA trgovska oprema ugodno napro-
daj. Naslov v upravi lista.
PHOD.AM moderno dobro ohranjeno kuhinjsko
opremo. Naslov v upravi lista.
PRODAM rahljeno spalnico ali zamenjam za
kolo. Naslov v upraivii lista.
PRODAM ugodno hišo z nekaj zemlje na le-
pem prostoru v Taboru v Savinjski dolini.
Ponudbe na upravo llsia pod >Lepa lega«.
PRODAMO rabljeno vprežno kosilnico, robkač
za koruzo in ročni mlin za šrot.
MESTNA VRTNARIJA CELJE (Medlog).
PRODAM šivalni stroj »cik-cak«. Naslov v
upravi lista.
PRODAM radio "i-cevni (za 15.000 din). Lipor-
šek, Celje, Ložnica 9.
PRODAM brejo kravo (drugo tele) — dobra
mlekarico. Rajkovdč, Celje, Dečkova c. 34.
PRODAM sod 1600 litrov in novo brano. Maj-
cen, Stari grad 127.
PRODAM zelo poceni dobro ohranjen manjš«
pult. Naslov v upravi lista. *
PRODAM zelo ugodno vzidan štedilnik levi.
.Naslov v upravi lista.
KUPIM sobo ali enosobno dosmrtno stanova-
nje. Ponudbe na upravo lista.
ZAMENJAM stanovanje (kuhinja in soba) t
Vojniku, za eoiako v Celju. Na^slov v upravi
lista.
MIREN dijak dobi hrano in stanovanje. Naslov
v upravi lista.
KDOR preskrbi, prazno sobo v mestu, dobi
za nagrado radio >Savica«. Na«lov v upravi
lista.
BREZPLAČNO stasnovanje dam treznemu kmeč-
kemu fantu. Naslov v upravi li..sta.
GOSPODINJO starejšo z nekaj gotovine želim
v lastni dom. Pismene ponudbe na uprav«
lista pod šifro »Zena«.
KDOR mi nudi nagrado, dobi manjši lokal v
mostu na prometnem kraju. Ponudbe na
upravo lista pod »Lokal«.
I
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
r a z p i s u je
ABONMA
zti leto 1958-1959
Abonenti bodo videli deset predstav Iz že ob-
javljenega okvirnega repertoarnega načrta.
Pripada jim 10 % popusta k sicer veljavnim
vstopninam. V letu 1958-1959 bodo v samem
Celju tile abonmaji:
premierskl
torek
sobota
nedelja dopoldne
nedelja popoldne
prvi šolski
dru^i šolski
tretji šolski
Redne abonmaje razpisuje SLG tudi
v naslednjih krajih:
Šentjur pri Celju, Laško, Vojnik, Slov. Konjice
Velenje, Šoštanj, Mozirje, Kostanjevica na
Krki, Trbovlje
Po potrebi se lahko bodisi v Celju bc^isi v
drugih krajih razpišejo še drugi abonmaji.
Prijave za abonma bo sprejemala gledališka
blagajna od 8. do vključno 14. septembra,
dnevno od 18. do 20. ure. — Starim abonentom
se bodo hranili dosedanji • sedeži od 8. do
vključno 10. septembra. Šolski in mladinski
abonmaji se bodo vpisovali od 15. do vključno
17. septembra. — Abonma je plačljiv v dvek
obrokih.
Uprava SLG
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota, 6. sepl. 1958 ob 20. uri — Duško Rok-
sandič: Babilonski stolp — Izven — po zni-
žanih cenah
Opozarjamo občinstvo na zadnjo večern*
predstavo »Babilonskega stolpa« v Celjn p*
globoko znižanih cenah.
Nedelja, 7. sept. 1958 ob 19. uri — Juro Klslin-
ger: Na slepem tirn — Gostovanje v Grižak
KINO UNION, CELJE
Od 6. do 10. 9., »Pot v raj«, ameriški barvni
film
Od 11. do 15. 9,, »Nedokončana melodija«, ame-
riški barvni ciaemascop film
KINO METROPOL, CELJE
Od 6. do 9. 9., »Črni b sori«, jugoslovanski film
Od 10. do n. 9., »Klobuk gospoda Anatola«,
poljski film
LETNI KINO. CELJE
Od 5. do 7. 9., »L'izb«a»ke noči«, ameriški film
NEDELJA, 7. septembra
12,00 Pogovor z državljani
12,10 Zabavna glasba, vmes objave
12,15 Želeli ste — poslušajte!
PONEDELJEK. 8. septembra
17,00 Celjska kronika
17,05 Športni tednik
17,15 V plesnem ritmu
17,30 Želeli ste — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
TOREK, 9. septembra
17,00 Celjska kron-ka
17,10 Zabavno glasbo igra ansambel »C-3«
17,30 Želeli ste — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
SREDA, 10. septembra
17,00 Celjska kronika
17.10 Ob 90-letnici tabora v Žalen
17,30 Želeli ste — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
ČETRTEK, 11. septembra
17,00 Celjska kronika
17,10 Poje ženski zbor PD Vranska pod vod-
stvom Staneta Bartola in Igra Savinjski
trlo z Vranskega
17,36 Želeli ste — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
PETEK, 12. septembra
17,00 Celjska kronika
17,10 Domače v;že
17,30 Želeli ste — poslušajte!
17,45 Zabavna gla«ba, vmes objave
SOBOTA. 13. septembra
17,00 Celjska kronika
17,10 Za vsakogar nekaj
17,39 Želeli ste — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja
GRADBENEGA PODJETJA SAVINJGRAD, CELJE
razpisuje delovno mesto
SALDOKONTISTA
Potrebna je popolna srednja šola. Plača
po tarifnem pravilniku. Zglaslte se v upravi podjetja.
Bolnica za tuberkulozo Novo Celje
RAZPRODAJA
naslednja osnovna sredstva:	1 kočijo,
2 mala železna štedilnika,	1 težki tovorni voz,
2	sobne peči lončene z železnim ogrodjem,	2 srednja tovorna voza,
35 lesenih otroških posteljic,	1 lahki tovorni voz,
1 kinoprojektor 16 mm znamke »Victor«, zvočni,	1 sani vprežne,
1 transformator za kinoprojektor, 220yl00 V,	1 ročno železno blagajno,
1 avtom, telef. centrala »Siemens« 22 številk.	1 otonian,
3	posredovalne telefonske aparate,	1 železno travniško brano,
1 telefonski aparat, induktorski, ,	1 železno njivsko brano,
1 baterijo akumulatorjev za telef. centralo,	1 plug osipalnik,
1 preiskovalno mizo za ambulanto,	1 ročno slamoreznico,
10 vrtnih klopi,	1 sod za gnojnico, železen
1 lovski voz.
Interesenti si predmete lahko ogledajo vsak delovni dan od 8. do H. ure.
Prvenstveno se bodo predmeti prodali državnim ustanovam ali gospodarskim organiza-
cijam, po 25. 9. 1958 pa tudi zasebnikom.
Pismene ali ustmene ponudbe bomo sprejemali na zapisnik v upravi bolnice.
Avtobusni promet Celje
obvešča, da bo s 5. 9. 1958 uvedel avtobusno progo Celje—Prevalje po
naslednjem voznem redu:
9.30 odh.	Celje	prih. 19.45
10.11	Velenje	19.04
11.00 prih	n^o^^	18.15
11.05 odh.	^^^^	prih. 18.10
11.25	Dravograd	17-5e
11.40	Ravne	17-3«
11.50 prih.	Prevalje	^ odh. 17.25
Obratuje ob di^avnikih.
Avtobusna proga Šmartno v R. dolini prične redno obratovati dne 5. IX.
1958 po naslednjem voznem redm:	j)
Šmartno v R. dolini odh. ob 5.30, 12.30 in	(19.00 N)
Celje prih. ob 6.00, 13.00 iri	(19.30 N)
Celje odh. ob 11.45, 20.00 in	(20.30 N)
Šmartno v R. dolini prih. ob 12.45, 20.30 in	(21.00 N)
D
Proga obratuje vsak den
Legenda: N obratuje samo ob nedeljah.
D obratuje samo ob delavnikih.
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK IONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG 3 — POSTNI PRE-
DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCI RA-
ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN, POL-
LETNA 250 DIK, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
VKACAMO — TISKA CELJSKA
TTSKARNA V CKLJU
Podjetje »Avtoobnova« Celje —
Medlog
ra23pisuje delovno mesto
administratorke.
Pogoji so srednja strokovna iz-
obrazba ali večletna praksa z ob-
vladanjem strojepisja in kores-
pondence.
Trgovsko podjetje »VESNA«
Celje, p. p. št. 6, razpisuje delov-
na mesta za 2 kvalificirana trgov-
ska pomočnika(ici) drogerijske
stroke in Z kvalificirana trgovska
pomočnika(ici) manufaktume
stroke.
Primerna praksa zaželena.
ZANIMIVOSTI
Vojna v formoški ožini
Bog Mars še ni imel dneva dopusta
Ce se takole zamislimo nad dogajanji
v svetu, potem moramo priznati, da
naš planet že dolgo dolgo časa ni po-
vsem. miren. Koliko mirnih dni je bilo
med prvo in drugo svetovno vojno?
Malo. Državljanska vojna- v Mehiki,
Španiji, vojna v Etiopiji, vojna med
Sovjetsko zvezo in Finsko, boji na Ki-
tajskem, potem začetek Hitlerjevih pu-
stolovščin in velik spopad, v katerega
se je vpletel domala ves svet.
Ko so se po predaji Japoncev v Ti-
hem oceanu oglasili zvonovi miru, pu-
ške in topovi še vedno niso utihnili.
Južna in Severna Koreja, partizanski
boji v Indokini, gverilsko gibanje Mau-
mau v Afriki, vstaja na Kubi, sueški
spopad, vojna v Indoneziji, krvavi
vrati v Južni Ameriki, madžarska tra-
gedija, zdaj spet kriza na Bližnjem
vzhodu, prevrat v Iraku, lov angleških
ribičev pod zaščito topov v Islandskih
vodah in povečanje vojaške aktivnosti
vedno tleče vojne v Formoški ožini.
Vojni bog Mars že pol stoletja ni imel
dneva dopusta. .. Od časa do časa se
poklicno ukvarja s krvavimi pustolov-
ščinami, medčasno pa ob manjših pra-
skah zgolj amatersko. Toda kri teče
in teče . ..
Formoza z otoki v Formoški ožini je
do nedavnega" predstavljala velesilo.
To je bilo tako smešno, da se je celo
Ame^-ikancem zdelo odveč vlačiti Cang-
kajška kot predstavnika četrte svetov-
ne sile na konference. Po zmagovitem
boju kitajskih revolucionarjev je bil
Cangkajšek vržen na to otočje, kjer ob
podpori Amerikancev zdržuje odskočno
desko zapadnih sil na rdečo Kitajsko.
Ljudska republika Kitajska ni prizna-
na, niti ni članica OZN, Cangkajškova
Formoza pa uživa vse pravice legalne
države. Smešno zares. In kakšno je raz-
merje?
LR Kitajska ima 9 milijonov in 989
tisoč kvadratnih kilomet^^ov površine.
Šteje blizu 470 milijonov prebivalcev
in ima 35 velikih pokrajin.
Formoza je nekdanja mala pokrajina
Kitajske in ima 36.000 kvadratnih kilo-
metrov ter nekaj nad 6 milijonov pre-
bivalcev. Ko je generalisimus Cang-
kajšek pribežal z zdesetkano armado
na otoke, je podeseteril revščino na
njih. Prebivalci, ki se večinoma živijo
od poljedelstva, so dobili armado jed-
cev, ki pa bi brez pomoči Amerike go-
tovo ne mogli obstajati.
Ljudski republiki Kitajski, ki zahteva
priključitev Fo^^moze in ostalih majh-
nih otokov k matični deželi, je odcep-
ljena Formoza dvakrat trn v peti. Prvič
gre za vprašanje politične enotnosti
vseh kitajskih pokrajin in za važno
gospodarsko vlogo, ki jo Formoza ima.
Drugič, in to verjetno predvsem zato,
je Formoza strateško izredno važna.
Dokler jo držijo v rokah nasprotniki
nove Kitajske, v Pekingu ne morejo ta-
ko mirno spati. V teh vodah se zadr-
žujejo močne pomorske sile ZDA, pa
tudi Cangkajškova vojska ni čisto ne-
pomembna. Boji med kopnom in oto-
kom so sicer stara stvar, toda zadnje
dni se je topovskim obstreljevanjem
otoka Kvemoj, ki je obali najbližji, od-
prlo novo žarišče vojne nevarnosti. Za-
hod obtožuje Vzhod za iniciatorje tega
novega spopada, Vzhod pa obratno. Res
je pa le, da topovi bruhajo granate, da
padajo ljudje v krvi in da Mir zaman
skuša s palmovo vejico pogasiti požar.
Kdo ima prav? Prav nima nihče. Prav
nima Zahod, ki ne sede k zeleni mi^i
in se ne pogova'^ja o pravici LR Ki-
tajske do Formoze, prav nimajo niti
Kitajci, ki v času težko pripravljenih
razgovorov o razorožitvi spravljajo v
akcijo svoje težke topovske baterije na
obali. In kdo trpi? Trpijo preprosti
ljudje, ki umirajo ne da bi vedeli za-
kaj, trpi človeštvo, ki nenehno trepeče
pred nevarnostjo novih spopadov in ki
bi grozečega boga Ma,^sa vendar že ra-
do poslalo za vedno v pokoj ...
Revnemu kitajskemu ribiču gotovo ni
do boja, saj misli le na to — če bo za-
dostvovalo za pest riža.
ZAVAROVANJE PROTI SATELITU
Neka londonska gospodinja je zava-
rovala hišo proti satelitu. V primeru,
da sovjetski umetni satelit ali kateri
drugi umetni trabant našega planeta
strmoglavi na njen dom, bo dobila od
znane zavarovalne družbe »Loyd« 500
funt šterlingov zavarovalnine.
NAJVEČJE GASILSKO VOZILO
NA SVETU
V ZDA so izdelali doslej največje ga-
silsko vozilo na svetu. Rezervoarji tega
vozila sprejmejo 8000 litrov vode, 800
kilogramov pene za gašeje požara in
960 kg ogljikove kisline. Da bi lahko
doumeli kapaciteto tega gasilskega ko-
losa, ki je izdelan za neki aerodrom v
Južni Ameriki, je potrebno povedati, da
vsebina iz teh rezervoarjev v 14 mi-
nutah pokrije zapaljeno površino 3000
kvadratnih metrov 5 cm visoko. Menijo,
da bodo s pomočjo tega vozila vsak
požar na taki površini zagotovo poga-
sili.
*
POSNETKI NA 160 KILOMETROV
Na terenu za poskusno proučevanje
raket v Melbourne-Beach v Flo."idi so
postavili fotografsko kamero, ki je tež-
ka osem ton. Z njo posnemajo predmete
celo na daljavo 160 km. Kamera je na-
menjena v glavnem snemanju raket v
letu.
V ANGLIJI VEC TELEVIZORJEV
KOT RADIJSKIH APARATOV
Po neki uradni angleški statistiki je
število televizijskih sprejemnikov v Ve-
liki Britaniji prekosilo število radijskih
aparatov. Prvih le bilo 7,398.000, d'^ugih
pa 7,269.000.
Bežna shico iz Zopsdne Kemčlie
z Adria ekspresom smo v pičlih 22
urah iz Ljubljane bili v Frankfurtu,
Zapadna Nemčija. Brnenje motorjev in
avtomobilov na cestah ubija človeka.
Sledovi vojne so izginili. Novi bloki na-
glo rastejo. Od nemškega delavca da-
nes terjajo visoko storilnost. Potožijo
ti, da takšnega tempa dolgo ne bodo
zdržali. Neka velika firma je zaradi
konjukture vrgla na cesto 800 delavcev.
Pritožb ne sprejemajo. Brezposelnost
narašča. Spoznal sem delavsko družino
z 8 otroki. Oče zasluži 350 mark. Za
stanovanje 50, za hrano 200 mark. Za
obleko in vse ostalo ostane pičlih 100
mark. To je družina brez avta, brez
motorja, družina, ki se težko prebija
skozi življenje! Toda ta družina ni
osamljena, tako je življenje v kapitali-
stičnih tirnicah, tam, kjer za delavce
ni dosti pravic. Tam so sindikati. Nji-
hova borba je drobtinčarska. Borba za
pfenige pri plači. Danes se življenjski
standard tudi tu močno slabša. Govor-
nik na seji sindikata poudarja: »Od
39 milijard daje Bundesrepublik nad 12
milijard za oborožitev!« Lepa številka.
Sicer pa, saj jih vidiš in slišiš. V ze-
lenih uniformah pojejo stare pesmi,
tanki brne, po mestu pa se sprehajajo
belo oblečeni mornarji. Nič kaj rožnat:\
ni bodočnost Zapadne Nemčije. Delavec
žeili mi'^ in prijateljstvo, želi živet'
udobnejše. Toda, kaj mu vse to pomaga,
če drugi mislijo drugače! Avto še ni
luksus. Luksus je živeti s polnim že-
lodcem in v miru. Tako mislijo tu«iC
kameradi tam.
Spet sem v domovini in srečen sem.
Čutim, da je delavec pri nas več rre-
den kot tam.
RADIJSKI SPREJEMNIK V OBLIKI
KNJIGE
V času velikega narodnega mladin-
skega festivala v Moskvi so se pojavile
v prodaji male knjige v lepi usnjeni
vezavi, na katerih je na naslovni strani
pisalo »Festival«. Težko si je bilo za-
misliti, da je ta knjiga pravzaprav
mali radijski sprejemnik. Pod gornj»
platnico so gumbi za regulvanje zvoka
in valovne dolžine ter zvočnik, zadnja
platnica pa skriva aparaturo in suho
baterijo, ki daje pogonsko silo.
Aparat »Festival« je izdelal neki le-
ningrajski znanstveni istitut in je te-
žak 800 gramov. Aparat sprejema ad-
daje na srednjih valovih.
BRALCI »CELJSKEGA
TEDNIKA«!
NE ZAMUDITE PRIHODNJE
ŠTEVILKE! V NJEJ BOMO ZA-
CELI OBJAVLJATI NOV POD-
LISTEK. »PIRATI V TASMAN-
SKEM MORJU«.
Ce še niste naročeni na naš
list, storite to čimprej, da boste
lahko redno zasledovali napete
dogodke na majhnem otočju v
Tasmanskem morju. »Pirati v
dvajsetem stoletju«. Berite! Ne
zamudite prihodnje številke!
KAVARNA
(Odlomek iz romana »Brezskrbno
mesto«, ki ima na prvi strani opom-
bo: »Kraji in osebe v romanu so
docela izmišljene; sleherna podob-
nost more biti le naključna.)
Vsako mesto ima kavarno, vsaj eno,
če jih nima več. Med sabo se kavarne
ne ločijo toliko po ureditvi kakor po
gostih. Tako se v tej kavarni zbirajo
umetnjakarji, v oni upokojenci, v tretji
reakcionarji in tako dalje. Naše mesto
pa ima samo eno kavarno, zato so tu
gosti bolj strpni in zahajajo vanjo kar
vsivprek. Kvečjemu si zbirajo svoje ko-
tičke.
Pa začnimo kar pri koncu — to je v '
soboto. Tedaj je v naši kavarni naj-
bolj živahno, posebej še, če je sobota
takoj po prvem v mesecu, in če zunaj
malo rosi, potem je po zadnji kino pred-
stavi dejansko nemogoče najti v njej
še kak prostor.
Vsaka kavarna ima stalne, občasne in
priložnostne goste. Stalnih gostov ob
sobotah zvečer ne najdemo v naši ka-
varni. Pač pa so vedno v njej nata-
karji. Vsak ima svoj rajon strežbe in
mnogi gosti se. že pred vstopom v ka-
varno odločijo — kadar morejo izbirati
— ali bodo sedli k zgovornemu Lali,
godrnjavemu Luigiju, visokemu Perici
ali debelušnemu Jovici.
Za Lalo pravijo, da je že z Abraha-
mom pil bratovščino, a še vedno je
videti čvrst natakar svetovnega forma-
ta. Prehodil je skoraj vso Rusijo, Skan-
dinavske dežele, Prusijo in Avstrijo, da
o domačih krajih sploh ne govorimo.
Študenti ga radi podražijo s kakšno la-
tinsko modrostjo, pa jim takoj deset-
kratno vrne. In če mu vsega drugega
zmanjka, mu še vedno ostane: »Tempo-
ra matantur et nos matamur in illis!«
V	živih jezikih ni da bi razpravljali z
njim: »Ves, sir! Ja ponimaju po ruski.
Tout de suite, monsieur! Brauchen Sie
noch was, mein Herr? Prego, signori-
na!« Pa še kaj drugega zna povedati.
Na primer: »Včeraj je padel satelit.«
— »Nemogoče! Kje pa?« — »V postelji
pri mojem sosedu. Četrt ure se je vsa
hiša tresla!« Ali: »Madona, kako de-
žuje!« — »Nikar me ne strašite!« ga
pogleda gost, ki nima dežnika. »Res, res.
V	Avstriji so že strahotne poplave.« —
»Pa pri nas?« — »Pri nas? Saj že štiri
dni ni deževalo!« V vsakem primeru se
znajde. Toda včasih ga vendarle pre-
seneti želja kakega gosta: »Vilice? K
hrenovki? Za boga! Saj se vam bo ves
svet smejal!«
Luigi je drugačen. Večidel tiho hiti
gor in dol po kavarni, če pa ga gosti
le preveč kličejo, zagodrnja: »Saj že
grem! Saj že grem! Vseh ne morem po-
streči naenkrat!« In če me posluh ne
vara, mu včasih uide tudi kakšna mast-
na italijanska. Sicer pa je mož precej
nesrečen in vse kaže, da ga tu pa tam
prime domotožje, potem se tiho vpra-
šuje: »Anima mia, che attendi anco-
ra ...?« A v očeh, globoko pod temnimi
obrvmi, je videti, da kar dobro ve, česa
»pričakuje njegova duša«.
Perica je najbolj tih in najbolj ustrež-
ljiv. Vendar hodi vzravnano kakor s
kolom namesto hrbtenice, tu pa tam se
sicer nasmehne, a videti je, da se je
moral prezgodaj zresniti.
Jovica je nekaj časa spraševal skoraj
vse domače goste: »Veste za kakšno
stanovanje?« To je bilo v tistih časih,
ko si je naprtil na široka ramena slad-
kejši del življenjskega bremena. Zdaj
se je potolažil. Pravijo pa, da je pisal
pred poroko nekakšno kroniko, ki je ni
bila žena nič preveč vesela. Toda o tem
ga povprašajte kdaj sami. Vam bo že
povedal.
Kavarna ima tudi godbo. Nekateri,
ki imajo dober spomin, trdijo, da jih
je imela že toliko, kolikor komadov
znajo zaigrati. Ob sobotnih večerih po-
slušajo gosti komade od »Murk« do
»Novčičev« in pijejo razne »murčnice«
za »novčiče«. V kavarni je ples pre-
povedan in če koga godba le podžge,
da zapleše, pristopi takoj eden izmed
natakarjev in vljudno pojasni: »Opro-
stite, v kavarni je ples z občinskim od-
lokom zabranjen!«
Včasih pa vendarle ni mogoče zaje-
ziti navdušenih plesalcev. In tedaj'se
vrti mlado in staro v ritmu rumb, samb,
kalipsov in »Rock'an'rollov«. Seveda še
nismo tako moderni, da bi plesali v pi-
žamah. Zgodilo pa se je že, da je neki
plesalec sezul čevlje, odplesal divji
ročk'an'roll, potem pa še iz čevlja spil
»stopalčno« količino Fruškogorskega bi-
sera.
Nekoč je bila v kavarni tudi »Igral-
nica«. Tu so vsak večer premetavali
karte navdušeni kvartopirci, ki so že-
leli mahoma prislužiti petkratne pre-
mije. Zlobneži pravijo, da je kavarna
s kvartopirci zaslužila toliko, kolikor je
potrebovala za najnovejše preureditve.
Zdaj so se kvartopirci preselili neznano
kam. Verjetno pa igrajo zdaj kje drug-
je v mestu, saj je še mnogo krajev, kjer
so preureditve nujno potrebne.
Pretepi so v kavarni bolj redki. Miro-
ljubni gostje sicer prenašajo vpitje,
krvi pa ne morejo videti. Tu pa tam se
že kdo spozabi in prežene muho z na-
sprotnikovega nosu, pri čemer po ne-
sreči zadene v nasprotnikov nos. Ta
mu potem vrne z enakim po bradi, a
hujših posledic kot počena lobanja in
pretres možgan še ni bilo.
Ljudsko kramljanje ob sobotnih ve-
čerih traja običajno do pol druge ure
zjutraj. Takrat da glavni natakar zna-
menje z lučjo, ki trikrat ugasne in se
spet prižge, kar pomeni: »Pripravite
denar, pa pojdite spat!«
Ves teden je potem kavarna precej
dolgočasna. Vanjo zahajajo večidel le
stalni gosti. Med temi so tovariši, go-
spodje, gospe in gospodične. Tovarišic
ni med njimi. Tovariši posedijo kakšno
urico sami ali z drugim tovarišem pri
mizi s trdim stolom, natakar jim pri-
nese — ne da bi naročili — običajno
pijačo in redne časnike, s sosedi pa se
pogovarjajo o običajnih in rednih za-
devah in nadaljujejo tam, kjer so po-
poldne na seji končali, kar je dejansko
začetek seje, ki se bo drugo dopoldne
začela.
Gospodje sedijo v ložah. Kljub več
ali manj ustaljenemu okusu vedno zno-
va glasno in jasno naročijo, kaj bodo
pili. Potem pa si pripovedujejo že več
ali manj znane novosti in šale. Videti
je, da se več ali manj dolgočasijo in
merijo gospodične, ki listajo po revijah.
Včasih se zgodi, da kakšen gospod po-
zna kakšno gospodično ali narobe,
kakšna gospodična pozna kakšnega go-
spoda in potem sedejo skupaj, pijejo
originalno buteljčno vino, nato pa se
odpeljejo na sprehod z avtom, kar je
vedno videti zelo skrivnostno in prav-
ljično.
Gospe so v kavarni svojevrstne. Več
ur skupaj buljijo v eno samo revijo.
Le kaj iščejo v osladnih »Miinchener
Ilustrierte« ali »Freundin« ali v čem
podobnem? Ce koga zanima in potem za
njimi prelistuje revijo, običajno ne naj-
de več tistega, kar je gospo tolikanj
zanimalo — listi v reviji enostavno
manjkajo! Včasih zgine kar cel Pavliha.
Neverjetno, koliko je nekaterim ljudem
do smeha!
Vsaka kavarna ima običajno tudi ne-
kaj živega okrasnega cvetja. V naši je
to cvetje ovelo. Toda še vedno se pri-
meri, da kak lakomen ljubitelj rožic
povabi kakšno izmed njih in jo od blizu
poduha. Toda to je zelo redko in za-
voljo pogostih naknadnih pritožb, so se
natakarji odločili, da živega cvetja raje'
sploh ne bodo več pustili v kavarno.
Toda kavarna včasih le zalivi tudi
med tednom. Za naše mesto je tradi-
cionalno, da se zbere v njej vsa elita
po kakšem koncertu ali gledališki pre-
mieri. Ob takih priložnostih morajo na-
takarji, kljub prejšnjemu ugašanju lu-
či, podaljšati delovni čas za kakšno uro
in pol. Celo organi ljudske oblasti za-
mežijo, ker se ne marajo vmešavati v
visoke pomenke redkih kulturnikov na-
šega mesta. Ob zaključku so ti kulturni
pomenki seve precej cmeravi, dišijo po
alkoholnem cinizmu in samovšečnosti:
vsekakor velike misli jare provincial-
ne kulture.
Zelo nerodno je mnogim, kadar te
velike duhove zmoti socializacija in de-
mokracija, ki je prav močno vtisnila
svoj pečat tudi v kavarniško življenje.
Posebej po vsakem petnajstem se na-
berejo v kavarni cestni delavci, grad-
beniki in podobni, oblečeni še v de-
lovne obleke, ki s prleškimi in zagor-
skimi začimbami zasolijo visoko kultur-
ne pomenke.
Se bolj velikopotezno pa je, kadar
pride v kavarno možak, ki ima na gla-
vo potisnjen klobuk, oguljeno suknjo,,
ki diši po konjskem hlevu in pomoli
na mizo pred goste listek: »Pomagajte
mi, prosim! Sem gluhonem in vojni in-
valid!« Tudi neka ženica se včasih po-
kaže, ki prodaja poleti cvetje, pozimi
pa gibljive kače. Kadar prodaja kače,
mlade gospodične močno kričijo, kadar
pa cvetje, se jim radostno širijo zaspa-
ne oči, gospodje pa širijo denarnice in
to je za našo kavaro simbolično: kadar
v njej ni tiho, potem kdo kriči ali od-
pira oči, vedno pa se odpirajo denar-
nice!
Milan Ristič