Leto XIV
V Celju, dne 26. aprila 1904.1.
Stav. 32
Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi na) se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer trankirano. — Rokopisi se ne vračajo — Za inserate se plačuje
1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kroi^
za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu „Domovine" v Celju.
Interpelacija
poslanca vit. Berkaa in tovarišev na trgovinskega ministra v zadevi pro izvedbe jezikovne ra vnopra vnosti pri poštnih uradih na Štajarskem in Koroškem.
„C. kr. pošta je prometni zavod v najimenitnejšem pomenu besede.
Skoro vsak državljan ima priliko, da se posluži tega zavoda.
Država se trudi, da bi s poštnim obratom dosegla Čim največje dohodke.
Poštni zavod naj je, torej tudi vsakomur lahko dostopen, posebno pa morajo povsod biti vsa naznanila, ki se nanašajo na poštni promet, izgotovljena v vseh deželnih jezikih.
Ta naznanila so ali namenjena občinstvu, ali pa mu niso namenjena; v prvem slučaju morajo biti vendar razumljiva občinstvu, ker sicer ne dosežejo svojega namena; ako pa niso namenjena občinstvu, pa sploh ni potrebno, da se objavljajo. C. kr, poštni uslužbenci morajo takointako poznati obstoječe naredbe, naznanila torej gotovo niso namenjena v pouk tem aslužbencem.
To vse je tako jasno, da pameten človek sploh ne more dvomiti o tem. Ravno tako ni narodnostna, temveč praktična in gospodarska zahteva, da je na poštnih pečatih ime kraja označeno v deželnih jezikih.
Ker je Spodnje Štajarsko večinoma obljudeno po Slovencih in iznaša število tamkaj bi-vajočih Nemcev le malenkostne odstotke, smejo Slovenci po pravici zahtevati, da izdaja c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu za celo svoje področje veljavne, občinstvu pri posameznih poštnih uradih objavljene naredbe in naznanila v obeh deželnih jezikih, ne pa samo v nemškem, kakor je sedaj v navadi. Isto velja tudi o slovenskih delih Koroškega.
Tu se ne gre za rešitev posameznih pritožb, temveč je potrebno enotno postopanje, utemeljitev načela. Ravno tako se ne sme nakladati občinam nepotrebnih stroškov s tem, da se v vsakem posameznem slučaju čaka prošnje ali pritožbe, predno se misli na nabavo dvojezičnega uradnega pečata.
Ako bi bil minister pripravljen v tem za vse prebivalstvo tako važnem vprašanju izvesti jezikovno enakopravnost, ne bi čakal posameznih prošenj in pritožb.
Tembolj pa se mora obžalovati, da morajo občine in okraji leta in leta čakati, da se rešijo njihove prošnje in da se že nekaj let take ptošnje sploh ne rešujejo temveč se popolnoma očividno prezirajo. S tem naj bi se druge ob čine in okraji ostrašili, da ne bi sploh pošiljali takih prošenj ministrstvu.
Tako postopanje je naravnost brezvestno. V večih slučajih se je prebivalstvo, oziroma proseče občine naravnost za nos vodilo. Prej vsaj — kajti sedaj se sploh ne dobi nikake rešitve — so dobile občine rešitev, da se bo ob prvi priliki, ko se stari poštni pečat obrabi, — nabavil nov dvojezični pečat. Ko pa se je po nekaj letih stari pečat obrabil, se je sicer nabavil nov, toda zopet dvojezični.
Kar se je reklo o pečatih, velja tudi o napisih.
Slovenci, ki na Spodnjem Štajarskem in v slovenskih delih Koroškega gotovo veliko več pridonašajo k čistemu dobičku pošte kakor nemško prebivalstvo, smejo tudi zahtevati svojo pravico, da morejo najti brez tolmača in kažipota kraj, kjer je poštni urad. V večini krajev so pa le samonemški napisi.
Podpisani poslanci torej vprašajo eksce-lenco trgovinskega ministra;
„„1. Ali so mu znani ti nedostatki?
2. Ali hoče in ali ima pogum ukreniti, da bo poštno ravnateljstvo v Gradcu izdajalo svoja naznanila in naredbe za Spodnje Štajarsko in za one dele Koroškega, v katerih bivajo Slovenci, v obeh deželnih jezikih, nadalje da se bodo tamkaj uvedli dvojezični napisi in pečati, ter končno, da se bodo od večih občin v tem zmislu vložene in že leta in leta pri ministrstvu ležeče prošnje in pritožbe vendarle enkrat rešile ?"
Dunaj, 10. sušca 1904.
Pfeiffer. Dr. Zaffron. Vukovič. Dr. Ploj. Perid. Dr. Ferri. Robič. Spinčid
tfelks* Povše.
Dr. Šusteršič.
Biankini.
Borčid.
Šupuk.
Žičkar.
Dr. Žitnik.
Celjske in štajarske novice.
—	Volitve v celjski okrajni zastop so
razpisane na 13, 14, 16. in 17. majnika. — Vse natančneje prihodnjič.
—	„Domovina" pred porotniki. — Dne 6. maja t. 1. se bo zagovarjal naš urednik pred tukajšnjim okrožnim kot porotnim sodiščem zaradi žaljenja časti. Obravnava obeta biti jako zanimiva.
—	«Celjski Sokol" se kaj pridno pripravlja za letošnji vsesokolski izlet v Ljubljano. Da se olahkoti ta izlet tudi v gmotnem oziru, je treba skrbeti, da bo izletni fond odgovarjal zahtevam, katere se bodo stavile nanj, ko bodo naši čili Sokoli poleteli v belo Ljubljano, da pokažejo svojim slovenskim in slovanskim bratom, da „Sokol" v Celju žije krepko življenje, pravo sokolsko življenje. Da bo torej stvar tudi gmotno zasigurana, sklenil je „Celjski Sokol" započeti v tem zmislu najživahnejšo akcijo. Ker bo vsesokolski izlet v Ljubljano ne samo največjega pomena za naše Sokolstvo, temveč tudi pravi narodni praznik, je pač želeti, da se tega slavnostnega dneva udeleži tudi čim največje število nesokolskega občinstva. V ta namen se je izvolil v „Celjskem Sokolu" reklamni odsek, obstoječ iz gg. Ekar, Jošt, dr. Kukovec in dr. Stiker, na katere naj se obračajo v tej zadevi vsa vprašanja. V prid izletnemu fondu so se nabavili bloki, listek po 10 v, po katerih naj bi občinstvo kolikor največ mogoče pridno posegalo. — Dne 5. junija t 1. zvečer se priredi v vseh zgornjih prostorih celjskega „Narodnega doma" veselica, katere čisti dobiček jo namenjen izletnemu fondu. Pri tej veselici bodo sodelovala vsa celjska narodna društva, novooživeli tamburaški zbor in naša narodna godba. Nastopil bo „Celjski Sokol"
prvokrat s svojimi telovadkami. Seveda nastopi tudi moški telovadski zbor. Da bo veselica uspela čim najsijajnejše, smo trdno prepričani, kajti naše narodne dame so blagohotno prevzele sodelovanje ter prirede dobrodelne bazarje itd. To bo drugi „Slovenski raj". Dame so si izvolile poseben odbor, ki bo skrbel za vse potankosti. V odboru so gospa dr. Dečkotova in dr. Karlov-šekova ter gospici Metka Bašova in Mila Sern-čeva, katere bodo cenjenim damam dajale vsa potrebna pojasnila. V zvezi z moškim pripravljalnim odsekom (gg. dr. Janko Sernec, dr, Gvido Sernec, Likar, F. Jošt) in dekoracijskim odsekom (gg. Benčan, J. Detiček, P. Deti ček, Pregrad in Sudic) se bode gotovo dosegel uspeh kakor ga še ni imela kmalu kaka veselica v Celju. „Narodni dom", ki bo tedaj oblekel praznično spomladansko obleko, bo gotovo združil v svojih prostorih vso silo celjskega in sploh spodnješta jarskega slovenskega občinstva. — Natančnosti seveda ne moremo poročati, kajti računa se na izredna presenečenja in ta morajo ostati tajna do zadnjega trenotka. Pričakujemo pa, da bo res nekaj Izrednega. Komur je torej mar, da bo „Celjski Sokol* na vsesokolskem izletu v Ljubljani delal čast spodnještajarskemu Slovenstvu, pridi dne 5 junija in oglej si, kaj premore skupno delovanje celjskega Slovenstva. Na zdar!
—	Občni zbor „Slovenskega delavskega podpornega društva* se je vršil v nedeljo ob lepi udeležbi članov v društve1^ prostorih. Ker nam za danes ne dostaja prostora, priobčimo daljše poročilo prihodnjič.
—	Revizija posojilnic in zadrug. Znano I je, da je že uveljavljen zakon od 10 junija 1903
d. z. št. 133, po katerem mora biti vsaka zadruga ali društvo, ki je osnovano na podlagi zadružnega zakona od 9. aprila 1873 d. z. št. 70, najmanj vsako drugo leto enkrat temeljito pregledano od kakega kompetentnega revizorja. Pri zadrugah in društvih, ki so član kake „Zveze", bode iz vrševal z omenjenim zakonom predpisane revizije ter dajal poročila pristojnim oblastim „Zvezni" revizor, ako je dobila „Zveza" v to od ministrstva potrebno revizijsko koncesijo, ozir. avtorizacijo, ki pa je odvisna od raznih pogojev. Takšno revizijsko koncesijo je že davno dobila „Zveza slovenskih posojilnic v Celju" in sicer vsied ukaza c. kr. ministrstva za notranje stvari od 10. decembra 1903, št. 51.365. Kot stalni revizor je nastavljen dosedanji revizor „Zveze" gospod Franjo Jošt in je isti tudi vpisan v seznamek revizorjev v zmislu zakona od 10. junija 1903 d. z. št. 133 in po §§ 10 in 11 ministrske naredbe od 24. junija 1903 d. z. št. 134 pri c. kr. nadsodišču v Gradcu vsled naredbe pred-sedništva tega nadsodišča od 16. marca 1904 Pcaes. 2400 25 c/4 ter pri c. kr. pomorskem višjem deželnem sodišču v Trstu vsled odloka tega nadsodišča od 24. aprila 1904 Preds. 1803 5 F/4, to pa zaradi tega, ker razteza „Zveza slovenskih posojilnic v Celju" svoj delokrog po vseh slovenskih pokrajinah, katere obsega področje c. kr. nadsodišča v Gradcu in v Trstu. Upamo, da bo ta dolgo pričakovani zakon o obligatorični reviziji pridobitnih in gospodarskih zadrug, med katere spadajo v prvi vrsti naše slovenske posojilnice in hranilnice, imel zaželjen uspeh ter rodil obilo dobrega sadu.
—	Celjska policija. Še dì dolgo tema, kar se je t mestnem sveta govorilo o policiji. Grajalo se je, da imajo redarji razun svoje službe druga zanimanja, da opravljajo poleg redarstva tudi še druge službe, kar se nikakor ne strinja z njihovim poklicem. Mestni svet je nato sklenil, da se prepove redarjem najstrožje, opravljati razun svoje službe še kako drugo. Sicer smo že enkrat pisali o tej zadevi, toda nič ne de, ako se še enkrat nekoliko pobavimo ž njo. Stališče celjskega redarstva je takšno, namreč proti nam Slovencem, da gotovo nikakor ne mislimo ščititi tega ali onega zaslužene graje, toda prepričani smo pa tudi, da so le nekateri med njimi, ki res iz sovraštva do Slovencev nastopajo tako odurno ia pristransko, dofom jih je vendar še nekaj med njimi, ki so zaradi ubogega kruhka prisiljeni trobiti z drugimi vred v en rog. In zaradi teh ne maramo udrihati po njih, kakor zaslužijo. Vprašamo pač, kdo je kriv, da si iščejo celjski redarji zaslužka izven službe? Stvar je popolnoma jasna: Ker s svojo plačo ne morejo izhajati, vsaj navadni redarji ne. Da se Zintau-erju ne godi slabo, se mu vidi, ali zato mu pa drugod, n. pr. pred sodnijo trda prede. Ali Zin-tauer je pa nekaj več, kakor so drugi, ki iščejo povsod kjer le mogoče, da si postrani zaslužijo kak vinar. Tako je pač, da zastopa skoraj vsak celjski redar po eno zavarovalnico. Naravnost čudno pa se nam zdi, da je n. pr. Gratschner prevzel zastopstvo zavarovalnice že potem, ko je mestni svet storil zgoraj omenjeni sklep. Tu se vidi, koliko se brigajo redarji za sklepe mestnega sveta In zakaj bi se tudi, saj vedo, da v mestni blagajni ni cvenka, da bi se jim mogle zboljšati plače, vedo pa tudi, da različne sklepe mestnega sveta ni smatrati resnim, kajti sklene in sklepa se pač, a da bi ae sklepi tudi izvedli, to je zopet drugo vprašanje. Tako se pač godi, ko imajo gospodje mestni svetovalci toliko različnih posebnih „športelcev", da za redne potrebe > nimajo časa in denarja. In taki ljudje bi še dru- j gim radi gospodarili. Hvala lepa!
—	„Vahtarčnemu" uredniku na znanje. G. Salmič nas je naprosil, da v njegovem imenu izjavimo, da ga neumnosti, ki jih trosi „vah tarča" v svet, nikakor ne morejo užaliti, še manj pa kaj drugega. „Vahtarca" naj le še tako dalje skrbi za reklamo njegovega podjetja. Čim bolj bo kričala, tem več slovenskih odjemalcev bo imel, nemške in nemčurske pa radovoljno prepusti „vahtarčnim" protežirancem. — Toliko kot zadnji odgovor na „vahtarčne" budalosti. — Sicer bo pa sodna obravnava dokazala, da je g. Salmiča poštenje previsoko, da bi ga mogla „vahtarca" oblatiti.
—	Občinska volitev v Vojniku bo ovržena. Upravno sodišče je z razsodbo od 24. svečana 1904 št. 1920 ugodilo pritožbi g. dr. Ivana Dečka zoper volitev v Vojniku ter izreklo, da je pritožba dr. Dečka zoper volilni imenik bila opravičena, ter se mora eden nemški volilec II. raz reda kot neveljaven izbrisati. Vsled tega je pa sestava II in III. razreda neveljavna, ker po izbrisu tega volilca iz II. razreda pride nekaj volilcev III. razreda v II razred. Sedaj se bo torej ta nova razdelitev izvršila, in volita III, in II. razred na novo. Torej slovenski volilci v Vojniku — na noge!
—	Razstava. Učenci obrtno - nadaljevalne šole v Žalcu razstavili bodo svoje risbe in svoja druga pismena dela v nedeljo, dne 1. maja t. 1. v risalni dvorani. Kdor se za razstavo zanima, je vljudno povabljen, pa si jo ogleda. Voditeljstvo obrtno-nadaljevalne šole v Žalcu,
dne 24. aprila 1904.
Anton Petriček.
—	Iz Polzele. V nedeljo 17. aprila 1.1. je imela tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda predstavo. Ob krasnem vremenu zbralo se je mnogo občinstva. Prihitelo je razun domačega ljudstva mnogo odličnih gostov iz naše divne Savinske pa tudi Šaleške doline. Predstavljala se je igra „Revček Andrejček". Z ozirom na to, da je ta igra za naše razmere precej težka, in da so igrali večinoma kmetski fantje in dekleta, lahko trdimo, da je uspela igra precej dobro. Da nam je bilo mogoče to igro uprizoriti, pripomogel nam je največ g. Nerat iz Šoštanja, ki ni štedil časa ne truda ter prevzel ulogo An-
drejčka. Gosp. Nerat je težavno ulogo res prav dobro in naravno izvršil. 'Pa tudi naši domači igralci so bili na svojem mestu. Pokazal^ so, kaj se more s pridnostjo in vztrajnostjo doseči. Med dejanji pa smo se divili krasnemu igranju na klavir. Igral je g. B. Drolc, ki je tudi prav dovršeno spremljal pevske točke v igri. Vi pa, vrli fantje in dekleta, vztrajajte in napredujte!
— Iz Vranskega. Ni dolgo temu, kar smo poskusni nekoliko osvetliti dejanje in nebanje tukajšnjega zdravnika dr. Vencelna Kašparja. Povedali smo, kako nedostojno, da, naravnost brez-sramno se ponaša ta človek, pa ali mislite, da je naš dopis kaj izdal. Kaj še. Kašpar se je kro-hotal, češ, da je to le reklama zanj. — Res lep zdravnik to, pri katerem človek že naprej ve, da bo čez par ur ves trg vedel, kako bolezen ima ta ali oni. Pa ne samo to. O ljudeh, ki ga v bolezni ne kličejo k sebi, raznaša najnesram nejše vesti okrog. Tako je govoril o nekem obče spoštovanem uradniku, da ima neko ostudno bolezen, a potem celo, da je zaradi pijančevanja znorel. To vse zato, ker je dotični gospod imel drugega zdravnika. Seveda je dotični uradnik zahteval zadoščenja in ga tudi dobil. Da bodete Vrančanje in sosedje vedeli, kak človek je ta dr. Kašpar, bodi tu njegova izjava, ki jo je bil prisiljen dati onemu užaljenemu uradniku. — Častna izjava! — „Jaz podpisani med. dr. Vencel Kašpar, praktični zdravnik na Vranskem, pri znavam sedaj (ko je že namreč priča izpovedala proti njemu), da sem bolezni gospoda 1.1, se ti-čoče, nasproti gospodu N N. izrečene, osebno čast gospoda I I. globoko žaleče besede, ki sem jih dosedaj tajil, v resnici izrekel in da sem si j tozadevna dejstva, kakor sem jih povedal gospodu N. N., zelo lahkomišljeno izmislil in popol- | noma iz trte izvil. S tem priznavam, da sem gc- | apoda 1.1, težko razžalil na njegovi osebni časti, kar odkritosrčno obžalujem, in ga prosim vpričo navzočih, podpisanih prič izrecno odpuščanja s pristavkom, da tega ne storim le, ker svoj čin dejanstveno obžalujem, temveč tudi, in sicer posebno zato, da se izognem sodni kazni zaradi prestopka, kateri se kaznuje po kazenskem zakonu s kaznijo 1—6 mesecev zapora. — Razun tega se zavežem, da deloma zadostim razžalitvi gospoda 1.1., plačati vsoto 100 K v enakih delih vprid ubožnemu zakladu in šolarski kuhinji na Vranskem in izročam to vsoto takoj v roke gosp. c. kr. notarja Mihaela Jezovšeka, kot člana obeh zavodov, d* ta znesek izroči označenemu namenu. — Vransko, 10. aprila 1904. Dr. med. Kašpar 1. r, — Slede podpisi štirih prič in gosp. notarja kot potrdilo, da je sprejel 100 K. — No, kaj naj se reče o človeku, kateri je bil prisiljen podati to izjavo, ali pa iti v luknjo? To naj bi bil človek, v katerega naj bi imel bolnik zau panje? Da, in komaj je plačal teh 100 K, že se je pohvalil: „Kaj teh 100 kron, te mi bodo že Kranjci plačali!" — Ras plačo je zaslužil ta dr. Kašpar, ampak ne v denarjih. Kaj porečejo njegovi kranjski bolniki k zgornjim besedam ? — Pa za danes naj bo dovolj teh lumparij člo veka, ki je celo zdravnik. In lumparija je, če človek govori take nesramnosti o svojem sotr žanu, kakor jih je govoril dr. Kašpar o zgoraj omenjenem gospoda. Pri tem ostanemo. — Da, g. dr. Kašpar, ali ate to „častno izjavo" tudi izobesili za reklamo na vrata ?
— V pojasnilo. V „Poslanem" v listu „Slovenski Narod" od 19. t. m., katero ae po nam došlem poročilu nanaša na posojilnico v Trbov ljah, oziroma na nekatere pri isti delujoče ude načelstva, se med dragimi nahaja tudi trditev, katera se mora razumeti tako, kakor da bi odborniki posojilnico izkoriščali in dobivali od iste zastonj velike nezaslužene plače; delati pa baje mora revizor. Ker je posojilnica v Trbovljah član podpisane „Zveze", katera je pomagala svojčas ta zavod ustanoviti, in ker se v poslanem pravi, da mora delati revizor ter zaradi tega, ker bi bilo škoda in bi nam bilo žal, ako bi utegnil trpeti zavod zaradi navedenih neosnovanih trdi tev v kakoršnemkoli oziru, se nam ne zdi neumestno v obrambo posojilnice in resnici na ljubo pojasniti, da izvirajo naštete trditve iz nepoznanja razmer in da so objavljene menda le zaradi osebnih nasprotstev. Priznati moramo, da opravlja načelstvo posojilnice v Trbovljah
svoje posle vestno in točno, da je nagrada, katero prejema isto za svoj trud primerna in zaslužna ter da našemu revizorju ne pripada pri zadrugi nobeno drugo, kakor zgolj revizijsko delo, zlasti pa ne katero izmed onih opravil, katera mora izvršiti načelstvo samo in za katera prejema isto odmerjeno mu odškodnino.
V Celju, dne 24 aprila 1904.
„Zveza slovenskih posojilnic v Celju."
—	Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 1. majnika t. 1. ob 1 uri popoldne v Šmarju.
—	Virštanj. Dne 10. t. m. bil je za kozjanski okraj slavnosten dan. Na vabilo zaslužnega g. dr. Fr. Jankoviča, vršil se je ustanovni shod podružnice družbe sv. Cirila in Metoda h kateremu je prihitelo dokaj inteligence in zavednih okoličanov. V vznesenih besedah pozdravi pred-imenovani gospod navzoče ter na kratko razloži pomen teh podružnic, katerih sveta deviza je, oteti pred nenasitnim molohom naš najdražji zaklad, našo mladino. Potem se preide k volitvi odbora. Na vzklicno željo navzočih voljen je bil načelnikom g dr. Fr. Jankovič. zdravnik v Kozjem; njega namestnikom g. Mihael Germovšek, nad-učitelj na Pilštanju; tajnikom vč. g. Josip Lass-bacher, kaplan v Pilštanju; njega namestnik g. Fortunat Jelovšek, šol. vod. na Virštanju; blagajnikom g. dr. Josip Barle, c. kr. notar v Kozjem in njega namestnikom g dr. M rko Cerkvenec, zdravnik v Št. Petru pod Sv. gorami. Med navdušenimi govori, ki so nas bodrili k vztrajnemu dela, razkazovali nam krasoto prelepe naše slovenske domovine, na katero grabežljivi tujci od vseh strani tako pohlepno preže in med ognjevitimi besedami, ki so navzoče podžigale k plemeniti požrtvovalnosti, nabirali so se družbeniki, katerih se je oglasilo 31 letnikov in 8 podpor nikov z večjimi ali manjšimi zneski, tako da se je še isti dan nabralo podružnici nad 100 K prispevkov. Kamen do kamna palača in na odboru je sedaj ležeče, da vrši to domorodno delo z mladeniško navdušenostjo in moško vztrajnostjo; da se bode zapričeta zgradba krepko dvigala višje in vfflje in povzdignila v doglednem času v veličastno palačo. — V to pomozi Bog-i sreča junaška !
—	Čitalnica v Konjicah prosi vsa slavna društva in zasebnike po vsem slov. ozemlju, ki so naročeni na „Domovino" da ji blagovolijo v odprtem kuvertu doposlati štev. z dne 15. aprila in 19. aprila t. I. (Bodisi obe štev., bodisi eno samo — kakor jim je pač mogoče). Vsakdor, ki nam izpolni stavljeno prošnjo, stori nam veliko uslugo, ker nam pripomore k narodnemu delu velike važnosti.
—	Posojilnica v Slovenski Bistrici je pri občnem zboru dne 25. aprila t. 1. sklenila, dovoliti iz čistega dobička: Dijaški kuhinji v Mari boru 100 K, Podp. društvu slov. visokošolcev v Gradcu 50 K; na Dunaju 40 K, v Pragi 20 K; Zgodovinskemu društvu v Mariboru 10 K ; Po-dravski podružnici planinskega društva 10 K ; kat. podp. društvu v Celju 15 K. — Nadalje je občni zbor sklenil, da se v poletnem času praznuje desetletnica obstanka posojilnice z ljudsko veselico v prid družbi sv. Cirila in Metjda.
—	Nesreča. Dne 25. t. m. je na Pragarskem pri premikanju železniških vozov premikač Jakob Kampl prišel tako nesrečno med voze, da so mu kolesa desno nogo odrezala. Nesrečneža so odpeljali v mariborsko bolnišnico.
—	Nevihta. V soboto 23. t. m. popoldan razsajala je od Pohorja črez Pragarsko, Maribor in naprej proti Slov. goricam strašna burja z bliskom, gromom in točo, katera je ogromno škode naredila v teh krajih, kjer je letos v vinogradih, sadju in polju vse prav lepo kazalo in cvetelo. To je za našega kmeta hud udarec, ker mu je lepa nada splavala po vodi.
—	Učiteljsko društvo za ptujski okraj priredi vsled sklepa v četrtek, dne 5. maja 1.1. majniški izlet v Hajdin, kjer ae obenem vrši v hajdinski šoli običajno mesečno zborovanje točno ob 11. uri dopoldne po nastopnem sporedu: 1. Pobiranje društvenine. 2. Zapisnik. 3. Volitev štirih delegatov za XVI. glavno skupščino „Zaveze" v Postojni. 4. Učna slika okrajnega glavarstva ptujskega na podlagi novega stenskega zemljevida, založila in izdala Freytag & Berndt,
Dunaj 1904. Predava J, Kaukler — Ptujska oko- \ lica. 5. Nasveti. Po zborovanju bo na vrtu in v ! gostilničnih prostorih J. Graharja skupen obed in prosta zabava s petjem in godbo. Skrbljeno je za dobro in ceneno postrežbo in pristno pijačo. Da se določi približno število izletnikov in udeležencev pri skupnem obedu, se vsakdo vljudno poziva, naj blagovoli udeležbo pravočasno naznaniti vnaprej šolskemu vodstvu v Hajdinu. Častito slovensko razumništvo zlasti cenjeno učiteljstvo k obilni udeležbi najspoštlji-veje vabi odbor. — Dostavek : V slučaju neugodnega vremena vrši se izlet in zborovanje po določenem sporedu dne 12. maja 1904 ravnotam.
—	Iz Ptuja. Zadnji „Štajerc" omenja v dopisu iz Hajdine žalostnega dogodka, da je eden ondotnih Šolarjev drugemu nož pod rebra zasadil, in trdi, da so temu krivi nemarni učitelji in pa katehet. Mi dobro poznamo hajdinsko učiteljstvo, tudi g. kateheta, a niti nam, niti drugi živi duši ni znano, da bi eden ali drugi izmed njih zanemarjal stanovskih svojih dolžnosti, oso-bito na polju mladinske vzgoje. V tem oziru je bajdinsko učiteljstvo daleč na okolu na jako dobrem gìasu in je tudi že večkrat dobilo od strani okrajnega šolskega nadzorstva priznanje. Dobro nam je znano, s kako vnemo m požrtvovalnostjo da deluje hajdinsko učiteljstvo vzajemno z ondotno vno duhovščino na dobri, osre òevalni vzgoji šolske mladine. Žal, da pa je še dokaj takih brezumnih staršev, kateri z nepremišljeno besedo in slabim vzgledom podirajo, kar je učiteljstvo z največjim trudom zgradilo. Tako zahvalo torej prinaša „Štajerc" vestnemu, poštenemu vzvišenega svojega poklica povsem " zavedajočemu se bajdinskemu učiteljstvu: katero šteje v svoji vrsti v težavnem svojem poklicu osivele člane. Hajdinsko učiteljstvo je v vzgoje-slovju gotovo tako dobro podkovano, da mu pač ne bode treba iti učit se k šepavemu „Štajercu" in raznim njegovim botrom in „baronom". Orne njeni „Štajerčevi" dopis nosi podpis Hajdinčan. Smelo trdimo, da na Hajdini takega podlega človeka ni, kateri bi na tak pobalinski način sumničil in sramotil ondotno učiteljstvo. Dopis ttje najbrže skrpal v kaki „šnopsariji" in ima te druge ljudi za botre, a gotovo ne poštenih Hajdincev. Iz zanesljivega vira smo nadalje pozvedeli, da mladi zločinec niti hajdinski domačin ni, temveč, da se je s svojimi starši pred par leti priselil v Slovenjovas, kjer si je vzel njegov oče kovačijo v najem. Sploh pa smo se
o celi zadevi prav nadrobno informirali in za moremo končno „Štajercu" naznaniti, da če hoče j o vzrokih posirovelosti in propalosti mladega zločinca kaj natančnejega zvedeti, naj se po- j trudi v Slovenjovas k materi tega dečka in jo popraša. Gotovo mu bode povedala pravi vzrok, kakor ga je bila svojemu možu, ki je tarnal in zdihcval, zvedevši zločin nadebudnega svojega sinčeka.
—	Sv. Peter pri Mariboru. — Požar. — Dne 18 t. m. ob 121/* uri popoldne je naznanil zvon ogenj. Gorelo je še komaj 27 let staro poslopje pri vinogradu tukajšnjih šolskih sester. Za to poslopje ni bilo rešitve, a blagi ondotni sosedje so vendar obranili, četudi je bilo jako vetrovno vreme, sosednja poslopja Starši pazite, da vaši otroci ne pridejo do vžigalic in da ne vidijo, kako napravite kurež na ognjišču. Otroci v srajčki vas kaj radi posnemajo, trpeti pa morate zato sami, oziroma vaš posestnik.
Druge slovenske novice.
—	„Cesarjev spomenik" v Ljubljani se bode v kratkem postavil. „Grazer Tagblatt" se grozno jezi, da bode napis samo slovenski in se tako prezirajo nemški davkoplačevalci. Seveda v Ljubljani, kjer so Nemci v manjšini, zahtevajo ti za se enake pravice s Slovenci, v Celju, Mariboru, Ptuju itd., kjer so v večini, pa imajo za vse prošnje in pravice Slovencev gluha ušesa.
—	Vojaštvo za Reko. V soboto zvečer je bil poslan en bataljon pešpolka št. 27 iz Ljubljane na Reko, en bataljon pa je bil včeraj ves dan in vso noč pripravljen za odhod.
—	Poročil se je zdravnik v ljubljanski bolnišnici, gosp. dr. Karba, s hčerko kamniškega župana g. Močnika.
—	Mlad samomorilec. V Volšperku se je ustrelil 14 letni trgovski vajenec Pavel Glatnig s floberto vo puško v sence. Vzrok : mlada, a nesrečna ljubezen.
—	Laški delavci. Iz Pontaflja se poroča, da se je ondi mimo peljalo letos iz Italije 50.000 laških delavcev. To število bo letos še gotovo narastlo na 60.000.
—	Petdesetletnica poroke našega cesarja. Dne 24. aprila 1. 1854 se je vršila poroka cesarja Franca Jožefa z bavarsko princezinjo Elizabeto. Cesar je dan petdesetletnice svoje poroke pre živel v kroga svoje družine.
—	Vedno neprevidni rojaki. Iz Amerike poročajo: Rojak Ivan Keržišnik iz Iron Mountain, Mich., je bil med vožnjo od tam do Čikage III., olajšan za lepih in težko zasluženih 300 dolarjev. Z njim se je vozil fino oblečen lopov s poma-gačem ; oba sta dobro vedela, da ima Keržišnik okolu 500 dolarjev pri sebi. Predno so v Čikago dospeli, pričel mu je fini lopov ponujati drobiž, češ, da ga ima preveč; lahkoverni rojak se spusti v „barantijo" in je dobil za 300 dolarjev le 39 dolarjev. Lopov mu je od ene strani naštel 30 desetakov, rojak sam tudi, potem mu jih je še enkrat „štel", a obrnil kupček in naštel 29 po en dolar in navrh pritisnil desetak. Keržišnik pa je to lepo spravil, ne da bi se še enkrat preveril. Vobče je pa kaznjiva bedarija, da se rojaki na potu, bodisi v železnici, salonih ali na cestah, spuščajo z neznanimi v katerikoli kupčijo ali „menjavo"; vedno so oškodovani, ali vsi opomini in svarila ne izdajo nič.
Dopisi
Celje, dne 24 mal. travna 1904.
Pred nekim tednom je prinesla „Domovina" dopis iz Gornjegagrada, v katerem je dopisnik kot dolgoletni opazovalec gospodarstva na ondotnem posestvu ljubljanskega škofa povedal svoje mnenje o stvari, katero premleva že precej časa „Slov. Narod" — o dobičku in izgubah lesne trgovine gornjegrajske škofove grajščine. Ta dopis je dal povod dopisniku „Slovenskega Naroda", da je za sobotnjo številko napisal zopet dolg članek, v katerem je zopet po svoje razmesaril ljubljanskega škofa in njegovo gospodarstvo v Gornjem-gradu Da je pri tem odpadlo kolikortoliko priznano „Narodov8kih" tudi na „Domovino" in še posebej na mene, ki sem storil vnebovpijoči greh, da sem dal priobčiti zgoraj omenjeni dopis v ,nepristranski' „Domovini", je pač lahko umljivo.
Gotovo ni moj namen, zagovarjati se morda in opravičevati pred „Slov. Narodom" za svoje uredniške posle; „Slov. Narod" z vsemi svojimi dopisniki vred mi bo morda le dovolil, da bom tudi še nadalje brez njihovega dovoljenja oprav | ljal svoj posel tako, kakor mi ga nalagajo raz mere naše javnosti in lista, ki jo zastopa. „Domovina se ni nikdar vtikala v takoimenovani „kranjski" boj za načela (?), in če se ji pri eni ali drugi stranki, ali morda pri obeh šteje to dejstvo v velikanski greh, je gotovo to „Domovini" v čast, kajti ravno tej „nepristranosti", kakor posmehljivo poudarja „Slov. Narod", se je zahvaliti, da so razmere na Štajarskem vsaj ne koliko boljše kakor na Kranjskem. Seveda je potem liat, kateri ne trobi z enim ali drugim v isti rog, v prijetnem položaju, da se zdajpazdaj udari z gorjačo po njem To je „Domovina" iz kušala, ko so jo urejevali gospodje, ki sedaj sami sedijp v „Narodovem" uredništvu, to se ji dogaja sedaj in se ji bo dogajalo, ko bodo drugi zavzemali moje mesto. Ali prepričani naj bodo' oni, katerih orožje je gorjača in kveder, da ured niku „Domovine" s tem ne bodo delali sivih las, če ga tudi napadejo na tako nesramen način, kakor v sobotnjem „Narodu".
V gospodarske zadeve gornjegrajske gra ščine se nikakor ne mislim spuščati, kajti kakor niso „Narodovi" uredniki šteli hlodov in desk, ki jih Di Centa oddaja, ne vem, za kako svoto, Židu Feltrinelliju, tako jih tudi jaz nisem štel, in kakor oni niso šteli tisočakov, ki romajo iz židovega žepa v škofovega ali narobe, tako jih tudi jaz nisem, toda radoveden sem le, v kaki zvezi so škofovi dobički in izgube z mojim dopisovanjem, „napadanjem celjskih prvakov" v „Slovencu", vsled česar bi bila „Domovina" postala „filijalka škofovega lista"?
Namen, ki je vodil dopisnika, ali morda onega člana „Narodovega" uredništva, ki je morda vrinil oni odstavek v sobotnji članek „Narodov", je pač tako očividen, da bolj ne more biti, tako očividno nizek, da kaj takega nisem pričakoval od lista „slovenske inteligence*. No, saj se ne gre za nič drugega, kakor da se urednik „Domovine" počrni pri „celjskih prvakih", češ, da jih mesari po ljubljanskih dnevnikih. In kaj je potem drugega pričakovati, kdor pozna celjske razmere, me bo razumel, in dopisnik jih dobro pozna — kakor da se bo reklo „zločincu": pojdi s trebuhom za kruhom. Tako sem razumel jaz, tako je razumel vsak, kdor je bral oni odstavek. Sodbo o piscu onega odstavka si potem lahko stori tudi vsak sam po svojem posebnem okusu.
Da pa se ohladi dopisniku vroča glava, mu tu javno povem, da je „Slovenec" res prinesel en moj dopis in sicer v številki z dne 24 decembra 1903, če se ne motim, poročilo o celjskem okrajnem zastopu, in če je kdo smatral to stvarno poročilo za napad na „celjske prvake", potem naj mi se pač dovoli, da jako dvomim o pravem pojmovanju dotičnika. Vsekako pa se najodločnejše zavarujem proti nečastni, dvoumni ulogi, katero mi prišiva brezimeni „Narodov" dopisnik. Ako je v njem količkaj moške časti, ga poživljam, da mi dokaže očitano dvoreznost, češ da priobčujem v „Slovencu" napade na „celjske prvake", pa potem nazivljam dotičnega „Slovenčevega" poročevalca „la^nika in obreko-valca", a ne skriva naj se za imuni hrbet dr. Ivana Tavčarja.
To je moj odgovor na „Narodove" napade, in po pravici povem, da se mi zdi prostor v „Domovini" predragocen, da bi tudi le eno samo vrstico porabil za odgovor na gotovo še sledeče infamije „Slov. Naroda" in njegovega čednega dopisnika napram „Domovini" in meni. Dopisnika pa vnovič poživljam, da naj v zgoraj omenjeni zadevi navede dokaze in pokaže naj se, kdo je, da bom vsaj vedel, s kom imam opraviti, in da spoznam, ali seže vsaj do kolen onemu odličnemu štajarskemu Slovencu, ki mi je izročil dopis iz Gornjegagrada.
Anton Ekar, urednik „Domovine".
Politični pregled.
—	Državni zbor. V petek so se vršile med coopisnimi viharji volitve v delegacije. Češki radikalci so hoteli na vsak način volitve preprečiti; prvotno so njihovo obstrukcijo podpirali tudi Mladočehi, toda Poljaki so jim grozili, da jih popolnoma izolirajo, na kar so Mladočehi po dali protestno izjavo ter se med volitvami odstranili. — Seja se je otvorila takoj po 3. uri. Prvi je govoril posi. Stransky, ki je izjavil, da je sklicanje izvenredne seje najočitnejša kršitev opravilnika. Govorilo je več čeških radikalcev, na kar je nastal vihar, kakoršnega je videla zbornica le za časa najhujše obstrukcije. Češki radikalci in socijalni demokratje 80 oblegali pred sedništvo. Vsenemci pa so predsednika bodrili, naj vztraja. Predsednik si ni znal pomagati, ter je sejo za pol ure prekinil. Ko se je seja zopet otvorila, začele so se volitve med nepopisnim viharjem. Predsednik si je zamašil ušesa. Češki radikalci so ves čas žvižgali in razbijali, da so bili ob koncu seje pokriti z iveri ter so imeli ranjene roke. Izmed Slovencev je izvoljen delegatom za Kranjsko dr. Šusteršič, namestnikom pa dr. Žitnik.
—	Ogrski železničarji so bili v svojem pravičnem boju s krutim nasilstvom in kršenjem zakona premagani. Naredba, s katero so bili železničarji poklicani v vojaško službo, je neču-veno in brezprimerno teptanje zakona. Ne pe štanska, ne dunajska vlada nima pravice, sklicati železničarjev raznih letnikov, nego sme sklicati samo rezerviste posameznih letnikov; nikdar ne sme rezerviätov po njih civilnem po klicu izbirati iz različnih letnikov in jih porabiti za civilno službo. Vladno postopanje je celo v poslanskih krogih, celo med poslanci vladne ve čine obudilo nepopisno ogorčenje. Tisza se je po vsi pravici bal parlamenta, in zato je včeraj kar nenadoma parlament razgnal. Komaj je pred sednik otvoril sejo, že je Tisza naznanil kraljev
ski dekret, ki je vse presenetil. Zasedanje po alanske zbornice je zaključeno. Tisza je razgnal parlament, ker se je poslancev bal, zaključil pa je zasedanje, ker sedaj poslanci niso deležni imunitete in so mu torej izročeni za slučaj agita cije na milost in nemilost. Budimpešta je do skrajnosti razburjena in protidinastične manifsta-cije se vzlic divjanju policije neprestano ponavljajo.
Rusko-japonska vojna.
Širijo se različne vesti o velikih bojih v severni Koreji ob reki Jalu. Dasi še dosedaj ni potrjena niti ena, vendar ni izključeno, da bi ta poročila kolikor toliko ne bila resnična. Saj je že dejstvo samo, da je vest o bitki ob reki Jalu došla zaeno od treh strani — Iz Londona, Pariza in Petrograda, — že na sebi dovolj tehtno, da se lahko iz njega sklepa, da je že dejansko prišlo do večje bitke med sovražnima silama v severni Koreji. To domnevanje pa še podpira tole poročilo iz Seula : Ob reki Jalu je bila ljuta bitka. Podrobnosti se iz strategičnih ozirov ne morejo navesti.
Iz Petrograda pa se javlja, da je došlo poročilo iz Port Arturja, glasom katerega je bila ob reki Jalu huda bitka, v kateri je bilo 1500 Japoncev poraženih.
Iz japonskega vira pa se brzojavlja iz Seula, da še ni nobena vest o večji bitki v severni Koreji potrjena.
Uglednemu listu „Rus" se brzojavlja z dne 18. t. m. iz Port Arturja: Tukaj se z vso gotovostjo trdovratno zatrjuje; da je „Strašni" v nočnem boju v bližini Daljnega dne 13. t. m. torpediral neko večjo japonsko križarko in jo potopil |in da se je pred dnevnim svitom dne 14. t. m. potopila v bližini obrežja še neka druga japonska križarka.
Petrograd 25. mal. travna. Dne 21. t. m. je bila ob reki Jalu mala praska. — Rasi so v čolnih prešli čez reko na korejska tla. Neki japonski čoln, ki je hotel ruskim čolnom prestriči povratek, so ruski topovi uničili. Štabni kapitan Smejzyn, ki je bil v tem boju ranjen, je umrl.
Petrograd 25. mal. travna. Namestnik Aleksejev je odredil, da se zaplenijo vse tuje ladje, na katerih se dobe priprave za brezžično telegrafijo, časnikarji, ki so jih rabili, pa bi se obsodili kot vohuni.
Petrograd 25. mal. travna. Ladja poro čevalca »Diily News* se je približala Port Arturju, a ruske straže so jo ustavile in takoj od pravile iz območja ruskega brodovja.
Loterijske številke.
Gradec, dne 23. aprila 1904: 74. 90, 43, 69, 56. Dunaj, . .	» 20, 84. 11, 15, 2.
Oddaja stavbe.
Pri šolskem poslopju v Rajhenburgu se bodeta zgradili 2 novi učni izbi deloma z adap-tiranjem, deloma s prizidanjem.
Stroški za zgradbo, popolno notranjo opravo, z nekaj popravili na sedanjem šolskem poslopju so proračunjeni v skupnem znesku 13.600 K.
Vsa dela se oddajo le enemu podjetniku, ki mora položiti 10% varščine.
Zgradba z notranjo opravo mora biti izvršena do 1. oktobra t. 1.
Minuendo dražba se bo vršila 12. maja 1.1. ob 3. uri popoldne v rajhenburški šoli.
Stavbeni črteži, stavbeni pogoji in podrobni stroškovni proračun posameznih strok so na ogled pri podpisanem krajnem šolskem svetu.
Krajni šolski svet v Rajhenburgu (189) l	Vutkoviò, načelnik.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani razpisuje
službo korespondenta
za Lašk; trg z mesečno plačo 150 kron. Nastopiti je službo v najkrajšem času.
Prositelji morajo biti povsem vešči slovenskega in nemškega jezika ter stenografije.
Ponudbe, opremljene s spričevali, naj se pošiljajo ravnateljstvu delniških pivovaren v Ljubljani.	(is?) i
Veliko stanovanje
se odda s prvim julijem t. 1. v Zgornjem Lanovžu (Ober-Lahnhof) pri Celju. Pojasnila (178) 5-2 pri posestniku.
Narodno podjetje!
Novo ustanovljena prodajalnica v „Narodnem domu" v Dobrlovasi — ki je središče podjunske doline in kjer so vsi uradi — se da pod agodnimi pogoji	-v najem.
Ponudbe naj se pošljejo d', 1. maja načel-
ništsu posojilnice v S nčovasi, Sp. Koroško.
(172) 2—2
Vydrove žitne kave
POSKUSITE! s**»	Vzora* dragovoljno.
Postna a kg. pošiljka 4 K 50 h Iranoo.
.DOMAČI PRIJATELJ"
«sem odjemalcem zastonj pošiljam mesečnik.
T/ydrotia lodarna fiIne kade Vraga M II,
Licitacija
(188)
vsega v zapuščino umrle Marije Franzi spada-jočega premakljivega blaga, kakor pohištva, perila, obleke, kuhinjskega orodja, zabele itd. se bode vršila jutri, v sredo, dne 27. t. m. od 10. do 12. ure predpoldne in od 2. do 6. ure popoldne v bivši njeni hiši štev. 26 Miklavžki hrib (Veteranenwirth).
Občinski urad. okolica Oelje-
Stanje hranilnih vlog nad 18 milijonov K. Rezervni zakad nad 550.000 K
I Mestna hranilnica ljubljanska n
M
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 2. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne
da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne Hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/i°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se vf»" do!g poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/o izposojenega kapitala.
Pcsoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
n
m n
m it M
£
Traverze, železniške sinje, železo za vezi, cement, vodovodne cevi, cevi iz kamen-ščine za stranišča, lepenko za strehe, trstino za obijanje in vse drugo pri stavbah potrebno priporoča v bogatej izberi
trgovina z železnino.,MERKUR', P. Majdič, Celje.
Bogata zaloga brizgalnic za trsje in vsakovrstnih poljedelskih strojev.
Gumi za cepljenje na zeleno.
Ciril in Metod znamka.
Različni^ brusni kamni za kose.