večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 55. uri zvečer.
Uredništvo in npravništvo: Kolodvorsko ulico Stov. 15. — Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 13. ure. — Rokopisi bo no vračajo. — Inseratl: Šostatopna potit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponav Ijanji dajo ao popust. — Volja za Ljubljano v upravništvu: za colo loto 6 gld., za pol lota 8 gld., za čotrt lota 1 gld. 60 kr., na moaoo 60 kr., pošiljatev na dom velja moiečno 9 kr. več. Po poiti velja *a oolo
loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za čotrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden meaeo 86 kr.
Štev. 225.
V Ljubljani v soboto, 3. oktobra 1885.
Tečaj II.
Državnozborsko predsedništvo in opravilni red.
V včerajšnji seji državnega zbora volilo se je njegovo predsedništvo. O izidu te volitve javlja naš telegram, da sta bivši predsednik, eksc. doktor S molka, in prvi namestnik njegov, eksc. grof Rihard C1 a m - M a r t i n i c, zopet izvoljena na svoji Častni mesti. Dostojanstvo drugega podpredsednika zavzemal je v bivši zbornici rojak naš, baron Godl-Lannoy. Odlikoval se je pri vsaki priliki, kadarkoli je vodstvo obravnav izročeno bilo spret nim njegovim rokam, po^ finem taktu in nepristranskim, pravičnim postopanjem.~Žal, da čestiti zastopnik mariborskih kmetskih občin ne bode več °bdržal dostojanstva, kojega se je skozi in skozi Vrednega skazal! Desnica namreč je sklenila, nasprotni stranki ponuditi mesto drugega podpred-Se<lnika. Levičarji se letos niso branili, sprejeti P°Oudbo in tako je tudi desnica glasovala za poslanca, kojega si je v to svrho bila izbrala opo-ziciia, za dvornega svetnika prof. Beera. Da je tU(li manjšina zastopana v predsedništvu, ugaja Parlamentarnim običajem in vsekako je desnica Pravo pogodila, da se ni ozirala na brezobzirnost nekdanje levičarske večine, katera nikoli v svoje Predsedstvo ni hotela sprejeti nobenega člana iz nasprotnega taborja. Radujemo se čina parlamentarne vljudnosti, vendar pa iz osebnega in poli-. ne^a stališča obžalujemo, da je — in sicer le navedenega razloga — odstopiti moral naš zem-M , katerega bi sicer vsi krogi na desnici radi -Ranili na svojem truda- in odgovoniosti
-^Slnmajneaiu.
, Gledč predsednikove osebe si s prva pač niso » ® jedine posamezne frakcije vladujoče večine. lna je, daje dr. Smolka jflrinik n,qjHimpa.tit-np4-
ših prikaznij v celi-zbornifii Ime tega veterana sveti se in blesti v politični povestnici avstrijskega cesarstva uže nad 40 let. čistost njegovega značaja in neomadeževanci njegovo rodoljubje priznavate se *z vseh stranij in niti najsurovejši protiv-nik se dosihmal ni upal, z blatom ometati čestit-ljivega starino, poštenjaka na predsedniškem odru. Vonder_ — mož je nad ULlet star in posel njegov je tako vtrudljiv in težaven, stavlja toliko resnih nalog do onega, kateremu se izroči, da se nehotč desnice strah loti, bode-li Smolka tudi za naprej kos svojemu dostojanstvu? In ta bojazen se gotovo ne zmanjša, ako si ogledamo bojevito '"rdelo na skrajnem levem krilu, kateremu se z bere, da ga sedanji poslovni red ne bode obdržati v parlamentnih mejah.
e tedaj desnica navzlic tem opravičenim pomislekom vender odločila se za Smol ko, pripisovati je deloma občnemu spoštovanju in velikim zaslugam tega odličnega veljaka, deloma pa trdni volji, priskočiti mu, če treba, s spremenjenim in poostrenim opravilnim redom. Kajti baš minulo zasedanje uverilo je merodajne državnozborske kroge, da se fraki D p o z i c i i i nasproti ne dž izhajati s kratkimi do-
prode-
Listek.
(R	P	r	o k 1 e t a!
0,1111,1 Spisal Emilo Richobourg; po E. Vacanovi lavi prosto poslovonil Janko Leban.)
In Url	(Dalje.)
dušnim glasoinam_je l° povedal ?“ PovPraša 8 za' Fran Parizel “"Bratranec Jacques M llierov,
pridnika pomastil kator^	‘S*	TT
kakor besen. - „Pamia ni Vf/ Mardoche
Podili so ga!“ - „Tedaj je u "a pristavi5 za‘
J- - .Ja, Jm	“
olj	- V •	UVjI —
Vam je ta	Fran Parizel,	ki toliko v<š
P°vedal, kdo je vaš oče?“ povpraša starček nlaslm
doch "Da-" .Tedaj vaš oče...„ — ^Mar-0cne, vi se ustrašite
Nesrečnik se je uže tresel po vsem životu. «Moj oče	se zove	Jean	Renaud“, nadaljuje
*ada deklica	ihteč.	„Pred	kacimi devetnajstimi
eti je bil radi umora obsojen ter pregnan. Jaz Sen» otrok kaznjenčev!"
ločbami starega poslovnega reda. Qdkar je Severna češka mojega Knotza odposlala v zbornico, videlo se je jasno, da oni paragrafi, v kojih je izražena disciplinarna oblast državnozborskega predsedstva, ne zadostujejo več dejanskim razmeram. Kaj pa še le sedaj, ko se je cela frakcija ustanovila pod istim programom, z istimi nazori in isto taktiko ?! Z druge strani so pa nevesele skušnje zadnjih let nas izučile, da opravilui red dovoljuje kljubujoči in hudomušni opoziciji, po svoji volji zavleči obravnave ter dragoceni čas tratiti z nepotrebnimi debatami. Tako n. pr. nahaja se v sedanjem poslovnem redu čudna določba, da se
Stari Mardoche bolestno zakriči. Deklica pa govori dalje: „Ali umete zdaj, zakaj ne more gospod Leon več misliti na-me, in zakaj nemam jaz pravice, da bi koga ljubila?*
Mardoche-u je pokalo srce.
„Pa, ali vam Rouvenat ni povedal...?* zajeclja starček. — „Ah, kaj naj bi mi bil povedal?" — „Jaz.... jaz ne vem. Pa lehko bi vam bil na primer povedal, pri kakih okolnostih se je zgodil umor...“ — „Čemu mi je treba to znati ? Nekaj drn zega bi pa vender rada izvedela! Moj boter mi je obljubil, da mi povč zgodoviuo uboge moje matere ter nesrečnega mojega očeta, a to šele, ko bodem dvajset let stara."
Mardoche povesi glavo.
„Da,“ misli si, „kadar bo stara dvajset let. Tako mi je bil obljubil; imsi prav, da čaka. O, kako rad bi ji bil stari Mardoche zaklical: „Tvoj °£e je nedolžen, Blanche! In ti nisi več hči kaz-njenčeva, kajti Jean ltenaud, tvoj oče, stoji pred tabo!...« Te besede so bile na njegovih ustnih, Pa zbal se je, pomislivši, kake nasledke bi utegnole
more uže pri prvem branji kakega predloga pričeti debata, akoravno o vsebini njegovi, o meritornem delu niti glasovati ni dopuščeno. To je tedaj zgolj potrata časa, katera se ne da zagovarjati z nobenega stališča. Čestokrat se je zlorabil tudi oni paragraf, s kojim se določa, da treba glasovati imenoma, kakor hitro najmanj 50 poslancev zahteva ta način glasovanja. Mnogokrat je levica mala fidc uporabljala tudi ono določbo, vsled katere se takoj z nova otvori razprava, če se je po sprejetem koncu debate oglasil kak minister ali drug zastopnik vlade. In da je opozicija s posebnim veseljem brezbrojne interpelacije stavila ter z neskončnimi debatami spremljala vladne odgovore, znano je itak slehernemu, kateri se je količkaj bavil z novejšo parlamentno povestnico naše državne polovice.
Treba tedaj, neizogibno treba, da se izognemo jednakim neredom, da državni zbor varuje svojo čast ter pospeši svoje delo. Le da predaleč ne zabrede, oškodujoč ono vzvišeno načelo, katero je idealna podstava in življenjski pogoj vsemu parlamentarizmu, namreč svobodo besede. Prestrogo ravnati tudi z nagajivo opozicijo ne smemo. Kajti oster opravilni red jednak je meču, kateri reže na dve strani. Kar danes večini služi, škodovati ji utegne tedaj, kadar bode, česar nas Bog varuj, potisnena v manjšino. In če do tega pride, potem bode nemško-liberalna stranka, stoječa pri krmilu ter vladajoča zbornico in državo, vsekako postopala nič manj brezobzirno, nego postopa sedaj kot manjšina, kot opozicija.
Zaradi tega ne bi hteli svetovati desnici, da se prenagli s prestrogimi določbami. Zlasti se nam vidi resnega pomisleka potrebno, če v istini kaže posnemati vzgled hrvatskega sabora ter uporne ali zoperne poslance izključiti za nekoliko sej. Vprašanje nastane, če javni škandal, kateri se prav
imeti, če bi se svojemu otroku odkril, potem bi ne mogel več opravljati naloge beračeve. Moral bi deklici tudi dokazati, da je nedolžen. Ko se je uže žrtvoval za Jacquesa Melliera; ali naj bi ga zdaj zatožil? In, če bi Blanche izvedela resnico, ali bi še hotela sprejemati dobrote Mellierove? Vse to bilo je premisleka vredno!
Akopram pa ni še bila prišla ura, da bi se vsa zadeva pojasnila, vender nadejati se je bilo, da pride. Sin Lucile Mellierove, ki ga je bil on iztaknil, premeniti je moral ves položaj.
Dočim je Mardoche tako premišljeval, Blanche je tiho jokala.
A zdajci izpregovori starček: „Jaz umejem vašo bolest! Ime Jean Renaudovo je za vas, kakor za vse druge, prokleto ime!“
Obličje mlade deklice se po teh besedah ne-opisno spremeni.
„Jean Renaud je moj oče!“ odvrne. „Pravica človeška ga je obsodila, jaz pa, njegov otrok, nemam pravice, da bi sodila! Moja dolžnost je, da za-nj molim! To hočem tudi storiti! Vsak dan
lehko izvabi s takim postopanjem, v mnogo večji meri ne kompromituje dostojanstva zborničnega nego neredi, o katerih se sedaj po vsej pravici utegnemo pritoževati.
Pomisleki so to — toda pričakujemo od onih izvrstnih državnikov, ■ kateri vodijo desnico, in od odličnih osob, iz kojih je sestavljeno državnozborsko predsedstvo, da se bode tudi zamotano vprašanje opravilnega reda dalo rešiti na čast naši zbornici in v prospeh njenim obravnavam !
Dogodki na jugu.
Razen uže objavljenih telegramov nimamo danes zabeležiti posebno novih poročil z juga. Knez Aleksander izdava vedno strožje ukaze, da se gibanje ne razširi v Macedonijo. Kdor hoče oborožen prestopiti bolgarsko-macedonsko mejo ali na kakov drug način skuša v Macedoniji užgati ogenj vstaje, obsodi ga vojno sodišče v dveh urah.
V Plovdivo stekajo se še vsak dan od vseh stranij prostovoljci, kateri se potem takoj odpošiljajo na mejo. Do zdaj odposlalo se je na mejo kakih 80000 mož. Vojaškemu naboru mož od 18 do 40 se tudi Mohamedani uklanjajo, tudi oni se pustijo utakniti v orožje. Povsodi vlada po deželi največji mir; Mohamedani hvalijo neprestano kne-ževo skrb za njih varnost, knez pa še vedno ne neha opominati kristijanov, naj bodo prijazni z Mohamedani, da ti uvidijo, da bolgarski narod ni sovražen Turkom. V Carigrad odšla je deputacija bolgarskih Mohamedanov, katera hoče prositi sultana, naj prizna združenje severne in južne Bolgarije.
V boljše spoznanje položaja na jugu, osebito v Srbiji, omeniti moramo še naslednjega poročila iz „Pester Lloyda“: Ko je kralj Milan odpotoval iz Belgrada, je bilo skoro vse mesto na kolodvoru. „Živio“-klicev ni bilo konca. Pred odhodom vlaka stopil je Mihajlo Jovanovič, gostilničar, v sprednje vrste ter je pozdravil kralja kot očeta kraljevine z željo, da bi ga mogel kmalu pozdraviti kot carja Srbije in Stare Srbije. Govornik je končal z besedami: „ Živela Starosrbija!" Na ta pozdrav kralj ni nič odgovoril.
Zanimljiva je tudi naslednja dogodbica: Zdanji srbski poslanik v Londonu, pl. Mijatovič, imel je pred nekaterimi dnevi v veseli družbi pri obedu govor, v katerem je trdil, da bi se morala, če se združenje obeh Bolgarij sankcijonira, tudi Srbija in Grčija ukrepiti s tem, da se jima oddeli historično in etnografično pripadajoče ozemlje in prebivalci. Mijatovič je dalje ugovarjal, da bi Bolgarija imela zgodovinsko pravico do Macedonije. Gladsto-nova „Pall Mali Gazette" priobčila je napačno ta govor ter ga po svoje pojasnila To dalo je Mi-jatoviču povod, da je pisal listu popravek, čegar konec slove: „Konečno si dozvoljujem dodati, da Srbi ne priznavajo, da ima Srbija — kakor trdi „Pall Mali Gazette" — zahvaliti svojo eksistenco
bodem prosila Boga, da se ga usmili in mu odpusti." — Mardoche povpraša s tresočim glasom: „Kako pa, če bi se Jean Renaud nekega dne vrnil; ali bi ga pahnili od sebe?“ — „0!“ jekne blaga deklica, „jaz bi se mu vrgla v naročje in kako sladko bi mi bilo, da se morem razjokati na njegovih prsih!"
Stari Mardoche si nagloma potegne z roko po prsih. Neizrečena radost ga navda.
Ni se mogel več vzdrževati: objame Blanche-o ter jo strastno poljubi!
„0 blagi otrok! veliko srce!" zakliče ves srečen, „Bog te blagoslovi, Bog te blagoslovi!"
Ona se ni čudila, da je bil starček tako bla-gosrčen.
„Tedaj mi prav dajete, Mardoche?" — nVi ste angel!" jekne prosjak.
27.
Istega dne popoludne napoti se Blanche peš v Civry.
Vstopi pri svojej botri.
„0j, kako vesela iznenada!“ vikne stara kmetica. »Kako li je kaj na pristavi seuillonski? Kako
ruskemu meču in da jo je RuBija obvarovala, da je ni pogoltnila Avstrija. Mi priznavamo, da nam je bila Rusija pri našem političnem preporodu ob mnogih prilikah v bistveno in važno podporo. Vedno smo pripravljeni, za to jej izkazati svojo hvaležnost, katera se strinja z našo narodno ne-zavisnostjo. Ne verujem pa, da bi Rusija sama zahtevala, da bi naj bili še nad hvaležnost pripravljeni, da bi se kadar koli politično in narodno sami umorili."
Iz Macedonije do zdaj še ni došel noben glas o vstaji.
V Albaniji so razen Miriditov do zdaj še vsi rodovi mirni.
Rumunski poslanik v Carigradu je zagotovil Turčijo, da Rumunija ni v nikaki zvezi z Grčijo in Srbijo.
Grška ima na mejah postavljenih uže 23000 mož, kateri se morejo po zel6 kratki poti poslati v Lariso in na Kreto. Orožje in strelivo odvaža se neprestano na meje.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Uradni list „Wiener Zeitung" objavila je včeraj cesarjevo pismo, s katerim se sklicujejo delegacije k zborovanju v 22. dan t. m. na Dunaj.
Pri včerajšnji seji državnega zbora stavili so poslanec Richter in drugovi naslednji predlog: C. kr. vladi se naroča, naj kolikor možno hitro predloži postavni načrt, s katerim se času primerno spremeni eksekucijski red, namreč v to smer, da se zabrani uničevanje ter se omeji eksekucijsko pravo na premakljivo premoženje, kakor zahteva človeški čut in gospodarstvo. Dalje so dr. Jaques in drugovi predlagali zakon glede zavarovanja in eksekucije na plačila v privatni službi stoječih oseb. — Novoizvoljeni predsednik dr. Smolka zahvalil se je v ganljivih besedah za zopet mu izkazano čast. Opominal je zbornico k zmernosti ter izrekal obžalovanje, da se je večkrat uže žalil parlamentarizem.
V ogerski poslanski zbornici odgovoril je predvčeranjim ministerski predsednik na interpelacijo Enyedyjevo glede razprav o pogodbi z Avstrijo ter dejal, da se bodo razprave pravočasno pričele. Vlada želi, naj bi se pridržala carinska in trgovinska zveza. Poslanec Szilagyi stavil je interpelacijo glede dogodkov v Bolgariji.
V Bosni pričelo se je letošnje novačenje dne 23. m. m. Do zdaj se je mirno izvršilo novačenje v 14 okrajih. V 49 okrajih nabrati se ima 1200 novincev. Skoro povsodi so prišli vojaški službi podvrženi mladeniči polnoštevilno k naboru.
Tuje dežele.
»Nordd. allg. Ztg." piše o položaji na jugu tako-le: „Naravno je, da postajejo poročila iz orijenta nekako monotonna. Stranke ozirajo se z
je Mellier-u, dobremu Pierre-u in vsem..." — „Dobro, prav dobro, hvala!" — „Pa sčdi, sčdi vender, zlato moje dete, da se te morem nagledati .... Saj te nisem videla uže več kakor dva meseca! To je lepo, da si prišla .... A kaj li je to? Ti uisi tako vesela kakor sicer! Kak6 žalostna si! Kaj li imaš, golobica moja?" — „Botra," reče Blanche, „ti si poznala mojo mater, ubogo Genevievo; ona je bila iz Civry-a in je tu pokopana." — „Kako! Ali so ti to povedali?" vikne starka. — „Da.“ — nTvoj boter?" — nDa; a tega ne vem, kje je grob moje matere. Rada bi danes molila na njem. Ali ne bi bila tako dobra ter bi šla z manoj, da mi grob pokažeš?" — „Meni se čudno zdi, meni se čudno zdi!" zavrne botra. „Pa pri tem nemam jaz besede in tudi nečem ti dajati vsiljivih vprašanj. Hočem iti s taboj na pokopališče!"
In obleče se ter Blanche-i razodene, da je pripravljena.
Deset minut pozneje stopite na pokopališče. Blanche je bila jako ganena. Drhteč se je na-
veliko pazljivostjo na obnašanje Evrope; kjer se je zaukazalo oboroževanje, se nadaljuje, a bolj iz demonstrativne potrebe nego iz želje po dejanjih; nihče si pač ne upa, pred odločitvijo vlastij, katere so podpisale pogodbo, nič storiti. Kar najbolj ovira vojno politiko balkanskih držav, so finance. V obili meri spraviti vojake v orožje in še bolj pričetek vojnega postopanja, to je kaj drago, kar se ne more poplačati s patrijotičnimi besedami niti z odločitvijo, podati se v smrt, marveč samo z denarjem. In tega materijala ni nikjer na Balkanskem poluotoku toliko, da bi se spodobno mogla pričeti vojna, kaj še le nadaljevati in vspešno dovesti do konca."
Iz Poznanja se poroča, da so se na 1. ok' tober določena iztiravanja za zdaj ustavila. Pruski minister hoče baje ruskim podanikom podaljšati obrok do 1. aprila.
Iz Sndana se poroča, da se načelniki beduinskih rodov okolo Berbera ne hotč več pokoriti mahdističnim vodjem; razen tega je proti slednjim vodjem prebivalstvo silno razburjeno, ker je po dolgotrajni vojski popolnem ubožalo.
Razne vesti.
— (Iz ljubosumnosti.) Z Dunaja se poroča: Pekovski pomočnik Ferdo Schartel ljubil je uže nekoliko mesecem goroče kuharico Franico Veseli, in deklica mu je ves čas ljubezen vračala. Najedenkrat pa se je kuharici sreč ohladilo za pekovskega pomočnika; iz kakoga uzroka ni znano. Dala mu je razumeti, da ga ne	mara	več in da naj se no trudi	zanaprej	zalezovati	jo.	Sred pekovskega pomočnika	pa se ni	dalo
tako lehko umiriti. Ker ni smelo več v ljubezni plamteti, napolnilo se je s srdom in maščevalnostjo. Ko jo trdosrčna kuharica predvčeranjim zvečer šla po nekem opravilu čez ulico, čakal jo je ondi uže po maščevanji hrepeneči pek. Komaj jo ugleda, uže skoči proti njej ter ji po obrazu	razlije solno kislino, katero	jo bil v
mali sldenici prinesel seboj. Doklica zavpije in se zgrudi na tla, a on spusti se v tek. Vendor tekel ni dolgo,	kajti	kmalu ga jo imela policija,	ki ga je odvedla	v varno zavetje. Doklica je po	obrazu	hudo
poškodovana in teško da bi lepota njenih lic še koga zapoljovala, kajti ra/.dojan jo skoraj popolnoma njih žarni cvet.
— (Grozno maščevanje.) V vasi Vistabelli, ki leži ne daleč	proč od	glavnoga	mesta	Španske,
praznovalo se je pretečoni toden žonitovanje, kojega so jo 77 osob udoležilo. Svatjo so jeli in pili in so so nekoliko časa prav dobro imeli. Najedenkrat pa pride jodnemu izmed svatov slabo, potem drugemu, trotjoniu in nazadnje čutili so se vsi navzoči bolne. Kmalu umrlo je tudi 17 oseb,	a drugih	60 vilo	so je v smrtnih
mukah. Kakor jo	preiskava	pokazala,	bila je	za svate
pripravljena jod otrovana. Zločin pa jo doprinesel nek mladenič, ki je nevesto ljubil, a ga ona ni marala. Maščeval so je na ta grozni način nad njo in onimi, ki so hoteli veseleč se z njo praznovati dan poroke.
slanjala na roko kmetičino. Ta postoji, prekriža se ter reče: „Tii sve, tti ti počiva mati!“
Stali ste pred granitnim, poliranim kamenom, ki se je svetil kakor marmor.
Na grobu so bile cvetice, uvele in sveže.
„Gotovo je gospod Rouvenat odičil grob, ne da bi jaz za to vedela", opomni starka. „Svežib teh cvetlic v nedeljo še ni bilo tu."
Blanche je bila pokleknila na grob. Iz dn» duše je molila, s povešeno glavo ter roke skl®' pajoč. Prosila je svojo mater, naj jo varuje; Bog11 pa je piosila, naj odpusti njenemu očetu.
V tem pa je botra na stran postavila cvetih in vence, ki so zakrivali napis na kamenu.
Blanche je sedaj lehko čitala:
Tukaj počiva truplo Genevičve Renaud-ove, uboge žene! uboge matere!
Molite za njo!
(Dalje prihodnji«-)
navzgor, hiteča za visokim idealom. V desni roki dviga lavorov venec in nad glavo se ji sveti zvezda modrosti. Leva roka drži liro. Genij, plavajoč ji na strani, nosi pa znamenja plastičnih umetnosti), kiparstva in slikarstva. — Starinstvo je upodobljeno na tretji sliki. Zopet ženska podoba, ki jo obrnona proti gledalcu. V jedni roki ima grško vazo, v drugi pa dviga z roko podobo egiptovskega boga. Zlatolasi genij drži zvezek starih pergamentov ter jih prebira, kažoč gledalcu kodrasto svoje teme. — Prirodopisje, mlada, krasna ženska, stopa iz modrega neba opazovatelju nasproti. Telo ji je vitko, hoja plemenita — pač iz zavesti, kolikega pomena je postala v najnovejši dobi. Ker je ona mlada veda, v najlepšem cvetu, ustvaril ji je umetnik tudi izmed vseh najbolj mladosten, najbolj cvetoč obraz. V jedni roki zapazujemo šopek cvetic, v drugi pa palmovo vejico in knjigo prirodopisno. Krog njo lota genij, držeč blesteč demant, in frfotajo pisani metulji; ti značijo tretjo stroko prirodopisja, živalstvo, v tem, ko cvetke in demant spominajo na rastlinstvo in rudninstvo.
Toliko o predmetu samem. O izpeljavi omenjamo, da se nam podobe takoj prikupujejo vsled idealnega povzdiga in globoko premišljene sestave. Slikano v preprosti, široki mančri, v modernem, realističnem tonu, kažejo nam, da umetnik ni zastonj bival v središči novega slikarstva, v Parizu Pri jedni sami sliki, pri MStarin-stvu“, opazujemo spomine na dunajske šole, a tudi na nji je genij pravo moderno, živo doto, morebiti najlepši izmed vseh Risarija nagot je zdelana s posebno skrbjo in ljubeznijo, silhueta pri vseh izborno pogojena. Barve nam svedočijo po vsem modernega kolorista: žive so in naturalistične ter gledalca ogrevajoče.
Slike našega umetnika bodo vsekako jedna naj-lopših krasov novega muzeja, jedna prvih znamenitosti) lepe stavbe. Gotovo bodo ugodno vplivale na umetniški razvoj rojakov slovenskih ter jim kazalo, kaj je prva umotnost..
Razven teh slik jo prevzel gosp. Jurij Šubic še izpeljavo nekaterih drugih dol v novem poslopji. V ve-stibulu je začel koncem meseca slikati na strop portrete štirih več ali menj zaslužnih mož za ustanovitev dožolno zbirke: Zoisa, Vodnika, Valvazorja in Herbersteina. Obdajale bodo veliko stropno sliko, katero zdeluje brat njegov Janez, ki ima baje delo tudi skoro dovršeno.
— (V kranjsko hranilnico) vložilo jo v mi-nolem moseci septembru 1427 strank 335 935 gld.; izplačalo pa so je 1818 strankam 411 047 gld. 99 kr.
— (Prodaja konj ) C. kr. državna žrebčarija na Selu pod Ljubljano prodala bode dne 10 t m. in ob 10. uri dopoludne v Ljubljani na cesarja Jožefa trgu po javni dražbi žrobca št. 297 „Canutus“.
— (Občinska volitev.) Pri volitvi novegaob-činskega predstojništva v Tiefenbahn v kočevskem okraji bili so izvoljeni, in sicer županom Janez Hutter iz Preč, občinskima svetovalcema pa Pavel Peitler in Peter Malner iz Tiefenbaha.
— (Ubežnik.) Žandarmeriji se je posrečilo ujeti pri Zidanem Mostu uže večkrat iz zapora ubegšega Kotarja, vojaka 17. pešpolka, rojenega iz Stepanje vasi pri Ljubljani Privoli so ga v Ljubljano ter ut.ak-nili v garnizijski zapor.
— (Začarala ga je!) Minuli torek prišel je v Colji nokov Crevljar k proiskovalnomu sodniku ter mu pohlevno potožil, daje njegova ljubica strašna grozo-dojka, čarovnica, kajti začarala ga jo tako, da mu dan na dan bolj giujajo mlade moči ter se mu sušijo življenja dobri sokovi. Večkrat prihaje ljubica v njegovo sobo nevidna kot duh in potem čara nad njim. Sodniku pač ni ostalo drugoga, nego nesrečnega ljubimca potolažiti, naj so ne boji ,,čarovnico11, sodnijsko pa proti njej postopati ne more. Da res, še mnogo vraž je razširjenih med našim narodom; naj bi vender merodajni krogi, duhovniki in učitelji, poučevali narod ter iztrobili to ljuliko.
Budimpešta, 3. oktobra. Spodnja zbornica. —• Odgovarjajoč na interpelacijo gledč Vzhoda izjavlja Tisza, kromerižki shod bil je kot posledica shoda v Skjernjevicah. V Kromeriži niso se vršila nobena dogajanja. Shod kromerižki bil je le čin dvorljivosti, ponovljenje osebnega prijateljstva. Vladi ni znano, da hoče kaka država postopati z oboroženo silo. Velevlasti se trudijo, da se vzdrži berolinska pogodba, in Turčije ne bode nihče oviral, ako bi hotela svoje pravo braniti. Vlasti so takoj ugovarjale, da se gibanje ne razširja dalje. Kar se tiče pripravljalne konference poslanikov, ugaja to sultanovi želji po prijazni intervenciji vlastij v ohranjenje njegovih pravic. O prilastitvi Bosne in Ercegovino ne more biti govora. Ako bi se vsi napori v ohranjenje miru razbili in bili življenjski interesi monarhije v nevarnosti, pridržala si bode vlada prosto roko glede daljšega postopanja.
Atene, 3. oktobra. Vladna naredba je zopet uvela posilni kurs.
Niš, 3. oktobra. Kralj otvoril je posebno zasedanje s prestolnim govorom, kateremu se je večkrat živahno pritrjevalo. V prestolnem govoru je dejal: Berolinska pogodba je dobila hud udarec; ravnotežje na Balkanskem poluotoku je omajano, garancije politične eksistence Srbije so v nevarnosti. Ta resni trenotek smatra kralj za svojo dolžnost, da zbere okolo sebe zastopnike naroda, da njim in narodu pove, da moramo čuvati. Kakor do zdaj želi Srbija tudi na dalje mir za kulturno delo, a ravno zaradi tega si hoče svoje vitalne interese za bodočnost zavarovati. Kralj in vlada se trudita, da se ohrani status quo ali pripomoči, da se potrebno ravnotežje zopet uvede, da se varujejo interesi raznih balkanskih narodov. Vlada bode predložila predloge, kako naj se dobijo sredstva za pokritje trenotnih potreb. Kralj se nadeje, uverjen o patrijotizmu srbskega naroda, da mu bodo narodovi zastopniki voljno pomagali. Z združenimi močmi, z božjo pomočjo bode možno, zdaj in v bodočnosti varovati interese Srbije.
Budimpešta, 2. oktobra. V Baji nastal je včeraj v tovarni za špirit Bernharda Spitzerja velik požar; zgorelo je 300 pitanih volov in več orodja. Tovarna ni zgorela.
Kopenhagen, 2. oktobra. Ko je došla bolgarska deputacija v Fredensborg, ni bil ruski car tam navzočem Deputacija razgovarjala se je jedno uro z Giersom.
S r e d e c (Sofija), 2. oktobra. V Rumeliji vlada popolen mir. Več nemških častnikov ponudilo se je knezu Aleksandru v službo. Poveljnik rumelij-ske žandarmerije, Borthvvick paša, dospel je v Sredec.
Telegrafično borzno poročilo
z (Inč 3. oktobra.
K1"*
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih............................81	60
»	»	>	>	srebrn.............................. 82	35
Zlata renta...................................................108-60
5"/0 avstr, renta.........................................99-—
Delnice nšrodne banke..................................... 860- —
Kreditne delnice..............................................281-40
London 10 lir	sterling	 125	85
20 frankovec	10	15
Cekiui c. kr......................... .................... 5-97
100 drž mark...................................................61-90
Uradni »'lasuik
z dnč 3. oktobra.
Razpisane službe: Na jednorazrednici v Tunjcah služba učitelja z letnimi 400 gld. Prošnje do 14. t. m. c. kr. okr. šol. svžtu v Kameniku.
Zapisane firme: Pri c. kr. deželni kot trgovski sodniji v Ljubljani se je vpisala v zadružni register firma: tPrva gorenjska kmetska posojilnica v Podbrezjah, registrovana zadruga z omejeno zavezo«. Zadružno firmo bosta pod-pisavala dva uda izmed ravnateljstva.
— (V krsti se zbudila.) V nečem kraji angleške grofije Laucaster bi bili pred nedolgim kmalu eeko deklico živo pokopali. Hči necega moža po imenu Newell ležala je tri tedne bolna, potem jo pa na videz umrla Ložala je navadno število ur na mrtvaškem odru, no da bi so bilo na nji pokazalo kako znamenje ^rvljenja. Prišla je ura, ko so jo imeli odnesti na pokopališče in uže so jo dvignili z odra ter položili jo v krsto. V tem trenutku pa odpre na veliko začudenje in strah vseh navzočih oči in začno dihati. Poklicali so brž zdravnika in ta jo odredil, da so jo prenesli v posteljo. Sedaj je doklici baje uže boljo in je upanje, da okreva.
(Nesrečna zamenjava.) Iz Prage se poroča : V prodajalnico nekega tukajšnjega trgovca stopi danes zjutraj tosar Ivan Šubert. Ko so trgovec okrog obrne, popade ta za sklenico, ki je stala pred njim, mislč, da jo žganje v nji ter narodi brž globok požirek. A kako se jo revež opeharil! Namesto žganja pil je solno kislino in ni mogel nič več spregovoriti, ko je sklenico odložil. Odnesli so ga v bolnico.
— (Ženska zvijača.) Poluuoči jo. Soprog so jo zopet, kakor po navadi, zamudil v gostilni, a njegova mlada ženka zdihuje sama v postelji. Ko pride on domov ter se ravno trudi dobiti s ključem luknjo v ključavnici pri sobinih vratih, sliši šepetajo svojo soprogo prašati: „Ali si ti, Julij?11 — Soprog — imč 111,1 je Viljem — je od tistega časa vedno o pravem ®osn doma, ljubosumnost ne dd mu svoje soproge same doina puščati.
Domače stvari.
(Najvišji dar.) Nj. veličanstvo presvitli cesar daroval jo po povodnji poškodovauim Korošcem 12 000 gold.
—■ (Najvišji imendan) Jutri, na Najvišji 10>ondan Nj. veličaustva cesarja, bodo ob 9. uri 15 minut v ursulinski corkvi slovesna sv. maša, katoro se “°do udeležili vsi gospodje častniki in moštvo.
— (Slavnostno akademijo) v praznovanje ^ujvišjega imendana priredijo jutri v tukajšnjem s,Qvesiio razsvitljenem gledališči: „ Dramatično društvo", »Sokol" in „Slavoc“. Program jo zelo zanimljiv in °i>širen. Poleg povskih točk igrala se bodo tudi igra v l°dnem dojanji:	„Žonski	jok“	Svirala	bode	vojaška
8odba pešpolka št. 17.
— (Deželni odbor kranjski) dovolil je po todi poškodovanim prebivalcem v Beli Cerkvi (okraj llovomeški) podporo 400 gold.
— (Odbor „Glasbono Matico") jo takč-lo sestavljen: Predsednik Ravnikar, podpredsednikov namestnik Fran Dronik, tajnik Ivan Javanec, tajnikov namostnik Josip Paternoster, blagajnik Stog-
dr- V artističnem odseku so gg.: Predsednik V. V a-lenta in odborniki pl. Janušovski, Burgarell, ^a 16r, Razinger, Paternoster in Svotok. V selskem odseku gg.: Prodsodnik Ravnikar in odborniki Drenik, dr. Bloiivois-Trstoniški, Burgarell, a8ar in Svotok.
— (Jurija Šubica slike za novi deželni u z ®j) so došle uže pred dolj časom iz Pariza v
^ibldjano in, kakor poroča „Ljub. Zvon“, bodo šo ta 1Desec pritrjeno na svoj prostor nad stopnicami, ki vo-'° v prvo nadstropje muzoalno palačo Sedaj so bile *a';asno izpostavljono v jodni velicih dvoran novega po-s*°Pja, kjer si jih jo inogol oglodati vsak prijatelj do-,llae° umetnosti. Gosp. Jurij Šubic jo imel nalogo, da nani Predstavi v štirih slikah zgodovino, starinstvo, "motnost in prirodopisje. Slikar nam jih predočujo z a ogončninu ženskimi podobami, ki se prosto dvigajo v sinjem zraku. Zgodovina je lepo žensko bitje, kateromu o eva telo rumenkast plašč. Glavo ima ovončano z zo-®nira vencem, v roki pa drži staro knjigo, v katero opisuje dela človeška Truplo jo obrneno strani od ^lalcu ter jadra z belimi perutimi od nas tjit v ne-02i^ani svot, v uieglono bodočnost. Z glavo pa so I|a‘ra 1,azaj, kakor bi hotela še jeden pogled naroditi sedanjost, na prošlost. Jedeukrat šo — in potom l,lujo daljo tor zapiše v knjigo minule zgodbe rodu 0vroškoga . . . Pod knjigo je razprostrta ptica sova znani atribut zgodovinske muze. Spremlja jo tudi 8enij, ki s trombo oglaša svetu dela minulih dnij. — •hotnost, predmet drugi sliki, predstavlja nam kvišku vzdigujoča ženska podoba; z belimi perutimi plujo
Telegrami ^Ljubljanskemu Listu “
Bezjak, 3. oktobra. Na železniški črti Trebiž-Pontabelj je osebni, poštni in tovorni promet od včeraj zopet odprt, ob prestopu, oziroma prenosu tovorov pri postaji Lužnice. Proga Trebiž-Ljub-Ijana je od danes zjutraj za ves promet zopet odprta.
Meteorologično poročilo.
8 o	Cas opazovanja	Stanjo barometra v mm	Tompo- ratura	Votrovi	Nabu	Mo-kriua v mm
2. oktbr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737-00 739-40 740-94	78 6 0 5-8	zpd. sr. zpd. sl. >	dež » d. js.	33 10 dež
Poštni ekspeditor ali ekspeditorica
se takoj v službo sprejme na pošti v Horjulu. Mesečna plača je 17 gld. Prošnjiki naj se oglasijo takoj pri gosp. Matevžu Šušteršiču, županu in poštnem ekspedijentu v Horjulu.	(151)	2—2
Najfinejši bohinjski sir
jako mehek in ukusen, zelo po ceni, se dobiva pri J. B. Paulinu, Pred škofijo št. 1, v Ljubljani. — Pri nakupovanji na debelo po cele hlebce in tudi na drobno razpečevalcem prodaja se še ceneje.	(155) 3—1
Dr. Fran Zupanc
or (lini ra vsak dan: dopoludne od 9. do 10., popoludne od 2. do 3. ure specijelno za bolezni na očeh.
Veliki trg št. 20, I. (v prejšnji Fortunovi hiši).
(154) 5—1
m
i
n
i
tuj
Carsko, marčno in bock-
pivo
iz pivovara bratov K o s 1 e r
priporoča
v zabojih po 25 in 50 steklenic
ayerjeya trgovina piva v steklenicah
mi
i
i
i
V založništvu našem izišla je na svitlo fftj knjiga:
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkočasni« lz vseh stanov.
Nabral
Anton Brezovnik
učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
Ij. v. Heimajr & M Baiers
knjigotržnica v Ljubljani.
^e5iS2!ra5H5H5BS?M5HIS5HSlffaS12SaSiS?SH5HSi5^.
gjf	Umetne	Ijj
gzoloe In. zoToovjeLj?
{ vdevlje po najnovejšem amerikanskem načinu brez j|j j vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse j{) ] zobne operacije	(39)	52	Gj
zobozdravnik A. Paicliel,
poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. jjj
5a5Hsa5ssasasasasa5Ea5asasa5asasasasHsasH^
Blago
ženske možke
le iz trajne ovčje volne,
velikosti
310 metrov J za 6^'
obleke
za moža srednje
ovčje volne;
Att	j
jcilno obleko *
4,96 iz dobre 8,—- » boljše	»	»
10,— » fine	»	»
12,40 » jako fine	»	>
Peruvijen iz najfineje ovčje volne v najmoderni-ših bojah, najnoveje za gospejne suknene obleke, meter po gld. 2,20 in gld. 2,40.
Črni kožuhasti Palmerston-tricot, čista ovčja volna za gospejne zimske plašče, meter po 4 gld., loden za gospejne plašče zoper dež in oblačila.
Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12,—. Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
Ustanovljeno
Jan. Mmlti
fa/brlšlra, zaloga -sr Brnu.
Vzorki franco. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg, krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franco.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po jako nizkih fabriških cenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljali vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen.	(125)	24—9
Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar.
Dopisi vsprejemlj6 se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku.
dOOOOOOCDOOOOOC
V Ameriko
pride najceneje, kdor se obrne na
Anolda Reifa, Dunaj, I.( Pcstalozzigassc I.,
najstarejša tvrdka te vrste. Natančneje Izpovedbe in prospekti zastonj. (22) 50-31
:xxxxxdoocxixxxxxx
| Resnica najdelj obstoji!
Vso zalogo neke znamenite tovarne za koce in konjske odeje prevzel sem le za polovico navadne cene, ter prodajam torej, dokler zadostuje zaloga,
le po 1 gld. 75 kr. “IB®
velikansko velike, debele, široke, nepokoniljive
konjske odeje.
Te odeje so 190 cm. dolge in 130 cm. široke, imajo pisane obrobke, so debele ko deska in torej istinito nepokončljive.
Te odeje so dvojne kakovosti, in velja prva vrsta kakovosti, naj-fineja, 1 gld. 95 kr.,drug«
vrsta kakovosti 1 gld. 75 kr.
Razpošilja se proti gotovini ali pa povzetji. — Vsak dan se razpošiljavajo le odeje v vse končine sveta in so povsodi priljubljene, ker iste tudi mog6 rabiti za posteljne odeje in so preje več nego dvakrat toliko veljale.	(133)	6—4
Dalje je tudi v zalogi:
500 tuoatov rumeno-kosmičastih fijakarskih odej z šestimi raznobojnimi progami in obkrajki, kompletni, veliki, zel6 fini, po 2 gld. 60 kr. Fijakarjem jako priporočati. Pri meni se tudi dobivajo:
Svilene posteljne odeje iz najfineje bouret-svile, v najkrasnejših bojah: ru-deče, plavo-žolte, zelene, pomarančaste, pisane, po polnem dolge in široke za največjo postelj, po 3 gld. 75 kr., par samo 7 gld.; — na stotine zahvalnih izjav in zopetnih naročil od merodajnih oseb razpoloženih je v moji pisarni v dobrohotni pregled, ter si usojam nekatere tu objaviti:
Baclimaning, pošta Lambach, dne 15. junija 1885. Gospodu J. II. Rabinowiczu na Dunaji.
Ker ste me Vaši dve prejšnji pošiljatvi po polnem zadovoljili, prosim tedaj, da mi še 20 konjskih odej, in sicer 8 odej I. kakovosti in 12 odej II. kakovosti, vposlati blagovolite, a vender prosim na to paziti, da boste imeli po dve in dve odeji jednalce obkrajke.
Št. 2480.	® spoštovanjem Fran Kiener, krčmar.
Gosp. J. H. Rabinowiczu na Dunaji.
S tem naročam 150 komadov konjskih odej, 190 cm. dolgih, 130 cm. kratkih, kakor so bile prejšnje, po 1 gld. 75 kr. proti gotovi plači, ter se prosi za obratno po-šiljatev.
Občinsko predstojništvo St. Polten dnč 6. avgusta 1885.
Za župana: Občinski odbor.
Opava, 17. junija 1885. Gosp. J. H. Rabinowiczu na Dunaji.
Imajoči nam vposlano vzorno konjsko odejo, Vas prosimo, da nam natanko po isti kakovosti promptno vpošljete 60 odej, ter podpisujemo pričakuj^ fakturo Opavska delniška družba za sladoruo raflinerijo.
•T. pl. Jntrzenka. Gosp. J. H. Rabinowiczu na Dunaji.
Vašo cenjeno pošiljatev prejel, ter naročam s tem še 30 odej za konje iste vrste kot preje z rudečimi, žoltitni in plavimi obrobki. Cena odejam je v prilogi, pr. Lovasz-Patonsko graščinsko opraviteljstvo:
L. Petona, Ogersko, 8. aprila 1885. Petying J. Svarilo! Ker sem prevzel teh odej samoprodajo, nihče drug ne more konjskih odej v tej velikosti in kakovosti prodajati tako dober kup, in se torej svari pred ponarejenimi sleparskimi oznanili. Naslov:
Webewaren-Manufactur: J. H. Rabinowicz
Wien, III., Hintere Zollamtsstrasse 9.
Aktiva.
ni mm ? mm t
Bilanca z dne 30. septembra 1885.
Passiva.
Št.		gold.	kr. i	Št.		gold.	kr.
1	Za tekoči račun		67 129	21	1 1	Akcijna glavnica		150000	
2	Dvojljivi račun delničarjev		340 826	64	2	Akcijne obresti		37	50
3	Tekoči račun kreditnega društva		17 922	58	3	Kreditnega društva poroštveni zaklad		20 607	50
4	Dvojljivi račun » » 		6496	63	4	Kreditnega društva obresti in poroštv. zaklad .	2 892	77
5	Rimesni račun A		20115	—	5	Račun rezervnega zaklada kreditnega društva .	2 654	90
6	Rimesni račun B		26 593	32	6	Za tekoči račun		24 992	54
7	Troški 		1277	73	7	EfTeklni račun		254	02
8	Najmarina		428	—	8	Rimesne obresti A		4 229	71
9	Služnine ...»		3 563	23	9	Ri mesne obresti B		4 090	85
10	Za pokriti kredit		700	—	! 10	Obresti za pokriti kredit		541	15
11	Račun troškov Avg. Tschinklovih sinov ....	1519	03	11	(liro	» *		343 356	43
12	Giro-imenje		57 000	—	1 12	Račun prvega 25°/o poplačanja pri giro-konto .	275	75
13	Račun blagajnice		1 120	61	13	» druzega 25% » » »	330	VJ
14	Račun dobička in izgube		12 892	10	1 14	Provizije		132	40
				15	Obresti za tekoči račun		2 728	3«
				16	Mobilije		460	______
		557 584	08			557 584	J)
	V Ljubljani v dan 30. septembra 1885.						
	Kranjska eskomptna družba v likvidaciji. Za knjigovodstvo:						
(152)	Mayer s. r. Jos. Luckmann s	. r.			Fran Zeschko	4. r.	
					knjigovodja-		
Odgovorni nrodnik J. Naglič
Tiskata in mlairatu Ig. v. K 1 e i n m»y r i Fcil Ii»nl