!> sreda, 22. oktobra 1958 Leto XXIV. stev. 248 (ZOAJA tN TISKA Časopisno zai.oznisko PODJETJE •ljudska pravica« direktor podjetja fcEV MODIO OtAVNl IN ODGOVORNI URHI) NIK tVAN ŠINKOVEC tehaja vsak dan razen - Cena 1» dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITE SE! PRAVICA •L J O D S K A PRAVICA- U STANOVI-J EN A 4. OKTOBRA 193« - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT lt-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO t JULIJA 1031 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK -OD L JON1JA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO* Predsednik tito IN PREMIER DŽUANDA MED NOVINARJI Izvenblokovski temelji naše in indonezijske zunanje politike Politični razgovori v Beli vili — Enake težnje za Utrditev miru — Danes zaključek obiska (OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA) Brioni, 21. okt. V Beli vili so se danes ob sodelovanju našega predsednika republike nadaljevali in v glavnem zaključili politični razgovori naše in indonezijske vladne delegacije. O njih bo sestavljeno Se uradno poročilo. Predsednik Tito ln Džuanda Kartavidžaja pa sta danes sprejela tudi indonezijske in naše novinarje in jim dala pomembne izjave o enaki izvenblokovski zunanji politiki obeh dežel In o perspektivah njunega gospodarskega sodelovanja, indonezijski gost Pa šc posebej o svojih vtisih s potovanja po naši deželi. Naš _ Vjljejel danes dopoldne v Beli j ga ministrstva Suvito Kusumo- Pre^se^nik republike je . ljali generalni sekretar zunanje- danes doDolflnfi V Beli minictrctvn ITiicnmn. Djj . na Brionih indonezijskega d0 >!.strskega predsednika Džuan-^■artavidžajo, ki so ga spreni- ^govinski stiki 2 Indonezijo ijf.^karta, 21. okt. (Antara). Po Qnem obisku indonezijskega ^'strskega predsednika Džuan-f0 v Jugoslaviji se bo, kakor na-ne,^utejo, znatno zboljšala indo-j^sko-jugoslovanska trgovina. ne ,ec*stavnik državne »Central-pgovinske družbe« je izjavil, [50Je dobila družba navodila, naj žav v sodelovanju z novo dr-» nP direkcijo za nepremičnine v iJ°slavijo vzorce indonezijskega ^nega blaga. je "Ministrski predsednik Džuanda l .koristil priložnost in govoril tuj/^fioslovanskimi predstavniki Ino1 o realizaciji jugoslovansko-ta Rezijskega trgovinskega spo--H0}3- Se pred odhodom v Beo-iJ*® je izjavil, da bi v Jugoslaviji dj«x° uredili tudi tranzitna skladij® za indonezijsko blago, ki ga jJ^jajo na vzhodnoevropska in ‘°dnoevropska tržišča. ^ncsrti naših umetnikov na Sinaju 5] El Ariš, 21. okt. (Tanjug), jj, ®n' umetniškega ansambla Dota JLA v Beogradu in člana MUU lil V.IU IIU {;. Sfajske Opere, par Dulovič-jo^i-Slavkovič, so priredili si-,0 v El Arišu zelo uspešen kon-,1 * Za pripadnike odreda Jugo-| ganske ljudske armade y s"’Ptu. Naši vojaki in oficirji slci l).r*sr^no sprejeli umetniško J ®P*n° iz domovine, ki bo v Je‘ih dneh bivanja na Sinaju k ,edila za pripadnike sil ZN 0 Wcertov. vidagdo, veleposlanik dr. Sudar-sono in namestnik načelnika oddelka za tisk v zunanjem ministrstvu Ganis Harsono. Sprejema pri predsedniku republike so se udeležili podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Aleksander Rankovič, predsednik ZSJ Svetozar Vukmanovič, predsednik Sabora Hrvatske Vladimir Bakarid, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, član Zveznega izvršnega sveta Hasan Brkič, generalni sekretar predsednika republike Leo Matos in naš veleposlanik v Indoneziji Stane Pavlič. Ob tej priložnosti so imeli politične razgovore. Opoldne je predsednik republike priredil gostu iz Indonezije kosilo, na katerem sta gostitelj in gost izmenjala zdravici. Jutri bo zaključen desetdnevni obisk indonezijskega predsednika v Jugoslaviji. Jutri popoldne odpotuje Džuanda Kartavidžaja s puljskega letališča nazaj v Indonezijo. Pričakovati je, da bo objavljeno uradno poročilo o obisku indonezijskega ministrskega predsednika in o indonezijsko-jugoslovanskih razgovorih Naš predsednik republike in indonezijski gost sta se danes | vprašanjih, zlasti v zvezi z OZN. Tesnejše gospodarsko sodelovanje Ko je govoril o sodelovanju I stajajo skupne koristi in mož-med Jugoslavijo in Indonezijo, nosti za to, vštevši tudi na goje predsednik Tito dejal, da so j spodarskenf področju. Predsednik Tito je nato go- v »Beli vili« sestala tudi s skupino indonezijskih in jugoslovanskih novinarjev. Predsednik Tito je o jugoslovansko-indonezljskih političnih razgovorih dejal, da so zajeli sodelovanje med obema deželama ter mednarodne probleme, ki so važni za obe deželi. Poudaril je, da so prišla pri tem do izraza enaka gledišča. Džuanda je poudaril, da so razgovori potekali v vzdušju prisrčnosti in popolne iskrenosti in da pomenijo nadaljevanje prejšnjih jugoslovansko-indonezljskih razgovorov, ki sta jih imela predsednik Tito in predsednik Sukar-no, kakor tudi razgovorov, do katerih je prišlo med obiskom Svetozarja Vukmanovida-Tempa v Indoneziji. Predsednik Tito je potem omenil tisti del razgovorov, ki se je nanašal na mednarodne probleme. Dejal je, da imata obe deželi o vseh važnejših vprašanjih skupno gledišče. Ne Jugoslavija ne Indonezija ne pripadata blokom in tako se strinjata v presoji sedanjega položaja na svetu. Ministrski predsednik Džuanda je potrdil to oceno predsednika Tita in dejal, da je bilo «elo lahko najti skupni jezik in skupno izhodišče. Nobena izmed obeh dežel ni povezana s kakim blokom, obe sta neodvisni in delata za to, da bi ustvarili boljši, miroljubni svet. Ministrski predsednik Džuanda je nato dejal, da imata v političnem oziru obe deželi mnogo skupnih gledišč. Za primer je navedel sedanja gledišča obeh dežel o položaju na Daljnem in Bližnjem vzhodu kakor tudi o , drugih osnovnih mednarodnih je bilo to sodelovanje doslej zelo koristno in dobro. Prav tako je liilo izraženo skupno mnenje, da bi bilo treba to zelo koristno sodelovanje še bolj razširiti. Ob- FOTOINTER V JU S SVETOZARJEM GLIGORlCEM DRUGO MESTO Našim bralcem vas prav gotovo ni treba predstavljati, saj so imeli v zadnjem času dovolj priložnosti brati in slišati o vaših uspehih. Preidimo raje kar na vprašanja. Katero mesto bo zasedla naša •“Prezentanca na letošnji olim-Madi? Vaša najtežja partija', predvsem v finalnem delu tekmovanja? ^dobrimi potezami dru- ^•ho s*cer kazalo, da celo ogrozili Sovjetski zvezi ^Jno ”naln° zmago, ,a?icionalno zmago, vendar je treba poudariti, da so Rusi o» sedaj še vedno precej pred mr*!?11’ Njihova prednost je v 'lab? znal° učinkovito nadigrati Ha ® nasprotnike, česar nam *>4nrti Premočni so, čeprav so flegk ®aPirani, ker igrajo le na 4 »DOSTIKRAT SEM SE MORAL RESNO ZAMISLITI, da sem dosegel cilj. Najbolj neugodno sem se počutil proti Nemcu Malichu v prvem kolu finala, ko sem igral dokaj neprevidno in sem na to uspel rešiti remi. Zadovoljen pa sem, da sem dobil svojo ,žrtev' — kot sem bil sam svojčas Szaba — Čeha Pachmana.« (Nadaljevanje na 5. strani) voril o možnosti trgovinske izmenjave in dejal, da ne more navesti podrobnih podatkov o tem, da pa sodi, da naši ljudje, ki se zdaj ukvarjajo s tem vprašanjem — trgovci in podjetja — še ne poznajo dovolj indonezijskega trga, tako za prodajo našega blaga v Indonezijo kot tudi za uvoz iz Indonezije. Predsednik Tito je dejal, da vidi številne možnosti, da bi naša dežela kupovala indonezijski kavčuk, ki ga potrebujemo, prav tako pa tudi celo vrsto drugih surovin, ki jih potrebuje naša industrija. Na drugi strani so velike možnosti, da bi Jugoslavija zalagala indonezijsko tržišče. Ni neznano, je dejal predsednik Tito, da Jugoslavija gradi ladje za Indonezijo. Prav tako so možnosti tudi za dobavo investicijska opreme Indoneziji, ki gradi velike objekte. Na koncu je predsednik Tito poudaril, da je mnogo možnosti za nadaljnje in širše gospodarsko sodelovanje med našima dvema deželama kakor doslej. Tudi ministrski predsednik Džuanda je poudaril, da je mnogo možnosti za medsebojno gospodarsko sodelovanje. Obe deželi sta mladi, je pristavil, in si , prizadevata zboljšati svoj živ-1 1 jen jski standard. Ko je govoril o svojih vtisih • med obiskom v Jugoslaviji, je Džuanda poudaril, kako velik vtis je nanj napravilo to, da je Jugoslavija v relativno kratkem času dosegla tako velike uspehe, zlasti v industriji. »Prizadeval sem si dobiti čimveč podatkov, o metodah in organizacijskih ’ oblikah dela v vašem gospodar-; stvii, ki bi nam lahko koristili v našem gospodarskem in druž-. benem razvoju.« Med obiskom v Jugoslaviji si je predsednik Džuanda ogledal i več tovarn in se razgovarjal z! ljudmi v teh tovarnah. Ko je govoril o svojih vtisih o tem, je dejal, da je videl, da je bil dosežen velikanski napredek v obnovi med drugo svetovno vojno razdejanega gospodarstva in da se postavljajo zelo trdni temelji za nadaljnji razvoj in nadaljnjo modernizacijo — tehnično in tehnološko — v jugoslovanskih podjetjih. »Ko govorim o tem, mislim denimo na jeklarno v Zenici, ki je zelo moderna In ima možnosti za nadaljnjo modernizacijo. Toda tisto, kar je napravilo name najgloblji vtis, je organizacija upravljanja podjetij.^ Džuanda je nato govoril, da je dobil vtis, da vlada med direktorjem, tehnično upravo in delavskim svetom skladno sodelovanje. »Seveda je to zasnovano na določenih političnih pogojih v vaši deželi, in to mora človek upoštevati, kadar bi rad te izkušnje prenesel v druge razmere. Zdi pa se nji. da «o te organizacijske oblike praktične ln dobro uravnovešene. Vsekakor so nekatere težave, toda kot sem povzel lz razgovorov, ki sem jih imel, teh težav ni težko premagati. Bistveno je, da so postavljeni trdni temelji.« Novinarji so.se potem zanimali za napovedani obisk predsednika Tita v Indoneziji. Predsednik Tito je dejal, da že ni določen datum tega obiska in da se bodo o tem naknadno dogovorili z Indonezijsko vlado in predsednikom Sukarnom. Ob zaključku razgovora je Džuanda govoril o svojih'vtisih z obiska pri graditeljih avtomobilske ceste »Bratstvo - enotnost«. To gradbišče ga je posebej zanimalo in sc je med obiskom zanimal posebej za metode in organizacijo sodelovanja oblasti, podjetij, strokovnjakov, množičnih organizacij ln mladinskih brigad. Tudi v Indoneziji je vprašanje, kako pritegniti mladino iz mest ln vasi, kako jim zbudili zanimanje za izgradnjo dežele. Tu ne gre samo za gospodarsko plat, marveč predvsem za politično in psihološko plat vprašanja. »Navdušenje 1» občutek odgovornosti, ki ga Izpričujejo mladinci ln mladinske organizacije pri graditvi avtomobilske ceste, pa sta napravila'name globok vtis « D. D. M. i Dunajski zakon po koroškem odloku? Dunaj, 21. okt. (Tanjug). Odbor obeh vladajočih strank v Avstriji, Ljudske in Socialistične, na katerega zasedanju so včeraj voditelji strank in vlade obravnavali pereča notranja vprašanja, je proučil tudi novi zakon o šolstvu na Koroškem. Poučeni krogi pravijo, da novi zakon ne bo določal, naj bi na južnem Koroškem ostale dvojezične državne osnovne šole s poukom v nemščini in slovenščini, kakor so bile ustanovljene z uredbo o Šolstvu v oktobru 1945. Dvojezični pouk zdaj že ukinjajo na podlagi odloka koroškega deželnega glavarja, ki je pooblastil okrajne šolske organe, da na podlagi pismenih izjav staršev odjavijo otroke od obveznega pouka v obeh jezikih. Dulles na Tajvanu Nova proučitev ameriško-tajvanskih medsebojnih vojaških obveznosti no upa, da bo obstreljevanje Ke-moja kratkotrajno in da bo mir v Tajvanski ožini obnovljen. Tajpeh, Ddu 21. okt. (AFP). Ob prihodu v Tajpeh je ameriški zunanji minister Dulles izjavil, da bo imel tu razgovore »v okviru uveljavljenja pogodbe o medsebojni obrumbi med ZDA in Tajvanom«. Pobudo za te razgovore je dal Cangkajšek. »Namen naših razgovorov,« je rekel Dulles, »ni, da bi sklenili kako novo pogodbo. S ponovno proučitvijo nočemo samo utrditi naše stike.« Pred prihodom v Tajpeh je imel Dulles v Fairbanksu na 1 Aljaski, kjer se je med potjo 1 ustavil, kratek telefonski razgo-1 vor s predsednikom Eisenhower-i jem takoj po objavi kitajske odločitve o prenehanju premirja okrog kitajskih obalnih otokov. Hagerty je potem v zvezi s tem razgovorom izjavil, da je vlada ZDA upala, da bo premirje ugodna priložnost za obnovo miru na tem področju. Eisenhower še ved- Ze danes dopoldne so se tu začeli razgovori Cangkajšek-Dulles. Pred prvim sestankom se je Dulles posvetoval z ameriškimi generali na Tajvanu o vojaškem položaju. O prvem Dullesovem sestanku s Cangkajškom, ki je trajal dve uri, ni bilo objavljeno nobeno podrobno poročilo. Tajpeh, 21. okt. (AFP) Tukajšnje vojaške oblasti so objavile, da kitajske obalne baterije od polnoči do davi niso izstrelile na Ke-moj nobene granate. Od sinoči ob 20. uri do polnoči pa so izstrelile na otok 48 granat. Danes pa se je vnel med kitajskimi obalnimi baterijami in baterijami na Ke-moju topniški dvoboj. O spopadu niso objavili nobenih podrobnosti. ODPRT III. JUGOSLOVANSKI SEJEM KNJIGE Velika revija založniške dejavnosti Razstavljenih okrog 10.700 domačih in 15.000 tujih del iz 15 dežel — Ena najvažnejših nalog kulturne politike je, da dobimo omrežje javnih knjižnic s primernim številom knjig Beograd, 21. okt. (Tanjug). Podpredsednik ZIS Rodoljub Colakovič je danes odprl tretji jugoslovanski sejem knjige, ki bo trajal do 26. oktobra. Letošnji sejem knjige pomeni znaten napredek v primerjavi z lanskim, tako po številu razstavljavcev, kakor tudi po številu razstavljenih del. Na sejmu je zastopanih 69 domačih razstavljavcev, s približno 10.000 okusno opremljenimi knjigami in kakimi 200 revijami s področja znanosti, tehnike in umetnosti, z revijami, namenjenimi otrokom, z učbeniki in podobno. Tuja založniška dejavnost iz 15 dežel je na sejmu zastopana s kakimi 15.000 deli, predvsem s strokovno literaturo, z zelo lepimi umetniškimi reprodukcijami in nekoliko manjšim številom leposlovnih del. Razstavljenih je zlasti mnogo knjig za učenje tujih jezikov po najsodobnejših metodah. Tretji jugoslovanski sejem knjige je, kar zadeva našo deželo, pravi pregled naše založniške dejavnosti. V ogromni velesejmski dvorani, na prostoru kakih 3000 m* za četrtino večjem od lanskega, so enakomerno zastopane naše založbe, med katerimi so nekatere pri- pravile tudi posebne izdaje in jih zdaj prvikrat prikazale javnosti. ŠTEVILO RAZSTAVLJAVCEV IZ LETA V LETO VEČJE Ta kulturna manifestacija, ki privabi iz leta v leto večje število ljubiteljev knjige, založbam pa omogoča, da prikažejo svoje najbolje opremljene knjige, postaja čedalje bolj zanimiva tudi za tuje razstavljavce. Na prvem sejmu knjig je bilo razen 50 domačih zastopanih 25 tujih razstavljavcev, že naslednje leto pa je njih število naraslo. Na lanskem sejmu je bila prikazana dejavnost 61 domačih in 36 tujih založb. Letos pa je domačih 69 in tujih 42. Po otvoritvi so si podpredsednik ZIS Rodoljub Colakovič in drugi gostje precej dolgo ogledovali razstavo. Iz govora Rodoljuba Cola-koviča Podpredsednik ZIS Rodoljub Colakovič je v svojem govoru ob otvoritvi sejma med drugim poudaril, da si je sejem knjige v kratkem času pridobil potreben ugled in dobil določeno vlogo v mednarodni izmenjavi knjig. Pomen te izmenjave presega meje običajne trgovine. To je hkrati kulturno sodelovanje in prizadevanje, da se približa drugim narodom, kar posamezni narodi ustvarijo na področju znanosti in kulture in kar je moč posredovati s knjigo. Dobro je, da imamo sejem knjige v času, ko tsče v naši de3sli »mesec dni knjige«, ta nujno potrebna in koristna akcija, ko si vsi naši kulturni delavci prizadevajo zainteresirati čimširše sloje ljudstva za knjigo, pridobiti ji čimveč prijateljev, zagotovUi ji tisto mesto v vsakdanjem življenju naših delovnih ljudi, ki ga mora dobiti, da bodo naši napori v izgradnji socialistične Jugoslavije kronani s še večjimi uspehi. (Nadaljevanje na 2. strani) VREMENSKA NAPOVED ca sredo, 22. oktobra 195« Pretežno oblačno in v kotlinah deloma megleno. Pozneje v zahodni Sloveniji spremenljivo oblačno, s prve, predvsem v vzhodni Sloveniji, Se nekaj manjših padavin. Temperatura ■ brez večje spremembe. Močno ln ustaljeno področje viso-, kega zračnega pritiska ? jedrom v Britaniji povzroča nad /a Iv dno in sred-n1o Evropo seve>niVs!>o 'no stru in s pritegnitvijo potrebnih kovnjakov kmalu postala s? jviueujBikc piuiivuuiije, z« nar I gospodarski kombinat, saj - „ nOZSTOVa tobaka Odprta jih je treba materialno in ka-j že zdaj v svojih skladih pribl* » . Skoplje. 2t .okt. (Tanjug). Da- odnosov na vasi. Najprej se je nes so v Skoplju odprli tretjo dotaknil nalog zadruzmh organi-1 razstavo raznih vrst našega to-zaoij na podlagi resolucije Zvez- baka. Odprl jo je pomočnik se-ne ljudske skupsčine in progra- kretarja za industrijo ZIS Ivica drovsko usposobiti. Ne glede na no pol milijarde. ma ZKJ. v katerih je rečeno, naj jostanejo zadruge velika socia^ istična podjetja. Nova vozila za mestni promet Prihodnje leto nameravajo v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in nekaterih drugih ka^toTačn^TzdHkov1 znaša Gretič, ki je rekel, da dobiva naša tobačna industrija spričo velikih uspehov v povojnih letih važno mesto v sestavi našega gospodarstva. Na dohodke od tobaka pride v narodnem dohodku FLRJ 4.58 B/o. v celotnem izvozu pa kakih 6Vo. mestih kupiti 257 novih trolejbusov, tramvajev in avtobusov v skupni vred nosti 3.5 milijarde Beograd, 21. okt. (Tanjug). Promet v naših mestih naj bi se prihodnje leto zboljšal z nakupom 257 novih trolejbusov, tramvajev in avtobusov v skupni vrednosti 5,5 milijarde. V rekonstrukcijo in razširitev tramvajskih prog ln trolejbusnega omrežja, v zgraditev garaž in nakup raznih strojev in opreme naj bi investirali še poldrugo milijardo. V Strokovnem združenju mestnih prometnih podjetij Jugoslavije pravijo, da bi lahko vsa vozila izdelale naše tovarne, razen 50 tramvajev, ki jih namerava Ljudski odbor Sarajevo kupiti v tujini. 'Beograd namerava kupiti 28 trolejbusov, 10 tramvajev in 30 avtobusov, Novi Sad 10 avtobusov, Niš 4 avtobuse, Subotica 10 tramvajev, Zagreb 10 tramvajev in 20 avtobusov, Reka 6 avtobusov, Dubrovnik 2 avtobusa, Pulj 8 avtobusov, Split 12 trolejbusov in 8 avtobusov, Osijek 10 tramvajev, Karlovac 50 avtobusov, Tuzla 3 avtobuse, Banja Luka 3 avtobuse, Sarajevo pa 50 tramvajev. Razen Splita, kjer nameravajo zgraditi 12 km dolgo novo tro-lejbusno progo, je malone za vsa mesta predviden nakup avtobusov kot najprlkladnejših vozil. KAKO NAJ BI OMOGOČILI NAKUP NOVIH VOZIL Združenje mestnih prometnih podjetij je seznanilo pristojne zvezne organe z ukrepi, *ki jih je treba storiti, da se omogoči pred- videni nakup novih vozil. Cene prevoza v mestnem podjetju, ki jih določajo s tarifami ljudski Tudi »Ljubljana-transport« nabavlja avtobuse. Na sliki vsakdanji prizor pred garažo tega podjetja 20 do 25 milijonov dolarjev. Naš tobak je znan po sveiu in izvažamo ga v več ko 25 dežel Azije, Afrike in Amerike. Naše možnosti za pridelovanje tobaka pa so večje od sedanje prodaje.; odbori, so z vidika gospodarske i ^a°t Je treba proučiti vse moŽ-rentabilnosti še tako nizke, da 7n zboljšanje pridelovanja mestna prometna podjetja ne tistih vrst tobaka, ki gredo na preneso sedanjih pogojev kredi- svetovnem trgu v denar v večjih Rudarjevo delo v jami ni samo težavno, ampak zvezano tudi s Pr_ tiranja s 4 do 6 % obresti spričo ^ ,~1— 141- 1 * , kratkih odplačilnih rokov in deleža lastnih sredstev od 30 do 40%. To stvar Je treba urediti tako, da bi roke investicijskih posojil prilagodili času amortizacije posameznih vozil (avtobus je treba zdaj odplačati v treh letih, obrabi pa se v osmih) in da se delež lastnih aredstev v podjetjih zmanjša na 10 %, obrestna mera pa od 6 na 1 “/o. Ce bi tako ukrenili, bi se za anuitete potrebni znesek kredita zmanjšal približno za milijardo din, kar bd bilo za podjetja mestnega prometa mnogo bolj znosno glede nakupa novih vozil ln finansiranja razvoja prometnega omrežja. Podjetja mestnega prometa bi bilo treba analogno z drugimi prometnimi podjetji oprostiti tudi obveznosti, da plačujejo lz sredstev sklada za investicije 25"/« v sklad obratnih sredstev. S tem bi se znatno okrepila kreditna sposobnost podjetij. Te olajšave so upravičene, ker vsa prometna podjetja subvencionirajo ljudski odbori. Ce bo družbeni plan za leto 1959 odobril te olajšave in predlagane investicije za razvoj prometa v naših mestih, bo lahko domača industrija pravočasno dobavila nova vozila, v mestih pa bodo opravili potrebna dela za razvoj prometnega omfežja. količinah, kakor jih izvažamo j cejšnjimi nevarnostmi: Na sliki — nameščanje železnih stojk nft' zdaj. | mesto jamskega lesa PLENARNA SEJA CENTRALNEGA ODBORA SINDIKATA RUDARJEV IN KOVINARJEV Rudarjem zagotoviti kar največjo varnost Beograd, 21. okt. (Tanjug). Na plenarni seji Central- ženci sestanka so menili, nega odbora sindikata rudarjev in kovinarjev, ki je danes , morali imeti v vsaki repu® zaključil delo, so posvetili posebno pozornost ukrepom za ■ morda pa tudi na vsakem v® . higiensko in tehnično zaščito delavcev. 'jem industrijskem področja , . , . sebne reševalne čete, ki bi kega čela« so uvedli v Kreki, 0j, nesrečah naglo in učinko Kanovicih, ženici, Brezi in se ne* intervenirale, katerih premogovnikih, in po-vsod se je dobro obnesla. Mnoga ... . . podjetja so zadne čase ustano- ItdlijdllSkl {JOlICfItIH* vila posebne službe za higiensko kONZUl u CJOnŠkfilH OK^I in tehnično zaščito in jih izpo- * _ &0.- polnila z boljšim strokovnim ka-: Nova Gorica, 21. okt. — u °kr0« otrožk‘h u«ta* delf dohodka smo ustvarili glavne ti cinitelji. z vzgQjo mladih rodov Razen ^ nov in organizacij, na pritegnitev materialne pogoje za hitrejšo in SKUPNO 17 REFERATOV organizacij bo sodelovalo v delu 7 državljanov in staršev k bolj vsestransko ureditev vseh tj 4. t_ i e p iiU kongresa tudi precej posamezni- delu. šlo je zlasti za krepitev vpraSanj s področja skrbi za Zato bo kongres v 6 referatih . JJ1" družbenih organizacij v komuni, otroke. Z razvijanjem velikega na plenarnih sejah in 11 referatih dago|kihP^ zato, da bi sprejeli minimalni pro-števila družbenih organizacij, ki v treh komisijah analiziral delo 8°5Km m Kuuurnm aelavcev' gram otroške zaščite v stanovanj- se ukvarjajo s tem vprašanjem in vlogo vseh teh činiteljev v nji- Za kongres organizacije niso ski skupnosti, ki so ga v letošnjem smo že prišli tako daleč da smo hovem vsakdanjem delu. Prevzel volile delegatov, marveč so se le-ti tednu otroka že sprejele številne postavili vprašanje vzgoje ln žabo konkretne skupne naloge, ki sami prijavili in plačali po 1000 din družbene organizacije in sveti ščite mladega rodu še bolj v bodo pomenile natančno proučitev vpisnine. Zato bodo imeli pravico stanovanjskih skupnosti. Skupaj ospredje.« najveejo varnost pri delu in ne- DiiKe v Kopru. Najprej ' 5 nehoma kontrolirati vedenje de- upravni palači razg°vari^raj' lavepv. nr^dsprlnikom in tajnikom O"--*. skega odbora ir udihno in Joški rom ne upošteva predpisov o marjem, potem pa je v varnosti pri delu. Zadnje mesece stvu slednjega obiskal 0tjl- E a se je položaj znatno zboljšal, občine. Dr. Zechin je prvi'5 J. lelavski sveti v mnogih podjet- skal predstavnike okrajnih P' jcj jih so podrobno proučili ukrepe, stavniških organov v Novi G ki jih je treba storiti za zbolj- v začetku prejšnjega tedna, šanje zaščite pri delu. V to so investirali tudi znatno večja sred- j stva kakor doslej. j SItfvnostna premier«1 RUDNIKI NAJ BI DOBILI VF* »SlMh kilomehov B« SREDSTEV 7.A ZAŠČITO PRI Ljubljana, 21. okt. V ljub«8” DELU skem kinu vič bo jutri zV>tjri Na današnji plenarni seji so slavnostna premiera filma **ivel sklenili, da bo Centralni odbor kilometre na uro«, ki je dCIulj-tega sindikata zahteval od pri- ugoden odmev na letošnjem P f stojnih državnih organov, naj skem kinu Vič bo jutri zv ,, skupnost čimprej dodeli rudni- jen kar s tremi nagradami kom za organizacijo zaščite pri cer dve za moškl vlogl in za *c ddu potrebna sredstva Skleni l nografljo. slavnostne premier«J so, da bodo takoj proučili mož- jtirie nost ustanovitve rudarsko-meta- ^°dovudelejIU. tud‘ ^ vel^lf lurškega inšpektorata v vsaki re- * ekipe, režiser nfl- publiki. Ti ortrani s potrebnim Stojanovič in igralci Snežan« , strokovnim kadrom bi imeli bolj- hajlovič, Pavle Vujevlč in ail šo opremo in večja pooblastila Vojnovič, ki so nocoj prlp0t kakor doslej. Nekateri udeie- v Ljubljano. ^ Sejem knjige odprt (Nadaljevanje 1 I. ttrani) Posebno važen je ta sejem za našo založniško dejavnost, je rekel Rodoljub Colakovič. To je velika revija našega prizadevanja in naših dosežkov na tem področju, hkrati pa ugodna priložnost, da spoznamo svoje pomanjkljivosti in probleme, ki jih še nismo uredili ali pa jih še nismo uredili na zadovoljiv način. Ni dvoma, da je naša založniška dejavnost v zadnjih desetih letih zelo napredovala. Se nikoli v Jugoslaviji ni izšlo toliko knjig, kakor v teh letih. Pohvaliti je treba prizadevanje mnogih naših založb, da svoje založniške načrte čedalje bolj vskla- , fjfl jajo, da na knjižnem trs" vot nastopajo kot tekmeci, marve sodelavci pri skupnem m odgovornem delu. „ ,„vovi4 Potem je Rodoljub Cols_ poudaril, da izdajajo neka ter ^ ložbe pod pretvezo rentaou _ v žal tudi takšne knjige, ki fl. rat nobeni zvezi s kulturo, dos # pa tudi ne z dobrim ukusom- # najvažnejših nalog naše ku politike je, da dobimo 0^ javnih knjižnic s primernim ^ vilom knjig. Našim javnim t.st0 nicam je treba zagotoviti mesto, ki ga te skromne, to membne kulturne us^an<>.niakO* služijo, je rekel Rodoljub ^ vič na koncu. Spet topo¥i 3«° zatišja na tako imeno-čukienski fronti, ki je na- ž5j 6- oktobra zjutraj, se polo-Kotl a-ivansl«i ožini ni umiril. ukJe,bil° rečeno v predzadnjem Hjju iewno v pieazaan r!,?u kitajskega obrambnega bistri lati a> bi moralo to zatišje tra-okJ*aj do 27. oktobra. Toda 20. %i • teden dni pred rokom, so 2a. n*m baterijam ukazali, naj ot°g° zn°va obstreljevati obe Ob^^alovati je, da je kitajsko vik 0 ministrstvo raz vel j a-Po i!Svo-' PrejSnji ukaz, ki so ga oJ»« zelo ugodno sprejeli in Hita* i za tehten prispevek LR i>ašr • ^ prizadevanjem, da bi 11 izhod iz tajvanske krize. stran frav tako ni dvoma, da druga nu,, - ni izkoristila ugodnega 1,re->ieB k' Je nastal spričo začas-i&t ,Premirja, da bi ukrenila j6 , pozitivnega. Gotovo je, da kita' po konstruktivnih ukrepih shin t vIad° zdaj vrsta na Wa-W u’ da z dejanji izpriča do-Ho r°lj0> se Pos^avi na realistič-2»*, išCe in napravi kak ustre-ea korak. (jal?ret3stavniki ZDA so napove-lij,1 sPremembo v ameriškem sta-C Slede kitajskih obalnih oto-1'0sti^a °eitke niednarodne jav- ni mogoče, dokler bodo h. zakaj tega tudi takoj ne Jim +S0 Arnerfčani odgovorili, da - to ni mogoče, dokler bodo aJci obstreljevali Kemoj in Macu, ker bi si sicer pod takšnimi pogoji baje lahko napačno razlagali spremembo njihovega stališča. Toda 6. oktobra, ko so uteh-nili kitajski topovi, so odpadli tudi razlogi, na katere se je Wa-shington skliceval. Za že napovedano spremembo ameriškega stališča glede Kemoja in Macuja ni bilo nobene resne ovire. Nekateri ameriški listi se sicer sklicujejo na to, da ZDA »niso mogle zapustiti Čangkajška« in da se morajo najprej sporazumeti s tajvansko vlado o tem. Toda ta argument ničesar ne dokazuje, še več, ni niti v neposredni zvezi z bistvom problema. Znano pa je, da ameriški predstavniki niso mogli spodbiti utemeljenosti gledišč velike večine dežel, vštevši tudi najbližjih ameriških zaveznikov, o tem, da bi bilo nesmiselno, če bi zaradi Kemoja in Macuja oziroma zaradi ameriških ozirov na Čangkajška še nadalje vladala napetost i nz njo nevarnost širšega spopada. Položaj na Tajvanski ožini se tako -dolgo ne bo umiril, dokler bodo tajvanske čete na kitajskih obalnih otokih. Jasno je, kje je treba iskati rešitev. Ni pa dovolj, da bi to razumeli in potrdili samo v načelu. Čas je, da se ZDA v dejanju postavijo na bolj realistično stališče in omogočijo, da bi v tem delu sveta odpravili nenehni vzrok napetosti. PRIZADEVANJA ZA PRVE RAZOROZITVENE UKREPE Ali Ženeva ali OZN Generalna skupščina OZN naj bi pozvala jedrsko oborožene sile, da se sporazumejo v Ženevi, ali pa naj bi sporazum dosegli v okviru reorganizirane razorožitvene komisije OZN New York, 21. okt. (Tanjug) V, prizadevanjih za razorožitev je prišlo včeraj po splošnem mnenju ; v OZN do dveh pomembnih do- | godkov, ki naj bi bila izraz vztraj- ( nih teženj, da bi dosegli napredek na tem torišču. Prvi dogodek se nanaša na bližnjo ženevsko konferenco, Gre predvsem za tako imenovani kompromisni predlog ZDA in Velike Britanije o odprtem tehničnem vprašanju pogajanj med predstavniki Sovjetske zveze na eni ter ZDA in Velike Britanije na drugi strani za pogodbo o opustitvi atomskih eksplozij. Čeprav se predstavniki dežel, ki se bodo udeležile ženevske konference, še niso izrekli o možnosti enotne resolucije OZN, je.tu precej delegacij prepričanih, da je mnogo upanja, da bo skupščina sprejela priporočilo, ki bi pomenilo sintezo treh načrtov. Skupščina naj bi pozvala države, ki imajo atomsko orožje, da bi z ustreznim sporazumom zagotovile takojšnje prenehanje atomskih eksplozij. Ker so praktični -predlogi ’ SZ ter ter ustrezne izjave ZDA in Velike Britanije že odigrali pomembno vlogo v zbli- ževanju še nedavno nasprotujočih si gledišč, govore mnoge delegacije o možnosti, da bi se velesile dogovorile o opustitvi poskusov po začetku ženevskih pogajanj. Ce pa do takega sporazuma ne bi prišlo oziroma bi v Generalni skupščini izglasovali enotno resolucijo, bi lahko po mnenju mnogih delegacij to pojasnili samo z večjo odgovornostjo velesil pred vsem svetom, ki zahteva takšno ali drugačno rešitev. Drugi dogodek je bil mehiški osnutek resolucije, ki poziva štiri velesile, naj v neformalnih razgovorih s predsednikom političnega odbora OZN prouče možnosti in proceduro za nadaljevanje pogajanj o razorožitvi v okviru OZN in načelno podporo, ki jo je obetal francoski delegat Moch k takemu prizadevanju. V nasprotju s tem pa se delegati ostalih treh velesil o tej zamisli še niso izrekli in zato trenutno ni upanja, da bi našli pravi izhod. Izoblikovalo se je namreč gledišče, da je treba ustanoviti ali obnoviti organ OZN za pogajanja o razorožitvi, nikakor pa ni jasno, kakšno formulo bi bili pripravljeni sprejeti obe glavni velesili, ZIDA in Sovjetska zveza. Pravzaprav ni jasno, ali so velesile sploh pripravljene govoriti o posebnem posredovanju OZN v spornih vprašanjih, ali pa bodo vse to pozneje načele v političnem odboru, dokler ne bo jasno, kako bodo potekala ženevska pogajanja o atomskih poskusih in o zavarovanju pred »nenadnim napadom«, ' Obisk iz Moskve Moskva, 21. okt. (TASS). — Delegacija vojnih veteranov Sovjetske zveze je danes z letalom odpotovala iz Moskve v Beograd. Vodi jo mmister za socialno zavarovanje Ukrajine in heroj Sovjetske zveze A. F. Fedorov. V njej sta še namestnika predsednikov sekcij vojnih invalidov Salagov in Gončarov. Delegacijo je povabila na obisk Zveza vojnih invalidov Jugoslavije. V Jugoslaviji se bo seznanila z delom te Zveze. Kakim Jimer pri Gruščevu Moskva, 21. okt. (TASS). — Sovjetski ministrski predsednik Ni-kita Kruščev je danes v Kremlju sprejel podpredsednika vlade in obrambnega ministra ZAR maršala Amerja, ki je prispel v SZ na povabilo sovjetske vlade. I ATOMIJ OSTANE Bruselj, 21. okt. (AP). Svetom no razstavo v Bruslju sl Je ogledalo natanko 11,454.412 ljudi. Paviljone zdaj podirajo. Atomlj pa bo od prihodnje sobote za nedoločen ias znova odprt. Pred PREHODNO RAZDOBJE indonezijskega gospodarstva do njegove osamosvojitve 9^kar je postala Indonezija 75 % iz kmetijstva, ostalo iz pro- in vsa važnejša industrija so v rc- 13 leti samostojna in se je meta in trgovine in komaj 8 °/o iz kah tujega kapitala. To, da so 11- ,, l®sia kolonialnega režima, se ne- industrije. Indonezija je ena kvidirali pozicije tega kapitala x t'n° bojuje za tvojo neodvis- glavnih dežel, ki zalagajo svetov- nacionalizacijo in drugimi ukrepi, - s‘- Bolj zunanji vplivi kot pa ni trg s surovinami. Tako n, pr. je pomenilo trenutno tudi eno ve- likih ovir za razvoj dežele, spričo katere ta zunaj ni mogla priti do j ^vezL (, ar>ji odnosi nenehno povzro- odpade v svetovnem izvozu na Politične, predvsem pa go-: Indonezijo malone 90 °/o kinina, i ^darske krize. Povojni razvoj okrog 35 % naravnega kavčuka, potrebnih dodatnih sredstev, ki j stalno spremljali poskusi od| okr. 20°/o kopre in toliko palminega jih je nujno potrebovala za svoj „ ^a3, da bi tujci dosegli vpliv na! olja in kositra ter 7 %> čaja. Indo- l hitrejši razvoj. Stališče tujega ka- ZAMETI. V TIROLSKIH ALPAH Innsbruck, tl. okt. ki jim je razlog za til* avanje gospodarsko bogastvo ha rle ter niena strateška pozicija ^aljnem vzhodu. {,.posebne težave Indonezije ti-njeni otočni sestavi. Dve ®t3ini prebivalstva sta sosredeni ‘a Javi, t *nd°nezija je kmetijska in su-J^ska dežela. Od njenega nagega dohodka nastaja tačas precej nafte in njenih derivatov. Največji del proizvodnje surovin, skoraj celotni promet (zlasti pomorski, ki je hkrati tudi najvažnejši), velik del trgovine, vse banke Veleposlanik Petrič v Pragi Praga, 21. okt. (Tanjug) V Prago je danes prispel novi jugoslovanski veleposlanik v ČSR Jakša Petrič. Na železniški postaji sta ga sprejela šef protokola zunanjega ministrstva dr. Dobromil Ječny in odpravnik poslov veleposlaništva Vladimir Kadunac. Bangkok, 21. okt. (AP). Vojaška junta na Tajskem z maršalom Sdtttom na čelu, ki je včeraj odstavila vlado, je danes razglasila izjemno stanje v vsej deželi. To je bil že trinajsti državni prevrat v tej deželi v zadnjih 26 letih. Šarit je razpustil tudi parlament in vse politične stranke razen »Revolucionarne«. Pod tem imenom namreč deluje nova vojaška junta. V nasprotju z nekaterimi prvimi vestmi ustave še niso razveljavili. »-Revolucionarna stranka« pa je objavila, da proučuje revizijo nekaterih njenih določb. V Bangkoku je bilo danes dopoldne mirno. Cete so zavzele glavna vladna poslopja in pred poslopjem vrhovnega poveljstva so se pojavili oklopniki. Policija je ponoči aretirala 32 ljudi, med njimi nekaj politikov, novinarjev, sindikalnih delavcev in kitajskih trgovcev. Vse dolžijo, da so kršili »zakon o protikomunizmu«. Uredništva nekaterih časnikov, ki veljajo za levičarske, je policija preiskala. Junta je razglasila, da je odstavila dosedanjo vlado Tanoma Kitikačorna zaradi »pritiska notranjih in zunanjih sil, zlasti komunistov«. V nasprotju s to trditvijo pa vse kaže, da so bili razlog za prevrat notranja trenja med posameznimi skupinami v vojski, korupcija, slaba uprava in splošna slaba politika vlade. Junta pravi, da bo izpolnjevala mednarodne obveznosti dežele, vštevši sodelovanje SEATO. Ščitila bo tudi /tuje interese v deželi. New Delhi, 21. okt. (Tanjug). Vojaška diktatura^ na Tajskem delhijskih vladnih krogov ni posebno hudo presenetila, ker so že dolgo pričakovali neke spremembe v tej deželi. »Močna roka« Tajske, maršal Šarit, ki je že pred letom dni prvič uprizoril državni prevrat, se je zadnje mesece zdravil v ZDA in Veliki Britaniji. V njegovi odsotnosti se je v deželi čedalje bolj razvnemal zakulisni boj za oblast. Prejšnji petek se je maršal Šarit nenadoma vrnil iz Londona. V New Delhiju so videli v tem znamenje bližnjih sprememb in akcije, kar se je tudi zgodilo. Kar zadeva pomen teh sprememb na Tajskem, v New Delhiju ne pričakujejo, da bi mogle močno vplivati na razmere v Aziji. Z VSEH STRANI SVETA OZN MEDNARODNI OPAZOVALCI NA KUBI 1 NEW YORK, 21. okt. (Reuter). V OZN so objavili, da je kubanska vlada privolila v to, da pošlje OZN na Kubo opazovalce, ki bodo nadzirali splošne , volitve, ki bodo 3. novembra. Zahtevo, ! naj OZN pošljeisvoje opazovalce na ta volitve, so sprožile opozicijske stranke v deželi. KITAJSKA TOTALNA OBOROŽITEV PREBIVALSTVA Peking, 21. ok‘t. Radio poroča, da je bila v Pekingu od 8. do 19. oktobra konferenca najvišjih oficirjev ki- (Od našega stalnega dopisnika) Moskva, oktobra. Širše pravice zveznim in avtonomnim republikam, pokrajinskim in oblastnim sovjetom kot tudi lansko decentralizacijo v industriji, v okviru katere so ustanovili sovnarhoze kot nove Rodilne organe, ki so bliže kraju proizvodnje, so ocenili za pravilne ukrepe njihovi pozitivni rezultati so že prišli do izraza. So pa nekateri pojavi, ki s° jih označili za negativne in sta posegla vmes CK KPSZ in sovjetska Vlada. Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR je *zdal poseben ukaz o kaznovanju odgovornih ljudi, ki ne izpolnjujejo obveznosti do drugih podjetij, sovnarhozov ali republik. Določene so bile tudi kazni Po kazenskem zakonu. Pozneje je CK po Partijski liniji dejansko kaznoval nekatere voditelje sovnarhozov, več pa jih Je kritiziral, ker so kazali lokalistične težnje in razsipali sredstva, namenjena splošnim zveznim investicijam, za manj Važne lokalne objekte, običajno celo negospodarskega značaja. Časniki so poročali o nepotrebnem kopičenju strokovnjakov in uslužbencev v organih na novo ustanovljenih sov- NEKATERE HIBE V SOVNARHOZIH Pisarne na deželi narhozov, v republiških in oblastnih upravnih organih. Navedli so na primer, da dela v ukrajinskem Gosplanu (republiški planski komisiji) 1220 strokovnjakov z višjo izobrazbo, od tega samo inženirjev 700. Zaradi lanske reorganizacije, ko so ukir\ili 141 zveznih, zvezno-republiških in republiških ministrstev, se je število uslužbencev v organih državne in gospodarske uprave zmanjšalo za 56.000, s čimer so dosegli letni prihranek okrog 600 milijonov rubljev. Toda samo manjši del tega je odšel v proizvodnjo. Računali so med drugim, da bodo prek sovnarhozov urejali vsa vprašanja na kraju samem, na terenu, natnesto kakor dotlej v ministrstvih v Moskvi ali v centrih drugih zveznih republik ter da bodo tako ponehala množična potovanja od terenskih pisarn do centrov in nazaj. Neki feljton v »Pravdi« navaja, da se ljudje iz sovnarhozov še nadalje v buickih po »nradnih« potih vozijo v Moskvo. Uslužbenci gorkov-skega sovnarhoza so letos v prvem četrtletju prebili v Moskvi 3714 dni (in nabrali 150.000 rubljev dnevnic), iz Rostova pa od januarja do marca 3859 dni. Nekateri so prebili v Moskvi v osmih mesecih 58 % svojega delovnega časa. Po podatkih finančnega ministrstva RSFSR so letos samo v prvih petih mesecih izplačali za »službena potovanja« ljudem, ki so se nastanili v moskovskih hotelih, 55 milijonov rubljev dnevnic, vtem ko so tisti, ki niso stanovali in se hranili v hotelih, dobili na račun dnevnic na milijone rubljev — incog-nito! Razraščanje upravnega aparata na srednji in lokalni ravni je prišlo do izraza tudi v gradbeništvu, kjer intenzivno zidajo upravna poslopja in drUge objekte, brez katerih bi za zdaj lahko shajali, medtem ko je zidanje stanovanjskih hiš zapostavljeno. CK in vlada sta prav te dni posredovala v republikah in oblasteh, naj bi opustili zidanje že začetih oziroma gradnjo novih poslopij te vrste ter porabili ta sredstva za graditev stanovanj, bolnišnic in šol. »Pravda« je pred nekaj dnevi pisala v uvodniku, da zidajo v številnih mestih in rajonskih centrih znatno število upravnih poslopij, vil za ustanove ali urejajo športne dvorane, bazene, stadione in podobno, brez katerih bi še lep čas lahko shajali. V Armeniji zidajo na primer okrog 60 upravnih poslopij in drugih objektov. V Jerevanu zidata dve ustanovi'štirinadstropni upravni poslopji, katerih vsako obsega 17.000 kub. m prostora. V istem času pa so načrt stanovanjske izgradnje v prvih osmih mesecih izpolnili le do 26 %. Zdaj so odredili, da opustijo gradnjo takšnih poslopij. V prihodnje bodo zvezne republike odločale o graditvi slehernega upravnega poslopja, gledališča, cirkusa, doma kulture, vil za ustanove, o urejanju stadionov in bazenov. Seznami teh objektov pa se morajo pri obravnavanju letnih načrtov kapitalnih investicij ujemati z Gosplanom in Gos-strojem sovjetske vlade. Obren Miličevič J tajske vojske ln ljudske milice. Odločili so se za nadaljnje ustanavljanje čimvečjega števila novih miličnlških enot in tudi za siceršnjo oborožitev civilnega prebivalstva po državnih ustanovah, tovarnah ln šolah. CIPER ZASEDE IN ATENTATI N i k o s 1 j a , 21. okt. (AFP). Blizu Nilkoslje je davi eksplodirala mina. En britanski vojak je bil ubit, drugi pa hudo ranjen. Od 1. oktobra je bilo na Cipru ubitih deset Britancev. V Famagustl so vrgli nekaj bomb na britansko patruljo. Pravijo, da ja bilo več žrtev. V Maluunal pa jc neki britanski vojaški avtomobil v minuli noči zavozil v zasedo. Britanci trdijo, da v tem spopadu ni bilo žrtev, ZAR ZAHODNO OD NILA NI NAFTE Aleksandrija, 21. okt. (AP). Saharska petrolejska družba je ustanovila raziskave v zahodni egiptovski puščavi. Ondod ni odkrila nlkakih ležišč nafte. Družba'je sklenila 30-letno pogodbo z oblastmi, na podlagi katera lahko išče nafto na področju, ki obsega 90.000 kv. milj. Nafto so iskali Štiri leta in pol ter porabili za to 35 milijonov dolarjev. Družba pripada kontinentalni petrolejski družbi Delowcr, V tej so povezane še tri ameriške družbe: Ohio Oll, Citles Services Oil in Richfield Oil Company, NOTRANJE POSOJILO Kairo, 21. okt. (AFP). v začetku novembra so razpisali posojilo v znesku 15 milijonov funtov za finansiranje gospodarskih načrtov. Posojilo ho razpisalo finančuo miuistrstvo. Obrestovalo se bo po 3 ','b vsakih šest mesecev. Amortizirano bo v desetih letih v nominalni vrednosti. ZDA VOJAŠKA POMOČ SPANI.fi VV a s h 1 n g t o n , 21. okt. (AP). Španija je zahtevala od ZDA pomoč za modernizacijo svoje vojske. To zahtevo je zunanjemu ministrstvu postavil španski obrambni minister general Ba-roso, Ifo jc bil prejšnji teden v Wa-shingtonu. ZDA in Španija so pred petimi leti sklenile sporazum o vojaški pomoči z veljavnostjo deset let. Na podlagi tega sporazuma so ZDA doslej dobavljale Španiji tanke, lahko orožje ln letala. ki je prva natovorila je v skladu s te tivnim planom, tos graditi več KLJUB TEŽAVAM V celjsk.h podjetjih »Emajlirki« in »Cinkarni« izpolnjujejo izvozno .obvesmost in osvajajo nova tržišča Del Cinkarne Našo anketo o Izvozu smo prejšnji teden nadaljevali obiskom dveh podjetij v Celju, ki zavzemata pomembno mesto v izvozu industrijskih izdelkov iz Slovenije. Za obe podjetji, Tovarno emajlirane posode in Cinkarno, Je značilno, da opravljata svoje izvozne posle sami, brez posredovanja specializiranih zunanjetrgovinskih podjetij ter neposredno gojita in vzdržujeta poslovne zveze po večini s stalnimi od-jemalci v tujini. recesije na svetovnem sledice trgu. Letos so razširili izvoz na novo osvojena tržišča v Srednji iti Južni Ameriki, prvič pa so izvažali tudi radiatorje in kopalne kadi. Izvozni plan za prihodnje leto pa bodo zaradi potreb domačega trga le nebistveno povečali, ker jim sedanje proizvodne naprave ne omogočajo, da bi še po-I večali proizvodnjo. Radiatorjev in šali prevozne stroške, kar jim je omogočilo osvojiti tržišča tudi na pacifični obali Srednje in Južne Amerike. Ker za te relacije ni ladijskih zvez z Reke in Trsta, morajo prevažati blago po železnici do Hamburga in od tam dalje z ladjami. Na tej relaciji pa stane zdaj zaradi lažje embalaže celotni prevoz 20 do 25 % manj, kar hkrati predstavlja 9 % vrednosti blaga. Tako je podjetje postalo konkurenčno celo na teh oddaljenih tržiščih. V CINKARNI PREMAGUJEJO TEŽAVE Tudi v celjski Cinkarni smo se zanimali, kako je z izvozom. To podjetje precej občuti spremembe na svetovnem trgu. Zaradi gospodarske recesije na Zahodu je cena cinka na londonskem trgu po sueški krizi padla za eno tretjino in je šele v zadnjem času nastopilo delno izboljšanje. Navzlic nižji ceni pri izvozu pa ni zastoja, ker ima podjetje stalne odjemalce svojih proizvodov, v veliki meri neposredne potrošnike, z zboljšanjem tehnološkega procesa v topilnici pa so hkrati povečali rentabilnost tega osnovnega obrata. Postopno so spremenili strukturo izvoza s tem, da namesto cinka v blokih izvažajo finalne izdelke, zlasti cinkovo pločevino. Trajna obdelava tujih tržišč- jim je omogočila osvojiti nove odjemalce v državah Bližnjega vzhoda, predvsem v Egiptu, sicer pa največ izvažajo na evropski trg in v ZDA. Zdaj pripravljajo tudi izvoz cinkografskih plošč, ker so po nabavi novih strojev dosegli evropsko kvaliteto tega zahtevnega izdelka. V manjšem obsegu izvažajo tudi 11-topon in cinkovo belilo. Letošnji izvozni plan pa bodo količinsko v celoti izpolnili. Vaše v o m < (in te - Naše mnenja v Ss enkrat o ' " ' V zvezi z vprašanjem tovarža Odgovor na prvo vprašanje■ ° J' A-opravllni ozircma nepravilni tem problemu smo dobil P® delitvi doibička. ki hiin, Ahinv. fonu spkreiariato delitvi dobička, ki Je bilo' objavljeno z odgovorom prejšnji teden, smo preJeiM od podjetja za Vzdrževanje prog ponovne vprašanje o spornem členu 45. v tarifnem pravilniku. Vprašanje se glasi: »Prosimo vas, da nam sporočite, ali je v skladu z uredbo tretji odstavek 45. člena tarifnega pravilnika, ki se glasi: Za povečanje plač nad piača-mi po tarifnem pravilniku velja načelo, da pripada delavcem plačilo plač lz dobička v vlSnl 70 */« na splošno, preostalih 30 •/« pa posameznikom oziroma skupinam, katere določi delavski svet podjetja za posebno uspešnost pri delu. Od teh 30«/. se prehod no Izloči 30% za plačilo premij • po določlilli pravilnika o premijah PVP Ljubljana. fonu " od za dele pr; uslužbenke Sekire' Izvršnem svetu. --A X. ni biJ“ vprašanje vpraševailca A. T. ni b povsem točno, Je bil tudi odgovor le splošen. Sedaj Je urednis‘ prejelo od sekretariata'plsmenJ“_“s. jasnilo v zvezi z obema vprašanj ma o delitvi dohodka. j«. V odgovoru navajajo naCln,„n-l’tve dohodka, kot je naveden M raj v 45. členu tarifnega pravim. v okviru določil 23., 30. In 67. uredbe o plačah delavcev g»sP.. daisklh organizacij. To tarifnega pravilnika Je po M"?-*. Sekretariata za delo v skladu uredbo, ki predpisuje v omenjen členih, da gospodarska organizacu določi v svojem tarifnem Pray*‘ ku način in pogoje, po kateri sredstva za plaCe j* “ M. 1,1 razdele bička. ZANIMIVI REZULTATI ANKETE ZAVODA ZA UPORABNO UMETNOST EMAJLIRKA JE 2E PRESEGLA LETOŠNJI IZVOZNI PLAN V Tovarni emajlirane posode nam je komercialni direktor Ivo Brenčič povedal, da so letos v do letošnji izvozni plan presegli za 45 %. Značilna je ugotovitev tovariša Brenčiča, da je celjska Emajlirka med jugoslovanskimi podjetji, ki proizvajajo za izvoz, 7v na prvem mestu glede Števila puajeije, za Kar potrebujejo v prv devetih mesecih izvozili v tujino držav, s katerimi ima stalne po- fazi, se pravi za povečanje zmog za 650.000 dolarjev svojih izdel- slovpe zveze. Zdaj izvažajo v 54 Ijivosti od 12.000 na 16.000 ton, kopalnih kadi ne bodo več izva- I . Pri Presoji izvozne aktivnosti žali. Zaradi povečane stanovanj- ! Cinkarne pa ne smemo prezreti ske graditve so namreč domače tudi uspešnih prizadevanj tegako- potrebe znatno večje kakor ce- i lekti,va. da posredno vpliva na lotna proizvodnja v državi. Prav zb°ljšanje naše zunanje trgovine, zaradi teh povečanih domačih po- ,zdaj uvajajo nov proizvod »cin-treb bodo morali čimprej razširiti1 kan*> nadomestilo za modro ga-podjetje, za kar potrebujejo v prvi lica Pravii°. da bo udomačenje fa.i ----------------- —--------- tega proizvoda sprostilo na leto 2000 ton bakra, ki ga bomo potem lahko v predelanem stanju izvo- avujui izuei- siovpe zveze. z,aaj izvažajo v 54 ijivosu oa iz.uuu na 16.000 1 kov in so s tem po vrednosti že držav, v katerih imajo svoje stal- Posojilo 1.5 milijarde dinarjev. ,------- • - *~w, za 12 % presegli izvozni plan za ne zastopnike. Proti močni kon- Kar Razen te®a so zafeli proizva vse leto. V začetku leta so imeli kurenci na tujih tržiščih, ki je v f - Podjetju ° jati cinkovo žico, ki smo jo do- težave glede surovin, priskočila zadnjem času zavzela tudi oblike ^nrnr^TfnH s6”^ 6’ P°- slej. uvažali, z znatnim poveča- pa jim je na pomoč Jugobanka z dumpinga, nastopajo predvsem z P Javnosti. Emba- nj! DA !<: 25 »NE« Služba za raziskovanje Javnega mnenja, ki Je bila nedavno osnovana v Zavodu za uporabno umetnost, Je poskušala s pomočjo ankete dati odgovor na gornja vprašanja. Zbrani rezultati 30 temu Zavodu pokazali, ugaja Pet in po! vagona sardel v mreži »Skuše« • da večini Beograjčanov naša domača konfekcija. Od skupnega števila anketiranih je 73 % na vprašanj« »Kaj mislite o konfekciji Partizan?« pozMivno, le 25% pa negativno odgovorilo. Anketo so sprožili na zanimiv ln originalen način. Nekaj dni pred njenim začetkom so objavili serijo oglasov z umetniško Izdelanimi modeli konfekcije in spremnim besedilom. Anketa se ‘Je potem začela v prodajalnah ^Partizana« z vprašanjem: »Ali redno spremljate beograjski tisk?« Ce Je bil odgovor AH raj pomanjkljiva, razen tega P»<,„ dovolj številk modelov za odni’Ie'ct- »Sodelovanje med uporabno nostjo in industrijo Je še zmeronj ^ zadovoljivo,« pravijo v Zavodu uporabno umetnost. ... |fl Izdelovalci tekstila, konfekcij® J(J pohištva še zmerom neradi spreJe,‘ e\-tista modele, ki Jih predlagajo u"ne-niki. Vprašanje pa ni zmeraj v tu(Jl razumevanlu, marveč pogosto * ,e strah pred rizlkom, strah, da ,D »e' proizvajalec spustil v proizvodnjo j* česa, za kar ni prepričan, da uS okusu potrošnika. -tlJ® Pripombe, predlogi ln su* n!T Split, oktobra V.noči od 8. na 9. oktober je ladja »Skuša« plula v trikotu med otoki Olib, Mulat in Ist, v neposredni bližini otoka Ista. Posadka te ladje, katere lastnik je podjetje za ribolov in promet z ribami v Splitu »Jadran«, je ulovila 5,5 vagona sardel — plen, kakršnega ribiči na Jadra» nu še ne pomnijo. Dosedanji rekord v lovu na sardele je imela posadka ladje »Dalmacija«, ki je l. 1949 blizu otoka Sušac ujela v svoje mreže okrog tri vagone sardel. • V prvih jutranjih urah 9. oktobra so z ladje »Skuša« po radijski postaji klicali ladje v bližini, naj ji takoj zaplujejo na pomoč. Ni pa šlo za nobeno nesrečo. Narobe, ulovili so velikansko količino rib, ki jih je bilo treba nujno prepeljati na tržnice in v tovarne. »Skuši« je prva priplula na pomoč ladja »bubin«, prav tako opremljena za lov na ribe. Nanjo so natovorili dva vagona sardel, nakar je odplula proti pristanišču. Dve ali tri ure potem, ko je »Skuša« poklicala na pomoč, so priplule tudi druge ladje, med njimi tudi dve ladji zadarske tovarne, ki sta po naključju ujeli poziv po radiu. Na ti dve ter še na eno ladjo, »Lokardo«, so natovorili ostanek rib. Podatke o tem nevsakdanjem dogodku nam je dal tehnični voditelj »Jadran« Ante Velikič, ki je sicer znan po tem, da je »Ko so naši ljudje v bližini Ista v močni svetlobi žarometov zagledali veliko jato sardel,« pripoveduje tov. Velikič, »niso slutili, da bo njihov uiovek rekorden v naših krajih.« Tisti, ki imajo največ zaslug za ta uspešni lov, kapitan Mile Milič, vodja ribolova Pavle Lukin in »svečarja« Hrane Sarenič in Mile Kurtin, pa tudi ostali člani posadke, so bili zadovoljni, ko je ladja »Lubin«, priplula na pomoč, dva vagona sardel. Toda pokazalo se je, da je rib mnogo več, nakar sta pripluli dve ladji zadarske tovarne in »Lokarda«, ki so skupno natovorile okrog 25 ton. Na »Skuši-« pa je še vedno ostal en vagon. To je bilo zelo naporno delo, ki je trajalo cele ure. Treba je bilo izvleči mrežo, pri tem pa paziti, da je ne bi poškodovali in da ne bi bil ves trud zastonj. To ni bilo prav nič lahko, čeprav so vse ladje »Jadrana« opremljene z najnovejšimi unionskimi mrežami, dolgimi 370 in širokimi 80 m. Toda po zaslugi prizadevne in izkušene posadke se je vse srečno izteklo. V eni sami mreži so 55.000 kg sardel. Vrednost tega ulovka je več kot 4 milijone dinarjev. Ribičem pa pripade 30 db 34 °/o vrednosti ulovljenih rib. S posadko »Skuše« ni bilo moč govoriti. Ladja je odplule na Reko, da bi izročila sardele ki je sicer znan po lem, aa je tovarni. Zdaj plove že nazaj prvi uvedel pri nas sodobni lov vrotl Splitu, spet na nov ribolov, na tune. M. Simonovič »da«, šo postavili vprašanje: »Ali'še Pripombe nredlnm ln su*e’^ spominjate nekega oglasa?« Ce je bil umetnikov so doslei elo pogosto r°adnlOVp°ortro^lk ort" tim ^ Iete11 na ne?Lumevin]e ka.m n- • trošnikov za lepo, okusno 1" o • derno ter bodo koristili ne 5 ja • industriji, da se bo oprod«’11'','ild • proizvodnjo tistega, k»r J žele, marveč l>o dala tudi u“ieK»' • kom priložnost, da plasirajo » tere Izmed svojih idej. ct« Tako bo sodelovanje med “ lenostjo, Industrijo ln trgovino oSt. zadnje morebiti le postalo stvar1 V PRVIH OSMIH MESECIH 304 milijarde za investicija Zvezne investicije in investicije podjetij so narasle-investicije politično teritorialnih enot pa so se zrna*1’' sale — Za gradnjo stanovanj smo izdali več kakor l81” Beograd, 21. okt. (Tanjug) Po nu. Investicije so se povečale »J dokončnih podatkih smo v prvih zaradi povečanja sredstev, ki ® n C m 1 H moeo/i \f i: 'iif V vsem tem času si bo ko- '«v oiz\ i0 ^ladirSoV'ToC1e‘njlhwa kot kaže> te uslu§e nis° dovo^ i,.-*.111 ^aarov. io je njinova strani krojačev in čevljarjev, ker, ^vodnjo~in storilnost, hkrati ^oljenj_^Je_b«o » io Pristojni skrbeli za vzgo- )Vefja naloga! S POTOrNTERVJU SVETOZARJEM GLIGORlCEM Težavna je pot med najboljše ^»flaljevanje ■ 1. strani) ^ Kaj pravite o svojih tekmecih J' olimpiadl in o prihodnjih na Air ju kandidatov? Mar ni pre-tekmovanj, preden si priborite 8toP med naj Sol; Se? donosne. Najhitreje narašča šte^ vilo na novo izdanih obrtnih dovoljenj v strokah, ki so konjuk-turne in v katerih je mogoče do- En kovač konja kuje... Novice iz naših občin Načrte za novo medvoško osemletko pripravljajo Stiska s šolskimi prostori v Medvodah ni prav nič manjša kot drugod. Zdaj v zvezi s spremembo predpisov o gradbenih normativih posesati velike dohičke lahko ! Povijajo investicijski program ter segan veiiKe aoDiCKe. lanKO i projekt za novo osemletko v Med. na prvem mestu prištejemo tudi predelovanje tekstila ter plastičnih mas, razen tega pa tudi usluge iz prevoza. Tako nesmotrno betonski. Prav tako bo treba v dvorani čimprej namestiti stole namesto sedanjih zasilnih lesepih klopi. M. V. Večja odgovornost vozačev na cestah Statistika o naraščajočem številu človeških irtev cestnega prometa v Ljubljani in njenem okraju je vznemirljiva. Sicer zlasti še kolesarji zmanjšujejo tempo vožnje? Ne, mnogi drve tudi tam, kakor da se udeležujejo dirke. Sploh je med kole- opažamo tudi v drugih deželah sarji mnogo ambicioznih dirka-podoben porast prometnih ne- čev, ki jim je cesta dirkališče in zgod in del teh žrtev je treba pešec manjvredno bitje, katere-šteti med neogibne posledice na- mu morajo pokazati svojo supe- glo rastoče mehanizacije cestnega prometa, vendar se povsod oglašajo malone enake zahteve po temeljitejši ureditvi tega perečega vprašanja sodobne civilizacije. Nov promet terja ne samo primerne cestno policijske ukrepe, marveč tudi novo disciplino pešcev in vozačev. Dobršnemu delu nezgod in nesreč bi se lahko izognili: ta ni nobena »usodnost«, marveč posledica človeške krivde. Veseliti nas mora, da naglo riornost. Med temi dirkači je največ mladoletnikov, ki skušajo iz svojih pubertetnih nagnjenj ne vem komu imponirati in najmanj čutijo odgovornost, ki je pri mestnih vozačih tem večja, čim večji je promet. Ne poudarjam samo tega, da mnogi kolesarji kršijo predpise — poudarjam moralno plat vprašanja, t. j. odgovornost človeka do sočloveka in prilagoje-vanje osebnih nagnjenj in kori-naraščajoče število lastnikov interesom skupnosti. Prav te-motornih vozil in koles izpričuje W «1 opaziti na cestah. Takle dviganje našega življenjskega kolesarski zelenec vam drvi po standarda. Toda dejstvo, da se cesti ali ulici, kakor da se mu danes celo že mnogi šolarji vo- kdove kako mudi ali kakor da zijo po ulicah s kolesi, da je ko- je cesta namenjena samo njemu, lo postalo najbolj razširjeno vo- Tudi na stezah Tivolija, ki so zilo in da mehanična občila bolj vendar namenjene pešcem, ma-in bolj znižujejo število pešcev, teram z otroki, otrokom samim, si je treba ogledati tudi z druge nisi nikdar varen, da ne pridrvi plati. Kdor je hodil po milijon- od kod takle vozač brez čuta s kih mestih, na primer po ulicah Pariza, ve, da ni bil nikdar tako ogrožen, kakor je sedaj ogrožen pešec v naši Ljubljani. Tudi tujci, ki prihajajo k nam, nas v pogovoru opozarjajo zlasti na nedisciplino kolesarjev. Tako imamo na raznih prometnih križi- odgovornosti in se morda zaleti v pešca, ki tu išče miru in varnosti. To so nedvomno razvade in te postajajo tem bolj družbeno-moralni problem, čim večje je število kolesarjev in lastnikov ščih z belo barvo zaznamovane motornih vozil. Se nas je veliko prehode, ki so očitno namenjeni PeJcev « zahtevamo prizna-zaščiti pešcev. Ali mislite, da nje svojih pravic t. j. večje tam, kjer ni prometnega straž- olievanja v okviru predpisov, nika. vozači motornih vozil in M seveda tudi nam nalaga,o disciplino. Prometni tempo nika- Prve oriorave na delovne akcije prihodnje leto v ljubljanskem okraju Te dni bosta zač&li delati dve četi mladih brigadirjev, ki ju sestavljajo dijaki Tehnične srednje šole v Ljubljani. Popravljali bosta opremo in druge rekvizite, ki so jih uporabljale mladinske delovne brigade na letošnji zvezni in lokalnih delovnih akcijah. Vsako četo sestavlja 15 mladincev, in sicer bodo delali v dveh izmenah. Četa, ki bo delala dopoldne, bo opravljala splošna popravila na opremi, medtem ko bo popoldanska skupina opravila vsa potrebna strokovna popravila. Po določenem času boi%o te mladince nadomestili drugi, prav tako iz dijaških vrst TŠS. Tako so se pravzaprav v ljubljanskem okraju že začele priprave na mladinsko delovno akcijo za prihodnje leto. Stab mladinskih delovnih brigad Ljubljane, ki je ustanovil ti dve četi mladih brigadirjev, upa, da bo ta,stalna delovna akcija še bolj razgibala ljubljansko mladino. vodah. Upajo, da bo to delo opravljeno do konca prihodnjega leta. Graditi bi tako zaceli v letu 1960. Most prek Sore se je sesedel Zaradi dotrajanosti se je minuli teden sesedel v Medvodah leseni most prek Sore pri občinskem ljudskem odboru. Dp občanom no bi bilo tre- ** ^ fO ~r\ T?*. raj začeli na istem mestu, kjer Je Nov — betonski most pa nameravajo postaviti na pomlad. Letni obražnn KUD v Jevnici Kulturno umetniško društvo v Jevnici Je te dni imelo svoj letni obini zbor. Ugotovili so, da je bilo delo vzlic težavam uspešno, vendar čakajo novi odbor številni in na videz nerešljivi problemi. Sicer majhni Jevnici predstavljajo kulturno razvedrilo razen rednih kinopredstav žina in prek radia poznani »Jevnlškl domači pevski zbor. dramatska dru-škorčkl«. Otroci poskrbe za razvedrilo svojih vrstnikov in staršev tudi s folklornimi nastopi in ročnimi lutkami. Marljivemu društvu v Jevnici pomeni največ težav pomanjkanje potrebnih rekvizitov, saj dramatska skupina, na primer, nima niti reflektorja, s katerim bi lahko razsvetlili oder v Kulturnem domu. Lepo prepleskana dvorana zdaj terja lesen pod, sedanji je namreč kar M. E. Ljudsko revijo Prešernove družbe JOŽE BERGMAN Prav v času ko slovenskih Internirancev v Vrtovl-Jesensko sonce bar- nu. Sodeloval je v borbah na Go-va plodna polja ln rtSkl fronti ln nato na Gorenjskem, vinograde s pestrimi Decembra 1913 Je odšel na tečaj n* jesenskimi barvami, Vojsko. Po zaključnem tečaju Je |||: so Je nai delavni po nalogu dr. Aleša Beblerja in ln nikoli mirujoči, dr. Vilfana odšel v partizansko teh-Jože poslovil od nas. nlko na Krasu. Julija 1944 pa ga * Se pred dnevi stno najdemo v tiskarni »Slovenija« na ga srečavali na ull- Vojskem, kjer Je ostal vse do osvo-cah Kopra, ko Je bodltve. Kmalu po osvoboditvi Je prišel v Koper, kjer Je vodil tiskarno »Jadran«. Zadnja leta pa Je postavil graversko delavnico In Jo kot dober graverski mojster vodil do smrti. Vrste nekdanjih borcev se ved-. no bolj redčijo. Nova vrzel Je nastala v naših vrstah z Izgubo tovariša Jožeta. Ko sc v spominu vračamo v leta narodnoosvobodilne borbe, se obnavljajo slike borcev, ki J'h n' več med nami. Val tisti, ln zdaj še Jože, bodo vedno ostali v našem spominu živi In vedno * nami v borbi za lepše dni. kor ne sme biti opravičilo za brezobzirnost do ljudi! Vozači niso odgovorni samo v smislu cestnega reda, temveč tudi po moralnih pravilih naše družbe! B. B. OBZORNIK dobite v vseh knjigarnah, kioskih, trafikah Hov*i?GOSTO gledam nji- »t, v® PARTIJE, ali na demon-®'jski deski ali pa neposredno tjVnSahovniei In se zamislim. Ni da bo turnir kandidatov °®° močnejši kot so prve deske turnirju. Napor pa bo Mih enak! Strinjam se z dru-h,0 ^Prašanjem ln menim, da bi tild- ‘meti nekateri velemojstri to * kakšne prednosti. Kateri so ’ ne bi želel povedati.« ». *n se zadnje vprašanje, ki prav-bnofav nt vprašanje. Prav gotovo skn vese11 vi ln vs® jugoslovan-Sahovska javnost ob srebrni brn- ^ Jugoslavije in ob tem, da imeli Jugoslovani v svojih *; ‘ah najboljšega igralca »Tur- hitel v svojo delavnico v Čevljarski •no po radiu slišali vest, da Je umn, skoro nismo mogli verjeti. Pred dnevi — 10. oktobra je praznoval 39. rojstni dan. Najlepša leta za delovnega moža ln tova- riša. Ob trdi resnici, da Jožeta ni več, se za trenutek pomudimo pri njegovi prehojeni življenjski poti. Sin delavca — Jeseniškega kovinarja, Je že v zgodnji mladost] začel spoznavata krivično ureditev starega sveta v nekdanji Jugoslavtjt. Po končani ljudski in meščanski šoli Je našel zaposliitev v Ljubljani. Kot pomožni skladiščnik Je imel priložnost spoznati borbo delavskega razreda. Kasneje je na Državni moški obrtni šoli pridobil potrebno znanje v graverstvu In se zaposlil v Ljubljani. Tu Je za malenkostno tedensko plačo 120 dinarjev garal od 14 do 16 ur dnevno. V delu ln stalnem stiku z zrelimi delavci J* spoznaval cilje KP. Junija 1910. leta je postal kandidat, novembra 1941 pa član KP. Takoj po okupaciji in ustanovitvi Ljubljanske province je začel izdelovati ponarejene žige Italijanskih In nemških oblasti, kasneje pa še ročne bombe. Dne 4. marca 1942 so ga Italijani aretirati in odpeljali v internacijo. Bil Je v taboriščih v Gonars«, v Trevlsu ln drugod. Ob zlomu fašist'čnc Italije se Je priključil prvemu bataljonu Vodna skupnost za Gorenjsko ustanovljena ' V ponedeljek je bil v Kranju ustanovni občni zbor vodne skupnosti za Gorenjsko. Le-ta bo Imela okrog 330 članov. Ustanovitev skupnosti je obrazložil predsednik pripravljalnega odbora tov. Cveto Kobal ln naglasil posebne naloge vodna skupnosti pri urejanju režima vodotokov ln Izkoriščanja voda. Na ustanovnem občnem zooru so sprejeli prauila, predračun dohodkov ln Izdatkov. Le-ta predvideva okrog 197 milijonov dinarjev dohodkov. ki Jih bodo izkoriščali prihodnje leto. Izvolili so tudi upravni ln nadzorni odbor ter sprejeli še nekatere sklepe. P. •c TELESNA KULTURA PLENUM OKRAJNE ZVEZE -PARTIZAN- LJUBLJANA Pomembna vloga šol pri razvijanju telesnovzgojnega življenja Ljubljana, ?1. okt. Danes popoldne Je bil na Taboru plenum Okrajne zveze društev »Partizan« ljubljanskega okraja, ki ga Je vodil predsednik Zveze Jože Pavličič. Le-ta je ob olvoritvl spomnil navzoče, da Je Izvršni odbor Izgubil letos dva Izredno požrtvovalna člana, ln sicer Vinka Ilaša ln Sabino Stadler. Vsi navzoči so počastili njun spomin z enominutnim molkom. Tovariš predsednik je ob sploš- močnejša ln najboljša telesnovzgojna nem odobravanju čestital ob 40-letnlcl društva tam, kjer imajo urejeno te-aktlvnega sodelovanja v telesni vzgoji lesnovzgojno življenje tudi na šolah. XIII. ŠAHOVSKA OLIMPIADA Naše želje uresničene tovarišu Andreju Arku, predsedniku »Partizana- Kočevje, članu okrajne ln republiške zveze »Partizan« Itd., ter mu Izročil za njegovo požrtvovalno delo simbolično darilo - umetniško ’ sliko. Najobsežnejša je bila razprava o programu kongresa telesne kulture, ki se ga bo udeležilo 8 delegatov zveze. Ce bi na kratko povzeli to raz- Poudarilt so še, da >,a šolah zategadelj ni potrebno nobenih poiebnlh organizacij, marveč bi bilo tieba bolj ak-tlvizirati pionirsko organizacijo. Na plenumu so se načelno sporazumeli. da bodo začeli ustanavljati na cbmočju ljubljanske okrajne zveze tudi občinske zveze društev »Partizan«, ki jih je že 71. V zvezo so vključili 10 društev bivšega okraja Trbov- pravo potem je treba predvsem ome- V®« k„"te^!a 5!'?™!, niti, da so bili vsi za močnejšo ma- ??rja sko narodov« s posebno ollmpij-nagrado? MUnchen, 21. okt. (Tanjug). — Po nadaljevanju prekinjenih partij Iz ix. kola »Turnirja narodov« Je Jugoslavija premagala Španijo z 2,5:1,s točke. Partnjl Pomar — Gllgorič ln rane — DJu-raševič »ta bili končani neodločeno. Edino zmago za Jugosilavljo v Matanovič j« prvi končail partijo tem kolti je dosegel Ivkov, ki Je v v dvoboju s Španijo. Po obojestran-francoski obrambi kmalu izenačil »kih napadih Je Perez v nekoliko ln prišel v dobljen položaj. Toran Je sicer kuvertiral potezo, vendar je takoj potem izjavil, da predaja partijo. Svoj postopek je utemeljili s boljšem položaju ponudil ga je Matanovič sprejel. remi, ki Ostali rezultati: Vzhodna Nemčija tem, da ni žeieil, da bi prišla ne- ~ sz 0:*> Anglija - Zahodna Nem ugodna vest že sinoči v španski tisk. C1J» i’5'2-5 (Golombek je nepričakovano izgubil dobljeno prekinjeno partijo proti dr. Trogerju), Avstrija Zahodna Nemčija : Vzhodna Nemčija 0,5:1,s (2). Unzlcker : Uhliman 0:1, Troger : Mal eh prekinjeno v nekoii-ko boljšem položaju za Trfigerja, Darga : Dietman remi, Lehman : Pi-ctsch prekinjeno v slabšem položaju za Lehmana. ZDA : Svlca 2:0 (2). Reshevvski : Kupper prekinjeno v boljši pozicij', za prvega, Lombardi : Blau 1:0, B s-gu er : Walter prekinjeno v boljši poziciji za VValterja, Evans : Nlevrr-gelt. l:o. Češkoslovaška : Španija 2:2. Pach-man : Pomar 1:0, Filip : Perez 0:1, terialno podporo tistim društvom, ki predvsem skrbe za množičnost. Tekmovanja naj bi še dalje čimbolj razvijali, ker vzpodbujajo pripadnike, toda sistem bi moral biti takšen, da ne bi finančno ugonabljal društev. Kar zadeva združitev organizacij, navzoči niso pokazali nobenega navdušenja, ker Imajo za to primere s terena, ki govore za, prav tako pa tudi proti fuziji. Vsi delegati - teh Je . bilo 34, so se strinjali s tem, da bi Sola prevzela poglavitno nalogo pri telesni vzgoji naše mladin-, da pa ji Je treba zagotoviti za takšno nalogo tudi vse pogoje, tako kadre kot gmotna sredstva. Iz izkušenj je poznano, da bi »Partizan« s tem pridobil, saj so naj- vali na tem plenumu. Ob zaključku so se tudi pogovorili o okvirnih pripravah z» zlet “Partlzcna-. ki bo prihodnje leto Julija v Beogradu. Z otroškim vozičkom na »Tour de France« Neki francoski tekmovalec v hoji -9 Imena niso zabeležili, namerava prepešačiti več kot »000 kilometrov dolgo progo kolesarske dirke »Tour dc Franre«, in sicer ? otroškim vozičkom. Upati Je, da bo le-ta prazen. V nasprotnem primem bo r.trok med potjo toliko zrasel, da bo porival voziček ln tekmovalca. PRVENSTVO SLOVENIJE V 6AHU tlja StiJckel — Blau V izgubljenem H, _______________1 v .. položaju Za Avstrijca), Argentina — Stupca na jul ze Cii U Bolgarija 2:2, CSR - ZDA 2:2. V včerajšnjem predzadnjem kolu s‘anJe na lestvici: SZ 27. Jugosla-sta vodeči Stupica in njegov zašle- v>Ja Argentina 22, Zahodna' Nem-dovalec Puc nadaljevala serijo zmag. čija, ZDA 19, CSR 18, Svlca 18 (1), obrambi J%6%tezf prema^p”^ NemC1Ja 15’S> nolgarl,a 11>5’ čaka, Puc pa Drakslerja v 29. potezi Avstrija 14 (1), Španija 14, Anglija 12. pclslovanke. Ostali rezultati: Danes so 0 ILIRIJA KREMA ZA ČEVLJE Zdmvmška dežurna služba ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA-CKNTER Nočna zdraviuiKa dežurna služba za nujne obiske na bolnikovem domu od 20. do J. ure Alutraj, ob nedeljab in praznikih ves danj Miklošičeva 84, tel. 3S-I5L Za obiske otrok Uta telefonska Številka. Dežurni zdravniki: 22. okt.: dr. Maks Zalita, 23. okt.: dr. Mlilan Štrukelj, 24. okt.: dr. Jože Podobnik, 25. okt.: dr. Marjan Jerše. ZDRAVSTVENI DOM OBČINE LJUBLJANA-VIC Zdravniška dežurna služba za čas do 24. oktobra 1958: dr. Janez Jež, PreAernova 36-IV, telefon 32-740. Nedeljska dežurna služba v Ambulanti Mirje, Trg mladinskih delovnih brigad 3 od 8. do 14. ure. ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA-SISKA Zdravniška dežurna služba: 22. okt.: dr. Jenkcle Rozalija, tel. 22-831, Černetova ul. »1. 23. otet.: <}r. Jezeršek Pavle, tel. 21-744, Knezova 11. 24. okit.: dr. Mijatovič Ljubinko, tel. 22-aJi, Černetova Ul. 31. ZDRAVSTVENI DOM BEZIGRAD-SISKA Zdravniška dežurna služba od 19. do 24. oktobra 1953: Dr. Miloš Setlna, Vellkovškova 7, teilefon 31-281, v odsotnosti zdravnika kličite telefon 30-800. ZDRAVSTVENI DOM LJUBL.JANA-MOSTE Zdravniška dežurna služba za čas do 26. oktobra 1958; 22. oktobra: j obvestila — 15.40 Novosti na polici — John Ste.nbeck: Vi od raja — 16.00 Koncert ljah — 17.10 Sestanek ob — 17.30 Z ljudsko pesmijo po * , i Jlnah Jugoslavije — III. P681?;,! plesi iz Bele krajine in Zumb 18.00 Kulturna kronika — 18.15 ■ be Filipa Bernarda igra MWPf. instrumentalni ansambel — 18"Lrv, skl pevec Billy Eckstine ob s" ;i*l lj'avi kvarteta Buddy Cole jI Razgovori o mednarodnih vpr" JKl — 19.00 Zabavna glasba, vrne* vestila in reklame — 19.30 E? dnevnik — 20.00 Nikolaj Rimski' sakov: Sneguročka — operni ln orkester Radia Ljubljana, o Samo Hubad. — 21.50 Glasbena igra — 22.15 Zabavni interme®1', 23.30 Zapojmo še enkrat — Fosebna oddaja BBC — vedba — 23.10 Komorna glasba 'j - • Zadnja poročila in zaključek o° Lokalni program 14.00 Richard Strauss: Ju"’! življenje — 14.15—15.00 Ljubljr kronika ln obvestila. TELEVIZIJA Sreda, dne 22. oktobra 1®** 21.00 Prenos lz Zagreba. Obveščamo vse interesenta ®ji imamo proste kapacitete j" našem strojnem parku, t. j■% stiskalnicah in v galvaniki, sprejemamo uslužnostna naročil*5 z obstoječim našim ali senim orodjem. telekomunikacije LJUBLJANA. PržanJ d IZ B0GASKB SLATIlC KINO m) Italijanski zabavni čmo-beU ^ »Mož za vse«. IZ 2ALCA KINO Mehiški film »Nesrečna Sporočamo žalostno vest, da smo izgubili našega dobrega tovariša JOŽETA BERGMANA člana upravnega odbora in upravnika Obrtne delavnice »Gravcrstvo« Koper Požrtvovalnega delavca in dobrega stanovskega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Koper, 19. oktobra 1958. Sindikat obrtnih delavcev Koper ZAHVALA Ob težki izgubi ljubljenega moža, očka, sina, brata ln svaka STANETI FATURJI se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno' zahvailo smo doilžnl kolektivu tiskarne »Toneta Tomšiča«, godbi Ljudske minice, pevcem in govornikom za njihove tople besede. Zahvaljujemo se tudi vsem daroveilcem cvetja ln vencev za pismeno ali osebno izrečena sožalja in vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami, nam pomagali ob naši nenadomestljivi izgubi ln ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Slavka z otroki ter ostalo sorodstvo Dotrpela je naša ljuba mama, tašča, teta in svakinja ANA PREMER roj. Klemenčič Pogreb bo v četrtek, dne 23. oktobra 1958 ob 15.30 iz Krištofove mrliške vežice na pokopališče Zale. Ljubljana, 21. oktobra 1958. Žalujoči: hčerka Slavica por. Matovina, zet Drago ter ostalo sorodstvo Z BLEDA XV\X\\XV\X\XX\>.VVV\.X\.Y\.^.\.'WVN>X\.VWXW»XXX>X>XXXXXXXXXX\XXVVVWWSV«VXXX' -Drugič CHARLES EXBRAYAT V SEVILLI Odjeknilo je še nekaj strelov, nato pa je vse utihnilo. Policisti so bili najbrž že gospodarji ladje. Po dvajsetih minutah so izkrcali prve ujetnike — roke so držali sklenjene nad glavami. Obstopili so jih oboroženi policaji. Toda kje je Lajolette? Ko so pripeljali z ladje zadnje ujetnike, se mi je približal Lucero. »Končano je, sefior Moralčs! Odeje so bile skrbno zložene v spodnjem prostoru. Lep plen! Mornarji so se uprli — zato bom vse aretiral! Na ladji bom pustil svoje ljudi in poklical carinske specialiste, da bodo preiskali vso ladjo, toda, žal, mislim, da Lajoletta ni med ujetniki.« Plen. ki so ss ga Španci veselili, me ni zanimal! Dobiti moram Lajoletta — le tako bo moja naloga opravljena! »Ali greste z menoj, sefior?« »Ne... počakal bom še malo... morda se je Lajolette kje skril in čaka na vaš odhod...« »Tega ne verjamem, toda razumem vas.. i Na svidenje!« »Na svidenje!« Lucero je napravil komaj nekaj korakov, ko je nenadoma za menoj nekdo zavpil: »Don Josč... pazite se!« Instinktivno, ne da bi skušal dognati, od kod je opozorilo in kaj pomeni, sem se vrgel na zemljo. Toda gotovo serrj se trenutek obotavljal, kajti strel se je razlegel, preden sem se umaknil iz strelske črte tistega, ki Je meril name. V rami me je zapeklo. Bil sem zadet. V istem trenutku — vse se je namreč dogajalo z divjo naglico — je Juan planil k meni in zakričal: »Ubil vas bo, ubil vas bo!« »Skrij se!« Hotel sem ga prijeti za pas, da bi ga potegnil k sebi, toda morilec je bil hitrejši — in dve krogli, kj jih je izstrelil, sta zadeli Juana. Čutil sem, kako se je stresel, nato pa zrušil poleg mene. Lucero in policisti so takoj prihiteli. »Kaj se je zgodilo?« »Pazite, Lucero; na nas streljajo!« ' Počila sta še dva strela, toda sedaj sem pozabil na vsako previdnost. Bedasto sem prižgal električno svetilko in pobožal Juanov obraz. Takoj sem vedel, da je Marijin brat mrtev, mrtev, ker me je hotel rešiti. Lucero je svojim ljudem pravkar ukazal, naj obkolijo kraj, kjer se je po vsej verjetnosti skrival ubijalec — ko sta so pojavila Alonso in Charley z revolverji v rokah. Alonso me je poklical s tresočim n glasom: »Pčpč?...« »Tu sem!« »Hvala bogu!« Medtem je Arguthnot zmagoslavno poročal Luceru: »Mislim, da ga imamo... Moralčs, kdo je na tleh?« »Juan!« »Brat...« »Da!« »Prokleto!« Alonso mi je položil ng ramo roko. Rama me je tako zabolela, da sem zastokal. Alonso je bil presenečen, umaknil je roko in zagledal krL »Ali si ranjen?« sumil! In tudi jaz si ne bom mogel oprostiti pomote in tragične posledice! »Poskrbel bom, da ga odnesejo, Pčpč... Računaj name... ti pa poskrbi zase!« Bil sem zadovoljen, da je poleg mene Alonso. Alonso me je razumel. Arguthnot pa je ocenjeval mojo žalost kot zelo nemodno občutljivost. Pritekel je policist in mi sporočil, da me kliče Lucero. Juana sem prepustil Alonsu in odšel k inšpektorju. »Sefior Moralčs... ali je morda tale Lajolette?« Sklonil sem se nad truplo, ki so ga obsvetili, nad truplo tistega, ki je Juana ubil in mene ranil, preden je padel pod kroglami mojih kolegov. Srce mi je začelo močno utripati. Lajolette? Lopova nisem poznal, toda prav gotovo bi po nekem notranjem občutku takoj vedel, če bi bil poleg nasprotnika, ki je končno premagan. Mož je bil zadet v glavo. Ko je padel, ni izpustil svojega orožja, imel je »Smith in Wesson«. Lucero me je natanko opazoval. »Torej ?« »Tega tipa poznate bolje kot jaz, prijatelj! To je Pedro Hemandez, ki me je hotel na Triani povoziti z avtomobilom...« »Vi ste fizionomist, senor Moralčs... Jaz ga nisem prepoznal, sicer pa mu je odneslo del obraza...« »Tistih, ki so me hoteli ubiti, se vedno spominjam!« Operirali so me zgodaj zjutraj. Prebudil • se v majhni sobi seviljske klinike. Nič me ni lelo. Krogla ni ranila kosti. Imel sem večjo s1’ kot Juan. Komaj sem se dobro ogledal, že ^ prišla delat družbo Juanova senca. Dolgo bo jalo, preden mu bom ušel, če mu bom SP kdaj ušel. Ura, ki je bila na mizici ob vzgl8' je kazala tri. Zdaj Marija že ve, kaj se ie 1 dilo £ njenim bratom. Alonso je gotovo P n 11 Odslej nima nikogar več, popolnoma sam8 Toda, kolikor jo poznam, bo mislila, da 01 ostati z mrtvim bratom in' se mu posvetiti P tako, kot bi se posvetila živemu. Bolničarka je prinesla pomarančhi sok in mi ponosno 8 ročila, da se mi zdravje hitro vrača. Kaj j® s * mislila? Ker so mi dali zelo močno narkozo, 8 zopet zaspal. Imel sem srečo, da nisem sanjal. Pozno popoldne so me prevezali. Tako j« kot da imam majlepšo rano, ki so jo gosPe gospodične kdaj videle. In nato, glej Arguthm ki je vstopil z rokami, polnimi paketov! čevi Anglež je najbrž mislil, da umiram. je bonbone, knjige, ko pa je bolničarka 8l“ sobe, je potegnil iz žepa steklenico John«. Walkerja. ( »Bolj zaupam staremu Johnnyju kot zdravilom sveta... Kako se počutite, Mora) * »Kar dobro!« . _ »Gotovo veste, da ste naju — mene in ^ — močno prestrašili? Prvi hip sva že mish*®:, ste odšli na drugi svet... ko ste zopet ned»c 1 nirano igrali plesalca na vrvi, kaj?« »In Alonso?« Imel sem občutek, da mu je nerodno. »No, bil je tam, kjer sami veste... zdaj 8 še nisem videl.« „ »Potem nimate nobenih novic?« »Ne!«