Ptuj, petek, 14. decembra 2007
letnik LX • št. 98 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: ^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
d.o.o. U
TRGOVINA. MONTAŽA
•vodovod
•	centralna kurjava
•	plinske instalacije
•	kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
Sport Nogomet •
O Murku, Peštercu, Miklaviču ...
Stran 15
Rokomet •
Koprčani premočni
Stran 16 Zavod za šport Ptuj
• »Počakali bomo na mnenje NO MO Ptuj« Stran 16
SONCHEK.com
Obišči Sonček, obišči svet!
SILVESTROVANJE samo 239 €
Foto: Martin Ozmec
Aktualno Ptuj • Lokalni centralizem že živ
Stran 3 Po naših občinah Sp. Podravje • Kje bo država popravljala svoje ceste
Stran 4
Kultura	Politika
Ptuj • Mestno Kidričevo • Bolj gledališče je obnov- kot ime pomembne
ljeno
Stran 7
pristojnosti in denar Stran 8 Po naših občinah Ptuj • Boljši časi za podtalnico
Stran 8
Reportaže Zg. Gruškovje •
Ko cesta ni več cesta ...
Stran 9
Po naših občinah
Gorišnica • Najprej razčistiti lastništvo Čistega mesta! Stran 10
Zagojiči • Da ne
bo še kdo neprijetno presenečen!
Stran 32
Mlekarstvo • Kaj želi GPZ?
Ptujska MZ članom zagotavlja višje cene!
Dober teden nazaj je med kmeti zaokrožila okrožnica, t. i. novoletna ponudba GPZ (Govedorejsko poslovno združenje), kjer se rejcem ponuja odkupna cena za liter mleka (z vračunanim DDV) nekaj manj kot 37 centov, dodana pa je še ugodna ponudba nakupa repromateriala. „Med pridelovalci mleka je ta ponudba povzročila precej razburjenja in vprašanj, nekoliko manj med našimi člani, saj je pri nas odkupna cena mleka višja," se je na sporočilo GPZ odzval direktor ptujske Mlekarske zadruge Drago Zupanič ter še dodal, da se bo cena decembra še nekoliko zvišala.
„V bistvu gre za to, da GPZ novači kmete za oddajo mleka, ki ga nato izvažajo v Italijo. Očitno gre za kratkoročni biznis, v katerem nekdo vidi hitri zaslužek na račun slovenskega mleka in kmeta. Nad takšnim početjem sem razočaran in se sprašujem, če se v GPZ zavedajo, kaj delajo. Pri mlečni proizvodnji ne gre samo za vprašanje preživetja danes in jutri, ampak je treba gledati naprej, dolgoročno. Kmetje, ki so se odločili za izvoz, že pred dvema letoma, so v povprečju dosegali enako ceno kot naši, ki so ga oddajali nam. Nič boljšo. S tem sporočilom zdaj se spet ustvarja zmeda. Naši člani imajo sicer najboljše cene odkupne mleka v Sloveniji, tudi pri surovinah oz. repromaterialu smo ugodni, saj kmetom vračamo rabate pri cenah mleka. Je pa več panike pri članih ostalih zadrug. To je nevarna igra, saj presiljevanje v cenah ne
zdrži, za dolgo časa ne. Tudi ni res, da če ne bi bilo GPZ, bi bila odkupna cena mleka pri nas nižja. Jaz se s tem ne strinjam. Osebno se mi zdi početje GPZ nemoralno, ker gre v ozadju za rušenje domače prireje in posledično rušenje domače mlekarske predelave, industrije!"
V MZ Ptuj so nad dosedanjimi letošnjimi rezultati odkupa mleka zadovoljni; v enajstih mesecih je bilo na 530 kmetijah odkupljeno 28,5 milijona litrov mleka, kar je 4 % več kot lani v enakem času. „Mleko je v povprečju vsebovalo 4,15 odstotka maščob in 3,34 odstotka beljakovin, torej gre za zelo kvalitetno mleko, čemur sledi tudi cena. Še vedno pa znajo marsikje biti problematične somatske celice; vsebnost preko 400.000 pomeni za kmeta znižanje odkupne cene mleka. Slednja je v povprečju zadnjih desetih mesecev znašala nekaj manj
Uvodnik
Al' prav se piše ...
Zakonodaja o bodočih (štirinajstih, dvanajstih, kaj-vem-kolikih) slovenskih pokrajinah je te dni zelo vroča tema, najbrž že tudi nekoliko predvolilno obarvana. Seje pač potrebno prikupiti volivcem, da si zagotoviš glas v vsaki pokrajini. Pa četudi si potihem misliš, da jih je preveč ali premalo, da bodo premajhne ali prevelike, da bodo samo še en odvečni porabnik državnega proračuna ali pa da bodo omogočile skrbnejšo in usklajenejšo porabo ob večjih načrtih ...
No, da bi bilo vse skupaj še bolj zapleteno, se sočasno nategujemo okrog tega, kako te novotvorbe poimenovati. Če pogledamo samo naš lokalni nivo: bomo spodnjepodrav-ska, vzhodnoštajerska ali ptujsko-ormoška pokrajina? Ali žetalsko-destrniška, kot je oni dan omenil eden od razpravljavcev ...
In ko bo vse znano in bomo želeli nova imena zapisati, se bomo najbrž začeli ukvarjati še s tem, kako pokrajinska imena zapisati. Tu šele se bo začela prava zmešnjava, ki jo lahko slutimo pravzaprav že ob sedaj predlaganih imenih. Se bodo zakonodajalci vsaj toliko potrudili in pokrajine poimenovali enotno, torej s pridevnikom pred nazivom "pokrajina": ptujsko-ormoška pokrajina, prekmurska pokrajina ipd. ali pa bodo uzakonili mešanico novih in starih poimenovanj in bomo torej imeli ne koroško pokrajino, pač pa Koroško; ne prekmursko pokrajino, ampak Prekmurje (ali karkoli že pač bo). Kaj bomo storili z vzhodno (ali Vzhodno?) Štajersko? Doslej smo brali, da bo to Vzhodna Štajerska pokrajina, kar je s stališča pravopisa povsem narobe, kajti če že kdo uporablja izraz vzhodna (ali Vzhodna) Štajerska, potem bi se ime pokrajine moralo glasiti vzhodnoštajerska pokrajina. Kot iz naziva Spodnje Podravje prihaja spodnjepodravska pokrajina. Mimogrede: zakaj sem v dvomih glede pisanja v(V)zhodna Štajerska, ne pa glede Spodnjega Podravja? Geografi so Podravje že dolgo tega razdelili na Zgornje in Spodnje Podravje, ne spomnim pa se, da bi na tak način delili Štajersko, torej je izraz vzhodna Štajerska samo geografsko natančneje opredeljen del Štajerske. (Kam sicer spada Maribor, kije po mojem mnenju ravno tako na vzhodnem delu Štajerske, ne vem - najbrž je severna vzhodna Štajerska; ampak potem smo mi južna vzhodna Štajerska.)
Še marsikaj bi lahko napisal - a bom predolg. Bom pač imel uvodnik v nadaljevanjih ...
Jože Šmigoc
- v . . ■ ' -
y	'

Pridelovalcem mleka GPZ ponuja lepo odkupno ceno, a vodstvo ptujske MZ jih je decembra z odkupno ceno za liter mleka še prekašalo.
kot 29 centov (slabih 69 sit). To je cena brez DDV, je pa seveda tako, da je v zimskih mesecih nekaj višja, v poletnih pa nekaj nižja," je pojasnil Zupanič. Novembra je odkupna cena mleka pri omenjeni vsebnosti maščob in beljakovin skupaj z DDV znašala 35,5 centa za liter, decembra pa bo pri isti kvaliteti še za dva centa višja, torej se bo gibala
blizu 38 centov, kar je več kot ponuja GPZ.
„Tisti rejci, ki imajo še višje vsebnosti beljakovin v mleku, pa lahko dosegajo še en do dva centa višjo ceno mleka! To se morda sliši malo v centih, če pogledamo na prejšnje tolarje, pa je to do 5 tolarjev višja cena po litru, kar ni malo! Odkupna cena mleka v decembru je tako izredno
Sedem (ne)pomembnih dni
Iskalci kosti
m

ÉZÉ
Če bi sodili po informativnem programu nacionalne televizije, bi lahko rekli, da živimo v nekakšni državi okostnjakov. Televizija Slovenija nam namreč vsakih nekaj tednov ali mesecev v vseh podrobnostih in z vso natančnostjo najnovejše snemalne tehnike kaže vedno nove človeške kosti, pravzaprav sleherno kost, ki jo odkrijejo in odkopljejo na kakšnem novem gradbišču ali namensko locirani lokaciji. Nekatere slovenske zgodovinarje (npr. Dežmana itd.) prepoznavamo predvsem kot grobarje z zaščitnimi gumijastimi rokavicami, ko brskajo po na novo odkritih grobovih z ostanki kosti. Čeprav se vse skupaj dogaja v imenu pietete, ima največkrat malo skupnega s tem. Pravica slehernika do urejenega (in znanega) groba se spreminja v svojevrstno (in težko razumljivo in nesprejemljivo) aktualno politično igro, ki naj bi prikazala (zgolj) zlo-činskost enih v ne tako davni preteklosti in nedolžnost ter vsakršno zatiranje in nepojmljivo žrtvovanje drugih. Vse skupaj seveda ni tako preprosto in črno-belo, kot nam hočejo nekateri prikazati in tudi ne vnaprej povsem jasno.
visoka, najboljši lahko dobijo tudi po 94 starih tolarjev za liter, če je mleko zelo kvalitetno!"
Možnost dokupa kvot še do konca februarja
Sicer pa Zupanič opozarja še na mlečne kvote; slovenska nacionalna kvota se v letošnjem kvotnem letu naj ne bi dosegla, čeprav se je proizvodnja mleka povečala s 3,5 odstotka, vendar pa se bo ob takšni rasti oddaje mleka v naslednjem kvotnem letu 2008-09 gotovo presegla: „Zato pozivam tiste proizvajalce, ki jim je bila dodeljena nižja kvota od dejanske proizvodnje, naj letos ne bodo v skrbeh zaradi prekoračitve. Kmetom, ki niso dosegli kvote lani in jim je bila odvzeta ter se je prenesla v nacionalno kvoto, pa zelo priporočam, da naj zanjo ponovno zaprosijo, najpozneje do konca februarja 2008, kajti če se bo odkup nadaljeval s takšno rastjo, potem kasneje ne bodo imeli več te možnosti!"
Zato je dobro pridobiti želene kvote zdaj, čimprej! Proizvajalci mleka bodo sicer, ko bo nacionalna kvota enkrat dosežena ali presežena, plačali kazen, če bodo presegli lastno dodeljeno količino."
Evropska komisija za mlečni trg sicer razmišlja o povečanju kvot, vendar pa se hkrati napoveduje tudi ukinitev le-teh leta 2015. „Prav ta podatek je eden poglavitnih za ohranitev domače mlekarske industrije. Kajti takrat, ko omejitev ne bo več, slovensko mleko tudi ne bo več zanimivo za Italijo, na domačem trgu pa se bomo srečevali s presežki. Zato je potrebno danes razmišljati, kako naprej, ko in če se kvote ukinejo. In s tega vidika je nujna ohranitev domače predelave."
Jasno pa je, da tudi slovenske mlekarne morajo slediti višjim odkupnim cenam mleka, zato se po novem letu napoveduje zvišanje cen mlečnim izdelkom do 20 odstotkov, kar je približno toliko, kolikor se je v letošnjem letu dvignila odkupna cena surovega mleka.
SM
Tisti, ki odkrivajo in zbirajo kosti, so postali svojevrstni ujetniki vnaprej pripravljenih šablon in »spoznanj«, po katerih je že vnaprej - brez kakršnihkoli temeljitejših raziskav in razprav - jasno, katerim osebam pripadajo posamezne kosti in koliko žrtev je bilo. Zaradi takšnega ozračja seveda ni čudno, da so tudi pred nekaj dnevi poročevalci na nacionalni televiziji kar vnaprej domnevali, da tudi pravkar odkrite človeške kosti, na katere so naleteli pri zemeljskih delih na eni izmed ljubljanskih ulic, »najbrž« pripadajo žrtvam dogajanj po drugi svetovni vojni. Kakšen dan ali dva pozneje je bilo seveda razočaranje, vsaj zdelo se je tako, ob trditvah medicinskih strokovnjakov, da so kosti najmanj iz 18. stoletja, komaj prikrito ...
Zagotovo nikjer drugod po svetu iz sleherne kosti umrlih ali pobitih ne delajo takšnih predstav kot pri nas. Kosti, ki jih odkrivajo na različnih rajih Slovenije, so žal posledica tragičnega časa in nesprejemljivih ravnanj (nekaterih) zmagovalcev nad poraženci, ki so bila od vseh (tudi od ogromne večine borcev NOB) obžalovane in moralno jasno obsojene.
Odkrivanje in zbiranje kosti ter njihovo pokopavanje v urejene grobove je pravzaprav zadnje (zapo-
znelo) dejanje nekega tragičnega dogajanja in zato ni prav nobene potrebe, razen če kdo s tem nima še kakšnih posebnih računic in interesov, da bi iz vsake na novo odkrite kosti delali »novico dneva« in vedno nove obtožnice za tisto, kar je že bilo obsojeno. Seveda je posebno vprašanje, kaj tisti, ki se še posebej trudijo, da bi Slovenijo (njen osvobodilni boj in obdobje, neposredno po drugi svetovni vojni) prikazali kot nekakšno posebej problematično in v takratnih protislovnih dejanjih povsem specifično državo, želijo doseči. Hočejo tako večno deliti Slovence? Hočejo kolektivno obsoditi Slovence za nekakšen poseben zločin? Hočejo popačiti ugled, ki ga Slovenija s svojim partizanskim gibanjem (in velikim prispevkom) nesporno ima kot sestavni del zavezniškega boja proti nacizmu in fašizmu?
Po vojni so se dogajali podobni (zunajsodni) poboji in obračuni s sovražniki tudi po drugih evropskih državah, zlasti v Franciji, pa tudi v ameriških in angleških zbirnih taboriščih.
Tega ne pišem zato, da bi opravičeval tisto, kar se je zgodilo pri nas v Sloveniji. Prav pa je, da vemo tudi to in da se natančneje vživimo v tisti čas. Tudi kar zaveda kosti ne kaže pozabiti, da so dolga leta po vojni na najrazličnejših, tudi najbolj skritih (in divjih) krajih odkopavali tudi kosti pobotih partizanskih borcev.
Vsekakor se čudim tistim, ki poskušajo kar naprej »trgovati« s
kostmi umrlih, še posebej tistim politikom, ki jim je to poglavitna preokupacija, pa tudi s tistim (zlasti mlajšim) politikom, ki izjavljajo, da jih »preteklost ne zanima«, največkrat zato, da se jim ne bi bilo treba opredeljevati. Zakaj nekateri tako manipulirajo s preteklostjo?
To vprašanje me navdaja tudi ob letošnji (nacionalni) proslavi dneva človekovih pravic, ki so jo izrazito posvetili predvsem »političnim žrtvam« oziroma »političnim obsojencem« prejšnjega režima. Seveda so politične svobode sestavni del človekovih pravic, ki jih ni mogoče omejiti predvsem in izključno na eno politično barvo in ene (trenutne) politične interese. Vse nacionalne proslave (in takšne so zagotovo proslave v organizaciji države) ne morejo protežirati, povzdigovati in objokovati (če je to po toliko letih in po toliko že objavljenih spoznanjih sploh potrebno) zgolj enih žrtev in opravičevati in napadati zgolj enih dejanj. Ali drugače povedano: ob »političnih žrtvah« komunističnega režima so bile tudi »politične žrtve« s strani antikomunistov. Vse to se je dogajalo tu, na naših tleh. Hočem reči, da so in da morajo biti človekove pravice univerzalne in da jih ne smejo omejevati nikakršne, ampak zares nikakršne ideološke ločnice. Tega pa se očitno še vedno ne zavedamo in smo zato priča takšnim enostranskim (in parcialnim) proslavam, namesto da bi na dan človekovih pravic povzdigovali in bili boj za vse človekove pravice.
Jak Koprivc
Foto: SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Z decembrske seje kolegija županov Spodnjega Podravja
Lokalni centralizem ziv ze brez pokrajine
Decembrskega kolegija županov Spodnjega Podravja, ki je bil obenem zadnji v letu 2007, so se udeležili trije državnozborski poslanci z območja bodoče pokrajine: Branko Marinič, Franc Pukšič in Alojz Sok. Nova pokrajina z novim imenom zelo buri duhove, pa nobeden od treh ni vedel povedati, zakaj je prišlo do preimenovanja - od Spodnjega Podravja prek Vzhodno Štajerske pokrajine v ptujsko-ormoško pokrajino.
Poslanec Franc Pukšič je
celo napovedal amandma in se čudil, zakaj ni ostalo pri poimenovanju Spodnje Podrav-je, glede na to da se pod tem imenom župani območja, ki naj bi sestavljalo novo pokrajino (Ormožani so se priključili po otoplitvi odnosov med občinama), srečujejo že od začetka ustanovitve kolegija županov, na svetih občin bodoče pokrajine pa so se v kar 14 primerih odločili za ime Vzhodna Štajerska. Anton Butolen, župan občine Žetale, ki je bil od vsega začetka naklonjen pokrajinski zakonodaji, v novem imenu »vidi« lokalni centralizem. Prepričan je tudi, da bi v novem pokrajinskem svetu morala imeti vsaka občina svojega predstavnika.
Čeprav pokrajine še ni, je lokalni centralizem že živ. Moč posameznikov je večja od večine v občinskih svetih. Volilni sistem in volilne enote so v Spodnjem Podravju takšne, da šest oziroma celo devet občin ne bo moglo izvoliti svojih predstavnikov v pokrajinski svet. Ptujski župan dr. Štefan Čelan pa si glede imena ne beli glavi, ko pravi, da se zaradi njega lahko pokrajina imenuje tudi žetalsko-destrniška, samo da je pokrajina. Ormoški župan in poslanec državnega zbora iz vrst N.Si Alojz Sok je tudi prepričan, da samo ime še ne prinaša oziroma ne pomeni centralizma.
Franc Pukšič pričakuje, da bodo poslanke in poslanci na januarski izredni seji, ki bo posvečena pokrajinski zakonodaji, ravnali odgovorno do države in da bo manj političnega nagajanja kot sicer. Za ustanovitev pokrajine bo moralo glasovati več kot 60 poslancev. V zvezi s prenosom pristojnosti iz države na pokrajine bo potrebno spre-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Čelan in župan občine Ormož Alojz Sok na decembrskem kolegiju na Ptuju. Ali ju skrbi kaj drugega kot bodoča pokrajina, nismo uspeli izvedeti, kot tudi ne, kako to, da je prišlo do preimenovanja bodoče pokrajine.
meniti kar 51 zakonov.
Branko Marinič je župane oziroma druge predstavnike občin seznanil, da je pri njem na voljo celoten seznam sofinanciranja izgradnje državnih cest v letih 2008 in 2009. Za hitro cesto Ormož-Markovci-Gorišnica-Ptuj denarja v kon-tigentu že odobrenih sredstev ni, na to dejstvo je opozoril ptujski župan dr. Štefan Čelan. Alojz Sok je povedal, da plana gradnje za leto 2008 še ni, sprejel ga bo državni zbor, da pa je za dela na cesti Ormož-Gorišnica zagotovljenega nekaj denarja, a manj kot za odsek od Gorišnice do Markov-cev. Po njegovem nima smisla pospešeno delati na tej trasi, dokler ni jasna. Pošteno bi se bilo potrebno dogovoriti in pristati na drugo možno traso, če v Bruslju ni možno dobiti izjeme v okviru Nature 2000.
Franc Kekec je prepričan, da Natura 2000 ne more biti ovira za razvoj neke pokrajine. Za južno varianto so vsi, tudi stroka, zato ne verjame, da na strokovno utemeljene stvari ne bi pristal tudi Bruselj.
Na kratko je Marinič predstavil tudi zakon o preprečevanju nasilja v družini, ker so se v praksi pokazale velike za-
konske luknje, ko so bili Centri za socialno delo, policija in drugi organi praktično brez pooblastil za ukrepanje. Novi zakon naj bi to vrzel odpravil.
Ptujskega župana dr. Štefana Čelana so zanimale tudi spremembe zakona o denacionalizaciji. Zahteval je pisno pojasnilo glede teh sprememb, ker naj bi tuji državljani oziroma tisti, ki se doslej niso mogli izkazati za državljane, po novem lahko postali denacionaliza-cijski upravičenci, če bi lahko dokazali, da so »tu živeli zelo dolgo«. V tem primeru bi se Ptuju grdo pisalo, opozarja.
Po en evro na prebivalca za visoko šolo
Oceno dela in stanje v UE Ptuj je predstavil v. d. načelnika mag. Metod Grah. Čeprav imajo v UE Ptuj organizacijske težave, je večina strank z njihovim delom zadovoljna. V letu 2006 so dosegli nivo 4,20 na lestvici od 1 do 5. Trudijo se, da bi delo opravili učinkovito in v čim večje zadovoljstvo strank. V krajevnih uradih ne morejo zagotoviti takšnega obsega dela oziroma uradnih ur, kot bi si sami želeli in kot to želijo stranke.
Foto: Črtomir Goznik
Poslanca državnega zbora s Ptujskega Branko Marinič in Franc Pukšič sta predvsem govorila o paketu pokrajinske zakonodaje, ki naj bi prišel v parlamentarno razpravo januarja 2008. Pukšič je napovedal amandma glede imena pokrajine. Po Spodnjem Podravju in Vzhodnoštajerski pokrajini se sedaj za bodočo »ptujsko« pokrajino predlaga ime ptujsko-ormoška pokrajina. Ta naj bi imela dva centra: za pokrajinski svet v Ormožu in za pokrajinsko upravo na Ptuju.
Mag. Vlasta Stojak, direktorica območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Ptuj, je predstavila partnersko sodelovanje občin in finančne vire za zaposlovanje v letu 2008, katerih cilj je, da bi se v okviru skupnega sodelovanja število brezposelnih v bodoče še zmanjšalo, v obdobju od februarja lani do letos se je zmanjšalo za 35 odstotkov, da bi se zmanjšal delež nezaposlenih žensk in starejših od 50 oziroma 55 let. Največji problem pa je še vedno moti-viranje in aktiviranje brezposelnih. Velik problem je tudi zaposlovanje strokovnjakov s VI. oziroma VII. stopnjo izobrazbe.
Pri vzpostavljanju redarske službe po novi zakonodaji so župani občin Spodnjega Po-dravja podprli usmeritve, ki so jih v zvezi s tem pripravili v Skupni občinski upravi, predstavila pa jih je predstojnica Alenka Korpar. V ta namen bo potrebno v letu 2008 pripraviti in na občinskih svetih oziroma mestnem svetu sprejeti vsaj tri osnovne dokumente: odlok o občinskem redarstvu oziroma odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, oceno varnostnih razmer in občinski program varnosti, pri čemer je smiselno, da se odlok o občinskem redarstvu oziroma odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, če se bodo v občinah odločili za medobčinsko redarstvo, sprejme šele po izdelani oceni varnostnih razmer v občini. Župani so Skupni občinski upravi naložili, da glede na nove naloge pri pripravi dokumentov za vzpostavitev delovanja me-
dobčinske redarske službe ustrezno popravi finančni načrt za leto 2008, ko naj bi bili omenjeni dokumenti sprejeti. Po zakonu je redarsko službo potrebno vzpostaviti do 1. januarja 2009.
Doc. dr. Oto Težak, direktor Višje- in visokošolskega središča Revivis Ptuj, je župane zaprosil, da rezervirajo sredstva v občinskih proračunih za leto 2008, po en evro po glavi prebivalca, za pripravo pogojev za ustanovitev in delovanje Visoke šole na Ptuju z začetnima študijskima programoma turizem in živilstvo prve bolonjske stopnje. Ustanovitev visoke šole je doslej s pismi podpore podprlo 21
občin. V tem trenutku sredstva za delovanje Revisa zagotavlja le MO Ptuj. Na podlagi zagotovljenih sredstev občin bo Revivis lahko kandidiral za dodatna finančna sredstva na razpisih, s čimer bodo ustvarili pogoje za delovanje Visoke šole na Ptuju. Sedaj bo potrebno prepričati občinske svete, da bodo zagonska sredstva za njeno delovanje v občinah tudi zagotovili. Podobno se je to okolje organiziralo pri Medicinski fakulteti Maribor. Znanje je eno od prednostnih področij, na katerega to okolje stavi, zato problemov ne bi smelo biti.
MG
TNZ - totalno nori zadki!
TNZ PRIHRANEK DO 3.400 €
Privoščite si Totalno Nore Zadke pod totalno norimi pogoji! Pridite v salon Chevrolet takoj in izkoristite izjemne TNZ prihranke pri nakupu dobro opremljenih Tacume, Lacettija ali Avea. Iz salona pa se z novim Chevroletom odpeljite tako, kot želite - lahko tudi vzvratno.
PLUS VELIKO VEČ.
CHEVROLET
Avtohiša HVALEC
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj
Tel.: 02 788 13 80 • E-mail: avtohisa.hvalec.chevrolet@siol.net
Navedeni prihranek velja za model Tacuma, UMXS57J, pod posebnimi pogoji prodaje. Povprečna poraba goriva (mešani ciklus, l/1DDkm); 5,7 - 8,8. Povprečna količina emisij CO2 (g/km): 149 - 212. Ponudba velja za omejeno količino vozil do konca decembra 2DD7. Za vse informacije oglasa: Avtohiša Hvalec, Ptuj. Slike so simbolne.
Spodnje Podravje • O cestnem programu
Kaj in kje bo država popravljala svoje ceste
V Državnem zboru je bil pred kratkim sprejet proračun za leto 2008 in predlog proračuna 2009; med zanimivejšimi postavkami je zagotovo tista, ki govori o denarju, ki ga bo država namenila za (svoje) državne ceste po naših občinah (v ta program ni zajeta izgradnja avtocest in ne hitrih cest).
Občina Cirkulane v letih od 2008 naprej lahko pričakuje preplastitev ceste Borl-Cirkulane-Meje, za kar je v proračunu 2008 predvidenih 200.000 evrov, v treh nadaljnjih letih pa še po 300.000 evrov, za leto 2012 pa je za to cesto predvidenih 3.755.633 evrov. Sicer pa se v tem času ureja kar lep del cestnih odsekov na t. i. zeleni meji; gre za izgradnjo treh odsekov nadomestnih občinskih cest ter urejanje nekaj dostopov do domačij. Skupno bo za te ceste porabljenih 1,250 milijona evrov, prevozne naj bi bile do uradnega sprejema schengena (21. 12.), vendar se, glede na vreme, lahko zgodi zakasnitev pri kakšnem asfaltiranju.
Za občino Destrnik je po zaenkrat sprejetih postavkah za državne ceste v letih 2008 in 2009 predvidenih skupno 400.000 evrov za ureditev križišča z dostopom do novih Term Janežovci. To pa ni vse; po predlogih proračunov od leta 2008 do 2011 milijon evrov za rekonstrukcijo ceste in križišč v skupni dolžini 5,5 kilometra; gre za cesto skozi naselje Janežovski Vrh, kjer naj bi se fazno uredilo še križišče, priključki, avtobusna postajališča in avtobusno obračališče.
Sicer pa je bil v občini Des-trnik uspešno zaključen 1,7 kilometra dolg odsek ceste, s pločniki, razsvetljavo, podpornimi in opornimi zidovi ter odvodnjavanjem, za katerega je država že plačala 542.480 evrov. Za nadaljevanje tega odseka ceste naprej, gre za približno slab kilometer in pol ceste, pa bo država v letih 2008 in 2009 primaknila še 625.000 evrov.
Za občino Dornava se v naslednjem letu predvideva financiranje v višini 63.000, leta 2009 pa 230.000 evrov in sicer za krožišče v centru Dornave pred gasilskih domom, ki naj bi se gradilo leta 2009. Leta 2010 pa naj bi se v Dornavi začela rekonstrukcija mostu čez Pesnico, dokončana naj bi bila naslednje leto; v državnem proračunu pa je za ta dela namenjenih dobrih 500.000 evrov.
Gorišnica se je v državni cestni program uvrstila z obnovo mostu čez Dravo pri Borlu, kjer teče meja s sosednjo novo občino Cirkulane. Sanacija mostu je predvidena od leta 2010 naprej, skupno pa bo predvidoma zahtevala 3,3 milijona evrov.
V občini Hajdina bi naj država v letih 2008 in 2009 za 200.000 evrov uredila križišče na cesti Ptuj-Majšperk, sicer pa naj bi se na območju Hajdine naredila še semafori-zacija križišča na Zgornji Haj-dini ter nekaj manjših del. V Juršincih so letos dokončali
Med občinami oz. župani, ki so uspeli zlobirati največ denarja za državne ceste na svojem območju, je gotovo Destrnik; letos so z dobrimi 550 tisoč evri posodobili odsek do centra občine, že naslednje leto pa naj bi dobili še 625 tisoč evrov za nadaljevanje „dvopasovnice" skozi občinski center ter 400 evropskih tisočakov za ureditev krožišča ...
obnovo ceste v dolžini slabega kilometra s krožnim križiščem, za kar je država plačala dobrih 354 tisoč evrov, v naslednjem letu pa je planiranih še 150.000 evrov za sanacijo mostička. V Kidričevem pa se bo delalo krožišče v Apačah na cesti Ptuj-Majšperk, za kar je v letih 2008 in 2009 predvidenih 400.000 evrov, za 100.000 evrov naj bi se leta 2009 uredilo še križišče v Kungoti ter v letih 2009 in 2010 za 200.000 evrov še pločniki v naselju Lovrenc na Dravskem polju. Tekoča naložba je preplastitev ceste od podvoza pod železniško progo proti Hajdini, kjer pa so dela začasno ustavljena zaradi novih pravil pri odvod-njavanju na področju vodo-varstvenih pasov. Vseeno naj bi bila ta naložba izpeljana v letih 2008 do 2009, za nadaljevanje pa bo iz državnega proračuna namenjenih še 400.000 evrov.
V Majšperku se pripravlja novo petkrako krožno križišče; dela naj bi se začela naslednje leto; v letih od 2008 do 2010 pa je za to predvidenih 520.000 evrov. Drugo novo križišče ali morda kro-žišče (študije so v izdelavi) naj bi se delalo na Ptujski Gori; za ta projekt je v letih 2008 in 2009 predvidenih okrog 450.000 evrov. Nadalje je predvidena še preplastitev ceste Majšperk-Stogovci; za to je na postavkah v letih 2008 in 2009 zapisanih dobrih 290.000 evrov ter še ureditev pločnikov na Bregu, za kar naj bi bilo v naslednjih dveh letih na voljo okrog 170.000 evrov. V delu pa je že regionalna cesta skozi Lešje v dolžini pol kilometra, ki bo stala dobrih 183.000 evrov ter zaključen nov most čez Skralsko, kjer je država plačala dobrih 250
tisoč evrov. Sicer pa naj bi se na cesti skozi Ptujsko Goro v letih 2009 in 2010 sanirale poškodovane brežine in usadi, za kar naj bi šlo 266.000 evrov.
V	občini Markovci na cestnem programu v naslednjih dveh letih država ne bo počela nič. V Ormožu bo po državnem cestnem programu imela prednost ureditev križanja ceste Ormož-Središče ob Dravi z železnico v Pušencih; izvedba je sicer premaknjena v leto 2010, skupno pa na bi za ta projekt bilo potrebnih okrog 1,2 milijona evrov. V ta projekt je vključena tudi občina Središče od Dravi, kjer drugih obnov državne cestne mreže ni predvidenih. Po etapah pa naj bi se čez dve leti začela preplastitev ceste Ormož-Spuhlja prav tako nekaj preko milijona evrov. Nekaj čez 300.000 evrov naj bi bilo potrebnih še za ureditev nezavarovanih brežin na cesti Stročja vas-Pavlovci, še najprej, predvidoma že naslednje leto, pa naj bi se začela preplastitev Pavlovci-Miklavž-Presika v dolžni 3,1 kilometra, za kar naj bi država primaknila preko 500.000 evrov.
V	Podlehniku že teče obnova magistralke do Gru-škovja, sicer po etapah, ki se bodo nadaljevale v naslednjem letu. Skupno naj bi bilo v preplastitev do leta 2010 vloženih okrog 850.000 ev-rov. Preplastitve in ureditve naj bi bil deležen tudi stari mejni prehod, vendar šele, ko bodo razrešena lastniška razmerja zemljišč. Sanacija v vrednosti 460 tisoč evrov je sicer predvidena za leto 2009, ni pa nujno.
V	občinah Sveti Andraž in Sveti Tomaž ni predvidenih nobenih del na državnem cestni mreži v naslednjih
dveh letih. V Trnovski vasi pa je predvidena ureditev ceste od naselja Ločič skozi Biš in Trnovsko vas, za kar je v letih 2008 do 2010 predvidenih skupno 780.000 evrov.
V	Vidmu se bo nadaljevala sanacija državne ceste do Zg. Leskovca; za ta projekt je v letih 2008 in 2009 predvidenih še preko 700.000 evrov, načrtovana je pa še gradnja nadomestnega mostu čez potok v Zg. Leskovcu, ki naj bi se gradil v letih 2009 in 2010, skupno pa zahteval 650.000 evrov. V Zavrču bo šel državni denar naslednji dve leti v urejanje križišča (700.000 evrov), predvidena pa je še modernizacija ceste Zavrč-Drenovec, ki je še v precejšnji meri makadamska. Skupno bi naj država v ta odsek ceste od leta 2008 do 2011 predvidela kar 2,4 milijona tolarjev.
V	Žetalah se lahko prve naložbe v državno cestno mrežo nadejajo šele leta 2010; gre pa za gradnjo mostu čez Ro-gatnico, za kar bi se naj porabilo nekaj 460.000 evrov.
Na območju Mestne občine Ptuj pa so vse večje naložbe v državne ceste premaknjene v leto 2009 in kasneje; jih pa zato ni malo (če bodo seveda izpeljane). Še vedno je v načrtu krožišče na Mariborski; zanj je v proračunih 2009 do 2011 predvideno zaenkrat 1,140 milijona evrov, v omenjenem obdobju
naj bi se končno uredil tudi pločnik v Novi vasi za cifro enega milijona evrov, enako velja tudi za pločnik v Pod-vincih (predviden znesek 1,2 milijona evrov). Dornavska cesta s krožišči ter cesta na Grajeno in Maistrova ulica sta praktično zaključeni; državni delež je znašal preko milijona evrov, sicer pa naj bi se del ceste proti Vurberku še saniral, vendar ni jasno, kdaj. Bolj točno pa je določena še gradnja mostu čez potok Grajena, ki naj bi se zgodil leta 2009 in 2010, delež državnega denarja pa presega cifro 355.000 evrov. V državnem cestnem planu za leto 2008 je še ureditev kolesarske povezave Ptuj-Malečnik; gre za odsek od Hajdoš proti Staršem v dolžini slabih treh kilometrov, za kar je skupno predvideno kar 1,4 milijona evrov.
Seveda pa vse zgoraj zapisano nikakor ne gre vzeti za zlato resnico; nekaj od navedenega bo gotovo narejeno, nekaj pa tudi ne. Ampak če nič drugega, je dobro vsaj približno vedeti, kakšne načrte imajo v vladnem vrhu glede državnih cest po naših občinah.
SM
Foto: SM
AKCIJSKA PONUDBA
HM
C* w|y udobneJše
Skrbimo za
"IT
bivanje
MCK d.o.o.
Nova vas pri Markovcih 103, 2281 Markovci Obrtna cona Novi Jork Telefon 02 754 00 90 email: mck.trgovina@sioi.net
Vse cene so brez DDV.
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem
želimo vesel božič ter uspešno novo leto 2008!
Izvajamo vsa instalacijska in keramičarska dela
Ptuj • Odprtje Mercatorjevega trgovskega centra Supermesto
Prvi nakupovalni center v novi preobleki
Novembra letos je poteklo devet let od odprtja Supermesta na Ormoški 30 na Ptuju. Slab mesec po obletnici pa je prvi ptujski nakupovalni center dobil novo preobleko in dodatnih 3000 m2 površin. Skupaj ima po obnovi skoraj deset tisoč m2 površin. V obnovljenem in razširjenem centru je 23 trgovin, od tega štiri Mercatorjeve. Naložba v obnovo je veljala enajst milijonov evrov. V njem je tudi 14 pisarn za najem. Vseh parkirnih mest je 197.
Največja Mercatorjeva trgovina je tehnična trgovina, v kateri so združene vse blagovne skupine, ki so bile doslej razpršene na treh lokacijah. Supermarket je posodobljen, ima lastno pekarno in mesnico ter oddelek delikatese. Modiana in Intersport pa sta noviteti v obnovljenem centru. Skupaj Mercator v Super-mestu zaposluje 84 trgovcev.
Peter Zavrl, član Mercatorjeve uprave za veleproda-jo in logistiko, je na včerajšnji otvoritvi povedal, da je Mer-cator kot največje slovensko podjetje in največji zaposlo-valec letos odprl že več kot 50 novih objektov. Je tipično mednarodno podjetje, ki je vse bolj prisotno tudi v državah bivše skupne države, kjer ustvari že kar 30 odstotkov celotne realizacije. Pospešeno sodeluje s slovensko proizvodnjo, ki je kakovostna in varna za potrošnika, ponuja jo po najboljših cenah. Po skoraj devetih letih uspešnega poslovanja je prvi ptujski nakupovalni center načel
Foto: Črtomir Goznik
Vrvico obnovljenega Mercatorjevega trgovskega centra Supermesto so prerezali Peter Zavrl, član Mercatorjeve uprave za velepro-dajo in logistiko, ptujski župan dr. Štefan Celan in Samo Gorjup, izvršni direktor Mercatorjeve maloprodaje.
zob časa, zato smo se z županstvom MO Ptuj dogovorili, da bomo ob Puhovem mostu uredili lep trgovski center, ki bo v ponos Mercatorju, mestu in kupcem, je na odprtju obnovljenega in razširjenega Supermesta povedal izvršni direktor Mercatrorjeve maloprodaje Samo Gorjup. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je najnovejšo pridobitev Mer-catorja na Ptuju, za katero
upa, da ni zadnja, pozdravil v imenu občine in kupcev. Povedal je, da je obnovljeni in razširjeni center lep že na zunaj, še lepši pa je od znotraj oziroma z vso kvalitetno ponudbo, ki jo ima.
Kot družbeno odgovorno podjetje je Mercator ob odprtju novega Supermesta OŠ dr. Ljudevita Pivka podaril donacijo v višini štiri tisoč evrov. Ravnateljici Dragici
Foto: Črtomir Goznik
Obnovljeno Supermesto ima 3000 m2 novih površin. Obnova je stala enajst milijonov evrov, dela je izvajal Konstruktor VGR, d. o. o., Maribor.
Emeršič jo je izročil Peter Zavrl, član Mercatorjeve uprave za veleprodajo in logistiko. Ravnateljica se je za donacijo
zahvalila v imenu zaposlenih, staršev in otrok, ki potrebujejo veliko prilagoditev. Kupili bodo tehnični in didaktični
material.
Odprtje je spremljal bogat glasbeni in zabavni program.
MG
Ormož • Podpis za zagotovitev dovolj kakovostne vode
Dokončanje umetnega bogatenja podtalnice
Minulo sredo so občine Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž s Komunalnim podjetjem Ormož podpisale pogodbo za izgradnjo umetnega bogatenja podtalnice za vodno zajetje v Mihovcih - II. zaključna faza.
Vse tri občine nastopajo kot soinvestitorji, KP Ormož pa je uspelo izvedbo dobiti na javnem razpisu kot najugodnejši izvajalec skupaj z VGP Mura. Vrednost posla je nekaj manj kot 2 milijona evrov, kar je za naše občine precejšen denar, je bil ob podpisu pogodbe prepričan župan Alojz Sok. Kar 85 odstotkov vrednosti same cene izgradnje bodo občine pridobile iz strukturnega sklada, iz sredstev za skladen regionalni razvoj, ki jih v letih 20072013 Slovenija pridobiva iz Evropske unije, 15 odstotkov in DDV pa morajo zagotoviti občine investitorke.
„Gre za zaključno fazo projekta, ki se gradi že od leta 1994. S tem bomo zagotovili zadostno količino pitne vode za vse tri občine in deloma tudi občino Ljutomer. Podpisnik pogodbe je občina Ormož, ker je zaradi EU potrebno, da je le en nosilec projekta, investitorice pa so vse tri občine," je pojasnil župan Sok.
Središki župan Jurij Borko je povedal, da je to prvi večji skupen projekt treh ob-
čin, upa pa, da jih bo še več. Na sodelovanje Središčani upajo predvsem pri projektu urejanja kanalizacije, s katerim so se začeli ukvarjati letos in so v bistvenem zaostanku v primerjavi z nekaterimi občinami. Zato bodo morali še toliko intenzivneje iskati možnosti za sodelovanje. Mirko Cvetko, župan občine Sv. Tomaž, se je pridružil njegovemu mnenju, saj se na tak način rešuje problematika najvitalnejših reči za posamezna okolja. Novi občini bosta v dveh letih prispevali po približno 80.000.
Pavla Majcen, direktorica KP Ormož, je povedala, da je bogatenje podtalnice kot način reševanja težav s pitno vodo v tujini razširjeno, v Sloveniji pa se je na ta način problema zagotavljanja zadostnih in dovolj kvalitetnih količin vode lotil med drugimi tudi mariborski okoliš. Mihovsko zajetje leži na območju kmetijskega okolja, kje je vpliv kmetijstva na podtalnico velik. Voda za ormoški vodovodni sistem prihaja iz reke Drave. Kot je povedala Majcnova, se tako
vpliva na kvaliteto vode, saj je znano, da v rekah niso prisotni nitriti, nitrati in pesticidi, ki jih je ponekod v pitni vodi precej. Po njenih zagotovilih jih v ormoški vodi ne bi bilo. Projekt umetnega bogatenja podtalnice je sestavljen tako, da voda prihaja iz kanala Dra-
ve do usedalnikov. En usedal-nik je bil že zgrajen, v tej fazi se bo zgradil še drugi. Voda gre potem skozi grobe filtre v infiltracijska polja. Projekt načrtuje gradnjo štirih in-filtracijskih polj. Voda nato ponikne v podtalje, steče do vodnjakov in se črpa v zbir-
ne rezervoarje. Potem gre voda skozi čistilno napravo, doda pa se ji kisik, s katerim se odstranita mangan in železo, ki sta prisotna in so ju v preteklosti odstranjevali s pomočjo ozona. Preden gre voda v porabo, se še klorira. „Sistem je velik, odjemi pa
Svečani podpis pogodbe za izgradnjo umetnega bogatenja podtalnice za vodno zajetje v Mihovcih - II. zaključna faza.
majhni in je potrebno vodo klorirati v primernih dozah. S tem sistem ne bo zaključen, ker je voda živa stvar, ki jo je treba spremljati in v pravem momentu vplivati, da je zagotovljena v ustrezni kvaliteti. Projekt zajema še avtomatizacijo sistema ter strojne in električne inštalacije," je povedala Pavla Majcen in dodala, da bodo delo pričeli ob ugodnem vremenu, rok za izvedbo del pa je avgust prihodnjega leta.
V prihodnjem letu čaka ormoško vodovodno omrežje še en velik projekt, ki bo realiziran skupaj z občino Ljutomer in še nekaterimi drugimi občinami. Gre za zamenjavo celotnega vodovodnega sistema, vključno s štirimi vodohrani, od črpališča do vodohrana na Jeruzalemu. Investicija je ocenjena na 10 milijonov evrov. Za pridobitev sredstev se bodo prijavili na kohezijskem skladu. S tem projektom bodo zamenjane še zadnje salonitne cevi v sistemu, ki bo posodobljen, saj prihaja do lomov, ki zahtevajo velika vlaganja v popravila. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Ptuj • Mestno gledališče je obnovljeno
Dan, ki ga je kultura dolgo čakala
Zgodovina ptujske odrske besede je zelo bogata, je pred nocojšnjim odprtjem prenovljenega Mestnega gledališča povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Ptuj.
MO Ptuj je bila v zadnjih letih mnogokrat izpostavljena kritiki, češ da je za nekoliko slabšo jakost ptujske odrske besede kriva dotrajanost odrskih desk in gledališke stavbe. Tudi to je prispevalo, da sta politika in stroka stopili skupaj ter sprejeli skupno odločitev o pričetku prenove gledališke stavbe, ki se je začela dokaj nemirno, v vročici predvolilnih aktivnosti lokalnih volitev.
»S prenovo te stavbe smo zapolnili arhitekturno vrzel, ki je kar nekaj desetletij bodla v oči tako domačine kot mimoidoče. Za Slovenski trg lahko zagotovo rečemo, da je arhitekturni muzej na prostem, kjer je možno slehernemu popotniku skozi naše mesto na zelo majhnem prostoru pokazati veličino tega mesta, od rimskih časov do današnjih dni. Ta skoraj dva tisoč let stara pestrost arhitekture, od Or-fejevega spomenika do mestnega stolpa, čudovite cerkve sv. Jurija, starega rotovža in
sedaj prenovljene gledališke stavbe, kaže, da so tukaj živeči ljudje uspeli preseči vse oblike kulturnih barbarizmov. Ta podoba jasno izraža, da smo Ptujčani skozi vso svojo zgodovino bili sposobni dojeti, da je sleherna kultura ne glede na versko ali politično prepričanje vredna spoštovanja in ohranjanja. Prenova Mestnega gledališča Ptuj pa je dokaz, da tudi danes v tem mestu živimo ljudje s temi vrednotami. Zagotovo pa bo potrebno k tej arhitekturni pridobitvi dodati še vsebinsko prenovo. Osebno si želim, da bi se v teh prostorih sproščalo čim več kreativne energije, ki bi ob opazovanju lastnega duševnega in duhovnega življenja nakazovala tudi smer kolektivnega hotenja. Želimo si gledališče, ki ne bo zgolj posnemalo in dramatiziralo obstoječih družbenih odnosov, ampak bo sposobno te zastarele odnose predvsem revoltirati in hkrati nakazovati in ustvarjati nove,« je še po-
Foto: Črtomir Goznik
Nocojšnjega svečanega odprtja prenovljenega Mestnega gledališča se bodo udeležili številni gostje, med njimi tudi novoizvoljeni predsednik države dr. Danilo Türk.
sebej za Štajerski tednik pred nocojšnjo svečano otvoritvijo obnovljenega Mestnega gledališča Ptuj povedal dr. Štefan Čelan.
Nocoj se bo župan zahvalil mnogim, ki so bili tako ali drugače povezani s projektom prenove gledališča, prednostno pa mestnemu svetu, ki je podprl načrtovano investicijo, mestnemu arhitektu in komisiji, ki je izbrala najboljšo ponujeno rešitev, prav tako pa tudi projektantski hiši Plan B, Zavodu za varstvo kulturne dediščine in podjetju Gradis GP Gradnje Ptuj s podizvajalci za spretno krmarjenje med narisanim in zazidanim.
Že jutri bodo ponovno oživele tudi odrske deske, ki bodo z novo podobo zagotovo vabljive za marsikaterega vrhunskega slovenskega igralca oziroma igralko, kajti mnogi med njimi imajo ptujske korenine.
MG
Ptuj • Z javno-zasebnim partnerstvom do kulturnega centra in vrtca
Obljube naj bi postopoma uresničili
Zdajšnja ptujska mestna oblast je trdno odločena, da bo integralni razvojni program s prednostnimi projekti, ki je bil novoletno darilo pred dvema letoma, v nekaj letih "postal meso" tudi na obeh straneh Potrčeve ceste na Ptuju in ob Osojnikovi cesti, kjer bodo stroji najprej zabrneli. Z javno-za-sebnim partnerstvom želijo le pospešiti njegovo realizacijo.
Za izvedbo projekta gradnje kulturnega centra z garažno hišo ob Potrčevi cesti in po-slovno-stanovanjskega objekta z vrtcem ob Osojnikovi je pripravljen akt o javno-zasebnem partnerstvu, na osnovi katerega bo občina iskala zasebne partnerje na podlagi razpisa. Mestni svetniki bodo o njem razpravljali na ponedeljkovi seji.
Zadeve so tako daleč, da MO Ptuj kot javni partner lahko računa, da bo javni razpis glede na zanimanje, ki ga kažejo zasebni partnerji za omenjene projekte, uspešen. V tem trenutku naj bi zanimanje za te projekte, v katere vstopa MO Ptuj kot lastnica zemljišč, kazali trije konzorciji podjetij. Javno-zasebno partnerstvo se bo izvedlo v obliki koncesijskega part-
nerstva. Zasebni partner bo prevzel večino poslovnega tveganja. Izbrali ga bodo na podlagi javnega razpisa po postopku konkurenčnega dialoga. Objavili ga bodo na portalu javnih naročil in v uradnem glasilu Evropske skupnosti. Izbrala ga bo strokovna komisija, ki jo bo imenoval župan. V postopku izbire bodo zasebnega partnerja preverili, ali je v ekonomskem, finančnem, kadrovskem in tehničnem pogledu sposoben prevzeti naloge izvajalca, pri tem pa morajo biti merila za izbor zasebnega partnerja izbrana tako, da bodo omogočila izbor v ekonomskem pogledu najmočnejšega oziroma najugodnejšega kandidata, pravijo v Mestni hiši na Ptuju.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je povedal, da naj bi bil
Foto: Črtomir Goznik
Na območju nekdanjega vojaškega skladišča, zdaj parkirišča, naj bi do leta 2012 zrasel kulturni center z garažno hišo.
poslovno-stanovanjski objekt z vrtcem ob Osojnikovi ulici zgrajen že do jeseni leta 2009, projekti pa naj bi luč sveta zagledali že do poletja 2008. Preselitev vrtca ob Potrčevi cesti na novo lokacijo bi omogočil začetek dolgo načrtovane gradnje oziroma širitve Doma upokojencev Ptuj. Obe gradbišči ob Potrčevi cesti, to je gradnjo kulturnega centra z večnivoj-sko garažno hišo ob Potrčevi in okrog 25 tisoč m2 velikega poslovnega objekta, v katerega bi preselili vso državno upravo, na območju parkirišča za avtobusno postajo, kjer je sedaj modra cona, naj bi odprli hkrati. Selitev avtobusne postaje na območje nasproti železniške postaje naj bi se zgodila nazadnje med štirimi omenjenimi projekti. Na lokaciji nove avtobusne postaje bo zrasel poslovno-stanovanjski objekt, načrtujejo pa tudi postavitev bencinske črpalke.
V Mestni hiši na Ptuju si želijo, da bi čimprej prišlo tudi do gradnje nove OŠ dr. Ljudevita Pivka, saj bi tako lahko sedanji objekt Glasbene šole Karol Pahor Ptuj spremenili v turistični objekt, v tem duhu pa naj bi zaživelo tudi območje nekdanjega Koteksa. Z izdelavo dokumentacije naj bi območje Dravske ulice pokrili do jeseni leta 2008, tako da bi lahko potencialni investitor čimprej začel gradnjo.
MG
Ptuj • Pomembna pridobitev za Cestno podjetje
Certifikat za sistem varstva in zdravja pri delu
Tradicionalno prednovoletno srečanje prijateljev in poslovnih partnerjev Cestnega podjetja Ptuj je v sredo, 12. decembra, ob 12. uri in 12 minut potekalo v posebej svečanem vzdušju, saj so ob tej priložnosti prejeli pomemben certifikat Ohsas 180001/1999 za uspešen opis in uvedbo sistema varstva in zdravja pri delu.
Kot je povedal direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Vajngerl, je bilo letošnje leto zanje posebej uspešno, saj so dosegli za okoli 60 % večji obseg dela na področju gradenj, med drugim sodelujejo tudi pri gradnji nove avtoceste, zaradi povečanega obsega dela pa so za okoli 20 % povečali število zaposlenih. Ker pa so vedno pripravljeni sprejeti nove izzive in potrjevati pravilne usmeritve, so sredi novembra izpolnili pogoje, uvedli in uspešno zagovarjali sistem varstva pri delu Ohsas 180001/1999. V imenu certifikacijske družbe TUV je prokuristu Cestnega podjetja Ptuj Martinu Turku pomembno listino svečano izročil Vilko Švab. Ker pa želijo tvorno sodelovati tudi v novoustanovljenih pokrajinah, so se v CP Ptuj odločili, da bodo z novim letom prešli na nov sistem upravljanja, saj
želijo zagotoviti, da bo Cestno podjetje Ptuj ostalo tradicionalno dobro podjetje, ki zna delati in živeti v tem okolju.
Prednovoletno srečanje pa so
poleg svečane podelitve certifikata popestrili in gastronomsko olepšali Vlado Kreslin, Jakec Svenšek in Anton Skaza.
-OM
Foto: M. Ozmec
Certifikacijsko listino je prokuristu Cestnega podjetja Martinu Turku izročil predstavnik certifikacijske družbe TUV Vilko Švab.
Ptuj • Podpis pogodbe za podtalnico
Boljši časi za podtalnico
V poročni dvorani ptujske Mestne hiše sta 10. decembra župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in Janez Škoberne, direktor Cestnega podjetja Maribor, sklenila skoraj 35 milijonov evrov vredno pogodbo za izvedbo projekta celovitega varovanja vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - prva faza.
Na dve fazi so projekt razdelili tudi zato, ker jim ni uspelo pravočasno zbrati vseh notarsko overjenih služnostnih pogodb za zemljišča, na katerih bo potekala gradnja. Rok za dokončanje del je 1050 dni od začetka del oziroma najkasneje 30. september 2010 - 685 dni za dokončanje del in 365 dni za poskusno obratovanje. Skupaj s partnerji v projektu (SGP Pomgrad, d. d., iz Murske Sobote, Nivo, d. d., Celje, VGP Drava Ptuj, d. d., in Nizke gradnje, d. d., Ptuj) bodo začeli gradnjo vodovodnega sistema in sistema za odvajanje odpadnih voda (kanalizacije), gradnjo dveh manjših čistilnih naprav v Kidričevem in Gorišnici ter rekonstrukcijo centralne čistilne naprave na Ptuju.
Foto: Črtomir Goznik
Pogodbo za izvedbo projekta celovitega varovanja vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza v vrednosti skoraj 35 milijonov evrov sta 10. decembra v poročni dvorani ptujske Mestne hiše podpisala direktor Cestnega podjetja Maribor Janez Škoberne (levo) in ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Veliki dan podpisa se ni zgodil čez noč, pripravljali so ga nekaj let. Podpis pogodbe je hkrati zelena luč za uvedbo izvajalcev v delo, saj ga morajo začeti do 19. decembra letos, da bodo tudi sofinancerji dali zeleno luč za začetek projekta. Izvajalci del bodo gradnjo dobrih 21 kilometrov dolgega vodovodnega sistema in dobrih 52 kilometrov dolgega kanalizacijskega sistema na območju občin Hajdina, Gorišnica, Kidričevo in Starše ter Ptuj začeli, brž ko bodo to dovoljevale vremenske razmere. Hkrati se bo začela rekonstrukcija centralne čistilne naprave z 68 tisoč populacijskimi enotami na Ptuju ter gradnja čistilnih naprav v Kidričevem z 8500 populacijskimi enotami in Gorišnici z 2100 populacijskimi enotami.
Ptujski župan je v ponedeljek podpisal doslej največjo pogodbo oziroma investicijo v svojem županskem mandatu, večjo, kot je bila izgradnja Puhovega mostu. Izbrali so ponudnika, ki se je najbolj približal zahtevam občin. Pot do izbire izvajalca del je bila dolga in zahtevna, je povedal ptujski župan, zadovoljen, da se je v tem projektu tako dobro izteklo za lokalne skup-
nosti, vključene v projekt. Devetdeset odstotkov vrednosti investicije so zagotovili v EU in državi (65 odstotkov predstavljajo sredstva EU, 25 odstotkov je zagotovila država), 10 odstotkov pa lokalne skupnosti. Če bi lokalne skupnosti morale same zagotoviti 100 odstotkov potrebnih sredstev, bi samo za omenjeni projekt potrebovale kar 30 let.
S podpisom pogodbe je bil v ponedeljek zadovoljen tudi direktor CPM Janez Ško-berne, saj so redki projekti, v katerih najde skupni jezik več občin oziroma lokalnih skupnosti in podjetij v okviru partnerskega nastopa. V drugi fazi se bosta v projekt vključili še občini Markovci in Videm, tudi za to fazo pa se bo potrebno zelo potruditi, da bodo zagotovili sredstva po enakem ključu kot v prvi fazi. Potrudili se bodo, da bo tudi druga faza zagledala luč sveta, so ob podpisu pogodbe poudarili akterji prve faze projekta celovitega varovanja vodnih virov podtalnice Ptujskega polja, ker šele slednja pomeni dokončanje projekta z izgradnjo sekundarnih povezav.
MG
Kidričevo • Okrogla miza o uvedbi pokrajin
Bolj kot ime pomembne pristojnosti in denar
V organizaciji občinskega odbora SDS Kidričevo so v ponedeljek, 10. decembra, v kidričevski osnovni šoli pripravili okroglo mizo o ustanovitvi in uvedbi pokrajin v Sloveniji. Okoli 30 udeležencev, med katerimi je bil tudi kidričevski župan Jože Murko, je o tej aktualni zadevi seznanil poslanec državnega zbor Branko Marinič, ki je tvorno sodeloval tudi pri pripravi zakona.
Čeprav je bil pobudnik in organizator okrogle mize občinski odbor SDS, so se je zaradi zanimive tematike udeležili tudi nekateri drugi občani. Okoli 30 udeležencev in njihovega gosta, poslanca Branka Mariniča, je uvodoma pozdravil predsednik občinskega odbora SDS Bogdan Škafar. Zapleten proces uvajanja pokrajin ter vlogo lokalnih skupnosti pri tem je predstavil poslanec Branko Marinič. Med drugim je spomnil, da vsebino uvajanja pokrajin opredeljujejo kar šest različnih zakonov. Po sedanji in najverjetneje zadnji varianti je predvidenih 14 pokrajin, saj naj bi po sedanjem predlogu območjem 12 statističnih regij ustrezala območja 12 pokrajin, s političnim lobiranjem pa naj bi bilo z izračuni dokazano in tudi doseženo, da lahko Slovenijo razdelimo na 14 pokrajin - poleg omenjenih 12 še na dve dodatni: na Savinj-sko-šaleško in Ptujsko-ormo-ško pokrajino.
Pri tem je po Mariničevih trditvah zelo pomembno, da se z uvedbo teh pokrajin občinam nič ne jemlje, pa tudi ne dodaja. Menil je tudi, da bi se ob dogovarjanju o tem morali koalicija in opozicija združiti, sicer ne bo ne uspeha ne pravega učinka. Predvsem zaradi tega, ker bo ob sprejetju v državnem zboru potrebna 60 % večina, te pa ne premore ne
vladajoča koalicija ne opozicija; zato se bo kljub različnim pogledom in pristopom potrebno poenotiti.
Za našo regijo je bilo prvotno predlagano ime Spodnje Podravje, ki se je med ljudmi že kar lepo prijelo, vendar je Civilna iniciativa iz Maribora menila, da Maribor nikakor ni in ne more biti del Spodnjega Podravja, zato je zbrala podpise in predlagala, da bi se regija imenovala Štajerska. Da bi izvedeli, kakšno mnenje imajo v posameznih občinah, so jih pozvali, naj jim odgovorijo, katero ime bi bilo primernejše. Zanimivo je, da so od 19 občinskih svetov dobili 17 odgovorov, od katerih jih je bilo kar 14 za ime Vzhodna Štajerska. Kljub temu so na veliko začudenje v vladi predlagali za našo regijo tretje ime, ptuj-sko-ormoška pokrajina. Ker se s tem mnogi ne strinjajo, bosta poslanca Branko Mari-nič in Franc Pukšič v imenu vseh 14 občin, ki so se za to odločile, vložila v državni zbor zahtevo, da se naši pokrajini povrne ime Vzhodna Štajerska in da se to ime tudi dokončno sprejme.
Kakršnokoli ime bo že imela, našo pokrajino bo sestavljalo 19 občin: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Andraž v Sloven-
skih goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. Sedež pokrajine bo na Ptuju, prvi pokrajinski svet pa naj bi glede na število prebivalcev imel skupaj 37 pokrajinskih svetnikov.
Zaradi novega paketa pokrajinske zakonodaje je treba spremeniti kar 51 sedanjih zakonov, s prenosom obveznosti iz države na posamezne pokrajine pa se bo iz Ljubljane v posamezne pokrajine prenesel tudi sorazmerni delež denarja. S 1. januarjem 2009 naj bi na podlagi Za-
kona o prenosu nalog v pristojnosti pokrajin na vseh 14 novo formiranih pokrajin prenesli vse potrebne pristojnosti v zadevah širšega lokalnega, pa tudi regionalnega pomena. Na pokrajine bodo v izvrševanje prenesli tudi posamezne upravne naloge iz državne pristojnosti, ki v skladu s pokrajinskim zakonom spadajo med naloge pokrajine in jih kot naloge ministrstev, organov v sestavi ministrstev in upravnih enot določajo posamezni zakoni.
Med že znanimi podatki in
dejstvi smo med drugim slišali, da glede na izjemo, ki jo vlada dovoljuje v koroški regiji, obstaja možnost, da bi bil tudi v naši pokrajini bil sedež pokrajinskega sveta v Ormožu, sedež pokrajinske uprave pa v Ptuju. Vse to je stvar dogovorov in usklajevanj. Sicer pa časa ni na pretek, saj po oceni vlade obstaja realna možnost, da pokrajinsko zakonodajo dokončno sprejmemo v prvi polovici leta 2008.
Župan občine Kidričevo Jože Murko je v razpravi poudaril, da zanj ni toliko po-
Foto: M. Ozmec
Razmeroma dobro obiskano okroglo mizo sta v Kidričevem vodila poslanec Branko Marinič (stoji) in Bogdan Škafar.
membno, kakšno ime bo nosila naša regija, ampak predvsem, kaj bo od tega imela lokalna skupnost oziroma občina in posledično občani, to pa je odvisno tudi od tega, koliko sredstev bo na razpolago. Zato se moramo vsi boriti in lobirati, da bomo iz Ljubljane spravili v občinsko malho čimveč prepotrebne-ga denarja.
Član občinskega sveta Anton Habjanič je menil, da si ne smemo dovoliti, da bi bili spet privesek Maribora, zato po njegovem ime Vzhodna Štajerska za našo pokrajino ni primerno, ampak bi bilo primernejše ime ptujsko-ormo-ška pokrajina. Motilo pa ga je, da je za občine z območja Slovenskih goric predvidenih toliko pokrajinskih svetnikov kot v Ptuju, medtem ko jih imajo vse druge sedanje volilne enote po 7 ali še manj. Kmetovalca Milana Unuka je zanimalo, zakaj v prenosu pokrajinskih pristojnosti na sklad kmetijskih zemljišč ne prenašajo tudi gozdov, vendar mu je Marinič odgovoril, da je za to v pripravi nov Zakon o gozdovih. Eno mlajših razpravljavk pa je zanimalo tudi, kako bo s prenosom pristojnosti iz države na pokrajine na področju izobraževanja oziroma visokega šolstva in kakšne bodo pristojnosti posamezne pokrajine nad tem področjem.
M. Ozmec
Zgornje Gruškovje • Kako priti do in od hiše?
Ko cesta ni več cesta ...
Tistih, ki si v sicer idiličnem haloškem hribovju omislijo vikend, je kar veliko. Zelo malo pa je ljudi, ki bi se odločili v tej idili narave tudi dejansko in za vedno živeti, še posebej mlajših, ki prihajajo iz mestnih okolišev, kjer jim je na dosegu roke praktično vse.
No, ampak najdejo se tudi takšni. Med njimi je družina Mahorič, ki je vse življenje živela v Ptuju, pred nekaj leti pa sta zakonca kupila staro podrtijo v enem najbolj zakotnih, a zato toliko lepšem delu Podlehnika, v Zgornjem Gruškovju. Na mestu nekdanje podrtije sta postavila čudovito hišo po vzoru skandinavskih lesenih hišk, letos pa se je družinica z odraščajočo hčerko, ki obiskuje drugi letnik gimnazije, tudi preselila. Darinka Mahorič pravi, da se je že ob odločitvi in izbiri lokacije zavedala, da ne bo lahko in niti približno tako enostavno kot življenje v mestu, a jih to ni ustavilo.
Niti gramoza ni več
„Zelo rada živim v naravi, tudi hči in mož, in ni problem razdalja do službe ali šole. Je pa velik problem cesta, ki to sploh ni več. Že pred preselitvijo, lani, sem skupaj s solastniki vikendov, domačij in zemljišč ob tej cesti poslala na občino prošnjo za ureditev tega dela občinske ceste oz. javne poti, ki vodi še mimo naše hiše nekoliko v dolino in se konča na dvorišču ene izmed hiš. Vendar odgovora na takratni dopis ni bilo."
Kot pojasnjuje Darinka Mahorič, ta odsek ceste tudi gramoza ni videl že lep čas in tako je kolovoz ob grdem vremenu, neurjih, neprevozen: „Seveda smo se doma zavedali, kam se selimo in da ni pričakovati lepih cest. Zato smo tudi nabavili avto na štirikolesni pogon, ker je edino s tem sploh možno voziti po neasfaltiranih cestah. Ampak ko gre za tako zapuščeno in uničeno pot, kot je tale tu, tudi štirikolesni pogon ne pomaga več. Mislim, da bi občina morala poskrbeti vsaj za ustrezno gramoziranje z utr-
jevanjem, saj nihče od nas ne pričakuje kar takoj asfaltne prevleke!"
Toda tudi gramoza, kot rečeno, omenjena javna pot ni videla že skoraj dve leti, pa še takrat, ko je bil pred veliko časa pripeljan, ni bilo od tega nobenega učinka: „Ker ni bil nič utrjen, so se nam avtomobili ugrezali v plasti mehkega nasutja kamenja in je bila vožnja prav tako nemogoča, ob prvem deževju pa se je potem še tisto skromno nasutje gramoza spralo v dolino.
Strah pred zimo
Letos bodo Mahoričevi, ki so se poleti dokončno preselili v Zgornje Gruškovje, v tem hribovju morali preživeti tudi prvo zimo: „O, saj smo se s snegom tukaj že srečali, ko smo delali hišo. Ampak drugo je, ko tu živiš in je treba vsako jutro v službo, hčer pa vozim ob tem še v šolo. Sploh si ne upam predstavljati, kaj bo. Vem in tudi sprejemam to, da ta odsek ceste ni med prednostnimi glede pluženja, zato bo treba dobro poslušati vremensko napoved in ob sneženju se bo avto pač puščal na hribu pri sosedi, ki živi ob asfaltirani cesti. Upam pa, da bo naš odsek ceste potem splužen vsaj čez dan, pač ko bo po razporedu prišla na vrsto. Na to smo tukaj pripravljeni."
Darinka Mahorič ob tem poudarja, da ne njena družina ne sosednje ne zahtevajo in ne pričakujejo nemogočega, da pa si vseeno želijo in pričakujejo več posluha s strani občinskega vodstva: „Veste, če dobiš s strani občinske uprave na prošnjo, naj se cesta naredi vsaj dobro prevozna, odgovor, da naj kar sami primemo za lopate in motike, je pa ta huda in grenka! Kot da smo ljudje na tem koncu čisto nepomembni, pa
smo vseeno občani Podleh-nika, ali ne? In navsezadnje, zdaj tu živita še dva mladoletna otroka, ki vsak dan hodita v šolo, naša punca in sosedov sin. Poleg tega smo v drugem dopisu občini, ki je bil poslan letos julija, tudi zapisali, da smo pripravljeni pomagati in sofinancirati ureditev tega odseka ceste, ampak sploh nismo prejeli nobenega odgovora. To se mi pa res ne zdi odnos do občanov!"
Dejstvo je, da je večji del ceste na Kamen (gre za cesto, kjer so se letos smrtno ponesrečili trije občani Pod-lehnika) sicer asfaltiran, vendar glede na lego in strmino ter številne ostre ovinke zelo slabo zavarovan. Vožnja po tej cesti je zato ob dežju, snegu ali poledici živa igra na srečo. Kot pravi Mahoričeva, pa mora pohvaliti izvajalca pluženja, ki naj bi letos ob
prvem snegu svoje delo opravil več kot odlično. Drugi del ceste, ki vodi od asfaltiranega pasu mimo Mahoričeve hiše, gre za približno 800 metrov dolg odsek, pa je popolnoma nevzdrževan; kolovoz se povrhu vzpenja in pada pod ostrimi koti in v težko preglednih ovinkih. Najmanjšega dvoma ni, da bo v kratkem zaradi razritosti neprevozen ne samo zaradi morebitne snežne odeje, ampak tudi zato, ker so ga premočno načele ogromne luknje, udori, globoke hudourniške vijuge, preko katerih avtomobili ne bodo mogli več, saj bodo nasedli.
Marsikdo je odstopil od gradnje prav zaradi ceste
„Drugače pa je ta konec
Podlehnika tako zelo lep; v teh letih, kar sva gradila hišo, sva se srečala z neverjetno velikim številom ljudi, ki bi tukaj tudi želeli postaviti hišo, a so potem obupali prav zaradi ceste. Ta je navsezadnje osnovni pogoj za preživetje, pa jo pozimi še plužili niso, čeprav sem večkrat intervenirala. Upam, da bo letos drugače, da bo vseeno vsaj splužena, že zaradi otrok in nas, ki moramo v službo," še pravi Darinka in dodaja, da bi občinsko vodstvo vseeno moralo imeti nekaj več posluha za svoje občane: „V tem okolišu je že nekaj novogradenj, mladi želijo ostati. Še več bi jih ostajalo, če bi imelo vsaj približno normalne cestne povezave. Mislim, da bi moral biti to cilj občine, saj se toliko govori o izseljevanju iz Haloz, zelo malo ali nič pa se ne naredi za to, da bi mladi
ostajali ali celo prihajali. Hči je bila najprej navdušena nad tem krajem, zdaj, ko pa vidi, kakšna postaja cesta in da bo pozimi odrezana od sveta, jo pa vse bolj mineva. Težko je razumeti, da so v sosednji Hrvaški obmejno območje uredili, da kar gledaš; še najbolj zakoten zaselek ima vse - od asfalta do razsvetljave in še marsikaj. Pri nas pa je velik problema že samo prevozna cesta ... "
Župan: Konec brezplodnega gramoziranja
Župan Marko Maučič, ki je vodenje občine prevzel konec lanskega leta, nad zahtevo po ureditvi ceste ni bil videti presenečen: „S cestami je v naši občini križ, enostavno ne moremo dohajati vseh zahtev, saj je večina cestišč, tudi tistih asfaltiranih, v slabem stanju in potrebnih obnove. Glede konkretnega odseka ceste pa moram povedati, da se je pristojna komisija sestala in obravnavala vlogo ter sprejela sklep, da podpira pobudo podpisanih krajanov tega zaselka in da je navedena cesta kot javna pot uvrščena v program rednega vzdrževanja gramoziranih cest in se bo iz tega naslova tudi vzdrževala. Sicer pa moram jasno povedati, da smo v občini sprejeli odlok, da se bodo prednostno urejale ceste, ob katerih živi več občanov in ki so pripravljeni modernizacijo tudi sofinancirati. Žal ob omenjeni cesti živi le eno oz. dve gospodinjstvi, ostalo so vikendi, zato je letos nemogoče pričakovati, da se bo ta odsek ceste saniral. Je pa v planu, in če bodo zainteresirani tudi res pripravljeni sofinancirati, bo urejena čimprej. Seveda pa ne prak-ticiramo več sistema, da se gramoz brezplodno nasuje in potem spira, kot ugotavljajo tudi občani sami, ampak smo se odločili tako, da bomo tovrstne odseke cest temeljiteje urejevali; to pa pomeni uporabo sekanca, utrjevanje terena in valjanje, da je potem res nek učinek. Na ta način smo zdaj uredili cesto Ložine-Tri vode, kjer na dolžini 800 metrov živi deset družin. Seveda pa to zahteva več sredstev; za ta urejen odsek smo porabili 20.000 evrov."
Konkretnega odgovora, kdaj torej v Zgornjem Gru-škovju lahko pričakujejo „človeka vredno pot", župan Maučič ni mogel podati. Ma-horičevi in z njimi vsi ostali podpisniki vloge bodo morali še počakati; morda se jim pa gramoziranje in ureditev cestišča vendarle obeta že kmalu naslednje leto.
SM
Iz vloge, ki je bila poslana na občinsko upravo
„Podpisani lastniki zemljišč v Kobilni, hišne številke 40,39, 37,38 a in 35, ter ostali lastniki vlagamo zahtevek za modernizacijo ceste v Zg. Gruškovju mimo hišnih številk 35, 39 in 38 a -ceste v Kobilno. Sedanje stanje ceste ne ustreza standardom, ki opredeljujejo naziv javna makadamska pot. Naziva cesta si ne zasluži, čeprav ta status uporabljate pri zaračunavi NUSZ. Stanje, v kakršnem je cesta sedaj, ne omogoča varnega prometa, dostop do hiš in vikendov je ogromen napor že pri lepem vremenu, uničujejo se avtomobili, že ob manjšem nalivu pa je vožnja prava avantura. Ob močnejšem nalivu je cesta popolnoma neprevozna, tudi za terenska vozila. Vse navedeno je vzrok, da izgubljamo potrpljenje in veselje do dela na zemlji v tem območju Haloz."
Vlogo je podpisalo šest podpisnikov, lastnikov zemljišč, s hkratnim dopisom, da so vsi pripravljeni tudi sofinancirati ureditev te ceste.
Takšen pa je ob lepem vremenu pogled na del ceste, ki tudi gramoza ni videla že lep čas.
Foto: SM
Gorišnica • Z zadnje letošnje seje
„Naj se najprej razčisti lastnistvo Čistega mesta!"
Zadnja letoSnja seja goriSniSkega občinskega sveta je najprej potekala zelo mirno in tekoče; prvih Sest točk dnevnega reda je spolzelo skozi besede oz. dvige rok v dobrih 20 minutah. Pri predlogu podražitve odvoza smeti pa je po občinski dvorani dodobra zadonelo.
Besedo si je najprej vzel župan Jože Kokot: „Sicer sem to točko uvrstil na dnevni red današnje seje, ker je prav, da se občinski svet seznani s predlogom podražitve, ki ga predlaga Čisto mesto. Vendar pa vam hkrati tudi povem, da smo o tej temi debatirali že na kolegiju županov in tam sem jasno povedal, da pri nas ne bomo sprejemali nobenih podražitev več, dokler je no jasno lastništvo Čistega mesta. Dejstvo je, da je zemljišče deponije v lasti ptujske mestne občine, vendar pa je tudi dejstvo, da vso infrastrukturo in navsezadnje tudi materialna ter osnovna sredstva, s katerimi upravlja Čisto mesto, sofinanciramo vse občine. Torej moramo biti tudi občine Spodnjega Podravja odstotkovni lastniki infrastrukture. In dokler ne bo jasno, kolikšen delež lastništva pripada naši občini, sem absolutno proti vsaki podražitvi, saj ne vemo, koga in kaj dejansko financiramo! Poleg tega je znano, da je velik lastnik Čistega mesta podjetje Saubermacher in govori se, da se na deponijo spravljajo tudi odpadki iz drugih okolišev oziroma občin, ne le naših. Tako bo deponija zapolnjena prej kot napovedano, mi pa bomo ponovno iskali nove lokacije in to tudi plačevali. Nadzora nad poslovanjem Čistega mesta nimamo, občine sploh nimamo nobenega predstavnika v nadzornem svetu, prav tako nimamo nadzora nad tem, kaj in od kje se dejansko deponirajo odpadki, zgolj besede in prepričevanja odgovornih so veliko premalo!"
Prav takšen sklep, ki je sledil razlagi župana, je na seji sprejel tudi občinski odbor za gospodarske dejavnosti in gospodarsko infrastrukturo; torej, da naj se najprej razčistijo in določijo solastniški deleži občin na infrastrukturi in imetju Čistega mesta, nato pa se bodo lahko odločali o podražitvah. Svetniki
pa so k temu razmišljanju, s katerim so se sicer popolnoma strinjali, dodali še nekaj; po razcepitvi občine na dve enoti je sedanja občina Gorišnica (brez Cirkulan) zapadla v bližje okrožje odvoza smeti do 15 kilometrov, kar pomeni, da bi morala imeti nižjo ceno odvoza zaradi oddaljenosti kot prej. Vendar pa tega poračuna občani niso bili deležni; še vedno se jim zaračunava cena, ki velja za občine, oddaljene nad 15 kilometrov. Računati na to, da bi jim bil preveč zaračunan odvoz kdaj povrnjen, pa je čisto nerealno.
K vsemu temu enotnemu ogorčenju nad zahtevo po podražitvi je svoje dodal še svetnik Jože Petek: „Prosim lepo, ni nas potrebno zavajati, da od julija 2005 ni bilo nobene podražitve. Uradno prikazane morda res ne, vendar je prehod na novi tarifni sistem obračunavanja odvoza smeti po številu članov gospodinjstva dejansko za veliko večino občanov pomenil podražitev in prepričan sem, da ta tarifni pravilnik ni bil narejen v škodo poslovanje Čistega mesta. Prej nasprotno in glede tega bi me zanimalo, koliko so se po uvedbi tega sistema povečali prihodki Čistega mesta?! O tem nihče ni nikoli rekel niti besede!"
Razprave o tem, ali bi ali ne bi podražili smeti, tako sploh ni bilo, saj so bili občinski velmožje absolutno in brezpogojno proti. Župan je na koncu le še povedal, da naj bi se lastniška razmerja uredila in določila najkasneje do konca januarja in v odvisnosti od tega dogovora bodo nato lahko spet obravnavali morebitno podražitev. Sicer pa je vprašanje, kaj se bo zgodilo; znano je namreč, da naj bi se naslednje leto razpisala koncesija za zbiranje in ravnanje z odpadki; slednja pa bo težko izvedljiva, če občine ne bodo enotne. Potemtakem bi se namreč kaj lahko zgodilo, da bodo posamezne občine
Župan Jože Kokot: „Dokler ne bo jasno, kolikšen delež lastništva infrastrukture pripada, naši občini, sem absolutno proti vsaki podražitvi, ki jo zahteva Čisto mesto, saj ne vemo, koga in kaj dejansko financiramo!"
razpisovale svoje koncesije za odvoz ter glede na ponudbe izbrale različne, pač zanje najugodnejše koncesionarje, kar pa posledično pomeni, da bi se morali razpisati dve različni koncesiji; in sicer ena za odvoz smeti, druga pa za odlaganje oz. upravljanje z deponijo. Poznavalci sicer menijo, da dva različna kon-cesionarja za vsako od omenjenih dejavnosti na koncu, pod črto, pomenita absolutno dražje cene odvoza in ravnanja (odlaganja) z odpadki, zato naj bi bil to najbolj črn scenarij, ki se ga bodo poskušali izogniti s kakšnim pametnim dogovorom. Očitno pa bo zgodba s smetmi prihodnje leto zelo, zelo vroča.
TUdi občinski svet proti daljnovodu
Podobno mnenje je celotni občinski zbor z županom na čelu zavzel tudi okoli vsebine pisma Civilnega odbora Gajevci-Placerovci, ki nasprotuje umestitvi daljnovoda v neposredno bližino naselij. V pismu občinskemu vodstvu so med drugim zapisali: „Sez-nanjeni smo, da se bo spreminjal oz. dopolnjeval lokacijski plan v občini Gorišnica in da je načrtovana postavitev
Po dolgoletnem prerekanju v stilu „kdo bo koga" je denacionalizacijska zgodba o lastništvu zemljišč na območju športnega parka končana; vsak je dobil nekaj, zdaj naj bi se začela pogajanja o odkupu.
daljnovoda DV 2x400 kW. Sprašujemo se, kdo izmed odgovornih v občini (župan ali svetniki) si dovoljuje ogrožati življenja ljudi, posebno tistih, ki stanujejo v razdalji 200 m od načrtovanega daljnovoda. Naj vam bo jasno, da boste prav vi, ki boste podpisovali soglasje za postavitev daljnovoda, odgovorni za vse morebitne posledice!" Svoj zapis odbor zaključuje z opozorilom, da svojih otrok nikakor ne bodo izpostavljali različnim testiranjem, ter še, da zahtevajo jasno stališče občine do umestitve daljnovoda, saj živijo pod psihičnim pritiskom zaradi negotovosti in strahu. Župan se je na dopis odzval z besedami, da bo občina v celoti podpirala zahteve občanov in ne bo dovoljevala graditve daljnovoda v neposredni bližini ali celo čez naselja, da pa trenutno kakršnihkoli novih informacij ni, saj naj bi se v tem času izdelovala nova študija vplivov na okolje.
Kako in s čim je najlažje razbesniti župana Kokota ...
Med zanimivejšimi del tokratne seje, kjer se je slišalo več (različnih) mnenj, kar je sicer v gorišniškem občinskem svetu bolj redkost kot pravilo, je bilo vprašanje oz. predlog Ivana Kelenca, da naj bi v občini začeli štipendirati oz. na nek način finančno podpirati uspešne študente. Ta predlog je bil pravzaprav posledica spora okoli potrditve enkratne pomoči enemu izmed socialno ogroženih prosilcev ter zavrnitve prošnje po finančni pomoči študentki. Kelenca je pri tem dvignilo od tal menda potrjeno dejstvo, da so na prejšnji seji eni izmed prosilk, ki naj bi bila socialno ogrožena, odobrili denarno pomoč, taista oseba pa se je v tistih dneh začela voziti z novim avtom. „Mislim, da bi morali tovrstne „socialne probleme" vzeti precej bolj pod drobnogled, ne pa kar potrjevati pomoči, ki je morda sploh
niso potrebni. Po drugi strani pa zavračamo pomoč perspektivnim mladim ljudem!" S tem se je strinjal tudi Jože Petek, ki je predlagal oblikovanje posebnega pravilnika, po katerem naj bi nagrajevali mlade učenjake. Županu se sicer sam pravilnik ni zdel sporen, čeprav je dal jasno vedeti, da ni navdušen nad nagrajevanjem študentov, zato je tudi rekel, da je vprašanje, če bo takšen pravilnik sploh potrjen s strani ministrstva in hkrati še opozoril, da je to precej sporna zadeva, ki bo sčasoma zahtevala vedno več denarja, v občini pa s pred velikanskimi naložbami v kanalizacijsko omrežje. Da se spor ne bi preveč zaostril, je na koncu bilo rečeno, naj se ta pravilnik pripravi, potem bodo pa že videli, koliko bo možnosti v proračunu leta 2009, da se tudi finančno realizira.
Čisto na koncu seje pa je počilo še med mladim svetnikom Srečkom Peklarjem in županom. Peklar se je spotaknil ob kar nekaj stvari; skri-tiziral je domače občinsko glasilo, ki da ni več ničemur podobno in da tudi izhaja po principu „kakor pač kdaj", nato pa ga je zanimalo še, kaj misli narediti župan s športnim igriščem, ki je zdaj po pravnomočni denacionaliza-cijski odločbi razdeljeno med občino in župnišče. V zvezi s tem je predlagal oblikovanje pogajalske skupine, ki naj bi čimprej poskusila odkupiti tisti del zemljišča, ki ga ima v lasti cerkev, saj naj bi se v prihodnje leto s strani države sofinanciralo kar 80 igrišč z umetno travo in gorišniško bi lahko bilo med njimi ...
Župana Kokota pa je ob vsaki nadaljnji besedi Peklarja vidno „zagrevalo" in na koncu
tudi „pregrelo"; glede občinskega glasila je povedal, da je takšno kot ga sestavijo občani oziroma društva in če pač nihče nič pametnega ali dobrega ne napiše, to ne more biti potem objavljeno: „Menda ja ne mislite, da bom jaz pisal o tem, kaj vse se v kateri vasi ali društvu dogaja?!" Peklar mu je sicer skušal dopovedati, da bi društva že pisala, vendar nihče nima podatkov, kdaj bo sploh glasilo izšlo in kdaj je rok oddaje člankov, pa tudi ne ve se natančno, kdo naj o čem sploh piše, kar vse skupaj pač vodi v vedno večje razsulo. O predlogu pogajalske skupine za pogajanja z domačim župnikom pa je bil Kokot zelo kratek, pa zato nič manj eksploziven: „Kakš-na pogajalska skupina neki?! Če hočemo biti lastniki dela igrišča, ki je zdaj v lasti cerkve, potem je ta del pač treba odkupiti in pika!" No ja, da pogajanj ne bo, je krepko iz trte izvita; še kako bodo in gotovo zelo trda glede cene zemljišča z vsemi drugimi opcijami vred, le da se bodo očitno izvajala le med obema glavnima „pastirjema", ovčke pa pri tem nimajo kaj iskati. Tako je dal jasno vedeti tudi župan Kokot. Vendar se glede rešitve lastništva športnega parka županu tudi približno ne mudi tako kot ostalim, ki bi radi v ta športni center pripeljali nove naložbe; ti se za eno leto še lahko „obrišejo po nosom", saj je proračun za leto 2008 že davno sprejet, v njem pa ni prav nobenega denarja za kakšne investicije v športnem centru. Tudi v rebalansu to naj ne bi bilo možno (ko ga bodo sprejemali), saj bo ves razpoložljiv denar v prihodnje usmerjen v gradnjo kanalizacije.
SM

k \
''-'h*?
Zdrava pamet svetuje?

ne predpise.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Donacija Komunalnega podjetja Ptuj
Deset tisoč evrov za kopalnice
V sejni sobi Komunalnega podjetja Ptuj je bila 11. decembra krajša slovesnost, na kateri je direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko izročil donacijo v višini 10 tisoč evrov direktorju Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Robertu Čehu. Podjetje se je tudi letos odločilo, da bo sredstva za nakup novoletnih voščilnic darovalo v dobre namene.
Foto: Črtomir Goznik
Direktor Komunalnega podjetja Ptuj, d. d., Jože Cvetko je v imenu podjetja in njegovih lastnikov na priložnostni slovesnosti, ki so jo združili s prednovoletnim sprejemom, izročil donacijo v višini 10 tisoč evrov direktorju ptujske bolnišnice Robertu Čehu.
V bistvu so darovali instalacijska dela pri obnovi ene od bolnišničnih kopalnic. Slovesnosti ob podelitvi do-nacije so se udeležili župani oziroma predstavniki občin, na območju katerih Komunalno podjetje izvaja storitve, njegovi lastniki in nekateri sodelavci. Direktor KP Jože Cvetko je pred podelitvijo donacije na kratko opisal poslovanje družbe v letu 2007, ki bo kljub težavam v javnem delu zaradi omejitev pri cenah, tržni del je pozitiven in dobičkonosen, poslovala skladno s pričakovanji in izkazala načrtovani dobiček. Zadovoljni so, ker uporabniki ptujskega vodovoda pijejo zdravo pitno vodo po vseh parametrih pravilnika, brez kemijskih in biokemijskih vplivov. Pri odvajanju in čiščenju odplak pa je vedno večji razkorak med potrebnimi sredstvi in enostavno reprodukcijo. V letu 2008 je sicer pričakovati, da se bo stanje izboljšalo, če bodo realizirana soglasja k spremembi cene. Skladno z načrti bo v letu 2007 poslovala tudi Top energija. Bodočnost družbe je v povečanem obsegu tržnih dejavnosti, v letu 2008 jih načrtujejo še več
kot v letu 2007. S tem bodo lažje premoščali probleme v dejavnostih javnih gospodarskih služb, hkrati pa družbi zagotovili pogoje za razvoj, je poudaril Cvetko, ki se je v torek tudi zahvalili vsem kupcem njihovih storitev.
V imenu nadzornega sveta podjetja je govoril predsednik dr. Štefan Čelan, ki je
povedal, da člani nadzornega sveta podrobno spremljajo poslovanje Komunalnega podjetja Ptuj. V ospredje prizadevanj postavljajo vprašanje, kako sanirati oziroma omiliti negativne posledice pred leti sprejete odločitve odpisa amortizacije na javni infrastrukturi, katere posledice so danes več kot vidne
- katastrofalno stanje na komunalni infrastrukturi. Ker se vse bolj bliža dan, ko bo ta infrastruktura prenesena v bilance občin, bo potrebno amortizacijo pričeti čimprej vgrajevati v ceno storitev, da se bo sistem lahko obnavljal in bo dosežena večja kvaliteta komunalnih storitev. Nadzorni svet KP Ptuj, ki se je sestal pred podelitvijo donacije ptujski bolnišnici, to so povezali s prednovoletnim sprejemom, je sprejel tudi merila za izračun stimulativnega dela nagrajevanja direktorja v prihodnjih letih.
Direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh se je zahvalil za donacijo podjetju in lastnikom, prav tako pa tudi mestu. Donacija KP Ptuj je ena izmed mnogih, ki so jih bili deležni v zadnjem času. Vsaka je najlepša in najboljša, vsaka je dobrodošla z vidika pacientov in zaposlenih. Kopalnic, katerih obnove so se lotili v letošnjem letu, ne bi mogli obnoviti, če ne bi bilo donatorjev. Donacije pa so jim omogočile tudi nakup marsikaterega medicinskega aparata za izboljšanje diagnostike in samega zdravljenja.
MG
Borl • Obnavlja se del ostrešja
80.000 evrov za nujna dela
Nedavni obisk kulturnega ministra Vaska Simonitija na gradu Borl nikakor ni bil le vljudnostna gesta; dejansko je šlo za to, da si je minister od blizu pogledal stanje grajskih zidov, še posebej stolpa in njegovega ostrešja, ki je nujno potrebno sanacije.
V času Simonitijevega obiska je bilo že jasno, da bo oz. je ministrstvo za najnujnejša dela na gradu odobrilo 80.000 evrov, čeprav je bil ta podatek takrat še uradno tajen. Omenjena vsota je zdaj že na računu občine Cirkula-ne, ki bo poskrbela za izvedbo del. Občina sicer uradne pogodbe o upraviteljstvu gradu nima, je pa zato skle-
nila posebno pogodbo za tokratno sanacijo, saj je, kot je povedal župan Janez Jurgec, nesmiselno, da bi v Ljubljani iskali izvajalce in od tam izvajali nadzor nad opravljenimi deli. Precejšen del zaslug za pridobitev omenjenih sredstev gre po mnenju župana pripisati uspešnemu lobi-ranju „haloškega" poslanca Branka Mariniča, seveda pa
Tako cirkulanski župan Janez Jurgec kot poslanec Branko Marinič sta bila očitno ponosna na nepričakovana izpogajana sredstva za najnujnejša obnovitvena dela na gradu Borl.
ga je pri tem izdatno podpiral in mu pomagal tudi sam župan. „Obnova gradu Borl je gotovo ena pomembnejših zadev in ciljev, ki sem si jih zadal v svojem poslanskem mandatu. Seveda pa ni enostavno priti do sredstev na pristojnih ministrstvih. Glede samega gradu sem bil ves čas v kontaktih tako z županom občine Cirkulane kot z Društvom za obnovo gradu Borl. Danes sem zelo vesel, da nam je uspelo pridobiti sredstva za najnujnejša sanacijska dela; da gre res za veliko nevarnost hitrega propadanja grajskega stolpa, pa se je ob ogledu prepričal tudi minister," je povedal Marinič in še dodal, da res ne gre za enormno veliko denarja, da pa tudi dodeljena cifra ni ravno zanemarljiva.
Janez Jurgec pravi, da bi bila škoda že naslednje leto bistveno večja kot je danes, če se sanacije ne bi lotili takoj: „Občina je tako že izvedla razpis in izbrala dva najugodnejša izvajalca del. Prvi je samostojni podjetnik Martin Kokol, drugi pa prav tako
s. p. Vladimir Solina. Na gradu se bosta namreč sanirali dve različni zadevi; najprej ostrešje na stolpu, ki je v katastrofalnem stanju; ta dela bo opravil podjetnik Kokol, ki je sicer že sodeloval pri prejšnjih delih na gradu. Ta obseg del je večji in zahtevnejši, za sanacijo pa je predvidenih 75.000 evrov. Vladimir Solina pa je izbran kot najugodnejši izvajalec za izvedbo fizičnega varovanja gradu; potrebno je namreč popraviti in pričvrsti-ti ograjo in vrata, kar je bilo uničeno, da se onemogoči dostop v notranjost grajskega poslopja."
Dela so v teh dneh že v teku; sicer pa 80.000 evrov niso edina sredstva, ki jih je ministrstvo letos namenilo za grad Borl. Precej več, kar dobrih 202 tisoč evrov, je namreč namenjenih izdelavi investicijske in projektne dokumentacije za celovito obnovo grajskega mogotca, ki pa naj bi se v prihodnje na osnovni uspešne kandidature pretežno financirala iz evropskega sklada.
Foto: SM
Od tod in tam
Raztrganci v prenovljenem gledališču
Foto: Madster
Končno si bo tudi na Ptuju moč premierno ogledati najnovejšo uspešnico Mestnega gledališča Ptuj, partizansko dramo Raztrganci, ki je doživela svojo Ljubljansko premiero že v oktobru v Cankarjevem domu.
Drama pesnika in pisatelja Mateja Bora nosi v sebi osnovno vprašanje, ne le, kdo je okupatorjev agent, torej raztrganec, ampak tudi, kdo ima prav. Režiser Sebastijan Horvat, ki na oder postavlja ta najpopularnejši dramski tekst partizanske dramatike, se ob njem tudi sprašuje, ali smo se v zadnjih šestih desetletjih sploh česa naučili. So torej raztrganci še med nami? Premiera bo v ponedeljek, 17. 12., ob 19.30 in ponovitev v četrtek, 27. 12., ob 20.00 za abonma Tespis, Orfej in
GP
Mladi mlajšim
Foto: Dženana Becirovic
V Mladi liberalni demokraciji - mestnem odboru Ptuj bodo ponovno izpeljali projekt Mladi mlajšim, v okviru katerega bodo zbirali igrače in jih nato predali Centru za socialno delo Ptuj. Ta bo zbrane igrače podaril otrokom, ki jih najbolj potrebujejo in se jih bodo najbolj razveselili. Letošnja dobrodelna akcija zbiranja igrač bo potekala odponedeljka, 17., do petka, 21. decembra. Zbirni prostori bodo na več mestih, kamor bo možno oddati bodisi nove bodisi rabljene igrače. Letos boste svoje prispevke lahko oddali v prostorih Qlandije na Ptuju, supermarketuMercator na Dornavski cesti, Gimnaziji Ptuj, OŠ Grajena, OŠ Olge Meglič, OŠ Ljudski vrt, OŠ Breg ter OŠ Mladika na Ptuju. Na omenjenih zbirnih prostorih bodo namestili darilne škatle, prostor pa opremili s plakati.
Dženana Becirovic
Podlože • Zlata poroka pri Lampretovih
Foto: Damir Unuk
Sredi novembra sta v krogu najbližjih praznovala zlato poroko Pavla in Franc Lampret, ki sta skupno življenjsko pot pričela v Podložah. Zlata nevesta Pavla, rojena Kozoderc, se je rodila v Podložah 26. decembra 1935. Osnovno šolo je obiskovala na Ptujski Gori. Po poroki je ostala doma ob treh otrocih, pridno gospodinjila ter opravljala razna kmetijska dela. Od šestnajstega leta prepeva v cerkvenem zboru, sedaj pa poje tudi v skupini ljudskih pevk na Ptujski Gori. Zlatoporočenec Franc se je rodil 18. februarja 1938 v Podložah. Po osnovni šoli na Ptujski Gori se je zaposlil v Opekarni Pragersko, kasneje v mlinu v Podložah, po odsluženem vojaškem roku pa se je zaposlil kot gliničar v takratni TGA Kidričevo, kjer je ostal do upokojitve. Vsa leta je bil gasilec na Ptujski Gori, pohvali pa se lahko, da je še letos sodeloval na gasilskem tekmovanju veteranov. Usodni DA sta si prvič rekla 16. novembra 1957. V zakonu so se jima rodili otroci Irena, Majda in Roman, danespa so jima v veselje vnukinje Mojca, Maja, Karmen in Ines ter vnuka Damir in Smiljan. Še posebej pa sta ponosna na tri pravnuke Patrici-jo, Žana in Domna. Zlatoporočencema želimo, da bi jima zdravje služilo še naprej in da bi se še dolgo dobro počutila v družbi svojih najdražjih!
-OM
Cirkulane • V pričakovanju sklepa o sofinanciranju
Nov vrtec že naslednje leto?
Tema izgradnje vrtcev za najmlajše je ena aktualnejših zadnje mesece; vsaj za tiste občine, ki so si izgradnjo zadale v plan dela in ki zdaj nestrpno čakajo na sklep Ministrstva za šolstvo in šport o višini sofinanciranja. V naslednjem letu na bi bilo sofinanciranih pet vrtcev.
Med občinami, ki so bile pozvane k oddaji celotne dokumentacije, kar naj bi bil kazalec za prednostno uvrstitev sofinancirane izgradnje, je tudi občina Cirkulane, ki je sicer v dokaj specifičnem položaju. Nov vrtec je namreč začela graditi že prejšnja skupna občina Gorišnica, a so se dela s pokritjem stavbe končala. Potem je, z nastankom samostojne občine, vrteška stavba za eno leto obstala; pač do težko in dolgo pričakovanega razpisa MŠŠ za
sofinanciranje.
„Zdaj na občini pričakujemo sklep ministrstva o sofinanciranju oz. o višini sofinancer-skega deleža; prejeli v naj bi ga decembru in to bo zelena luč za nadaljevanje ter dokončanje izgradnje," je povedal župan Janez Jurgec, ki optimistično upa, da bo sofinancerski delež ministrstva znašal načelnih 70 odstotkov, sploh glede na dejstvo, da veljajo Cirkulane za najbolj nerazvito občino celotnega Spodnjega Podravja, hkrati pa
Cirkulanski trioddelčni vrtec je dobro leto miroval; zdaj se obeta nadaljevanje del, in če bo vse po sreči, naj bi septembra 2008 odprl vrata.
zasedajo neslavno 11. mesto v državi. Kot še pravi Jurgec, vrtec ni grajen nadstandardno, zato naj bi bilo takšen delež sofinanciranja realno pričakovati.
Vrednost celotnega trioddelč-nega vrtca z vsemi potrebnimi pisarniškimi in drugimi prostori je ocenjena na 1,050 milijona evrov; približno 250.000 evrov je že vloženih v zidovje in streho, razlika pa predstavlja dokončanje stavbe brez notranje opreme. Vodstvo občine zdaj aktivno razmišlja o možnosti, da v novem vrtcu ne bi opremljali drage nove kuhinje, pač pa le razdelilno, saj bi hrano lahko pripravljali v osnovnošolski kuhinji. Tako bi prihranili nekaj denarja.
Sicer pa občina v tem času čakanja na sklep ni mirovala; opravljen je bil že javni razpis za izvajalca del, ponudbe so bile že oddane: „Dokumentacijo je prevzelo enajst potencialnih izvajalcev, vrnilo pa jo je pet, kar pomeni, da bomo izbirali med petimi ponudniki. Vendar smo pred dokončno izbiro naredili še posnetek stanja sedanje novogradnje oziroma popis in povzetek stanja ter vse ponudnike obvestili o napakah, ki so
bile odkrite v novogradnji. Šele potem, ko bomo od teh ponudnikov dobili vrnjene odgovore, se bomo dokončno odločili za enega izmed njih," je o tekočih aktivnostih glede nadaljevanja gradnje vrtca še povedal župan Jurgec. Da je bila novogradnja vrtca za občino nujna (in pred tem tudi že dolgo časa napovedovana), dokazujeta dva podatka; prvi je ta, da je sedanji dvoodelčni montažni vrtec po slabih 30 letih, odkar je bil zgrajen, že popolnoma dotrajan, drugič pa je število otrok naraslo tako, da jih na vpis čaka kar 30, brez tistih, ki so obiskujejo vrtce v drugih občinah.
Novi vrtec bo trioddelčen; načrtujejo pa en oddelek za starost od enega do treh let ter dva kombinirana; predvideni sta pa tudi dve novi delovni mesti: „S trioddelčnim vrtcem bo imelo možnost vpisa približno 55 otrok, kar bi moralo približno zadostovati kapaciteti čakajočih otrok v naši občini. Predvidevam, če bo šlo vse po sreči in če dobimo sklep o državnem sofinanciranju, da bo vrtec odprt jeseni naslednje leto, ob pri-četku novega šolskega leta!"
SM
Ptuj • Razstava plakatov Sporočilo v steklenici
Tveganja, ki jih prinaša alkohol
Serija plakatov, ki so te dni na ogled v prostorih Centra interesnih dejavnosti, je nadaljevanje akcije, poimenovane Sporočilo v steklenici, katere namen je informiranje javnosti o pitju alkohola in nevarnostih, ki jih prinaša prekomerno uživanje le-tega.
Problematika pitja alkohola je zagotovo eden najbolj perečih socialnih problemov skoraj vseh družb današnjega sveta. Zanimanje zanjo je že pred petimi leti pripeljalo do intenzivnega sodelovanje med oddelkom za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter Medicinsko fakulteto oziroma Katedro za družinsko medicino. V okviru projektov, ki jih na to temo pripravljajo študentje in profesorji Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, so tokrat na ogled postavili serijo angažiranih plakatov. Namen razstave, ki je nadaljevanje akcije Sporo-
čilo v steklenici, je informiranja javnosti o pitju alkohola, gre pa za serijo dvanajstih plakatov, ki nagovarjajo javnost.
V okviru omenjenega projekta so izdali tudi istoimensko brošuro, v kateri so opisani nekateri osnovni pojmi, povezani z alkoholom. Avtorja akcije sta Marko Kolšek in Radovan Jenko, plakatov pa Andraž Sedmak, Jagoda Jejčič, Mateja Artač, David Krančan, Janja Grubar, Matija Skomina, Žiga Aljaž, Luka Umek, Robert Srebrnič, Martina Hribar, Miha Artnak in Ne-nad Cizl. Razstavo si je na Ptuju možno ogledati do konca leta. Dženana Bečirovič
Razstava Sporočilo v steklenici je na ogled v prostorih Centra interesnih dejavnosti na Ptuju.
Ptuj • Viktorinov večer z nadškofom F. Krambergerjem
Adventni večer z metropolitom
Adventni večeri so stalnica Viktorinovih večerov, ki jih v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla prireja Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega. V nedeljo, 16. decembra, ob 17. uri bo gost nadškof dr. Franc Kramberger. Zvoki citer Doroteje Dolšak nas bodo popeljali v svet adventnega pričakovanja.
Adventni večeri imajo pri-čevanjski značaj. Mnogokrat presegajo še tako izvrstna predavanja. Ob besedi in glasbi nas uvajajo v adventno obhajanje, katerega vrhunec je bogato doživetje božične skrivnosti. Svoje bogato duhovno izkustvo nam bo tokrat posredoval mariborski nadškof dr. Franc Kramberger. Izhaja iz duhovno bogate družine v Slovenskih
goricah, od koder prihaja cela vrsta znanih duhovnikov in priznanih kulturnikov. V letu družine, ki ga obhajamo, se bo zrcalila podoba njegove družine, posebej matere, s katero je večkrat peš romal na Ptujsko Goro.
Nadškof je izvrsten poznavalec svojega predhodnika bl. škofa Antona Martina Slomška in njegove duhovnosti. Advent
leta 1980 je posebej zaznamoval njegovo življenje, ko je sprejel škofovsko službo in bil posvečen za škofa. Sporočilo advent-na ni neko folklorno obhajanje dogodkov izpred dva tisoč let. Ne, to je pričakovanje osebnega srečanja z njim, ki je Pot, Resnica in Življenje.
Viktorinov večer bo z glasbo obogatila citrarka Doroteja Dolšak, roj. 1986 v Stopercah, ki je
končala šest let nižje glasbene šole za citre v Rogaški Slatini. Sedaj je študentka tretjega letnika Konservatorija Richarda Straussa v Munchnu v ZR Nemčiji. Veliko nastopa v domačem kraju, prav tako tudi na kon-servatoriju, s kolegi pa hodijo na turneje po nemških mestih. Njena želja je učiti citre in veliko nastopati.
T. Kolenko
Tednikova knjigarnica
Dobri decembrski možje naj izberejo rožnati avtobus!
Pred kratkim sta v založništvu Ajda iz Murske Sobote (glavni urednik Jože Gomboc) v zbirki Modri planet izšli slikaniški noviteti knjižničarke in pravljičarke sobo-ške knjižnice Vesne Radovanovič Rožnati avtobus in Puhačka. Mnogim knjigoljubom se je avtorica priljubila z imenitno, narečno, izvirno interpretacijo z večernico nagrajenih Mislic Ferija Lainščka, Radovanovičeva pa je tudi vsakoletna avtorica razstavnih dejavnosti na srečanju Oko besede v Murski Soboti, kjer se zgodi tudi svečanost s podelitvijo večernice, najvišje nagrade za otroško in mladinsko književnost v deželi.
Avtorska ustvarjalnost mladinskih knjižničarjev skozi bibliopedagogiko in pravljičarstvo pogosto preide v knjižna dejanja. Naj samo spomnim na knjižničarko iz Ljutomera Jasno Branko Staman (Sinja pravljica, O črni kokoši, Pastorka in bela žena ...), na Barbaro Hanuš (Mali morski ježek in mala morska deklica, Modri medvedek spoznava barve .), na Ido Mlakar (Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost, Kako sta Bibi in Gusti .) iz Ljubljane. Izvrstna in nagrajevana pisateljica Marjana Moškrič (Ledene magnolije, Pravljica o črnem in belem, Potovanje v nekoč ...) je poklicna knjižničarka ... In še bi lahko naštevala.
Rožnati avtobus je slikanica večjega formata z dinamičnimi, otrokom vabljivimi ilustracijami Ane Razpo-tnik Donati. Kot je začutiti iz naslova zbirke - Modri planet, je Rožnati avtobus ekološko osmišljena pripoved, vendar simpatično, nevsiljivo razmišljujoča o prihodu novega, zavisti, o staranju, navdušenju in razočaranju, skladiščenju neuporabnih starin ... Pravzaprav je Rožnati avtobus odlična sodobna pravljica, ki diši po zgodbah iz polpreteklih dni, ko še svet ni bil tako izmaličeno potrošniški. Rožnati avtobus postane zares rožnat šele takrat, ko je v resnici odslužil svoje cestne poti. Nekoč je bil sodobno, moderno, novo, bleščeče vozilo za prevoz potnikov. Naredili so ga v veliki delavnici, kjer je mrgolelo delavcev in robotov ter vsakovrstnih avtobusov: od malih do velikih, nizkih in nadstropnih, do dolgih s »harmoniko« na sredi. Seveda je bil nov avtobus deležen zavisti, ko je prvič speljal iz avtobusne garaže. In koliko čudovitih potnikov je prevažal na različne konce! Hja, s potniki je doživel tudi sitnosti. Leta in kilometri so tekli, nobeno vozilo pa ni večno.
Bilo mu je iz dneva v dan huje in nič več njegova barva ni blestela, ampak je postajal bolj in bolj bled in žalosten.
Potem seje zgodilo, da gaje zabolelo srce. Neki deček se je pred sošolci hvalil, da si upa zarezati v sedež. In tako je z majhnim nožičem zarezal v blago, potegnil iz sedeža mehko gobo, jo razcefral in nasmejan stopil iz avtobusa, kot da je to nekaj normalnega.
Sedež so popravili, vendar je zdaj bil zakrpan.
Avtobus je od žalosti počasi začel zbolevati za neznano boleznijo. Curljalo mu je iz nosa, a mehaniki niso mogli ugotoviti, kaj mu manjka, zavore so zmeraj bolj škripale. Včasih je pozabil, kateri smernik je desni in kateri levi. In šoferji so se nanj zmeraj bolj jezili...
Avtobus je postal dobesedno rožnat na pomlad, ko so ga posvojili otroci iz vrtca, kjer je postal najbolj imenitno, zaželeno in nenavadno igralo.
Poseben čar dajejo Rožnatemu avtobusu prav ilustracije likovne pedagoginje Ane Razpotnik Donati, mlade ilustratorke (1978 v Ljubljani), ki je dopolnila pripoved tako, da bo navdušila tudi tiste fantiče, ki jih branje ne mika preveč. Tudi zato slikanico Rožnati avtobus zelo priporočam tistim, ki izbirajo decembrska darila. In še: del sredstev od prodaje slikanice Rožnati avtobus je namenjen dobrodelnemu namenu.
Liljana Klemenčič
Foto: SM
Foto: DB
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Iz zgodovine Ptuja
Okrajno glavarstvo na Ptuju po prevratu leta 1918
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Skrb nemškega zamejstva je bila še zlasti namenjena obmejnim krajem. Zato je »Okrajni šolski svet ptujski, ormoški in rogaški« leta 1922 opozoril krajevne šolske svete in šolska vodstva na delovanje organizacij Deutscher Schulverein in Südmark ob avstrijski državni meji, na njuno posebno skrb za »prvovrstne« učitelje v obmejnih avstrijskih šolah, kjer učencem posebej nudijo prehrano in obleko. Ob tej »veliki nevarnosti«, ki preti šolam ob severni meji, je zato potrebno poskrbeti za zavedne
učitelje.
Neugodne gospodarske razmere v okraju so bile seveda dobra osnova za uspehe nemške propagande. Primer so volitve v Narodno skupščino leta 1923, ko je nemška manjšina dobila volilno pravico in je v ptujskem političnem okraju dosegla z znatno podporo haloških volivcev (odvisne delovne sile od nemških delodajalcev) 5,9 % volilni uspeh (nemških glasov na Ptuju 40,6 %). Ptuj se je predstavljal za jedro nem-štva: mesto je dobilo narodno zavednega župana Antona
Blažeka po odstopu Tomaža Lozinška, oktobra 1923. Izgred nacionalistične Orjune ob 60-letnici nemškega pevskega društva je bil le eden od primerov narodnostnih nasprotij na Ptuju.
Zato okrajni glavar v spominih največ govori o narodnem vprašanju in gospo-darsko-socialnih problemih. Nenehno ga tudi spremlja bojazen pred socialnimi nemiri. Tako zapiše, da so uradniki, razen poštnih uslužbencev na Ptuju, zaradi »neznosne« draginje izvedli leta 1923 enodnevno stavko in da je
zaradi nevarnosti širitve gibanja (predvsem med železničarji) prišlo do vpoklica na orožne vaje.
Pomanjkanje in brezposelnost sta pestila prebivalstvo političnega okraja. Pred prvo svetovno vojno je veljalo ptujsko območje za pomembno kmetijsko izvozno tržišče, po vojni pa so se tržne razmere znatno poslabšale. Vinogradniki so leta 1923 zahtevali nižje trošarine, okrajni glavar pa je v Spomenici izpostavil problem izvoza vina in čebule - nekoč pomembnega izvoznega blaga. Prometna izo-
liranost je potiskala okraj na obrobje industrijskega razvoja. Dograditev železniške proge od Pragerskega do Murske Sobote, ob davčnih bremenih krajem industrijsko ni pomagala. Do podržavljanja cestne povezave med Mariborom, Ptujem in Čakovcem ni prišlo. Izgradnja industrijske železnice od Pragerskega do Medvedc, ki jo je zasnovala Premogokopna družba Pod-lože-Hrastovec, se je izkazala za prenagljeno: premoga je bilo premalo.
Ekonomske razmere so se zrcalile na socialnem področju. Glede na neugoden gospodarski položaj in s tem na veliko število revežev v okraju dr. Otmar Pirkmaier piše v spominih, da so pri Sv. Marjeti na Dravskem polju januarja 1923 zborovali zastopniki 19 občin in se izrekli za ustanovitev ubožnice in hiralnice v Muretincih. Okrajni glavar (sedaj sreski poglavar), ki se je udeležil zborovanja, je nato pripravil projekt, po katerem je bil septembra istega leta sklican društveni občni zbor
za izgradnjo in vzdrževanje hiralnice in ubožnice v Mu-retincih.
Kaže, da je ostalo pri projektu. Hiralnica je namreč šele leta 1927 našla svoj prostor v gradu velikonedeljskih križnikov v Muretincih.
Medtem je tudi prišlo do upravnih reform na območju ptujskega Okrajnega glavarstva: aprila 1922 je bil rogaški sodni okraj s kraji Čermožiše, Dobrina, Nadole, Žetale in politično občino Stoperce priključen šmarškemu političnemu okraju.
Junija 1924. leta je bil sre-ski poglavar (od leta 1929 sreski načelnik) dr. Otmar Pirkmaier imenovan za velikega župana mariborske oblasti. 14. julija ga je na Ptuju zamenjal vladni svetnik dr. Fran Vončina.
Op.: Sestavek temelji na virih Arhiva Republike Slovenije, Pokrajinskega arhiva Maribor, Zgodovinskega arhiva Ptuj, na časopisnih virih in ustrezni literaturi.
Dr. Ljubica Šuligoj
Piše: Marija Hernja Masten • Primus se vrača v Ptuj
Mark Antonij Primus, neznani znanec Poetovione
V Tedniku je (prvič 26. 10. 2007, št. 84, str. 26) ptujski arheolog Ivan Tušek objavil svoje mnenje o osebnosti generala Marka Antonija Primusa, po katerem so Terme Ptuj poimenovale svoj novi hotel. Strokovnjaki imajo pogosto različna mnenja in stališča o kakem problemu in ga na različne načine tudi interpretirajo.V svetu se med seboj ločijo celo šole, ki zastopajo sebi lastno zgodovinsko usmeritev. Tako je arheolog Tušek o Primusu svoja poznavanja in mnenje tudi zapisal. V tem ni bilo ničesar narobe, le da se je pri bralcih in ljudeh nasploh vzbudil občutek, da so Terme ob izbiri imena novega hotela zagrešile veliko napako, ki škoduje dobremu imenu Ptuja in Term. Slednje pa seveda ne drži.
Ker je isti avtor v svojem naslednjem članku, objavljenem v Tedniku 20. 11. 2007, omenil tudi Zgodovinski arhiv Ptuj, menim, da smo bralcem dolžni odgovor. Nisem zagovornica časopisnega dopisovanja (kar je sedaj sicer velika moda) in prav tako ne razpravljanja o strokovnih vprašanjih na tem nivoju (za argumentirane razprave je mesto drugje). Tokrat pa menim, da je prav, da nekatere zadeve zaradi Ptuja, Arhiva in Term prikažemo še z drugega zornega kota, kakor ga pozna in ga je v časopisu predstavil g. Tušek.
Naj dodam še to, da Zgodovinski arhiv Ptuj za številne uporabnike poišče in zbere podatke z raznih področij, ki so bodisi upravne, pravne ali zgodovinske narave, saj mu to nalaga zakon. Zato je užalje-nost arheologov, češ da »niso bili povprašani za mnenje«, povsem odveč, saj gre za zgodovinsko raziskavo, ki resda posega v obdobje rimske zgodovine, vendar temelji na povsem pisnih virih.
Vsako mesto se odloči in izbere nek zgodovinski mejnik v svoji zgodovinski preteklosti, ki ga nato praznuje in obeležuje. Takšen primer je na primer bil, ko je Ptuj leta 1969 praznoval svojo 1900-letnico. Izbiro leta 69 so tri leta predtem pripravili in utemeljili arheologi, zgodovinarji, turistični delavci in občinski predstavniki. V jubilejni publikaciji, izdani leta 1969, so zapisali: »Odločitev je padla na leto 69 našega štetja, ko se ime Poetovio prvič pojavi v zgodovinskem slovstvu v delu rimskega zgodovinarja Tacita Historiae (Zgodovina).«
Na isto leto in isti dogodek so želeli tudi v Termah navezati ime svojega hotela.
Arhiv jim je pripravil gradivo o tej dobi in cesarju Vespa-zijanu. Zbrano je bilo gradivo, zapisi, ki jih hrani Arhiv, spoznanja različnih zgodovinskih razlag starejših ptujskih zgodovinarjev, Simona Povodna, pa tudi drugi viri, ki prikazujejo čas, delo in življenje rimskega cesarja Vespazijana, saj je le-teh resnično na pretek. Sestavni del zbrane dokumentacije so bili tudi podatki in članki Šašla in Simonitija (Knjiga o Ptuju), ki opisujejo dogodek leta 69 na Ptuju. Prav iz teh dveh zapisov spoznamo Primusa, njegov znameniti govor, moč dobrega retorika in njegovo nadaljnjo usodo.
Podmene marketinških načel, ki temeljijo na zakonitostih trga, so pri izbiri novih blagovnih znamk in imen še posebej dana pod drobnogled. Ime naj bo kratko, novo (sveže), naj gre zlahka v uho, naj bo kraju primerno; če pa gre za zgodovinsko osebnost, pa toliko bolje. In vsem tem kriterijem je najbrž odgovarjalo izbrano ime Primus.
Beseda primus pomeni po latinsko prvi, torej prvi med hoteli te kategorije. Ime je nekaj novega na tržišču, hkrati pa Primus predstavlja zgodovinsko osebnost, ki je bila v danem trenutku na Ptuju, morda celo na ožji lokaciji Term. Vsem tem argumentom ni moč oporekati.
Prvo informacijo o Primusu lahko na hitro prebere vsakdo na spletni Wikipediji, ki pa je seveda le pripomoček ter nikakor alfa in omega vse znanosti. Kakor je v življenjepisih
številnih rimskih cesarjev, vojskovodij in politikov marsikaj negativnega (lustracije, poneverbe, politični umori, korupcije, preganjanja itd.), najdemo tudi v življenju Primusa nekaj motečih karakter-nih lastnosti.
Pri iskanju tehtnejših študij, ki se nanašajo na življenje in delo Marka Antoniusa Primusa, se nisem zadovoljila le s skopim zapisom v Enciklopediji Britaniki (12:335, 2a), kjer je v nekaj stavkih v tekstu o Vespazijanu omenjen tudi Primus. Najbrž pa sploh ne bi bil omenjen, če ne bi šlo za pomembnejšo osebnost rimskega obdobja. Podatke sem poiskala v francoskem Toulousu, od koder Primus izvira.
Obrnila sem se na kolege v Mestnem arhivu v Toulousu. Ti so me povezali z muzejem Musée des Augustins, ki ima bogato arheološko zbirko. Znotraj muzeja je raziskoval-no-dokumentacijski center, ki hrani objave, gradiva, fotografije in druge podatke o gradivu muzeja, osebnostih in antične zgodovine nasploh. Ljubeznivo so se odzvali mojemu povpraševanju in mi poslali želeno dokumentacijo.
V muzeju hranijo tudi doprsni kip senatorja Marca Antoniusa Primusa, delo kiparja Marca Arcsisa.
Z osebnostjo Primusa se je ukvarjal znani francoski zgodovinar in profesor Michel Labrousse (1912-1988). Nazadnje je bil profesor na Filozofski fakulteti v Toulousu, kjer je predaval antično zgodovino. Deloval pa je tudi na področju arheologije, saj je bil predsednik Združenja arheologov osrednje Francije v letih
1958-1988 ter član vrhovnega sveta za arheološka raziskovanja. Številne raziskave je posvetil osebnostim Toulousa, med njimi tudi Primusu. Njegov študent M. Claude Delpla je pod njegovim mentorstvom zagovarjal diplomsko nalogo, posvečeno Antoniusu Primu-su. Ker so zanimivo osebnost Primusa raziskovali tudi drugi francoski zgodovinarji, so se ob Labroussovih raziskavah tudi tam kresala različna mnenja.
Skrajšano obliko dela prof. Labroussa z naslovom Senator iz Toulosua objavljamo v prevodu gospe Tanje Ostrman Renault. Za pomoč se ji lepo zahvaljujem. Gre za poglavje obsežne Labroussove zgodo-
vine (Antični Toulouse - od začetka do naselitve Vizigotov, Boecard, Paris 1968). Iz obsežnega teksta so izpuščene opombe; tiste, ki so relevantne za razumevanje, pa so vključene v tekst.
Senator iz Toulousa: Marcus Antonius Primus
Je edini rimski senator, za katerega vemo, da je izviral iz Toulousa. Sodi med redke provincialne osebnosti iz pokrajine Narbone, ki so v določenem trenutku vplivali na usodo rimskega imperija.
M. A. Primus je bil general, ki je leta 69 za Vespazijana
osvojil Italijo in Rim. Potem ko je dosegel vrh vojaške in politične slave, se je vrnil v rodni Toulouse. O njem so pisali Tacit, Sueton in Dion Cassius. Prav Tacitovi zapisi, kakor tudi njegova razmišljanja so glavni vir informacij o dogodkih v letih 69 in 70. Skorajda ni strani v njegovi Zgodovini, kjer ne bi pisal o Primusu (Hist., II, 86; III, 2. 6, 7, 9-11, 13, 15-17, 19-20, 23-32, 34, 49, 52-54, 5960, 63, 64, 66, 78-82; IV, 2, 4, 11, 13, 24, 31, 32, 39, 68, 80; V, 19, 26). Pri nas je najbolj znan le tisti del, kjer je omenjen vojaški shod v Poetovioni. Su-eton je v življenjepis Primusa dodal le eno pomembno podrobnost o njegovem poreklu. Delo Cassiusa se je ohranilo v skrajšani obliki, pogosto je nejasno in nedoločno, razen ko ne povzema Tacita. Primus je po povratku v Toulouse preostanek svojega življenja posvetil leposlovju in dopisovanju z Marcialom.
Primus je bil rojen v Toulou-su domnevno med letoma 20 do 25 n. št., v času vladavine Tiberija. Poreklo njegove družine je zaenkrat še neznano. Nobenega dokaza ni, da bi bil potomec Italikov ali celo Rimljanov, ki bi se bili že pred časom preselili ob reko Garono. Sueton navaja, da je v otroštvu dobil vzdevek Becco (kljun). Beseda je keltska, saj so se tako v Toulousu kot tudi izven mesta imenovali Galci. Ta biografska podrobnost lahko pomeni, da je Antonius Primus izhajal iz staroselske družine, dokaj bogate in dovolj roma-nizirane, da je lahko prišel v Senat v trenutku, ko je Klavdij favoriziral Galce.
Nadaljevanje prihodnjič
Numéros d'identification :
Numéro d'inventaire : 49 19 5 Nombre d'objets : 1
Désignation : Titre
MARCUS ANTONIUS PRIMUS
Notes : (1er siècle ap. J.C.), sénateur toulousain
Dénomination buste à l'antique
Auteur : ARCIS Marc
Foto: arhiv
Slika doprsnega kipa Primusa, ki ga hrani Musée des Augustins v Toulousu.
Miklavž pri Ormožu • Glasbeno-plesna predstava Plesne sanje
Thank you for the music!
Muzikal Plesne sanje je nastal že ob zaključku lanskega šolskega leta, ker pa je zahteval zares veliko priprav in je odlično uspel, so predstavo letos obnovili in jo predstavili tudi učencem drugih osnovnih šol v občini. Glavni akterji dobre uro in pol trajajoče predstave so učenci osnovne šole Miklavž pri Ormožu, od tistih z razredne do onih s predmetne stopnje. Tudi predstava za izven je bila ponovno razprodana; kako tudi ne, saj se je medtem glas o zares čudoviti predstavi raznesel v deveto vas.
Gre za prireditev, kakršnih v običajnih šolskih programih ne najdete. To pa zato, ker zahteva veliko kreativnosti in sposobnosti sodelovanja učiteljev, zavzetosti in angažiranja učencev, razumevanja ravnatelja in pripravljenosti za pomoč vseh zaposlenih na šoli. Tega pa pač nima vsaka šola. Potrebna je tudi dobra delovna klima in seveda tudi učitelj, kot je Leon Lah, pride še kako prav. Zdi se, da je mikroklima pri Miklavžu za kreativno ustvarjanje zelo dobra, saj jim zadnjih 15 let, odkar poznam njihovo aktivnost, idej ne zmanjka. Čeprav se zadržano potiska v ozadje, pa je le potrebno povedati, da ima pri tem veliko zaslugo učitelj glasbe Leon Lah. S svojim nalezljivim navdušenjem zna pritegniti učence in kar je še težje - sodelavce.
Prireditev je začela nastajati lani, ko so v navdušenju nad muzikalom Queen, ki so si ga ogledali v Mariboru, razmišljali, da bi kaj takega lahko poskusili tudi sami. Muzikal je začel nastajati v okviru glasbenega projekta, v katerem so učenci izoblikovali besedilo za muzikal po zgodbi Nadje Curk. Nato so izbrali glasbo, odločili so se za pesmi skupine ABBA, kakšna je tudi brazilska ljudska, sposodili pa so si tudi od R. Wagnerja in J. Straussa. Kar se je začelo pri pouku glasbene vzgoje, je počasi pritegnilo vso šolo. Ker
Foto: vki
Plesno-glasbeni spektakel je k sodelovanju pritegnil domala vse učence.
Uroš Hlebec, Tjaša Novak, Melisa Gjura in Nuša Šimunič so nosilci glavnih vlog, na sliki skupaj z Leonom Lahom, motorjem prireditve.
Manekeni modne hiše Kamenfeld so pripravili kreacije kar za tri izhode. Veliki finale je bila seveda predstavitev poročnih oblek.
je večina pesmi v angleškem jeziku, so imeli že s tem veliko dela in poleg prepevanja so učenci močno razširili svoje angleško besedišče. V prireditvi nastopa pevski zbor Tilen, plesni skupini Afne in Zvezdice ter najmlajša plesna skupina, akrobatka skupina Leteči Holandec in maneke-ni modne hiše Kamenfeld. V zgodbi, ki se dogaja na neki osnovni šoli, se Sara (Nuša Šimunič) skupaj z novo učenko Zalo (Melisa Gjura) bori za naklonjenost Davida (Uroš Hlebec). Pri tem se Nuša poslužuje tudi precej grdih prijemov, a proti koncu predstave, tudi zaradi svoje
sestre Eve (Tjaša Novak), ki ji prekriža račune, spremeni svoje obnašanje. Ves čas pa potekajo priprave za zaključno prireditev. V njo je vključena tudi modna revija in nastop Indijancev in kavbojev, plesne točke, pa tudi prav lepi glasbeni vložki ušesom prijetne glasbe - Dancing queen, Mamma mia, Ring, ring, I am just a girl, My love my life, predstavo pa zaključi Thank you for the music. Za glasbeno spremljavo so skrbeli Srečko Štrucl, Benjamin Rizman, Oskar Munda, Luka Lah in David Štampar. Prizorišče je zaokroževala likovna razstava učencev likovnega
snovanja.
Po zaključku predstave, ko je Leon Lah povedal, da je to zadnja ponovitev, se je vsem kar milo storilo. V vaje je bilo vloženega ogromno prostega časa, popoldnevi, sobote in nedelje. Učenci so vanjo vložili ogromno dela, na odru so bili izjemno disciplinirani, niso imeli težav ne s plesom, petjem, pa tudi z besedilom ne, gladko so uporabljali mikrofone, in spet dokazali, da odrasli niti ne vemo, česa vsega so otroci sposobni, dokler tega nekdo ne potegne iz njih.
Viki Klemenčič Ivanuša
Za glasbeni del predstave so poskrbeli Oskar Munda, Luka Lah, Benjamin Rizman, na sliki pa manjkata še umetnika na klaviaturah Srečko Štrucl in Leon Lah.
Videm • Domači kulturniki v Novoletnem horoskopu
Bike bodo molzli kot krave, strelci naj se vrinejo v vlado!
Če mislite, da ribe in raki, pa seveda ribaki in rakice na znajo zapeti, in to še precej glasno povrhu, ste hudo v zmoti. Da znajo, so dokazali minuli sobotni večer na odru videmske kulturne dvorane.
Sicer pa se je ta večer v dvorani dogajalo marsikaj, saj so se videmski kulturniki odločili na oder postaviti vse, ki v občini skrbijo za takšne in drugačne kulturne vsebine. Tako so se obiskovalcem predstavili sloviti tamburaši, pa pevci Vinogradniki, znani gledališčniki s humornim ske-čem, Jurovski fantje, domači mešani pevski zbor in ljudski godci Veseli Jožeki, vse skupaj pa je povezovala radoživa Manja Vinko.
No, posebno presenečenje pisanega kulturnega večera je bil gotovo nastop čisto posebnega pevskega zbora, sestavljenega na samem mestu dogajanja; pevci in pevke, rojeni izključno v znamenjih rib in rakov, tako iz publike kot izmed nastopajočih kulturnikov, so namreč morali zapeti decembrsko himno Siva kučma, bela brada' ter s tem dokazati, da imajo tudi vodne „živalce" kar močan glas ... Priznati pa je treba, da so se
res dobro odrezali, saj jim ni zmanjkalo ne glasu, ne melodije in ne besedila.
Kulturni večer so organizatorji (KD Franceta Prešerna iz Vidma) sicer poimenovali kar Novoletni horoskop 2008 in vsi tisti, ki jih je zanimalo, kaj jim prinaša naslednje leto, so lahko prišli na svoj račun, kratko in jedrnato. Za tiste, ki ste zamudili, pa bomo vseeno zapisali, kaj čaka koga v letu 2008.
Za ovne pravi horoskop, da naj se vendarle ne zaletavajo več z glavo v zid; naj to raje počnejo ministri, ki so plačani za to. Bikom je napovedano, da jih bodo še naprej molzli kot krave, dvojčkom pa, da bo to njihovo leto, saj se bo vse podvojilo; davki, cene, izdatki, brezposelnost in število beguncev. Tudi rake čaka menda dobro leto, ker bodo spet naredili en velik korak nazaj, za device (in devičnike) horoskopa nima smisla pisati, ker so to še edinstveni primer-
ki, ki ne znajo brati. Tehtnice bodo vagale še naprej, kar je menda dobro, saj „dobra vaga v nebesa pomaga"; ampak bi se morale začeti zavedati, da so nebesa tudi tukaj in zdaj. Škorpijoni se naslednje leto lahko nadejajo velikega povpraševanja, zato naj bi jih na veliko izvažali, predvsem na južna bojišča, v Afganistan in še kam. Za strelce pa velja, da če ne bodo imeli pravega dela, naj se ob volitvah vrinejo v vlado, kjer bodo lahko potem lahko brez skrbi javno streljali mimo in v prazno. Kozorogi bodo še naprej zlahka poganjali kogarkoli v kozji rog, vodnarjem pa bo še naprej tekla voda v grlo, zato bi bilo dobro, da začno piti še vino in žganja, da ne bodo dobili vodenike. Za ribe pa bo veljalo staro pravilo, da naj se lepo držijo osnov ribjega reda in nemo plavajo s tokom naprej.
SM
Takole izgledajo ribe, ribaki, raki in rakice, ko zapojejo .
Foto: vki
Foto: SM
Športno plezanje
Smola Markovičeve ob koncu sezone
Stran 16
Odbojka
Pomagajo lahko tudi Benedičankam
Stran 16
Kegljanje
Spogledovanje z 1. B-ligo
Stran 17 Košarka - PARKL
Tiskarji potrjujejo vlogo favorita
Stran 17
ZNK Ljudski vrt
»Naš čas šele prihaja«
Stran 18 Šolski šport in šport mladih
Nogomet, odbojka ... Strani 19 in 20
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Drava Ptuj
O Murku, Peštercu, Miklaviču...
V nogometnem klubu Drava je stanje pred božično-novolet-nimi prazniki povsem mirno, strasti in emocije vsake toliko časa nekoliko razburkajo le govorice o prihodih in odhodih igralcev. Veliko se je omenjal tudi sestanek športnih direktorjev Drave Mladena Dabano-viča in Maribora Zlatka Zaho-viča, kar sicer ni nič nenavadnega. Mladen in Zlatko sta bila veliko skupaj v reprezentanci Slovenije, ko se je pisala zlata zgodba slovenskega nogometa (EP in SP), in razumljivo je, da se pogovarjata kot nekdanja soigralca in kot športna direktorja sosednih prvoligaških klubov. Kar pa se bo iz omenjenega sestanka izcimilo, bo zagotovo v korist ptujskega in mariborskega nogometa. »Ta najin sestanek je vsekakor dobil preveliko težo,« je uvodoma dejal športni direktor ptujske Drave Mladen Dabanovič.
Vsekakor se pri Dravi spremembe v igralskem kadru še obetajo. O tem, kdo bi naj zapustil Dravo, smo že pisali, le o okrepitvah zaenkrat še ni bilo govora. O tem nam je športni direktor Drave povedal naslednje: »Po odhodu Poljaka So-ske iščemo igralca na desnem boku, vezista na levi strani in branilca v zadnji vrsti. To bi bilo zaenkrat vse, kar lahko povem, saj noben dogovor še ni bil sklenjen.«
: Črtomir Goznik
Tomaž Murko (Drava Ptuj) bo po napovedih ostal prvi vratar ptujskega prvoligaša.
Med možnimi odhodi se govori tudi o Tomažu Murku, saj naj bi iskali ob ostalih igralcih
še enega vratarja. »Kar se vratarja tiče, bi dejal, da nikakor ne iščemo zamenjave za Toma-
ža Murka. O njem imam isto mišljenje, kot sem ga imel prej: Tomaž je odličen vratar, verjetno najboljši v Sloveniji. Imamo še mladega Dejana Germiča, tretjega vratarja pa nimamo. Podobno je tudi stanje pri mladincih. Nekaj bo potrebno narediti glede tega,« je stanje pri vratarjih opisal Dabanovič.
Naslednje vprašanje se je nanašalo na Daliborja Pešterca, ki je bil iz Srbije na Ptuj pripeljan kot velika okrepitev, vendar mu je huda poškodba na prvi uradni tekmi v Ajdovščini preprečila uveljavitev v Sloveniji. »O njegovem sedanjem stanju se bomo lahko prepričali konec tega meseca, ko pride na Ptuj, saj je samo po telefonskih pogovorih nemogoče realno oceniti njegovo zdravstveno stanje,« je zaključil pogovor o dogajanjih v Dravi Mladen Da-banovič.
Poleg okrepitev na igralnih mestih, pa je kot možnost omenjana tudi okrepitev v strokovnem štabu Drave. Govori se o pomočniku selektorja slovenske reprezentance Milanu Miklaviču, vendar kaj konkretnega nismo mogli izvedeti. Je pa dejstvo, da je ta strokovnjak že bil na listi želja Drave, povrh vsega pa se s trenerjem Drave Milanom Buričičem dobro razumeta, saj sta veliko delala skupaj.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Fotoreportaža
Naj zmaga in naj poraz
Nogometaši Drave v jesenskem delu prvenstva v 1. SNL niso imeli prav veliko razlogov za slavje, večkrat so igrišče zapuščali sklonjenih glav. Najhujši poraz so doživeli v 4. krogu v Celju, kjer so na zloglasni tekmi (po tekmi je odstopil Dražen Besek) prejeli pol ducata zadetkov. Med hujše bi lahko prišteli tudi poraza z Livarjem, a je takrat težave imela tudi Drava.
Med zmagoslavji lahko izpostavimo dva: prvo se je zgodilo v 3. krogu, ko je na Ptuju gostovala ekipa Interblocka. V pravem južnoameriškem vzdušju (na tekmi so bili prisotni člani zdomske ekipe iz Argentine), so Dravaši preobrnili rezultat iz 1:2 ma 3:2. Druga omembe vredna zmaga se je zgodila v 10. krogu, ko so na gostovanju v Ljudskem vrtu slavili 3:1.
Še zanimivost iz statistike 1. SNL: največ zadetkov je bilo doseženih v 10. krogu in sicer 22 (povprečno 4,4 na tekmo), najmanj pa v 3. in 18. krogu, ko smo na petih tekmah videli le 7 zadetkov (1,4 na tekmo).
JM
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Žalosten (za navijače Drave) pogled na semafor po tekmi MIK CM Celje - Drava.
Zmaga Drave v 3. krogu 1. SNL proti Interblocku je bila posebna zaradi odličnega vzdušja na ptujskem Mestnem stadionu, za katerega so bili v veliki meri »odgovorni« argentinski Slovenci.
Mali nogomet z najboljšimi slovenskimi prvoligaši (in povabljenci) v Lukni
Mariborska športna dvorana Lukna bo 5. in 6. januarja gostila zimsko ligo All Stars v malem nogometu na odboj. V skupini A bodo igrali Domžale, Koper, Interblock, Mik CM Celje, Drava in Mura 05, v skupini B pa Hit Gorica, Nafta, Maribor, Primorje, Livar in Olimpija Bežigrad.
Predtekmovanje po skupinah (ekipe bodo igrale vsaka z vsako, tekme pa bodo trajale dvakrat po deset minut) bo v soboto, 5. januarja, od 11.00 do 19.45 in v nedeljo, 6. januarja, od 11.00 do 14.45. Četrtfinale bo v nedeljo med 15.00 in 16.45, polfinale med 17.15 in 18.10, finale (2 x 20 minut), ki ga bo neposredno prenašala tudi Televizija Slovenija, pa bo ob 18.35. Nagradni sklad lige je 10.000 evrov.
sta
Rokomet • Pokal RZS
Koprčani premočni
Cimos - Jeruzalem 38:25 (18:12)
Jeruzalem: G. Čudič (7 obramb), Cvetko (5 obramb); Belšak 2, Korpar 2, Krabonja, M. Bezjak 6, Bogadi, R. Bezjak 3(1), Radujkovic, B. Čudič 6(4), Sok 2, Hebar, Žuran 2, Potočnjak, Ko-rez, Pisar 2. Trener: Saša Prapotnik.
Sedemmetrovke: Cimos 4/2, Jeruzalem 7/5.
Izključitve: Cimos 8; Jeruzalem 8 minut.
Igralci Jeruzalema so po porazu na Bonifiki v četrtfinalu izpadli iz Pokala Slovenije. Pričakovano. Huje od najvišjega poraza v tej sezoni pa je nova poškodba Bojana Čudiča. Nastop slednjega v soboto proti Gold Clubu je tako pod vprašajem. Koprčani so vodili skozi celotno tekmo, v 11. minuti že 9:4. V nadaljevanju so se »jeru-zalemčki« uspeli približati na -2, 10:8. Z goli tujcev, Mrvaljevica,
Titova, Kojica in Buntica, si je Cimos do odmora ustvaril lepih šest zadetkov prednosti, 18:12.
V	44. minuti je prednost fa-voriziranih Primorcev znašala le +3, 25:22. Dobrih enajst minut kasneje pa je Cimos prvič ušel na +10, 33:23. V zaključku tekme je trener Prapotnik dal možnost igralcem s klopi. Kljub bolezni sta v Kopru nastopila tudi Aleš Belšak in Gregor Čudič. Cimos, Celje, Gold Club in Trimo so tako udeleženci zaključnega turnirja Pokala RZS.
V	soboto ob 19. uri na Har-dek prihaja Gold Club, katerega barve branijo bivši Ormo-žani Darjan Ivanuša, David Ko-ražija in Aljoša Štefanič. Glede na izkušnje iz preteklih tekem z Gold Clubom, ljubitelje rokometa v Ormožu v soboto na Fort Hardeku čaka nov rokometni spektakel.
UK
Foto: Črtomir Goznik
V Kopru so precej priložnosti za igro dobili mlajši rokometaši; Blaž Cvetko (Jeruzalem Ormož) je zbral pet obramb.
Športno plezanje • Zadnja tekma DP v Tržiču
Smola Markovičeve ob koncu sezone
Tržič je bil prejšnji konec tedna prizorišče zadnje, četrte tekme za DP v športnem plezanju. Finale je bil zares napet in razburljiv. Pri članicah sta bili namreč odprti dve vprašanji: katera plezalka bo zmagala in katera bo tretja. Na zadnji tekmi je najvišje priplezala Natalija Gros in se je s tem točkovno izenačila z najboljšo plezalko sezone na svetu Majo Vidmar. Obe sta zbrali po 280 točk, zato je o državni prvakinji odločalo super finale, v katerem pa je bila tokrat presenetljivo boljša Grosova. Za tretje mesto sta se borili Lucija Franko in Ptujčan-ka Mina Markovič. Več sreče je imela Frankova, ki je tekmo in sezono končala na tretjem mestu, medtem ko je bila Marko-vičeva na zadnji tekmi peta. S tem je na koncu pristala na 4. mestu v DP.
Dvajsetletna Ptujčanka je imela na zadnji tekmi neverjetno smolo, saj se ji je na najtežjem delu smeri sezula plezalka. Kljub temu je nato preplezala še tri metre, kar je bilo na koncu dovolj za 5. mesto. Po tekmi je Mina na kratko povedala: »Ne spominjam se, kdaj je kakšna plezalka imela takšno smolo kot jaz. Smolo sem imela že na zadnjih dveh tekmah za državno prvenstvo; lahko sem zadovoljna le s svojim plezanjem na prvi tekmi za državno prven-
Rezultati:
Tržič - članice:
1.	Natalija Gros (AO Kranj)
2.	Maja Vidmar (Škofja Loka)
3.	Lucija Franko (Škofja Loka)
4.	Katja Vidmar (Škofja Loka)
5.	Mina Markovič (AO PD Ptuj)
Končni vrstni red - članice:
1.	Natalija Gros (AO Kranj)
2.	Maja Vidmar (Škofja Loka)
3.	Lucija Franko (Škofja Loka)
4.	Mina Markovič (AO PD Ptuj)
Tržič - člani:
1.	Klemen Bečan (ŠPO Tržič)
2.	Jure Bečan (ŠPO Tržič)
3.	Anže Štremfelj (AO Kranj) Končni vrstni red - člani:
1.	Klemen Bečan (ŠPO Tržič)
2.	Matej Sova (ŠPO Tržič)
3.	Jure Bečan (ŠPO Tržič)
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič je v končni uvrstitvi DP osvojila 4. mesto.
stvo, ki je bila junija v Kranju.«
Kljub nekoliko slabši uvrstitvi na zadnji tekmi sezone je Mina Markovič lahko zadovoljna s sezono 2007, saj se je v njej popolnoma učvrstila med svetovno plezalno elito. Njen
največji uspeh v tej sezoni je bilo 2. mesto na tekmi za svetovni pokal v Zurichu.
Podobno kot pri članicah je bil napet zaključek državnega prvenstva tudi pri članih. Tudi tukaj je prvaka odločilo super-
finale, kjer je bil Klemen Bečan boljši od Mateja Sove.
Na zadnji tekmi za DP je imel Plezalni klub 6b ponovno dve predstavnici. Tekmovali sta cicibanka Nina Muršič in Eva Zmazek, ki sta na tekmovanju v glavnem nabirali izkušnje. Z dobrim delom v prihodnjih sezonah lahko upamo, da bi v prihodnjih letih dobili še kakšno vrhunsko športno plezalko, kot je v tem trenutku Mina Markovič.
David Breznik
Zavod za šport Ptuj
Počakati bo treba na mnenje nadzornega odbora MO Ptuj
Direktor Zavoda za šport Ptuj Vladimir Sitar se je v zadnjih dneh znašel na precejšnjem »prepihu«, saj Svet zavoda na zadnji seji ni bil v celoti zadovoljen s poslovanjem Zavoda za šport Ptuj. V športnih krogih se govori, da bi to lahko bil prvi znak za zamenjavo direktorja, vendar tega zaenkrat ni še nihče potrdil.
Predsednik devetčlanskega sveta mag. Stanko Glažar nam je pojasnil: »Svet zavoda je na zadnji seji obravnaval poslovanje Zavoda za šport Ptuj. Na podlagi ugotovljenih dejstev je oblikoval sklep, da naj ustanovitelj, torej MO Ptuj, oblikuje nadzorni organ, ki bo preveril poslovanje Zavoda za šport Ptuj. Ugotovitve tega organa bodo narekovale naše nadaljnje poteze.«
Direktor Zavoda za šport Vladimir Sitar je takole komentiral ta sklep: »Najprej bi se dotaknil tega, na kakšen način je bila izvedena notranja kontrola poslovanja (tudi to je obravnaval Svet zavoda, op. a.), ki je privedla do tega sklepa: jaz sem bil v času te kontrole na dopustu, za katerega so vedeli vsi nadrejeni. Podatke, ki sicer niso skrivnost, so torej dajale osebe, katere tega pooblastila niso imele. Komisija je ugotovila nekatere nepravilnosti, v prvi vrsti pri izdelavi letnega delovnega načrta in financah. Zavod ima v prvih devetih mesecih letošnjega leta izgubo, gre za okoli 32 tisoč evrov, ki pa ni realna, saj bomo nekaj sredstev
Foto: Črtomir Goznik
Vladimir Sitar: »Zavod za šport Ptuj ima v prvih devetih mesecih letošnjega leta res izgubo, gre za okoli 32 tisoč evrov, ki pa ni realna.«
dobili iz rebalansa proračuna MO Ptuj, tako da bo zanesljivo manjša. Lahko povem, da sem takšno izgubo napovedoval v svojih poročilih, saj se je delo zavoda in površine, za katere le-ta skrbi, bistveno povečalo. Moje mišljenje je, da bi morali biti takšni pregledi zakonitosti delovanja bolj posvetovalni. Teh ugotovitev notranje kontrole seveda ne zanikam; nekaj napak se je pojavilo tudi zaradi tega, ker sem na tem delovnem mestu šele eno leto in nam primanjkuje strokovnih sodelavcev. Trdim, da smo s to skromno ekipo zavoda za ptujski šport naredili veliko, da
smo bili odprti za vse predloge in sugestije in da nimamo večjih odprtih vprašanj s klubi.«
Katere pa so bile glavne naloge Zavoda za šport Ptuj v letu 2007?
V. Sitar: »Teh nalog je bilo veliko: delali smo na programih športa za vse, med najodmevnejšimi akcijami velja omeniti še ptujski športni vikend, ki smo ga izvajali 13. leto zapored. Veliko smo se angažirali na svojem osnovnem poslanstvu, to je, da čim več ljudi pritegnemo v športne aktivnosti (brezplačni počitniški programi za otroke in mladino - Hura prosti čas, izdaja izletniške karte
Spodnjega Podravja ...).
Naslednji sklop nalog se je nanašal na prijave na javne razpise Ministrstva za šolstvo in šport, Fundacije za šport in še nekatere druge. Projekt, ki nam je vzel precej časa, je bil oblikovanje nove podobe Zavoda za šport in postavitev spletne aplikacije, katero smo predstavili tudi na posebni tiskovni konferenci in je ena najmodernejših v Sloveniji. Seveda ne moremo mimo šolskega športa in še nekaterih stvari, ki niso tako na očeh javnosti. Vse te naloge so seveda zahtevale angažma dodatnih ljudi in sredstev.«
Jože Mohorič
Odbojka • 1. DOL (ž)
Pomagajo lahko tudi Benedičankam
Pred odbojkaricami v prvi slovenski ligi sta zadnja dva kroga, kot kaže pa bo končni razpored znan šele po odigranih zadnjih tekmah. Ptujske od-bojkarice so zelo blizu dosega želenega cilja, uvrstitve v sredino lestvice, saj so trenutno na petem mestu. Koprčanke pred njimi imajo neulovljivih deset točk prednosti, bolj pestro pa je na nižjih mestih, saj Blejke zaostajajo le za dve točki, Grosu-peljčanke pa za tri. Kombinacij o končni razvrstitvi je preveč, da bi o tem na dolgo razpredali, saj te tri ekipe čakata še dva neposredne obračuna. V veliki prednosti so Ptujčanke, ki so veliko delo opravile s sobotno zmago proti Gorenjkam. Ta teden na Ptuju gostuje tretje uvrščeno moštvo Epic Sloving Vital iz Ljubljane, bolj vroče pa bo zagotovo na Bledu, kamor se odpravljajo Grosupeljčanke. Te so v zelo dobri formi, saj so v zadnjih treh krogih dosegle kar sedem točk. Zato ne bi bilo nobeno presenečenje, če bi Blejke ta konec tedna padle še za mesto, končni obračun za peto mesto pa bi se naslednji teden odvil v Grosupljem, kamor se na gostovanje odpravlja ptujsko moštvo.
Na Ptuju bo v soboto gostovalo moštvo iz Ljubljane, ki je v domači dvorani preteklo soboto izgubilo proti Benediktu in s tem tudi skoraj vse možnosti za osvojitev drugega mesta v prvem delu prvenstva. Gimnazijska dvorana zna biti na krilih zadnje zmage ponovno velika prednost za Ptujčanke. Te so že na prvi tekmi odločno kon-
Dve okrepitvi ŽOK Ptuja
Prestopni rok v odbojki so mnogi klubi izkoristili, da se okrepijo. Med drugimi so to naredili tudi v ptujskem ženskem odbojkarskem prvoligašu. S prvim januarjem se bosta ekipi ŽOK Ptuja pridružili 23-letna Katja Pintarič, ki igra na poziciji centra, in 18-letna podajal-ka Tjaša Bevc. Obe prihajata iz mariborskega kluba Nova KBM Branik.
DK
kurirale tekmicam, zato je razpoloženje v moštvu Lorberjeve še toliko bolj optimistično: »V Ljubljani smo izgubile z rezultatom 3:1, vendar so se vsi nizi, z izjemo zadnjega, odločali v samih zaključkih. Jutri lahko zaigramo bolj sproščeno, saj nimamo kaj izgubiti. Mislim, da je tudi to naš velik adut. Vendar bo tekma zagotovo težka, če pa bo podpora s tribun tako bučna kot na prejšnji tekmi, tudi tekmicam ne bo lahko,« je povedala ptujska igralka in trenerka Sergeja Lorber.
Zmaga proti Ljubljančankam bi bila, ne glede na okoliščine, zagotovo veliko presenečenje. S tem bi Ptujčanke naredile še uslugo Benedičankam, ki so trenutno na drugem mestu. V 13. krogu slednje čakajo Pre-valjčanke, s katerimi ne bi smele imeti večjih težav. A morale bodo biti previdne, saj so se nedaleč nazaj že opekle z nasprotnicami iz dna lestvice.
UG
Foto: Črtomir Goznik
Rokomet • RŠ Ptuj
Dečki A premagali Celjane!
V 11. krogu lige mlajših dečkov A so bili Ptujčani boljši od Celjanov, kar je še eden od dokazov, da se na Ptuju z mladimi rokometaši odlično dela.
Mlajši dečki A: RŠ Ptuj - Celje PL 20:14 (11:5).
Mlajši dečki B: RŠ Ptuj - Celje PL 10:17 (6:12).	(TP)
Foto: Črtomir Goznik
Mlajši dečki B (modri dres) so nudili Celjanom dober odpor.
Kegljanje • KK Drava Ptuj
Spogledovanje z 1. B-ligo
Foto: Črtomir Goznik
Članice KK Drava Ptuj nastopajo v 2. SKL - vzhod. Od leve: Melita Krušič, Natalija Drevenšek, Marina Kramberger, Nevenka Kolar, Ivanka Plajnšek in Nada Fridl. Na fotografiji manjkata Selena Bombek in Marija Kozoderc.
V kegljaškem klubu Drava so po prvem delu tekmovanja v 2. slovenski moški in ženski kegljaški ligi - vzhodna skupina zadovoljni. Obe ekipi se namreč nahajata na 3. mestu na prvenstveni razpredelnici. Očitno je, da je ptujsko kegljanje v velikem vzponu in se že spogleduje z višjim rangom tekmovanja. Dekleta so bila skoraj vedno v senci moške ekipe, toda prvi del letošnje lige je pokazal, da tudi dekleta resno mislijo o napredovanju. Pred njimi sta samo ekipi Fu-žinarja iz Raven na Koroškem in Lendavska Nafta, obe imata točko naskoka. Zanimivo je, da so Ptujčanke premagale obe omenjeni ekipi.
Vodja in kapetanka ženske
ptujske kegljaške ekipe Nada Fridl, ki je v tem športu že zelo dolgo, nam je o uspehu ptujskih kegljavk dejala naslednje: »Z uvrstitvijo smo zelo zadovoljne. Dokazale smo, da se lahko enakovredno kosamo z našimi nasprotnicami. Ključ uspeha je vsekakor v našem dobrem delu in kolektivu. Poudarila bi, da smo skorajda majhna družina, prava ekipa in ravno ta kolektivni duh je naša odlika. Ekipe sestavljamo samo igralke iz domačih logov. Smo skromne, vendar iz pozicije, kjer se trenutno nahajamo, lahko sramežljivo gledamo tudi proti višjemu rangu tekmovanja.«
Danilo Klajnšek
Plavanje
Mladi plavalci napredujejo
Konec tedna so se v Mariboru najboljši slovenski mladi plavalci merili z vrstniki iz Hrvaške na že 17. mednarodnem tekmovanju za memorial Toneta Božiča. Skupno je v dveh dneh plavalo več kot 600 plavalcev in plavalk iz 17 klubov. Plavalni klub Terme Ptuj je imel na tekmovanju 12 plavalcev in plavalk, ki so v glavnem izpolnili svoj osnovni cilj; izboljšanje osebnih rekordov.
Najmlajši so plavali na 50-metrskih razdaljah - iz ptujskega plavalnega kluba so svoje najboljše dosežke popravili Simon Skledar, Blaž Hazemali, Aljaž Puž, Jure Pi-šek in Andraž Rozman. Plavalci letniki 94, 95 in 96 so v nedeljo plavali na 100 metrskih razdaljah. Tu se je izkazal zelo
talentirani Blaž Kekec, ki je na 100 metrov prosto postavil osebni rekord 1:05,61 in je v tej sezoni v tej sprinterski disciplini napredoval za kar 12 sekund. Isti plavalec je za las, ostal je na 10. mestu, zgrešil tudi finale na 100 metrov prosto, kjer pa se je v mlajši kategoriji s časom 1:36,30 v finale uvrstil Matic Širec, ki je na koncu osvojil 6. mesto. Izmed plavalcev PK Terme Ptuj sta osebna rekorda popravila tako na 100 metrov prosto kot tudi prsno še Aleksej Do-bnik in Ana Sršen.
Mladi plavalci so na memori-alu Toneta Božiča pokazali lep napredek in z zavzetimi treningi lahko kmalu pričakujemo še boljše rezultate.
David Breznik
Mladi plavalci PK Terme Ptuj so na mitingu v Mariboru dosegli precej osebnih rekordov.
Strelstvo • 3. krog državne mladinske lige v Ljubljani
Dvojna ekipna zmaga mladih Ormožanov
Preteklo nedeljo je v Ljubljani v organizaciji SD Škofja Loka potekal 3. turnir slovenske mladinske državne lige, ki je tokrat med strelci iz Spodnjega Po-dravja največ uspeha prinesel mladim ormoškim strelcem, ki so slavili kar dve ekipni zmagi: pri pionirjih s 531 krogi in pri pionirkah s 534 krogi. V posamični konkurenci pionirk je svojo prvo zmago dosegla Petra Vernik, SD Kovinar Ormož, z odličnim rezultatom 184 krogov! Njeni klubski sotekmoval-ki Melanie Habjanič in Melisa Kosi pa sta s 180 in 170 krogi zasedli 5. in 11. mesto. Pri pionirjih je z letošnjim posamičnim rekordom 190 krogov zmago slavil Bojan Lampreht ml. iz SD Vrhnika, ormoški strelci Grega Polajnko, Jan Šumak in Tilen Vnučec pa so dosegli 179, 177 in 175 krogov ter osvojili 7., 8. in 13. mesto. Tekmovanja sta se udeležila še 2 kidričevska strelca, Aleš Pernat in Niko Visočnik, ki sta s 169 in 148 krogi osvojila 23. in 55. mesto. Pri kadetih s puško je kidričevski strelec Uroš Mohorko dosegel 374 krogov in zasedel 6. mesto, trojno zmago pa so ponovno slavili strelci iz Gorenje vasi. Strelca TS Ormož, Grega Ivančič in Tadej Ivanuša sta dosegla 362 in 358 krogov ter osvojila 10. in 14. mesto. Pri kadetinjah s puško je Barbara Muhič s 332 krogi osvojila 11. mesto, v
Foto: Simeon Gčnc
Strelca Kovinarja iz Ormoža, Grega Polajnko v ozadju in Jan Su-mak, sta se na 3. turnirju državne lige v Ljubljani znova dobro odrezala ter osvojila 7. in 8. mesto.
ekipnem seštevku pa so kadeti TS Ormož dosegli 1052 krogov in osvojili 4. mesto. Pri mladincih s puško je Leon Antolič s 360 krogi osvojil 16. mesto.
V kategoriji mladincev s pištolo svojo nepremagljivost še naprej dokazuje juršinski strelec Rok Pučko, ki je tokrat z odličnimi 379 krogi, po serijah 91, 96, 96, 96 krogov, dosegel že tretjo zaporedno zmago! Ptujska strelca Uroš Pešako-vič in Rok Veršič sta tokrat s 345 in 317 krogi osvojila 7. in 14. mesto. Pri mladinkah s pištolo je Mateja Pešakovič s 304 krogi zasedla 5. mesto, v ekipnem seštevku pa je ptujska ekipa z 966 krogi osvojila 4. mesto. Juršinski strelci Niko Pšajd,
Ivan Druzovič in David Kekec so v ekipnem seštevku kadetov s pištolo dosegli 917 krogov in osvojili 5. mesto, v posamični konkurenci pa je najboljši med njimi bil Niko Pšajd s 321 krogi na 12. mestu, Ivan Druzo-vič je s 317 krogi osvojil 15. mesto, David Kekec pa je z 279 krogi zasedel 21. mesto. Zmago je slavil Denis Blazinšek iz Slovenskih Konjic s 352 krogi, pri kadetinjah s pištolo pa je zmagala Simona Molan s 361 krogi. Zaradi mednarodnega nastopa v Beogradu se tokrat tekmovanja ni mogla udeležiti dornavska strelka Staša Simo-nič, ki bi prav gotovo znova mešala štrene najboljšim.
VN Beograda
Od 7. do 9. decembra je v Beogradu potekal dvodnevni mednarodni turnir velike nagrade Beograda, ki je znova pritegnil ogromno udeležbo najboljših strelcev iz Evrope (Rusije, Ukrajine, Bolgarije, Srbije in Slovaške), kjer so nastopali večkratni evropski, svetovni in olimpijski prvaki. Nastopilo je tudi 5 slovenskih strelcev.
V pištolski disciplini je 2. dan, ko so se strelci pomerili za zmago, ki je bila vredna 700 ev-rov, zmago slavil najizkušenejši udeleženec turnirja, Francoz Franck Dumoulin (585 + 101,4), za finalno streljanje pa je bilo treba doseči vsaj 578 krogov (prvi dan celo 579!). Med slovenskimi strelci iz ekipe SD Kidričevo-Tenzor je najboljši nastop uspel Cvetku Ljubiču, ki je s 573 krogi osvojil 18. mesto, dober nastop pa sta pokazala tudi brata Boštjan (570) in Simon Simonič (569), ki sta osvojila 24. in 27. mesto. Pri ženskah s pištolo je slavila domačinka Zorana Arunovič (385 + 98,2), olimpijska prvakinja Mariya Grozdeva (381 + 98,5) je zasedla 3. mesto, dornavska strelka Staša Simonič pa je s 356 krogi, po serijah 84, 91, 91 in 90 krogov, osvojila 44. mesto.
Simeon Gonc
Košarka m OMREZJE.NET & PARKL
Tiskarji potrjujejo vlogo favorita
V prvi ligi sta derbi kroga odigrale ekipe Rač in Good guy-sov. Aktualni prvak je lovil prvo zmago, ekipa Rač pa priključek k vrhu lestvice. Podjetneje so pričeli gostje, ki so v prvem delu igre ustvarili trinajst košev prednosti, kar je bila predvsem posledica »treme« domačih; ti so odigrali prvo tekmo pred domačim občinstvom v novi športni dvorani. V nadaljevanju so domači vzpostavili ravnotežje in zmanjšali zaostanek za dva koša. Po odmoru so domači igralci na vse možne načine poskušali dohiteti goste, a jim nikakor ni »steklo« v napadu. V zadnji četrtini so se uspeli približati na vsega sedem košev zaostanka. Če ne bi slabo izvajali prostih metov in zapravili nekaj čistih »zicerov«, bi bila končnica bolj zanimiva in morda bi se lahko zgodil preobrat. Tako pa so dečki
tekmo v končnici rutinirano privedli do svoje prve prepo-trebne zmage, ki jim pomeni obliž na boleča poraza iz prvih dveh krogov.
Pragerčani so visoko »po-metli« z ekipo Dornave, ki ni bila dorasla nasprotniku. Prav tako ekipa Starš ni dovolila presenečenja ekipi Neman, ki igra prav všečno košarko. Ekipi sta postregli številnemu občinstvu s kar nekaj atraktivnimi potezami, vključno z zabijanjem v stilu NBA. Slamov-ci so nadigrali novinca iz Kidričevega, ki nikakor ne najde svoje igre in pokaže kvaliteto, ki ga je krasila lansko leto v drugi ligi.
V drugi ligi je derbi kroga v živo prenašala lokalna kabelska televizija v Cirkovcah. V športni dvorani Cirkovce sta se pomerili ekipi tiskarjev in Ptujča-nov, ki so še lani tekmovali v 3.
SKL. V prvem delu sta bili ekipi izenačeni, v drugem delu so si domači priigrali kar lepo prednost, ki je do odmora narasla na 11 košev. Odgovor je sledil po odmoru, ko so se prebudili gostje in zmanjšali zaostanek na pet košev. V zadnjem delu je bila tekma »odprta«, bolj zbrani so bili domači in zasluženo osvojili dve točki. Z malo več sreče bi lahko zmaga odšla tudi na Ptuj.
Vse zanimivosti in aktualne komentarje si lahko preberete na www.parkl.si.
1. liga
Rezultati 3. kroga: KK Pragersko
-	KMO Dornava 100:57 (24:15, 23 :10, 34:4, 19:28), KK Rače - Good guys 68:75 (10:23, 17:15, 16:15, 25 :22), KK Starše - Neman 100:78 (22 :16, 29:18, 27:24, 22:20), ŠD Slam
-	ŠD Kidričevo 98:74 (36:20, 23:25, 18:19, 21:10).
1. KK PRAGERSKO 3 3 G +78 B
2.	KK STARŠE
3.	ŠD SLAM
4.	KK RAČE
5.	GOOD GUYS
3	3	0	+75	B
3	2	1	+43	5
3	1	2	- 15	4
3	1	2	- 25	4
B. ŠD KIDRIČEVO 3 12 - 3G 7. NEMAN	3 G 3 - 5G
8. KMO DORNAVA (-1) 3 12 - 76 3
2. liga
Rezultati 3. kroga: ŠD Cirkovce
-	KK Ptuj 59:56 (18:17, 19:9, 10:16, 12:14), KK Bar LM Prag. Veterani
-	KK Nova vas 79:63 (17:19, 18:14, 28:17, 16:13), ŠD Majšperk - ŠD Podlože 59:68 (10:20, 14:18, 22:12, 13:18), ŠD Desternik - Avtoefekt Ptuj 40:74 (18:21, 5:22, 9:19, 8:12). Prosti sta bili ekipi ŠD Ptujska gora in KK Starše mladi.
2. A-liga
1.	TISKARNA E. CIRK.	3	3 0	+37	6
2.	KK PTUJ	3	2 1	+19	5
3.	KKAVTOEFEKT	3	11	+25	3
4.	ŠD PTUJSKA GORA	2	0 2	- 28	2
5.	ŠD DESTRNIK	2	0 2	- 53	2
2. B-liga
Ekipa Tiskarna Ekart design ŠD Cirkovci je trenutno vodilno moštvo 2. A-lige
1.	ŠD PODLOZE	3	3 0	+24	6
2.	ŠD MAJŠPERK	3	2 1	+10	5
3.	BAR LM PRAG. VET. 2	11	+ 3	3
4.	KK NOVA VAS MB	2	0 2	- 17	2
5.	KK STARŠE MLADI	2	0 2	- 20	2
Lestvica najboljših strelcev po tretjem krogu: 1. Aleš Milič (KK Starše) 92, 2. Aleš Galun (ŠD Majšperk) 72, 3. Gregor Bien (ŠD Slam) 71, 4. Mitja Bek (ŠD Kidričevo) 66, 5. Robi Avguštin (ŠD Podlože) 66 košev.
1.	liga: pari 4. kroga: ŠD Kidričevo - Good guys, KK Starše - KK Pragersko, Neman - KMO Dornava, KK Rače - ŠD Slam.
2.	liga: pari 4. kroga: ŠD Destrnik - Tiskarna E. design ŠD Cirkovce, KK Avtoefekt - ŠD Ptujska Gora, KK Nova vas MB - ŠD Majšperk, KK Bar LM Pragersko vet. - KK Starše mladi. Prosti sta ekipi KK Ptuj in ŠD Podlože.
Radko Hojak
Nogomet • Skupščina MDNS Ptuj
Sodniki pregledali delo v letu 2007
Konec minulega tedna so se na redni letni skupščini zbrali sodniki medobčinskega društva nogometnih sodnikov (MDNS) Ptuj.
Nogomet ima na področju MNZ Ptuj zelo razvejan tekmovalni sistem v vseh starostnih kategorijah, tako da je potrebno za normalno funkcioniranje lig zagotoviti veliko število delivcev nogometne pravice; brez njih pač ni mogoče izpeljati uradne tekme. Slednji pa so poleg lig MNZ Ptuj aktivni tudi v višjih ligah. Od 105 povabljenih se jih je na redni letni skupščini zbralo kar 85. Člane je z delom v minulem letu seznanil njihov predsednik Jože Klinc. Le-ta je poudaril, da je za kvaliteten razvoj in napredek društva bistvenega pomena dobra organiziranost in kvalitetno delo s sodniki. Zato je bilo delo upravnega odbora MDNS Ptuj usmerjeno predvsem na področje strokovnega izpopolnjevanja. Da je njihova usmeritev pravilna, dokazujejo tudi sami rezultati, saj so po nekaj sušnih letih pridobili štiri
Foto: Črtomir Goznik
Jože Klinc, predsednik Medobčinskega društva nogometnih sodnikov Ptuj
regijske sodnike velikega nogometa in sodnika za mali nogomet. Veliko zaslug za to pripada vodji stroke Borisu Grabarju in samim sodnikom, ki so se tega dela lotili z veliko resnostjo. V društvu so pripravili tudi tečaj za sodnike začetnike in iz tega je izšlo šest novih sodnikov. V veliki želji, da bi njihovi sodniki na republiški listi bili kar najbolj uspešni, so za njih organizirali posebna predavanja. Predsednik MDNS Ptuj Jože Klinc je na koncu dejal, da so veliko storili za boljši jutri njihove organizacije, vendar vsi cilji še niso doseženi, zato se bodo tudi vnaprej trudili, da bi bili uspešni.
Navzoče je pozdravil tudi predsednik MNZ mag. Stanko Glažar, ki je izpostavil dobro delo sodnikov in dobro sodelovanje z njimi in trenersko organizacijo. Predsednik MNZ Ptuj je na osnovi strokovnih priporočil podelil nagrado Petru Mertlju kot najbolj perspektivnemu sodniku v letu 2007.
Danilo Klajnšek
Nogomet • ZNK Ljudski vrt
»
Nas cas sele prihaja«
Tekmovanje v 1. slovenski ženski in kadetski ligi je nekako potekalo v senci moškega nogometa, vendar ima vseeno Ptuj svoje predstavnice v tem rangu tekmovanja. Dekleta se trudijo in marljivo trenirajo, zaenkrat pa rezultati še niso takšni, kot bi si mnogi želeli. V članski ekipi nastopajo v primerjavi z drugimi klubi, kot so Krka, Pomurje in Slovenj Gradec, zelo mlada dekleta. Na Ptuju polagoma gradijo ekipo. »Mi smo zadovoljni s prvim delom tekmovanja, saj so naša dekleta dosegla dve zmagi, in sicer proti Senožeti-Škalam in Mariboru. Morda bi lahko bila na našem kontu še kakšna toč-
ka več, vendar smo nekajkrat izgubili zaradi mladosti in neizkušenosti. Vendar moram poudariti, da se mi trenutno še ne obremenjujemo z rezultati,« je uvodoma dejal predsednik kluba Ivan Čuš.
V klubu dobro delajo in plod takšnega dela so tudi tri repre-zentantke in dejstvo, da se dekleta iz ptujskega kluba vedno bolj uveljavljajo. Pozivi za nastopanje v reprezentancah niso prišli slučajno. »Ja, res je, da imamo tri reprezentantke, in sicer Matejo Arnuš, ki letos zaradi poškodbe ni veliko igrala, potem pa sta tu še Martina Potrč, ki je nastopila za kadetsko in mladinsko reprezentan-
Ekipa ZNK Ljudski vrt U-17
co, in Katja Nežmah, ki je bila v kadetski reprezentanci. Veseli smo, da smo se igralsko okrepili, da je vedno več deklet, ki se želijo ukvarjati z nogometom. Večje število pa je seveda nujno potrebno, saj zaradi poškodb večkrat nismo nastopili v kom-
Članska ekipa ZNK Ljudski vrt
pletni sestavi ali pa nismo imeli menjav. Večje zanimanje pa so zagotovo prinesle tudi kvalifikacijske tekme za EP kadetinj in mladink, ki so bile odigrane na Ptuju.«
Za drugi del prvenstva se bodo nogometašice ŽNK Ljudski vrt dobro pripravila in bodo zagotovo zaigrale še bolje. O pričakovanjih v drugem delu prvenstva nam je Ivan Čuš dejal naslednje: »Pričakujemo vzpon, saj dekleta postajajo izkušenejša. Vse manj bo naivnosti, tako da pričakujem, da ne bomo doživljali več tako visokih porazov. V ligi je nekaj ekip, ki se jih da premagati.«
Ekipa ŽNK Ljudski vrt igra vsa srečanja na igrišču z umetno travo. Lepo pa bi bilo, če bi okusile tudi slast igranja na Mestnem stadionu. O tem bi naj pogovori že potekali. Ne bi bilo odveč, če bi se kdaj na domačih srečanjih Drave odigrala kakšna predtekma ptujskih deklet.
Danilo Klajnšek
Šolska karate liga
Karate-do klub Ptuj in Markovci
1. decembra 2007 je v Lenartu potekal 1. krog šolske karate lige. Iz karate-do klubov Ptuj in Markovci so tekmovali Rok Žganjar, David Murko, Špela Pernek, Tinka Valenko, Rebe-ka Kovačec, Oscar in Krištof Križanec, Ajda Jakomini, Ema Trafela ter Nina Strelec.
V konkurenci 95 tekmovalcev iz 27 šol so člani obeh klubov dosegli
odličen ekipni uspeh v katah in borbah. Najuspešnejša sta bila Rebeka Kovačec, z osvojenim 1. mestom v katah in 3. v borbah, ter Rok Žganjar, ki je osvojil 2. mesto v borbah in 3. mesto v katah. Uspeh so dopolnili Krištof Križanec z 2. mestom ter Špela Pernek in Tinka Valenko s 3. mestom v katah.
jk
Šahovski kotiček
Božično-novoletni šahovski turnir v Spuhlji
Šahisti iz Spuhlje vabijo vse ljubitelje šahovske igre, da se udeležijo tradicionalnega šahovskega turnirja, ki bo v sredo, 26. decembra, ob 9. uri v okrepčevalnici Pri Majdi v Spuhlji.
Igralo se bo po švicarskem sistemu - čas igre 2 krat 10 minut. Vabljeni so vsi šahisti, ne glede na kategorijo. Tisti, ki imajo šahovske ure, naj prinesejo tudi te, zraven pa še obilo dobre volje. Za najboljše so pripravljeni pokali.
Vabijo šahisti iz Spuhlje
Športni napovednik
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
Pari 14. kroga: Jeruzalem Ormož - Gold club (sobota ob 19.00 ŠD Hardek v Ormožu), Celje Pivovarna Laško - Slovan, Trimo Trebnje - Knauf Insulation, Cimos Koper - Prevent, Gorenje - Intra Gorica Leasing, Rudar EVJ Trbovlje - Sviš Pekarna Grosuplje.
1.B	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
Pari 11. kroga: Moškanjci-Gorišnica - Radeče MIK Celje (sobota ob 19.30 v ŠD Gorišnica), Dobova - Krško, Mitol Sežana - Krka, Istrabenz plini Izola - Ribnica Riko hiše, Grosuplje - Ajdovščina, Dol TKI Hrastnik - Klima Petek Maribor.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - vzhod
Pari 10. kroga: Šmartno 99 - Drava Ptuj, Črnomelj - Pomurje, Velika Nedelja - Celje, Arcont Radgona - Sevnica.
Odbojka
1. DRZAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ženske
Pari 13. kroga: ŽOK Ptuj - Epic Sloving Vital (sobota ob 17.30 v gimnazijski športni dvorani), LIP Bled - MZG Grosuplje, Prevalje - Benedikt. Srečanje Luka Koper - Maribor Nova KBM Branik je bilo odigrano v torek (0:3).
1.	DRZAVNA ODBOJKARSKA LIGA - moški
Pari 13. kroga: Krka - Svit Unimetal, Galex MIR - Salonit Anhovo, Astec Triglav - Olimpija, Marchiol Prvačina - Calcit Kamnik.
3. DRZAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ženske
PARI 10. KROGA: Svit Unimetal - Kurent SK Company, DŠR Murska Sobota II - Ruše, Galeja Vega - Kema Puconci, Ecom Tabor - Nova KVM Branik II.
Mali nogomet
LIGE MNZ PTUJ
NEDELJA ob 9.00: ŠD Ptujska Gora - KMN Blisk; ob 9.40: Bar Gloria Bukovci - ŠD Apače Capri; ob 10.20 Casino Joker MSM International
-	Mitmau; ob 11.00: Mogg - ŠD Polenšak; ob 11.40 Klub ptujskih študentov - Mark 60 starejši dečki; ob 12.20: Draženci - Club 13; ob 13.00: Bramac Juršinci - KMN Remos; ob 13.40: Jure MTS Hajdina
-	ŠD Rim; 14.20: Mark 69 ABA - Bar Korže; ob 15.00: ŠD As - Bar Saš; 15.0: KMN Majolka - Hobit Pub Apače; 16.20: ŠD Vitomarci - Po-etovio Petlja.
Turnir Janka Makoterja
Klub malega nogometa Meteorplast iz Ljutomera prireja 8. turnir v spomin na Janka Makoterja. Z nastopom slovenskih in hrvaških ekip bo odigran v ljutomerski športni dvorani to soboto, 15. 12., s pričetkom ob 9. uri. Pokale in denarne nagrade bodo prejele prvo - (900 €) drugo
-	(500 €) in tretjeuvrščena (200 €) ekipa. Nagrade bosta deležna tudi najboljši strelec in najuspešnejši vratar turnirja. NŠ
Tenis
2.	ZIMSKA LIGA 2007-2008
Pari 4. kroga: ob 9.00 TK Gorišnica - TK Štraf, TK Tigri - TK Skorba Gad; ob 12.00: Kellersports - TK Enigma.
Šolski šport
Finale osnovnošolskega prvenstva v malem nogometu v telovadnici OŠ Markovci - TOREK, 18. 12, ob 12.00: OŠ Destrnik-Trnovska vas
-	OŠ Breg; 12.30: OŠ Kidričevo - OŠ Dornava; 13.00: OŠ Breg - OŠ Dornava; 13.30: OŠ Destrnik-Trnovska vas - Kidričevo; 14.00: OŠ Breg
-	OŠ Kidričevo; 14.30: OŠ Dornava - OŠ Destrnik Trnovska vas.
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Tradicionalni novoletni pohod na Donačko goro in zaključek leta
Leto 2007 se izteka in kakor se za uspešno planinsko sezono spodobi, ga je potrebno temu primerno tudi svečano zaključiti. Po tradiciji se bomo podali na Donačko goro in zaključili pohod z družabnim srečanjem v vinotoču pri Kodričevih v Kočicah. Na Donačko goro se bomo v sredo, 26. 12., povzpeli po obnovljeni poti Joža Žetalskega iz Žetal.
Na štefanovo zjutraj se bomo zbrali ob 7. uri pred železniško postajo na Ptuju in se s posebnim avtobusom odpeljali v Žetale, od koder je 2,30 ure nezahtevnega vzpona do vrha Donačke gore in nato še pol ure sestopa do planinskega doma. V domu je planiran daljši počitek in čaj. Pot bomo nato nadaljevali proti Kočicam, kjer nas pri Kodričevih ob 14. uri pričakujejo z aperitivom, kosilom, dobro kapljico in živo glasbo, kot se za zaključek leta spodobi. Od Kodričevih se bomo poslovili po dogovoru, vendar ne pred 20. uro, in se v pol ure hoje spustili v dolino, v kraj Dobrina, kjer nas bo čakal avtobus.
Pohod bo v vsakem vremenu, zato se je potrebno opremiti primerno času in vremenu. Prijave sprejemamo na Planinskem društvu Ptuj ob uradnih urah, v torek med 14. in 16. uro ter v petek med 17. in 20. uro do zasedbe 47 prostih mest. Za prevoz, čaj in kosilo je potrebno ob prijavi plačati 10,50 EUR. Pohod organizira in vodi Tone Purg s sovodniki.
Vabljeni!
Tone Purg
Foto: DK
Foto: DK
Ptujska pikado liga
Ringovci v derbiju boljši od »žabic«
Ptujska liga A
Rezultati 7. kroga: Zeleni gaj -Ring II 15:1 (31:10), Sharky - Opel 12:4 (25:11), Justa - Pri Stolpu 12:4 (26:11), Ring I - Žabica 11:5
a. CAPRI	g
g. RUNDA BAR	g
10. ESA	g
11 MARK 69	g
12. B. S. HESSOL	g
3	0 6 69:75
3	0 6 6a:76
3	Q 6 66:7a
2	2	5 5a:a6
0	1 a 35:1Q9
(24:16), Žaga	-	Winston 5:11 (16				
:24).						
1. ZELENI GAJ	7	6	Q	1	75:37	1a
2. ŽABICA	7	6	Q	1	73:3g	1a
3.JUSTA	7	5	Q	2	6g:43	15
4. WINSTON	7	4	1	2	6Q:52	13
5. RING I	7	3	1	3	52:6Q	10
6. SHARKY	7	3	Q	4	5g:53	g
7. ŽAGA	7	3	Q	4	5a:54	g
8. PRI STOLPU	7	2	1	4	54:5a	7
9. OPEL	7	1	Q	6	36:4Q	3
10. RING II	7	Q	1	6	2Q:g2	1
Pari 10 kroga (sobota, 15. 12., ob 19. uri): Pri Stolpu - Zeleni Gaj I, Ring II - Winston, Sharky I - Žaga, Opel - Ring, Žabica - Justa.
Ptujska liga B
Rezultati 9. kroga: Tobijas
-	B. S. Hessol 15:1 (30:8), Mark 69 - Črni gad 7:9 (19:22), Darinka
-	Zeleni gaj II 7:9 (18:21), Esa - Dolence 6:10 (16:23), Ojnik - Runda bar 13: 3 (29:13), Capri - Sharky II 7:9 (17:22).
1.	ZELENI GAJ II
2.	DOLENCE
3.	DARINKA
4.	TOBIJAS
5.	SHARKY II
6.	OJNIK
7.	ČRNI GAD
a Q 7 Q 6 2 5 1 5 1 4 1 4 Q
g7:47 a1:63 a1:63 a4:6Q a3:61 a3:61 5g:a5
Pari 10. kroga (petek, 14. 12, ob 20. uri): Mark 69 - Ojnik, Zeleni gaj II - Runda bar, Črni Gad - Esa, B.S. Hessol - Darinka, Dolence - Capri, Sharky II - Tobias.
5. rang turnir ptujske lige (Zeleni gaj)
Rezultati: 1. Bojan Herga (Winston 1) 33, 2. Denis Krajnc (Ring I) 26, 3. Bojan Čerček (Žaga) 20, 4. Adi Kolarič (Zeleni gaj) 15, 5.-6. Mirko Pauman (Ring II) in Polde Slanič (Ring II) 11, 7.-8. Boštjan Gavez (Sharky) in Damjan Tetičkovič (Žaga) 8, 9.-12. David Vrabl (Zeleni gaj), Sandi Lesjak (Sharky), Gorazd Kukovica (Zeleni gaj) in Sebastjan Vidovič (Žaga) 6 točk. Vrstni red po 5 turnirjih:
1.	Bojan Čerček (Žaga) 85
2.	Bojan Herga (Winston) 78
3.	Gorazd Kukovica (Zeleni gaj)
57
4.	Igor Čerček (Žaga) 56, 5. Denis Krajnc (Ring I) 49, 6. Beno Mesarič (Sharky) 46, 7. Adi Kolarič (Zeleni gaj) 42, 8. Roman Savič (Žabica) 39, 9. Mirko Pauman (Ring II) 37, 10. Davorin Matjašič (Žabica) 36 točk ...
JM
Šolski šport • Šah
Šahovsko tekmovanje
Jk ■ v a a
v Gorisnici
Minuli teden je v OŠ Gorišnica potekalo področno šahovsko tekmovanje za osnovnošolce iz Po-dravja. Tekmovanja so se udeležili učenci iz 12 osnovnih šol. Udeležba je bila rekordna, saj je bilo prijavljenih 136 tekmovalcev, kar priča o tem, da zanimanje za šah z leta v leto narašča. Učenci so tekmovali v šestih kategorijah, ločeni pa so bili po spolu in starosti.
V močni konkurenci so se v posameznih kategorijah na vrh prebili: DEKLICE do 9 let 1. Taja Islamovič (OŠ Ljudski vrt), 2. Alja Janžekovič (OŠ Gorišnica), 3. Maja Filipič (OŠ Središče ob Dravi) DEKLICE do 12 let 1. Nina Tovornik (OŠ Ljudski vrt),
2.	Nives Janžekovič (OŠ Gorišnica),
3.	Martina Breznik (OŠ Pohorskega odreda)
DEKLICE do 15 let 1. Ana Rebrc (OŠ Gorišnica), 2. Lara Carli (OŠ MLadika), 3. Tjaša Lubec (OŠ Gorišnica) DEČKI do 9 let
1. Blaž Belšak (OŠ Cirkulane-Za-vrč), 2. Nejc Tomasino (OŠ Ljudski vrt), 3. Luka Kovačič(OŠ Spodnja Polskava) DEČKI do 12 let 1. Klemen Merc (OŠ Pohorskega odreda), 2. Luka Petek (OŠ Goriš-
nica), 3. Filip Bek (Oš Pohorskega odreda) DEČKI do 15 let
1. Aljoša Tomazini (OŠ Pohorskega odreda), 2. Žan Tomazini (OŠ Pohorskega odreda), 3. Žan Belšak (OŠ Cirkulane-Zavrč)
Andreja Kostanjevec
Vaterpolo • VK Terme Ptuj
Ptujčani v zgornjem delu lestvice
Mlajši kadeti ptujskega vaterpolo kluba so pretekli konec tedna v Kranju odigrali dve tekmi državnega prvenstva. V prvi so bili od varovancev trenerja Marka Kremžarja boljši igralci kranjskega Triglava, v drugi tekmi pa so Ptujčani ugnali njihove mestne tekmece - Kokro. Po treh krogih letošnjega prvenstva Ptujčani z dvema zmagama in enim porazom zasedajo visoko četrto mesto. V mednarodni ligi nastopa devet moštev, med njimi tudi klubi iz sosednje Avstrije, Italije in Hrvaške.
»Igrali smo dobro, precej boljše kot lani, ko smo proti Triglavu izgubili s precej višjo razliko. To je res dobro moštvo, z ostalimi lahko igramo enakovredno, jih tudi premagujemo. Mislim, da je napredek precej očiten,« je povedal ptujski trener Marko Kremžar.
Ptujčani bodo v naslednjem
krogu, ki bo na sporedu to soboto, prosti. Naslednje tekme jih čakajo šele v novem letu, domača srečanja pa bodo po
dogovoru z Vaterpolsko zvezo Slovenije odigrali šele v maju, ko se odpre ptujski zunanji bazen.
Rokomet • Rokomet moja igra
Prvi turnir osnovnošolcem Ormoža
V sklopu vseslovenske akcije Rokomet moja igra so pri OŠ Ormož v športni dvorani na Hardeku organizirali prvega od šestih turnirjev na področju Podravja. V letošnji sezoni, kjer imajo pravico nastopati igralci, rojeni 1997 in mlajši, nastopajo: OŠ Ormož, OŠ Velika Nedelja in OŠ Miklavž pri Ormožu. Največ so prikazali osnovnošolci iz Ormoža, ki nastopajo z izjemno perspektivno zasedbo letnikov 1998. OŠ Ormož sta na turnirju vodila Mladen Grabovac in Uroš Krstič, ki s
pomočjo Saše Prapotnika tudi trenirata osnovnošolce Ormoža. Varovanci Danice Zorec iz OŠ Miklavž pri Ormožu so na premiernem turnirju zasedli drugo mesto ter obljubili, da bodo do konca letošnje sezone akcije Rokomet moja igra poskušali premagati osnovnošolce iz Ormoža. Tretjeuvrščeno zasedbo OŠ Velika Nedelja je vodil Peter Zorli, ki ga poznamo tudi kot sodnika. Pri Veliki Nedelji je nešteto »materiala« in v prihodnosti lahko kaj kmalu pričakujemo kakšen od-
mevnejši rezultat. Četrto mesto je pripadlo drugi ekipi OŠ Ormož, ki je sestavljena iz letnikov 1999, 2000, 2001. Svoje prve rokometne korake pridno delata Filip Zorec in Niko Sovič (oba OŠ Ormož), ki sta kot letnik 2001 tudi najmlajša udeleženca akcije Rokomet, moja igra, področje Podravje.
Največ zadetkov, in sicer 21, je dosegel Tilen Kosi (OŠ Ormož), naj vratar turnirja pa je postal Jurček Korpič Lesjak (OŠ Ormož). Tekme so zelo dobro sodili mladi perspektiv-
Rezultati iz Kranja:
Triglav - Terme Ptuj 16:4 (5:1, 5:2, 4:1, 2:0)
Ptuj: Matija Mlakar, David Černe, Grega Zavec in Jakob Muhič po 1, Timi Kaloh, Tilen Gotvajn, Vid Baklan, Alen Dangubič, Mario Frangež. Vratar: Aljaž Kotnik.
Kokra - Terme Ptuj 8:13 (2:4, 2:2, 2:4, 2:3)
Strelci Ptuj: Mlakar in	Kaloh	4,
Černe 2, Zavec, Gotvajn	in Muhič po 1
1.	TRIGLAV KRANJ 2 2 0 0	+53	6
2.	ASV DUNAJ 3 2 0 1	+24	6
3.	DELFIN ROVINJ 2 2 0 0	+15	6
4.	TERME PTUJ 3 2 0 1	- 5	6
5.	PN TRST 2 10 1	+26	3
6.	KAMNIK 110 0	+19	3
7.	ROKAVA KOPER 2 10 1	- 2	3
8.	KOKRA KRANJ 4 0 0 4	- 60	0
9.	BRANIK MB 3 0 0 3	- 70	0
UG
ni sodniki Uroš Škripec, Erik Meško in Aleš Bezjak. Naslednji turnir bo odigran meseca januarja, organizator pa bo OŠ Velika Nedelja.
Rezultati 1. turnirja:
OŠ Ormož 1 - OŠ Miklavž pri Ormožu 17:12 (9:6), OŠ Ormož 2 - OŠ Velika Nedelja 13:15 (8:5), OŠ Ormož 1 - OŠ Velika Nedelja 26:12 (16:8), OŠ Ormož 2 - OŠ Miklavž pri Ormožu 8:22 (4:11), OŠ Miklavž pri Ormožu - OŠ Velika Nedelja 16:8 (8:5), OŠ Ormož 1 - OŠ Ormož 2 27:9 (9:3).
1.	OS Ormož 1
2.	OŠ Miklavž
3.	OŠ V. Nedelja
4.	OŠ Ormož 2
3	Q	Q	7Q:33
2	1	Q	5Q:33
1	Q	2
Q	Q	3
35:55 3Q:64
Zasedbe ekip:
OŠ Ormož 1: J. Korpič Lesjak, N. Ulaga, G. Horvat, P. Jovanov, T. Kosi, D. Lukner, R. Plavec. Trenerja: Uroš Krstič in Mladen Grabovac.
OŠ Ormož 2: R. Rizman, T. Šulek, L. Voljč, M. Niedorfer, M. Hebar, L. Voršič, N. Jovanovič, N. Zidarič, A. Škorjanec, N. Štrucelj, F. Zorec, Ž. Firšt Šeruga, N. Sovič. Trenerja: Uroš Krstič in Mladen Grabovac.
Miklavž pri Ormožu: K. Caf, D. Ozmec, U. Belec, E. Novak, M. Ka-učič, T. Žganec, B. Rozman, V. Luk-man, N. Stepišnik. Trenerka: Danica Zorec.
OŠ Velika Nedelja: M. Kosi, M. Hržič, M. Jaušovec, M. Kralj, S. Munda, T. Ozmec, J. Primožič, U. Še-rod, K. Škofič, Ž. Šprah, N. Vincek, A. Zadravec, B. Žižek, M. Fekonja. Trener: Peter Zorli.
UK
Mali nogomet
i. Kovinostrugarstvo Zamuda
ŠD Center je minuli konec tedna organiziralo 1. veteranski turnir v malem nogometu, ki je potekal v dvorani Center. Nastopilo je šest ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini; vsaka ekipa je igrala z vsako. Veterani so pokazali, da še vedno dobro obvladajo nogometne veščine in temu primerna je bila tudi igra. Na koncu so se zmage veselili nogometaši Kovinostrugarstva Zamuda, ki so bili v finalu boljši od ekipe Carli Velenje.
Rezultati: 1. SKUPINA: ŠD Panorama - Club 13 0:6, Carli Velenje
-	Club 13 1:1, ŠD Panorama - Carli Velenje 0:3. 2. SKUPINA: ŠD Center
-	Kovinostrugarstvo Zamuda 0:3,
Veržej - Kovinostrugarstvo Zamuda 1:3, ŠD Center - Veržej 3:6.
ZA 5. MESTO: ŠD Panorama -ŠD Center 0:3; ZA 3. MESTO: Club 13 - Veržej 1:5; ZA 1. MESTO: Kovinostrugarstvo Zamuda - Carli Velenje 4:2.
Najboljši strelec je bil Dani Koren (Kovinostrugarstvo Zamuda) s šestimi zadetki.
Kovinostrugarstvo Zamuda: Dušan Simonič, Roman Tement, Silvo Žitnik, Franc Žitnik, Martin Vogrinec, Jura Šmigoc, Ivo Vogrinec, Beno Va-upotič, Gorazd Kodrič. Vodja eklipe: Jože Klinc. Trener: Miran Emeršič.
Danilo Klajnšek
Zmagovalna ekipa Kovinostrugarstva Zamuda
Šah • Spuhlja
Mirko Kuhar najboljši
Blagajnik šahovske sekcije Spuhlja Mirko Kuhar in njen predsednik Franc Pičerko sta neuničljiva organizatorja šahovskih turnirjev v Spuhlji.
Kung fu • Finale DP
Največ naslovov za domačine
Kung fu klub Ptuj je bil organizator finala državnega prvenstva pod okriljem Kung fu zveze Slovenije. Vsekakor so bili številni gledalci zadovoljni s prikazanimi borbami na tem finalu, kjer so nastopili najboljši tekmovalci in tekmovalke iz Ptuja, Ljubljane, Kranja, Lenarta in Rogaške Slatine.
Največjo bero prvih mest so odnesli tekmovalci iz Ptuja, saj so osvojili kar šest naslovov državnih prvakov v moški konkurenci. To je lepo priznanje za ptujski klub in dokaz, da se dela kakovostno.
Finalne borbe državnega prvenstva so sodili Karli Šauperl, Damir Hasanagič, Mišo Ljubič in Franc Jantolek.
Rezultati:
Moški: do 60 kg: 1. Kristjan Matič (Ptuj), 2. Marko Krajnc (Mari-
bor); do 71 kg: 1. Dejan Novoselnik (Ptuj), 2. Žiga Grah (Kranj); do 76 kg: 1. Rok Gajšek (Ptuj), 2. Tomaž Grah (Kranj); do 81 kg: 1. Danijel Klobasa (Lenart), 2. Tadej Dibelčar (Maribor); do 86 kg: 1. Marko Seidl
Tudi letos je med člani Šahovske sekcije Spuhlja potekal vsako drugo nedeljo v mesecu hitropotezni šahovski turnir, ki smo ga člani zaključili v decembru. Letnega turnirja se je udeležilo 16 šahistov, članov Šahovske sekcije Spuhlja.
Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Mirko Kuhar (131,5 točke), 2. Karel Robnik (121,5 točke), 3. Leon Cestnik (117),
4.	Franc Pičerko (116,5 točk),
5.	Stanko Toplak (114 točk), 6. Miran Eržen (82 točk), 7. Milan Kolarič (69,5 točke), 8. Branko Rot (57,5 točke) itd.
Točke so bile izračunane po pravilniku Šahovske sekcije Spuhlja. Za prva tri mesta so pripravljeni pokali. Hvala vsem, ki ste se udeleževali turnirjev!
Franc Pičerko
(Ptuj), 2. Marko Brujič (Kranj); do 91 kg: 1. Damir Tement (Ptuj), 2. Klemen Gorenc (Kranj); nad 91 kg: 1. Rok Prosenica (Ptuj), 2. Nino Dolšar (Rogaška Slatina).
Ženske: do 60 kg: 1. Polona Primc (Kranj), 2. Janja Bombek (Ptuj); nad 61 kg: 1. Barbara Holc (Maribor), 2. Saša Novak (Ljubljana).
Danilo Klajnšek
Dejan Novoselnik (Ptuj) in Žiga Grah (Kranj) - finalista v kategoriji do 71 kg.
Šolski šport • Odbojka
Medobčinsko tekmovanje za učenke (letnik 1993 in mlajše)
Predtekmovanje:
Skupina A (OŠ Juršinci): Juršinci
-	Videm 2:0, Majšperk - Dornava 2:0, Videm - Dornava 2:1, Juršinci
-	Majšperk 2:0, Majšperk - Videm 1:2, Dornava - Juršinci 0:2.
Skupina B (OŠ Podlehnik): Pod-
Dekleta OŠ Breg - 1. mesto na medobčinskem tekmovanju
Dekleta OŠ Juršinci - 2. mesto na medobčinskem tekmovanju
lehnik - 0. Meglič 0:2, 0. Meglič
-	Breg 0:2, Breg - Podlehnik 2:0. Skupina C (OŠ Markovci): Markove - Ljudski vrt 0:2, Ljudski vrt
-	Kidričevo 0:2, Kidričevo - Markov-ci 2:0.
V finale sta se uvrstili prvi dve ekipi iz skupin. V finalu se upoštevajo rezultati iz predtekmovanja. Finale (OŠ Juršinci): Juršinci
-	Breg 1:2, Juršinci - Lj. vrt 2:0, 0. Meglič - Lj. vrt 0:2, Videm - Kidričevo 0:2, 0. Meglič - Breg 0:2, Videm
-	Lj. vrt 0:2, Videm - 0. Meglič 2:0, Kidričevo - Juršinci 1:2, Breg - Lj. vrt 2:0, Kidričevo - Lj. vrt 2:0, 0. Meglič - Kidričevo 0:2, Breg - Kidričevo 2:0, Breg - Videm 2:1, Juršinci - 0. Meglič 2:0, Juršinci - Videm 2:0.
Končni vrstni red: 1. Breg, 2. Juršinci, 3. Kidričevo, 4. Ljudski vrt, 5. Videm, 6. 0lge Meglič, 7. Majšperk, 8. Podlehnik, 9. Dornava, 10. Markovci.
Medobčinsko tekmovanje za učence (letnik 1993 in mlajši)
Rezultati finalnega turnirja (OŠ Markovci):
Kidričevo - Hajdina 2:0, Kidričevo
-	Markovci 2:1, Kidričevo - Cirkula-ne-Zavrč 2:0, Kidričevo - Dornava 2:0, Kidričevo - Majšperk 2:0, Haj-dina - Cirkulane Zavrč 2:0, Hajdina
-	Majšperk 2:0, Hajdina - Markovci 2:1, Hajdina - Dornava 2:0, Markovci
-	Majšperk 2:0, Markovci - Dornava 2:0, Markovci - Cirkulane Zavrč 2:0, Majšperk - Dornava 2:1, Majšperk
-	Cirkulane-Zavrč 2:1, Dornava - Cirkulane Zavrč 2:0.
Končna uvrstitev: 1. Kidričevo, 2. Hajdina, 3. Markovci, 4. Majšperk, 5. Dornava, 6. Cirkulane-Zavrč, 7. Breg, 8. Ljudski vrt, 9. 0lge Meglič.
UR
Šolski šport • Rokomet
Medobčinsko tekmovanje OŠ
Učenci (8./9. razred, letnik 1993 in mlajši)
Rezultati (OŠ Gorišnica): Goriš-nica - Destrnik-Trnovska vas 21:6, Ljudski vrt - Majšperk 17:7, Gorišni-
ca - Majšperk 20:8, Destrnik-Trnov-ska vas - Ljudski vrt 6:19, Majšperk - Destrnik-Trnovska vas 18:6, Ljudski vrt - Gorišnica 16:19.
Vrstni red: 1. Gorišnica, 2. Ljudski vrt, 3. Majšperk, 4. Destrnik Trnovska vas.
Na področno prvenstvo se uvrstita prvi dve ekipi!
Učenke (8./9. razred, letnik 1993 in mlajše)
Rezultati (OŠ Gorišnica): Gorišnica - Cirkovce 7:15, Cirkovce - Ljudski vrt 21:14, Ljudski vrt - Gorišnica 11:16.
Vrstni red: 1. Cirkovce, 2. Gorišnica, 3. Ljudski vrt.
Na področno prvenstvo se uvrstita prvi dve ekipi!
UR
Skupinska slika s turnirja v Gorišnici: na sliki so najboljše tri ekipe.
Šport mladih • RIN U-8
»Rad igram nogomet« U-8
Turnir v Juršincih
Rezultati tekem (OŠ Juršinci, vodja tekmovanja: Stanko Podvr-šek)
Skupina A: OŠ Juršinci - NK Bitrica I 1:5, NK Bistrica I - NŠ Poli Drava II 1:2, NŠ Poli Drava II - OŠ Juršinci 5:1. Prva je ekipa NŠ Poli Drava II.
Skupina B: NK Aluminij I - NK Stojnci 3:0 b.b., NK Stojnci - NŠ Poli Drava III 0:3 b. b., NŠ P.Drava III - NK Aluminij I 2:4. Prva je ekipa NK
Aluminij I.
Skupina C: NŠ Poli Drava I - NK Bistrica II 2:1, NK Bistrica II - NK Aluminij II 1:8, NŠ P. Drava I - NK Aluminij II 1:1. Prva je ekipa NK Aluminij II.
V drugo stopnjo tekmovanja se uvrsti prvak skupine!
Turnir na Destrniku
Rezultati tekem (OŠ Destrnik, vodja tekmovanja: prof. Boštjan Zemljarič)
0Š Destrnik-Trnovska vas - NŠ Poli Drava IV 1:6, NK 0rmož II - NK Aluminij IV 0:1, NK NŠ Poli Drava IV - NK Aluminij IV 4:1, 0Š Destrnik-Tr-
novska vas - NK 0rmož II 2:3, 0rmož II - NK NŠ Poli Drava IV 0:2, NK Aluminij IV - 0Š Destrnik-Trnovska vas 3:0.
Vrstni red: 1. NK NŠ Poli Drava IV, 2. NK Aluminij IV, 3. NK 0rmož II, 4. 0Š Destrnik-Trnovska vas.
Turnir na Hajdini
Rezultati tekem (OŠ Hajdina):
Golgeter Hajdina - 0rmož I 0:2, Gorišnica - Aluminij III 1:2, 0rmož I
-	Aluminij III 5:0, Golgeter Hajdina
-	Gorišnica 1:1, Gorišnica - 0rmož I 1:0, Aluminij III - Golgeter Hajdina 0:2.
Vrstni red: 1. 0rmož I, 2. Golgeter Hajdina, 3. Gorišnica, 4. Aluminij III.
UR
Skupinska slika s turnirja na Hajdini; zmagovalna ekipa Ormož I ima temne drese.
Šport mladih • RIN U-10
»Rad igram nogomet« U-10
Turnir v Gimnaziji Ptuj
Rezultati: NŠ M. Dabanovič Slo-
venska Bistrica II a - NŠ Drava Poli I a 1:1, NŠ M. Dabanovič Sl.B. II b - NŠ Drava Poli C b 1:4, Aluminij III a - NŠ M. Dabanovič Sl. B. II a 2:2, Aluminij III b - NŠ M. Dabanovič Sl. B. II b 4:0, NŠ Drava Poli I a - Aluminij III a 1:4, NŠ Drava Poli I b - Aluminij III b 0:0.
OŠ Poljčane
Vrstni red: A ekipe: 1. Aluminij III, 2. NŠ M. Dabanovič II, 3. NŠ Poli Drava I. B ekipe: 1. Aluminij III, 2. NŠ Poli Drava I, 3. NŠ M. Dabanovič II.
V	drugo stopnjo tekmovanja se uvrsti prvak skupine (NŠ Poli Drava II), upoštevajo se rezultati A ekip!
Turnir v Poljčanah
Rezultati: 0Š Poljčane a - NŠ Drava Poli IV a 5:1, 0Š Poljčane b
-	NŠ Drava Poli IV b 2:3, NK Aluminij IV a - NŠ M. Dabanovič I Slov. Bistrica a 1:4, NK Aluminij IV b - NŠ M. Dabanovič I Slov. Bistrica b 10:0, NŠ Drava Poli IV a - NŠ M. Dabanovič I Slov. Bistrica a 1:8, NŠ Drava Poli IV b - NŠ M. Dabanovič I Slov. Bistrica b 4:2, NK Aluminij IV a - 0Š Poljčane a 2:2, NK Aluminij IV b - 0Š Poljčane b 10:0, NŠ Drava Poli IV a - NK Aluminij IV a 1:3, NŠ Drava Poli IV b
-	NK Aluminij IV b 0:10, NŠ M. Daba-novič I Slov. Bistrica a - 0Š Poljčane a 0:1, NŠ M. Dabanovič I Slov. Bistrica b - 0Š Poljčane b 1:0.
V	nadaljnje tekmovanje se je uvrstila ekipa OŠ POLJČANE.
UR
Poljska • svet med zahodom in vzhodom
Zanimiva dežela z žalostno preteklostjo
Vse skupaj se je začelo v ponedeljek zvečer, 17. septembra, ob 21. uri. Avtobus, poln radovednih potnikov, je odpeljal izpred bistriške občinske zgradbe novim dogodivščinam naproti. Spočetka živahno ščebetanje se je iz ure v uro umirjalo. Pred Dunajem je bil majhen postanek in potem dalje proti češki meji, kjer smo preko mejnega prehoda Mikulov zapeljali v Češko. Pot nas je vodila mimo Brna, drugega največjega češkega mesta, v Moravsko, nato smo še nekoliko zaspani občudovali Olomuc (spomnila sem se Frana Levstika, ki je moral presneto dobro brusiti pete, da je prišel peš domov v Ljubljano) in potem dalje do Ostrave in že smo se znašli na poljski meji. Še prej smo si nekje med Olomucem in Ostravo privoščili prvo jutranjo kavo. Seveda mi ni ušel kažipot za Konopište, domovanje nesrečnega avstro-ogrskega prestolonaslednika Ferdinanda in njegove žene Zofije. Ko smo prispeli na mejo južne Poljske, z njenim središčem Krakovom, to je bil tudi naš cilj, smo morali pokazati naše potne dokumente, četudi smo se ves čas vozili v mejah EU. To me je nekoliko spomnilo na čase pred letom 1990.
Prvi cilj tega dne je bila Jasna Gora v bližini mesta Czestochowa, kjer je največje poljsko romarsko središče. Najbrž ga ni Poljaka, ti so nadvse pobožen narod, saj k rimskokatoliški veroizpovedi spada 95 odstotkov prebivalcev te velike vzhodno evropske države, ki vsaj enkrat v življenju ne bi obiskal svetišča znamenite czestochowske »črne Madone« ter pomolil v kapeli, posvečeni njej ali mogočni baziliki. To svetišče ima velik pomen za Poljake, saj so se v vsej svoji srednjeveški in tudi kasnejši zgodovini obračali k svoji Mariji z različnimi prošnjami. Veliko je bilo tudi tistih za rešitev domovine, ki je bila v zadnjih več kot dvesto letih nekajkrat izbrisana z zemljevida sveta. Po ogledu bogate zakladnice s številnimi darovi ne samo Poljakov, temveč številnih uglednih ljudi iz sveta, smo obiskali še zanimiv muzej. Obiskovalcev se je trlo, med njimi so bili tudi šolarji iz vseh koncev Poljske. Od Jasne Gore, ki smo jo zapuščali dobre volje, smo se kilometer za kilometrom bližali nekdanjemu nemškemu koncentracijskemu taborišču Auschwitz ali po poljsko Oswiencim.
»Arbeit macht frei«
Ta cinični napis v nemščini še vedno »krasi« vhod v nekdanjo poljsko vojašnico, kasneje v zloglasno centralno taborišče, z večjim številom podružnic, raztresenih v bližnji in daljni okolici, kjer so kot mrčes pomorili štiri milijone ljudi. Danes je Auschwitz prazen, mrtev, le stavbe nekdanje poljske vojašnice, z vsebino, maketami, slikami, očali, lasmi, oblačili, najbolj pretresljiva so oblačila dojenčkov in malih otrok, raz-
Foto: Vida Topolovec
Stolp bazilike na Jasni Gori, ki se dviguje 292 metrov nad ostalo pokrajino, od daleč pozdravlja vse, ki pridejo v ta kraj bodisi zaradi pobožnosti ali pa kot turisti.
stavljena v posebnih vitrinah, čevlji in še marsičem, pričajo o tem nečloveškem dejanju skupine ljudi, ki so mislili, da so boljša rasa, vsi ostali pa morajo izginiti z obličja Zemlje. Vse
je bilo natančno preračunano, koliko časa bodo taboriščniki zdržali s pičlo hrano, ki so jo dobivali, kako jim bodo koristili pri delu in tudi kako drugače, saj so jim zaplenili
vso borno imetje, ki so ga prinesli s sabo na ta kraj smrti. Krvniki so bili še posebej veseli zlata in drugih dragocenosti, ki so jih kasneje pošiljali, koliko se pač ni prijelo prstov tistih, ki so taborišče vodili, naprej v Nemčijo. Ko sem vodiča, ki nas je vodil po muzeju, vprašala, kaj so delali z lasmi, mi je nemo pokazal naslednjo vitrino, kjer je bilo blago, izdelano iz človeških las. Gre ti na bruhanje. V plinskih celicah, kjer so pobijali s strupenim plinom ciklon B, še vedno čutiš vonj po nečem, kar težko poveš z besedami, in vesel si, da si kmalu zunaj pod milim nebom. Pri tem nehote pomisliš na številne vlakovne kompozicije, ki so pripeljale ljudi v ta žalostni kraj in so jih mnoge, ko so oddali svoje imetje, slekli, postrigli lase, poslali v »kopalnice«, kjer jih je pomoril strupeni plin.
V sklopu muzeja je tudi spominska soba v spomin tisočem Jugoslovanom, ki so tod doživljali svoj pekel. Kako natančni so bili Nemci, pričajo fotografije žensk in tudi seznami ljudi, kjer je zapisano, iz katerih krajev tedanje Jugoslavije so prišli. Med imeni smo iskali ljudi iz nam bližnjih krajev, Slovenske Bistrice, Maribora, Ptuja in Ormoža in Koga. Našli smo jih in zelo malo teh se je kasneje po osvoboditvi taborišča, februarja 1945, vrnilo domov in redki, ki so še živi, lahko povedo o trpljenju, ki ga ni mogoče pozabiti. Pretresljivo je bilo prebirati imena Židov iz Slavonije, kjer so v taborišče odpeljali cele družine in tudi njihovo bližnje ter daljno sorodstvo. Zanje povratka ni bilo, poleg imen je zapisana samo beseda »stradao«.
Tisočem, ki iz dneva v dan in leto za letom obiščejo ta grozljiv muzej, se zdi, da so tod še vedno prisotni vsi tisti, ki so tako ali drugače tukaj sklenili svoj življenjski krog, še posebej v »podružnici«, tri kilometre oddaljenem Birkenau, kamor smo prispeli nekoliko kasneje. Kljub temu da je bil tudi tu čas namenjen za ogled in fotografiranje, se skoraj nikomur ni ljubilo iz avtobusa. Nemo smo skozi okna opazovali barake, ki
še stojijo, apel plaz, kjer so morali taboriščniki stati tudi po cele noči, v vročini, mrazu, dežju in snegu, ter vhod v taborišče. Pretreseni do zadnjega vlakna smo odhajali iz tega žalostnega kraja.
Krakov - staro kraljevo mesto in mesto poljske duhovnosti
Avtobus je požiral kilometre, ki so tod menda daljši, kot pri nas doma. Zvečer, vmes je že deževalo, končno le prispemo v Krakov. Utrujene od dolge vožnje nas je zanimal le še hotel, soba, kopalnica, mogoče manj večerja in seveda počitek. Nekaj najbolj vzdržljivih je po večerji odšlo raziskovat stari del mesta in so bili pred nami, ki smo se utrujeni, odpravili k počitku, nekoliko v prednosti.
Takoj po zajtrku smo se naslednji dan odpeljali na ogled enega največjih rudnikov soli na Poljskem, v 25 km oddaljeno Wieliczko. Ogled je bil naporen, vendar nadvse zanimiv. Po stopnicah, bilo jih je preko 500, smo se v nivojih spuščali v globino 135 metrov, videli številne dvorane, kjer so sol že nehali kopati, vsaka s svojo zgodbo iz zgodovine Poljske. V dvorani, kjer so tudi poroke in maše, so nas fotografirali, nato pa popeljali v mali nakupovalni center pod zemljo, kjer je mrgolelo jantarja, predmetov iz soli in drugega, kar turisti kupujejo na podobnih potovanjih. Najlepše od vsega je bil na koncu dvig na površje.
Od tod smo se v lepem, vendar nekoliko hladnem poznem dopoldnevu odpravili, z avtobusom seveda, na ogled starega dela Krakova. Na postajališču za turistične avtobuse nas je že čakala lokalna vodička Eva, ki je resnično iz srca govorila o starih stavbah, kipih, ki krasijo ta del Krakova, vse povezano s poljsko preteklostjo.
Nadaljevanje prihodnjič Vida Topolovec
Foto: Vida Topolovec
Auschwitz danes - prazne stavbe, kjer je muzej in seveda obvezna žična ograja. Nekoč je bil v njej močan električni tok, kjer je marsikateri taboriščnik v obupu končal svoje življenje.
Foto: Vida Topolovec
Notranjost rudnika je izredno zanimiva. Med mnogimi dvoranami, kjer je prikazana zgodovina Poljske, so tudi detajli iz življenja rudarjev v srednjem veku. Na naši fotografiji je prikaz spravljanja soli iz rudnika.
Kuharski nasveti
Klinčki
Klinčki spadajo v skupino začimb, za katere je značilno, da oblikujejo predvsem prijeten vonj. V to skupino spadajo še brinove jagode in muškatni oreh ter muškatni cvet, cimet, kardamom in klinčki. Veliko bolj vsestransko omenjene začimbe uporabljajo v Afriki, Indiji in v kuhinji bližnjega Vzhoda. V naših kuhinji te začimbe danes uporabljamo v glavnem za sladke jedi ter nekatere pri konzerviranju oziroma vložena živila, ki so značilne za severnoevropsko kuhinjo, za nove pikantne jedi, ki se spogledujejo s sodobno azijsko kuhinjo.
Klinčki ali nageljeve žbi-ce so ostrejšega okusa kot cimet, vendar jih uporabljamo zelo podobno. Klinčki so drobni, posušeni cvetni popki dišečega klinčevca ali žbičevca, ki jih oberejo, preden se odpro. Klinčevci zrastejo do ugledne višine in uspevajo v tropskih krajih. Najboljše klinčke dobimo na plantažah ali posameznih grmih blizu morja. Danes jih največ prihaja iz otoka Zanzibarja, čeprav dišeči klin-čevec izvira iz JV Azije.
Malim žebljičkom podobni klinčki so kot nalašč primerni tudi za zatikanje v meso in zelenjavo. Najbrž pa jih od časa do časa vsi vidite zataknjene v času novoletnih praznikov na pomaranče, na kakšni namizni dekoraciji domače mize, gostinskega lokala ali dekora-
cij v posameznih izložbah. Če par klinčkov zataknemo v svinjino, iz katere bi radi pripravili okusno pečenko, bo okus le-te veliko izrazitejši, pri tem ne pozabite dodati koščkov limone in mleto kumino, saj te tri sestavine med seboj dopolnjujejo pri oblikovanju okusa pečenke. Od začimb, ki jih uporabite še za izboljšanje pečenke, lahko ostale prav tako uporabite.
Klinčke zelo redko uporabimo pri pripravi močnih juh, kot so enolončnice in nekatere pretlačene in kremne juhe. Pri enolončnicah lahko povzamemo parameter, da jih dodamo v enolončnice s svinjino in perutnino ter enolončnice, kjer nikoli ne izpustimo čebule ali pora. Da s klinčki izboljšamo okus dušenemu rižu, smo že skoraj pozabili, vendar tisti, ki ste se šolsko učili kuhanja, to še zagotovo veste. Torej klinčke
zataknemo v manjšo celo čebulo ali v del čebule. Čebula s klinčki med dušenjem riža zelo močno riž odišavi in vpliva na izvrsten okus dušenega riža, ki ga ni potrebno popestriti zaradi okusa in vonja z zelenjavo ali mešanico začimb. V čebulo jih zataknemo zato, da jih pred serviranjem lažje odstranimo.
Zmlete klinčke pa najpogosteje uporabljamo za sladke jedi in različne sladke tople napitke, še zlasti če napitek vsebuje tudi jabolka. Pri dodajanju mletih klinčkov bodimo kar se da skromni, saj so izrazito močnega okusa in vam lahko v kombinaciji s cimetom in kardamomov preveč izstopajo. Pazimo tudi pri peki, v kolikor drobno pecivo zapečemo, začimbe zgubijo okus ali se spremenijo v neprijeten okus in vonj.
S klinčki začinimo vso
drobno pecivo, pri katerem uporabljamo tudi med, tako bo medena pita še boljša, če v testo damo kakšno noževo konico mletih klinčkov, enako se bo zgodilo, če recepte za medenjake dodatno popestrimo z mletimi klinčki. Nič pa ne bo narobe, če v drobno pecivo iz krhkega testa, ki ga kasneje dodatno lepite ali krasite s prelivi iz čokolade, prav tako dodate v testo mlete klin-čke. Pomembno je vedeti še, da mleti klinčki hitro izgubijo aromo, zato jih ne kupujemo na zalogo ali jih v doglednem času uporabimo. Klinčkov pa ne dodajo preveč, ker je njihova aroma res zelo močna. V jugovzhodnih državah na tržišču prodajajo tudi olje klin-čkov, ki je mili narkotik, zato klinčke ponekod še danes uporabljajo zoper zobobol.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Tačke in repki
Pokanje petard, novo kužki, muce, sosedje
Približujemo se novemu letu, prazničnim dnem, novoletni evforiji, za večino ljudi prihajajo dnevi, polni veselja in pričakovanja. Nekaterim, predvsem tistim, ki živijo v blokovskih naseljih, pa prihajajoči dnevi pomenijo pravo moro zaradi pogostega pokanja petard in ostalih pirotehničnih sredstev. Tej mori se pridružuje tudi ogromno kužkov, muc in ostalih živali.
Večina kužkov sicer prenaša pokanje petard brez večjih problemov, to pomeni, da se ne odzovejo s strahom in se obnašajo kot da se ni zgodilo nič, kvečjemu pokažejo nekaj več nervoze. Drugi začnejo nervozno lajati in se razburjati, vendar se ne prestrašijo. Radi bi obračunali s petardo oz. z osebo, ki jih pri-
žiga. Pri kužkih na prostem oziroma tistih, ki se sprehajajo, je nevarno, da poberejo petardo z gobčkom in jim pri tem eksplodira. Tako lahko nastanejo zelo hude poškodbe ustne votline. Zaradi pogostega laježa, povezanega s pokanjem, postanejo moteči tako za lastnike in še posebej za sosede. Sosedje se jezijo in so v stresu, seveda najprej zaradi poka petarde, kasneje pa zaradi neutrudnega laježa, ki prihaja iz sosednjega stanovanja. Najhuje pa je s kužki, ki se odzovejo na pok petarde s strahom. Tak kužek se trese, celo drgeta, sope, se slini in vse to še precej dolgo po poku petarde. Repek ima potisnjen globoko pod trebuh in neha jesti. Nekateri se tako prestrašijo, da nenadzorovano puščajo urin
Foto: Emil Senear
in blato, bruhajo ali pa v paniki brezciljno zbežijo oziroma tavajo po stanovanju. Svoj strah in nelagodje izražajo tudi s tem, da si začnejo v tem obdobju nenehno lizati oz. gristi prednje noge. To delajo tako vztrajno, da se na teh mestih naredijo rane, ki se izredno težko celijo in jih je zelo težko pozdraviti.
Vsak strah brez podlage je za vsak organizem huda obremenitev, saj gre za močan stres, ki zelo zmanjšuje kakovost življenja tako kužkom kot tudi njihovim lastnikom. Strah pred pokanjem je zelo težko zdraviti, najbolje je poiskati pomoč pri veterinarju, specialistu za vedenje živali.
Kaj lahko kot lastniki storimo, da kar najbolj zaščitimo svoje živali?
Precej lastnikov uporablja pomirjevala za ljudi, za pomirjanje svojih kužkov. Tega nikakor ne priporočam, saj se pogosto dogaja, da je kužek še nadalje močno prestrašen, zraven tega pa dodatno omotičen od pomirjevala, kar privede do še hujših napadov panike in strahu. Določena pomirjevala za ljudi se res lahko uporabijo tudi pri živalih, vendar samo po navodilu in nadzoru izkušenega veterinarja. Veterinarji imamo v uporabi posebna pomirjevala, namenjena samo za pomiritev kužkov, lastniki jih dobijo v specialističnih veterinarskih ordinacijah. Dajemo jih strogo po navodilu veterinarja, in to nekaj ur pred pričakujo-čim pokanjem. Za uspešna so
Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralni-k@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
se pokazala tudi pomirjevala na naravni osnovi. Podobno kot persen pri ljudeh, imamo tudi v veterinarski medicini naravne preparate. Važno je, da jih kužki začnejo uživati vsaj 14 dni pred prazniki.
Plašnega in prestrašenega kužka ne smemo nikoli kaznovati, saj s tem le povečamo njegov strah, prav tako tudi ne pomilovati. Poizkušamo ostati čim bolj umirjeni in mogoče bo kužek ugotovil, da njegov strah ni utemeljen. Nikakor ne smemo puščati plašnih kužkov samih v teh dneh. Če je to res nujno, okna zatemnimo, da kužek ne bo videl bliskanja oz. svetlobe, ki ga oddajajo pirotehnična sredstva. Kužek naj ima na voljo svoj brlog, v katerem se bo počutil varnega.
Najlepše bi bilo za večino kužkov in njihovih lastnikov, če bi se lahko umaknili pred pokanjem nekam v mir in tišino. Ker pa to v večini ni mogoče, je pomembno, da se pravi čas pomenimo z veterinarjem o tem, kako bomo skušali obvarovati našega kužka pred stresom. Začeti iskati pomoč na sam novoletni večer je prepozno in prestrašen ter paničen kužek nam namesto veselja prinese skrbi in slabo voljo.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
V vrtu preden zapade sneg
Že nekaj let je december mesec skoraj pretopel podaljšek jeseni. Vrtna narava se ob tem pojavu ne počuti dobro. Vrtno rastje, ko leže zimskemu počitku, naj že ob začetku mirovanja začuti zmrzal, ki v vitalnih rastlinskih organih, vejah, mladikah ter brstju, vrši presnovo rastlinskih sokov za naslednjo vegetacijo. Vrtna narava se naj že v začetku zime odene v snežno odejo, ki jo bo varovala pred nenadnimi spremembami zimskih vremenskih razmer ter s snežnico počasi napojila zemljo za potrebe v vegetaciji. Preden pa zapade sneg, je v vrtu mogoče opraviti nekatera opravila, ki sodijo v ta čas, ko narava počiva.
V	SADNEM VRTU dokler zemlja ne zmrzuje in ni preveč zamočena lahko še opravljamo sajenje sadnih sadik in presajanje odraslega sadnega drevja in grmovnic. Jesensko sajenje je uspešnejše od pomladanskega, ker se sadika med zimo dobro vkorenini, pa tudi potreb po zalivanju ni.
V	sadnem vrtu kot živem delu vrtne narave, kjer gojimo drevnine in grmovnice z večletno življenjsko dobo, so često potrebne spremembe ali dopolnitve pri njihovi razporeditvi, kar je mogoče opraviti tudi s presajanjem starejših dreves. Presajanja se lotimo le v izjemnih primerih, kerpre-saditev drevesa predstavlja za drevo veliki stres, saj to za nekaj časa preneha roditi, njegovi organi pa se počasi in težko obnavljajo. Presajanje opravimo le v času globokega zimskega mirovanja s koreninsko grudo na način, da se ne poškoduje korenin. Drevesno krošnjo močno obrežemo, v drevesnem kolobarju na obrobju korenin pa izkopljemo 30 cm širok ter 50 cm globok jarek. Zemlja v koreninski grudi mora ostati strnjena ob koreninah, ne sme se zrah-Ijati niti osipati, zato jo obdamo z jutovino, žičnim pleti-vom po potrebi pa učvrstimo z deskami. Zemlja bo ostala sprijeta ob koreninah, če je bila pred tem dobro zamočena, pa tudi zmrzla je lahko. Prenos drevesne grude opravimo tako, da se korenine ne poškodujejo.
Preden zapade sneg oziroma zemlja ne zmrzuje nadaljujemo z okopavanjem in širjenjem kolobarjev, pri vseh sadnih vrstah v gostih sistemih sajenja na šibkorastočih podlagah. Zastirko ali zeleni podor zakopljemo 10 do 15 cm globoko, brazdo pa pustimo neporavnano. Gnojenje s hlevskim gnojem naj bo opravljeno najkasneje v tem mesecu, dokler vremenske razmere omogočajo, da hlevski gnoj zakopljemo. Organska gnojila, zakopana že v začetku zime, pozimi strohnijo, sproščena rastlinska hranila pa so ob začetku vegetacije že na voljo sadnim rastlinam. Gnojenje z rudninskimi gnojili je še v tem času prezgodnje, ker rastline mirujejo, gnojila pa se zaradi lahke topnosti izpirajo v globlje plasti zemlje. Je pa priporočljivo že pozimi po površini potrositi lesni pepel, zemljo, ki kaže znake za-kisanosti, pa apniti.
V	OKRASNEM VRTU vremenske in talne razmere še omogočajo, dokler ne zmrzuje, zemlja pa ni preveč zamo-čena, da opravimo sajenje večine vrst okrasnih grmovnic in listopadnih drevnin. Drevesom ter grmovnicam, ki jih sadimo v tem času, prisujemo nekoliko več rahle zemlje na koreninski vrat oziroma prizemni del stebla do cepilnega mesta, da jo zavarujemo pred zimsko pozebo. V prezamo-čeno zemljo ne sadimo, ker v zlepljenih grudah ne prileže dovolj koreninam, goli del korenin pa ob nenadni zmrzali nezavarovane pomrznejo.
Pri okrasnih grmovnicah in drevninah pred zimo lahko opravimo rez in redčenje, vendar le poškodovane, polomljene, suhe ter pregoste veje, vzgojno rez ter oblikovanje pa opravimo šele po prezimitvi pred začetkom vegetacije.
V	ZELENJAVNEM VRTU razen pobiranja pridelkov za sprotno porabo ni več vrtnih opravil. Lahko pa še ves čas pred nastopom zime opravimo zimsko praho, brazdo pa pustimo neporavnano. Gnojenje gredic z naravnimi organskimi gnojili, kot so hlevski gnoj, sveži kompost, zeleni podor ter gnojevka, morajo biti opravljene do začetka zime, da se v njih vsebujoča rastlinska hranila skozi zimo v tlehpresnujejo k rastlinam dostopno obliko.
Miran Glušič, ing. agr.
Eiokokdar: 14 decembra - 20. decembra
14-petek	15 -sobota	16-nedelja	17-ponedeljek
18-torek	19- sreda	20-četrtek	
Krvodajalci
15.	oktober - Irena Kukovec, Strmec 20/a; Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Anica Bedrač, Rimska ploščad 15, Ptuj; Miran Zavec, Mala Varnica 8; Ivan Zem-Ijarič, Strmec pri Polenšaku; Romana Habjanič, Pivkova 13, Ptuj; Sabina Ko-rošak, Mala Nedelja 28; Mirko Moran, Kraigherjeva 26, Ptuj; Nedeljka Bušnja, Žmavčeva 4/c, Maribor; Marjana Kme-tec, Soviče 17; Roman Podgoršek, Cir-kovce 1/n; Marjan Merc, Vareja 35/a; Jožef Muhič, Mala vas 7; Roman Karo, Gorišnica 1/b; Ingird Gole, Ul. 25. maja 3, Ptuj; Stanka Kokol, Brezovec 31/a, Cirkulane.
16.	oktober - Andrej Kekec, Nova vas pri Markovcih; Matej Ganza, Koračice 26; Denis Raušl, Savci 71; Dušan Vršič, Andrenci 46; Tadej Cimerman, Prvenci 31; Robert Avguštin, Lešje 37; Jernej Levanič, Mihovci 75; Alaš Vodušek, Ko-čice 73; Renato Duh, Trubarjeva ulica
7,	Ptuj; Ivan Danko, Novinci 47; Andrej Fric, Destrnik 58; Dejan Kocbek, Nova vas pri Markovcih; Kristjan Žumer, Dr-stelja 13; Sašo Horvat, Stojnci 55; Sto-jan Pislak, Naraplje 33/b; Nejc Galun, Prvenci 2/a; Sergej Štiberc, Podgorci 17; Sašo Babič, Pušenci; Tadej Gori-čan, Savci 81; Boštjan Slana, Zagorci 6; Boštjan Peršuh, Naraplje 10.
18.	oktober - Zlatko Zadravec, So-dinci 60; Dušan Novak, Kog 54; Marija Kaučič, Sodinci 37; Jožica Forštnarič, Borovci 54; Ljudmila Krajnc, Stojnci 47; Avgust Kodrič, Čermožiše 98; Miran Soršak, Gerečja vas 77; Teodor Pevec, Jastrebci 2; Franc Čuš, Finžgarjeva 23, Ptuj; Marjan Murko, Podvinci 130; Amadeja Živko, Ul. B. Kraigherja 23, Kidričevo; Andrejka Plohl, Mestni trg 3, Ptuj; Mojca Vrabl, Pacinje 29/a; Marica Kodrič, Volkmerjeva 11, Ptuj; Kristina Vindiš, Ptujska Gora 3; Vinko Kokol, Dornava 1/a; Sabina Simonič, Draženska c. 14/b, Ptuj; Natalija Rodošek, Pod-lože 60/b; Roman Meško, Mezgovci 56/a; Vesna Jarc Kodrič, Čermožiše 98; Slavko Burjan, Hajdoše 53/a; Marija Kolbl, Žabjak 45; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurbergu; Branko Fragnež, Podlože 49/a; Simona Majerič, Selska 6, Ptuj; Kristina Kuhar, Strelci 14; Ivan Poljanec, Bukovci 120; Marjan Korpar, Mezgovci 53/a; Marija Vesenjak, Place-rovci 1; Franc Vajda, Dravska 20, Ptuj; Alojz Gojčič, Starše 43; Janez Goričan, Placar 11/a; Stanislav Vrtič, Dornava 55/b; Marija Polanec, Krčevina pri Vur-bergu; Milan Golob, Dornava 142/b.
19.	oktober - Vanja Bombek, Formin 28/a; Tamara Kolar, Zavčeva 9, Ptuj; Nejc Pešec, Mariborska cesta 21/a; Igor Solina, Vičava 65; Samo Lešnik, Majšperk 64; Luka Mlinarič, Vrazova ulica 2/a, Ormož; Nastasja Tamše, Ulica Nikole Tesle 29, Kidričevo; Marko Tement, Zabovci 43/c; Rene Vrabl, Markovci 3; Rok Grdina, Kraigherjeva 15, Ptuj; Aljaž Kovačič, Skolibrova ulica
8,	Ormož; Sandi Kukovec, Lasigovci 10; Sanja Zagoršek, Bukovci; Katarina Rozman, K Mitreju 3, Ptuj; Rok Fajt, Ulica Stanka Brenčiča, Ptuj; Matjaž Velikonja, Vurberk 93; Matej Gregorec, Flegeričeva ulica 2, Ptuj; Peter Kokot, Volkmerjeva cesta 79, Ptuj; Matej He-bar, Kolodvorska cesta 8, Ormož; Rok Veršič, Selska cesta 39, Ptuj; Mateja Arnuš, Podlehnik 81; Maja Kralj, Rot-man 16/b; Tadeja Leskovar, Lovrenc na Dravskem polju; Nina Černenšek, Apače 167; Barbara Kodrič, Fram 27; Luka Rebek, Slovenskogoriška cesta, Ptuj; Rok Osterc, Sakušak 52; Tea Holc, Kungota pri Ptuju 13.
22. oktober - Janko Vindiš, Ptujska Gora 3; Kristina Vidovič, Mezgovci 51/a; Andreja Glažar, Podlehnik 22/a; Franc Šeruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Jurček Lamot, Trnovec 1; Franc Čuček, Podvinci 38; Dušan Furek, Draženci 87/a; Marjetka Ledinek, Mladinska 5, Kidričevo; Dragan Kokot, Svetinje 7; Aleksander Krajnc, Draženci 33/c; Franc Zajc, Sela 34; Miran Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 6; Alojz Janžekovič, Strelci 5; Tanja Žmauc, Dolga lesa 2, Ormož; Franc Kump, Senčak 11; Stane Kelc, Paradiž 90; Marjan Peter-šič, Dornava 85/b; Alojz Fric, Destrnik 58; Bojan Merc, Soviče 12; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Jelka Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj; Marjan Kolarič, Prešernova 21, Ptuj; Janko Moravec, Vičanci 87/a.
Ob zori ljubezni
Ribi (19.02 - 20.03.)
Paleta ljubezni pisanih barv (2)
Ribi - Tehtnici
Vsak po svoje imata določene pogled in na življenje gledata zelo drugače. Če bi iskali skupne lastnosti, bi veljalo omeniti čar za umetnost, čeprav sta tudi v tem pogledu okusa sila različna in nenavadna. Zelo dobro pa se ujameta v telesnem dojemanju, kajti tu dobro veste, kaj drug drugemu godi, in to je velik plus. Seveda pa to ni dovolj, kajti težko si nudita vse tiste zadeve, ki so pomembne, če ne že nujne za skupno srečo. Obe znamenji sta znani po tem, da se radi predajata užitkom, ampak ne znata pa se potruditi za skupno srečo. Po medli avanturi se obeta tudi takšna zveza. Rešitev je pregled osebnih horoskopov.
Ribi - Škorpijon
Dve vodni znamenje, zvezde so že od vsega začetka na njuni strani in jima pomagajo na razpotjih življenja. Od nekdaj se trudita vnesti trdnost in srečo. Škorpijonova moč Ribi nedvomno koristi in se prepušča vsem tistim stvarem, ki jo bodo osrečile. Riba je po naravi miroljubna in ne izziva Škorpijo-novega ljubosumja, tako barka mirno pluje po morju in se predajata vsem lepim in prijetnim stvarem v življenju. Poleg vsega pa je resnica ta, da gradita po majhnih korakih in tako sledita vsem tistim principom, ki jih zagovarjata. Zakonsko življenje pa je prostor, kjer se cedita med in mleko - vedno ne, veliko časa pa.
Ribi - Strelec
Vsekakor se ujameta v intimnem življenju, drugače pa sta si
pravo nasprotje značajskih nasprotij. Če za Strelca velja, da je večni pustolovec, drzen in neodvisen, je Riba vse svoje življenje zaprta vase in v svoj notranji svet. Ko Riba ugotovi, da ji Strelec ne bo dal varnosti, se odloči in se ga še bolj oprime, s tem se zadeve poslabšajo. Seveda se Strelec začne dolgočasiti in stvari gredo naprej po svoji poti. Ko Strelec najde avanturo, se začne igrati s čustvi Ribe in tako kaj kmalu vsak zase ugotovita, da se sreča ne lesketa na skupni poti. Avantura se še začela ni in se že lahko konča. Zakon pa je uganka in zanka.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Ribi - Kozorog
Čeprav sta po značaju zelo različna, se lahko ujemata in skupaj blestita. Daleč v ospredju je želja po intimnem življenju. Seveda je Riba v svojem bistvu pasivna in Kozorog je tisti, ki ji daje občutek varnosti in stabilnosti. V nasprotnem primeru pa ga Riba uči, da so čustva pomemben vidik in skupaj se naučita čustvene pismenosti - seveda pa je to pomembna umetnost. Morda lažje izžarevata tiste pristne značajske poteze, ki so jima dane že ob zibelki. Čeprav je pri njima znano, da so ravno nasprotja tista, ki se vlečejo kot magnet. Trden zakon obeta veliko lepega in zlato poroko.
Ribi - Vodnar
Prvi trenutki, ko sta se spoznavala, so bili komični in zanimivi. V skupno življenje lahko vnašata mnogo adrenalina, iznajdljivosti in tolerantnosti. Vodnar je usmerjen v družbo, med ljudi in je zelo nenavaden, Riba pa je nežna, subjektivna in občutljiva. Zunanji opazovalec kaj kmalu pride do zaključka, da iz te moke ne bo kruha. Seveda je Vodnar zelo neposreden in včasih zaradi netaktičnosti Ribo užali. Vsak imata tudi svoje poglede na reševanje težav in problemov, Riba se omenjenega loti čustveno in Vodnar razumsko. Prideta tudi do tega, da se morata odločiti, ali bosta pot nadaljevala skupaj ali vsak zase.
Ribi - Ribi
Če bi se vse težave reševale v spalnici, potem je to najbolj srečna kombinacija zodiaka. Blizu jima je sočutje, nežnost in harmonija. Čustveno se zelo pijeta in si težko dopustita manevrski prostor. Drug brez drugega ne moreta biti in istočasno se lahko dušita v lastnem nezadovoljstvu. Če nimata v osebnem horoskopu vsaj eden od njiju nekaj dominantnosti, je sreča v oblakih - ki pa kaj kmalu mine. Prijetna kombinacija
www.poravnava.si
Svetovanje za vas, za vse nas ...
Kako si narediti praznike še lepše?
Ves december je praznično obarvan. Vrstijo se različna praznovanja, »fešte«, polni smo pričakovanja, kaj vse se bo zgodilo. Na zunaj bomo vse »porihtali« - morda kaj novega kupili, da bo naš dom lepši, okrasili stanovanje, se uredili, napekli mnogo dobrot. Ob prazničnih dnevih bomo naše drage obdarili z lepimi darili, skratka - poskrbeli, da bo vse videti najlepše in najboljše - kar je sploh možno. Mize bomo bogato obložili, se pripravili na obiske - naj vsi vidijo, kako nam je dobro ... Hrane bo mnogo preveč, želja lepih še več.
Kaj je namen decembrskih praznikov, kaj nam prinaša sporočilo božiča? Pred nekaj leti se je mnogo manj slavilo, mnogo manj je bilo poudarka na božičnih praznikih, včasih to sploh v naši državi ni bil praznik, pa vendar je mnogo ljudi, ki so verjeli v ta praznik, mnogo je ljudi, ki so prepoznali sporočilo tega največjega decembrskega praznika in so ga slavili pri sebi, v krogu svoje družine, morda so odšli k maši. Kaj je to, ki se je toliko tisočletij ohranjalo in častilo? Ima ta praznik še prvoten namen in ali ga sploh prepoznamo kot takega? Se morda sploh spomnimo, kaj nam želi povedati? Zakaj ga slavimo, kaj je takšnega, da je vredno, da se je po celem svetu ohranilo to sporočilo in da čedalje več ljudi verjame vanj, ali pa se samo na zunaj delajo, da verjamejo, da lahko praznujejo? Večkrat se sprašujem, koliko dejansko čutimo te praznike v svojem srcu, kolikor verjamemo v sporočila, ki nam jih prinašajo.
Koliko iskrenosti pa nosimo v srcu? Kaj bomo naredili, da bomo počistili našo notranjost? Kaj se da narediti, da bomo v sebi, v svoji »duši« umirjeni, da bomo za-
čutili tudi notranje zadovoljstvo, mir, ki ga opisujejo in ki je namen teh praznikov? Vsak pri sebi prav tako, kot počisti stanovanje, lahko počisti tudi svojo notranjost. Kaj lahko jaz danes naredim, da bom počistil svoje odnose do vseh ljudi in do sebe? Koliko ljudem sem zameril, ker so me užalili, ker so se slabo obnašali do mene, kolikor ljudem sem zavidal, da so dosegli to, kar so? Koliko ljudem sem privoščil, da se je nekaj slabega zgodilo? Samo, da se meni ni zgodilo nič slabega, pa sem lahko srečen.
Pa sem resnično srečen? Imam čisto vest pred vsemi ostalimi, vsem želim enako dobro kot sebi? Koga vse sovražim, o kom sem imel danes slabe misli? Koga sem danes kritiziral, o kom sem slabo razmišljal, komu sem privoščil, da se je zgodilo kaj slabega?
Nanizala sem vam ogromno vprašanj, na žalost znamo velikokrat ocenjevat, spraševat druge o vseh mogočih stvareh, ne znamo ali nočemo pa spoznati sebe, svojih napak, se jih zavedat in popravit. Ko se začnemo spraševat o sebi, si vzamemo čas, da o tem razmislimo in popravimo, kar se popraviti da, tedaj smo naredili že veliko. Odpustiti vsem, ki so nas kdajkoli žalili, o nas imeli slabo mišljenje, nas prizadeli, je naslednji korak. Odpustiti pa moramo tudi sebi, saj prav gotovo smo tudi o sebi kdaj razmišljali na slab način. Ko bomo spremenili svoje mnenje o sebi, o vseh ljudeh, ki nas spremljamo v življenju, tedaj lahko rečemo, da smo si vsaj malo očistili vest - da imamo čisto svojo notranjost. Potem pričnimo zavestno usmerjat svoje življenje v tisto smer, kot želimo, da poteka. Ne obremenjujmo se več s starimi stvarmi in pričnimo raz-
080 13 14
Rok Snežič,
univ. dipl. prav.
Nenad Dukič,
mag., MBA
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
Pred mesecem dni sem bil poškodovan v prometni nesreči, ko me je na prehodu za pešce zbil avtomobil, ki je -vozil z neprilagojeno hitrostjo. Voznik, ki je povzročil nesrečo, svojega vozila nima zavarovanega. Ali lahko kljub temu dobim odškodnino? Zdmvko, Hotinja vas
Odgovor
Iz zgoraj navedenega izhaja, da ste vsekakor upravičeni do odškodnine Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu namreč določa obveznost sklenitve zavarovanja za vse avtomobile v prometu. Za primere, ko avtomobil kljub temu ni bil zavarovan, je v Sloveniji v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja ustanovljen Škodni sklad, ki skrbi za plačilo škod, ki jih oškodovancem povzročijo vozniki nezavarovanih motornih vozil. To pomeni, da se bo odškodnina v Vašem primeru izplačala iz tega sklada Odškodnina pa se lahko uveljavlja šele, ko je zdravljenje zaključeno.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova uL 2,2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št 0801314.
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 T ^te^l ™ 080 1 3 1 4
pa je za umetnost in ustvarjalnost. Avantura je zelo srčna in skupaj si dajeta mnogo energije in dinamike. Sreča v zakonu pa je odvisna od sprejemanja kompromisov. Zrno modrosti
Sreča je nekaj, kar se lahko sveti v majhnih rečeh. Mnogi so mnenja, da bi bili srečni, če bi imeli veliko denarja, dobro
hišo, avto ... Pozabljajo pa na dejstvo, da jo lahko vidijo v mavrici po nevihtni, v cvetu jablane, v metulju, ki prileti mimo, ko sedijo na travniku in v ljubljeni osebi, ko jih objame, ko pridejo domov. Biseri sreče so vendarle večni.
Lahko me obiščete tudi na spletu: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Duševno zdravje
mišljat o vseh in o sebi to - kar želimo, da drugi mislijo o nas - dobro.
Zahvalimo se vsem, ki so v našem življenju in ki nas učijo in spodbujajo, da spregledamo, kako smo lahko boljši, kaj lahko naredimo dobrega zase in za vse ljudi .
Potem bodo naši prazniki lepši, čistejši, polnejši tudi »od znotraj« ...
Zahvaljujem se vsem, ki prebirate moje članke, zahvaljujem se vam, da ste toliko potrpežljivi, da me spremljate na moji poti in me spodbujate.
Zahvaljujem se vsem članom našega društva, da ste to - kar ste - najboljši, kar ste lahko.
Zahvaljujem se uredniku tega časopisa, da izdaja moje članke, da vidi, da je včasih potrebno tudi nekaj drugačne spodbude, da lahko ljudje začnemo pozitivno razmišljat.
Posebej pa se zahvaljujem tudi vsem, ki ste karkoli prispevali k doprinosu našega društva, bodisi z besedami, dobrimi mislimi ali dejanji.
Hvala podjetju »Intera«, ki nam je prostovoljno podaril donacijo v obliki oblikovanja spletnih strani in z računalniško opremo.
Vsem želim, da si v decembru vzamete malo časa tudi zase, da pogledate v svoje skrite kotičke, prav gotovo boste odkrili mnogo dobrega, kar vas bo navduševalo ...
Iskrene, čudovite praznike v krogu svojih najdražjih, uživajte v vsem, kar vam je dano, hvala.
Milena Jakopec,
Društvo Feniks - kvaliteta življenja 051413 354
Cas praznovanj
December je čas praznovanj, ki pa je povezan tudi s številnimi stiskami ljudi, ki jim, ker nimajo dovolj za golo preživetje, kaj šele za darila, greni življenje. Radi bi darovali, svojim otrokom privoščili priboljšek, igračo, pa ne morejo. Kaj lahko naredijo, da bodo tudi njihovi praznični trenutki manj boleči?
Verjamem, da čas praznovanj in obdarovanj dodatno obremeni in ojača stisko tistim, ki nimajo za golo preživetje, želijo pa nekaj nuditi svojim otrokom, a ne morejo. Sami verjetno ne morejo storiti kaj dosti, saj če bi lahko, bi to že itak storili.
Ostane jim morda le, da potrkajo na vrata solidarnosti soljudi in dobrodelnih organizacij ter z njihovo pomočjo nato svojim otrokom privoščijo kakšen priboljšek, igračo, morda celo le kaj nujno potrebnega za življenje.
Ne verjamem pa, da bi lahko bili zato za njih praznični občutki manj boleči, saj jih njihova revščina in socialna izključenost zaradi takšnih korakov pripelje prav do roba človeškega dostojanstva. Vemo pa, da je človeško dostojanstvo pomembno za pozitivno doživljanje samega sebe in daje zasnovo možnosti, da svoje življenje osmislimo in da živimo.
Če so tisti, ki nimajo za golo preživetje, bolni in nezmožni dela, potem ima država preko svojih institucij nalogo, da jim pomaga z različnimi oblikami socialnih in drugih pomoči, čepa so zdravi in popolnoma dela zmožni, a ne želijo ali nočejo delati, potem take državne pomoči verjetno ni in jim ostaja le pot na rob družbe, toda njihovim otrokom država še vedno pomaga, toda s tem izgubijo možnost skrbeti za svoje otroke in upam, da je takšnih zelo malo.
Kakorkoli, menim, da če človek hoče živeti, tudi osmis-li svoje življenje ter išče poti in rešitve, da z delom svojih rok zasluži vsaj toliko, da s svojo družino občuti prijetnost čustvene topline in sreče tudi ob praznikih, pa čeprav le s skromnim priboljškom.
Mag. Bojan Šinko
Info - Glasbene novice
Glasba je na nek način piramida! Zakaj? Največ poslušalcev je na dnu oziroma pri pop glasbi. Z zahtevnostjo glasbenih zvrsti, kot so na primer rok, soul in jazz, se število poslušalcev že manjša in je najmanjše recimo na vrhu piramide ali na najbolj ozkem delu, kjer recimo zreli poslušalci poslušajo klasično glasbo.
Kolumbijska pevka SHAKIRA je svoj preboj naredila s hitom Whenever Wherever, medtem ko se njen največji hit imenuje Hips Don't Lie (v njem sodeluje tudi raper Wyclef Jean). Skuštrana blondinka je ponovno pozitivno presenetila, saj je njena nova španska balada HAY AMORES (*****) preplet tradicionalne in pop glasbe.
Se še spomnite zasedbe CROWDED HOUSE? Novozelandsko avstralska skupina je največji pečat pustila v 80 letih prejšnjega stoletja in njihove tri največje uspešnice so Don't Dream It's Over, Weather With You in Distant Sun. Kvartet uveljavljenih glasbenikov je letos posnel novo zgoščenko Time On Earth in z njej sedaj prihaja rahlo melanholična pop-rok balada POUR LE MONDE (****), ki jo je s svojim vokalom „začinil"Neil Finn.
Ameriški provokator KID ROCK se pojavlja neprestano v medijih zaradi njegove bivše ljubezenske zveze z Pame-lo Andersson. Roker je presenetljivo pred dvema mesecem skočil na vrh Billboardove lestvice albumov z albumom Rock N Roll Jesus in z njega sedaj prihaja izredna rok in gospel obarvana balada AMEN (*****), ki jo spremlja ostro politično protivojno besedilo.
Eno izmed glasbenih odkritij leta 2007 so nedvomno PLAIN WHITE T's, ki pa so na svoj preboj čakali vse tam od leta 2002. Preboj jim je uspel s super baladno izpovedjo Hey There Delilah. Kvintet je stopil za korak naprej v srednje hitrem rock štiklu HATE (I REALLY DON'T LIKE YOU) (***) in za je snet z zgoščenke Every Second Counts.
Britanska pevka GABRIELLE se je zapisala v glasbeno zgodovino z uspešnico Dreams. Odlični pevki v zadnjih letih upada popularnost, a kar je pomembneje, je to, da se ji zvišuje glasbena kvaliteta. Louise G Bobb ali Gabrielle je to mojo trditev potrdila s sijajno skladbo EVERY LITTLE TEARDROP (****), ki med seboj povezuje pop, soul, r&b in celo gospel.
PAUL CARRACK z leti postaja prava glasbena legenda, saj je bil nekoč član skupin, kot so Ace, Genesis in Mike & The Mechanics. Občasno glasbenik preseneti z novimi materialom in tako je tokrat presenetil z enostavno pop-rok skladbo WHAT'S SHAKIN' ON THE HILL (***), ki vsebuje tudi nekaj elementov jazz glasbe.
Bivši član skupine Blue LEE RYAN je lani poskusil srečo tudi kot solist in je bil deležen največ uspeha s pesmijo Army Of Lovers. To jesen je sila povprečen pevec snemal material za novi projekt, ki v teh dneh napoveduje atraktivna umirjena pop pesem REINFORCE LOVE (****).
Nadia Shephard in Cherise Roberts se podpisujeta pod ime BOOTY LUV. Studijski duet je dvignil na noge množice s klubsko plesno zadevo Boogie 2Nite. Ustvarjalni mladenki v novem komadu SOME KINDA RUSH (***) malo bolj eksperimentirata in med seboj povezujeta pop in mini house.
Ob skupini Blur je vzporeden projekt svobodomiselnega glasbenika Damona Albarna skupina GORILLAZ. Ta je v zadnjih letih dvignila največ prahu z naslednjimi tremi hiti Clint Eastwood, 19 - 2000 in Dare. Malo ekstremna in posebna je tudi nova pesem goril z naslovom ROCK IT (***) in ta je najavljala njihovo aktualno plato D Sides.
Londonski raper KANO je letošnjo jesen skočil na britansko lestvico z vročim hitom This Is The Girl, v katerem je vokalno sodeloval tudi Craig David. Mladi nakladač ima veliko podporo britanskih radijskih in televizijskih z novim komadom FEEL FREE (***), v katerem vokalno sodeluje ali brunda Damon Albarn iz skupin Blur in Gorillaz.
JAY Z je pred mesecem dni postavil poseben rekord med raperji, saj je njegov zadnji album American Gangsta že njegov osmi zapored, ki je prišel do prvega mesta uradne ameriške Billboardove lestvice albumov. Raper je nedvo-mnopravi zakon, toda njegov novi komad ROC BOYS (***) je kar malo plitek in je tudi preveč prozoren ali predvidljiv.
David Breznik
Glasbeni kotiček

m».......
: - Timbaland & One Republic
TS - Kylie Minogue
NO ONE Alicia Keys
5. ABOUT YOU NOW
6. RULE THE WORLD - Take That VALERIE - Mark Ronson & Amy Winehouse
8.	HOME - Westlife
9.	AMAZING - Seal 10. HEADLINES - Spice Girls
Vsaki sre¿o in ng<M¡¿? mgd 19-10 in 2.0. uro
Back Home - Westlife
(2007 - RCA - Menart)
Čudežni pojoči dečki Westlife so tudi na osmem projektu Back Home prodali isto foro - enake pop zamisli kot pred desetletjem. Gre pa pohvaliti, da je po dolgem času novi album kVarteta večinsko avtorsko delo, le tu in tam celotno zgodbo dopolni kakšen znan napev. Westlife so bili, so in tudi najverjetneje bodo čisti predstavniki uglajene pop glasbe, ki poslušalca vodi skozi enakomerna glasbena polja brez presenečenj, brez improvizacije in z veliko mero glasbene preračunljivosti. Dvanajst pesmi na albumu Back Home deluje na poslušalca razbremenjujoče, emocionalni vložki nekaterih pesmi so nedvomno vrhunski. Produkcijska enostavnost, vokalni razpon četverice in lepljive glasbene forme so šibkejše točke plošče, medtem ko so tekstualni zapleti in razpleti
z eno besedo povedano zanimivi, če že ne zelo na nivoju, kar velja tudi za zelo smiselni glasbeni koncept plošče.
Baladarji so za album Back Home ukradli tri klasike. Home je nepozabna pop umetnina, ki jo v izvirniku poje Michael Buble in tudi v izvedbi skupine Westlife ima kar nekaj vokalnih vrhuncev, medtem ko je glavna poanta strupeno besedilo. Večje presenečenje kot Home je po mojem mnenju izbira manj znane teme I'm Already There, saj gre v originalu za co-untryjevsko pesem zasedbe Lonestar. Popolnoma umirjena popevka nas avtomatsko draži do refrena in še naprej, a refren se stopnjuje skozi naslednjo vrstico: "I'm already there - I'm the sunshine in your hair, the shadow on the ground, the whisper in the wind ..." Največje preseneče-
Filmski kotiček
Instalacija ljubezni
Vsebina: Mojca je zdolgočasena žena bogatega, a večno odsotnega moža. V življenju ni dosegla in naredila nič omembe vrednega, zato se je sredi 40 loteva bivanjska kriza srednjih let. Stvar pobegne izpod kontrole, ko zopet naveže stike z Milošem, svojo ljubeznijo iz študentskih let, toda namesto z njim se v afero poda z notoričnim mladim umetnikom, ne vedoč, da je le osrednji lik v Miloševi najnovejši umetniški stvaritvi, resničnostnem filmu.
Če ob naslovu filma pomislite, da gre za še en tipično slovenski film slovenskih umetnikov, ki je v prvi vrsti namenjen le drugim slovenskim umetnikom in zdolgočasenim filmofilom, ki so videli preveč filmov, potem se ne motite. Za tistih 80.000 slehernikov, ki so uživali ob Petelinjem zajtrku, ta film gotovo ni. Vsaka primerjava je pravzaprav popolnoma neprimerna, malodane nepravična.
Instalacija ljubezni
Igrajo: Bernarda Oman, Igor Samobor, Branko Završan, Desa Muck Režija: Maja Weiss Scenarij: Zoran Hočevar in Maja Weiss
Žanr: romantična drama
Dolžina: 98 minut Leto: 2007 Država: Slovenija
Kdo je režiserka filma Inštalacija ljubezni?
Odgovor:_
K
in
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Anita Munda, Grlinci 33,2256 Juršinci. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do srede 19. decembra na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,22S0 (za Infb).
nje pa je zelo solidna večglas-na izvedba pesmi Have You Ever, saj jo je v originalu per-fekcionistično zapela Brandy in tudi preprosta pop in soul balada ima svojo moč v izvedbi skupine Westlife.
Irska zasedba je baladam dodala tudi tri malo bolj dinamične in sodobnejše pop pesmi. Te so pozitivna, igriva in zabavna Something Right, poskočna in moderna The Easy Way in čista starinska, a zelo atraktivna pop pesem Pictures in My Head. Klavirska magičnost s pravimi pre-sežniki se imenuje It's You, saj jo spremlja lagodna melodija in posesivno besedilo v stilu: "It's you in the morning, it's you in the night, a beautiful angel ..." Ob bok po kvaliteti kot celoti sodi izredno čustvena in čista skladba You must have had a Broken Heart, ki te avtomatsko prisili, da jo začneš prepevati. Po tempu srednje hitra in izstopajoča pesem je napeta Catch My Breathe, ki ima pozitivno energijo in malo manj predvidljivo glasbeno strukturo. Za popolno sliko albuma Back Home ostajajo še tri tra-
dicionalne balade: tekoča Us against the World, soulovsko harmonična When I'm with You in enostavna I Do.
Westlife so si z albumom Back Home ponovno zalepili čisto pop nalepko. Kvaliteta njihovega popa je zagaranti-rana, in če ste romantik ter ljubitelj preprostih melodij, je glasba irskega kvarteta naravnost za vas, saj boste kmalu prepevali vse refrene in boste vzdihovali ob drugorazrednih ljubezenskih verzih. Westlife so enostavno v desetletju postali tovarna kičaste pop glasbe, toda Back Home je iz vseh glasbenih vidikov korekten album, ki ga priporočam predvsem vsem zaljubljencem!
David Breznik
Čeprav se po vsebini sodeč film ukvarja ravno s temami, ki doleti mnogo žensk v njihovem življenju, pa se vsa zadeva že na začetku ustavi, nekako tako kot bi v fin urin mehanizem vlili kak liter sirupa. Najprej moti tipično lesena igra, ki nas strezni in opomni, da je prekrasna lahkotnost igranja Vlada Novaka bolj izjema kot pravilo. Nekje na polovici avtorji slovensko dramo trpeče ljubezni abstrahirajo na gole koncepte absurda in potem z njimi pretiravajo vse do konca, ko se filmu dokončno strga: mešanje žanrov od telenovel do meta filma in meta-meta-meta-meta-filma, vse do točke, ko nam med od-javno špico da vedeti, da tudi gledalci nismo nič drugega kot film. Kdo gleda koga? Mi film ali film nas? Ali drugi vidijo nas kot filme? Ta obsedenost s filmom kot edinim medijem, ki ima težo, spominja na blogerje, ki ne znajo več razmišljati o popolnoma običajnih stvareh, če jim ne morejo po vsej sili prilepiti pridevnika 'blogrsko.' Žal, toda tako kot se svet ni začel z blogi, se tudi ni začel s filmom oz. drugače povedano, vse kar obstaja, ne izhaja zgolj iz domene filmskega.
gre le za izlet v priljubljeno zatočišče avtorjev, ki ne vedo ali ne znajo ali nočejo povedati ene normalne zgodbe. Instalacija ljubezni je tako le še ena tipična slovenska art masturbacija oz. film, ki se igra zgolj s samim seboj, zgolj za lasten užitek in užitek svojih avtorjev, v svoj vrtinec pa bi rad zvlekel še publiko. No, slednja je sodelovanje odbila: Instalacijo bo videlo manj kot 3000 ljudi.
Matej Frece
Nasprotno. Film resda lahko prikazuje realnost, a realnost še zdaleč ni film. Film lahko realnost posnema, s krajo iz realnega življenja jo lahko tudi kdaj povzroča, definitiv-no pa je ne more na novo ali kako drugače originalno definirati. To igračkanje z ogledali med publiko in platnom ter brisanja mej v smislu, da smo vsi film, je sicer narejeno z dobršno mero precej domiselnih prijemov, še posebej v zadnjih 10 minutah, toda to ne pomaga zakriti dejstva, da
CID vabi!
KLUBSKI PROGRAMI RAZSTAVA SPOROČILO V STEKLENICI TA VIKEND
Petek,14. decembra, ob 20. uri: Kitarski večer: koncert CID-ovih kitaristov, ki obiskujejo tečaj kitare pri Marku Korošcu in Samu Šalamonu. Predstavili se bodo mnogi že uigrani ter »novopečeni« kitaristi ob spremljavi CID-ovega banda.
Sobota, 15. decembra, ob 19. uri: zaključni nastop žonglerjev. Z mladimi žon-glerji sta vadila mentorja Anja Rogina in Nelej Brunčič, na decembrski predstavitvi osvojenih žonglerskih spretnosti pa se bo mentorjema pridružil še Jernej Gojkovič. Vabljeni žonglerji in gledalci! NASLEDNJI VIKEND
Petek, 21. december, ob 21. uri: Večer rocka. Vrtela se bo glasba pod umetniškim vodstvom DJ BOŽIČKA. Glasbene želje boste zato lahko izbirali tudi sami! Sobota, 22. decembra: ob 16. uri turnir v pingpongu. Vabljeni vsi, ki se želijo rekreirati in se pomeriti z drugimi!
Sobota, 22. decembra: ob 20. uri predpraznični večer. Za vse, ki si bodo v pred-božičnem času zaželeli praznične glasbe in prijetnega kramljanja ob božičnem čaju.
VESELI DECEMBER
V sodelovanju z DPM Ptuj, Mestnim gledališčem Ptuj in Gimnazijo Ptuj Sobota, 15. decembra, ob 17. uri na Mestnem trgu: Prihod dedka Mraza s spremstvom. Sodelujejo člani DPM Ptuj, prostovoljci Gimnazije Ptuj, PC Mambo in flavtistke Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Sobota, 22. decembra, ob 16.00 in 18.00 v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj: Lutkovno gledališče Maribor: Jajce.
Nedelja, 23. decembra, ob 16.00 in 18.00 v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj: Gledališče Unikat: Halo, Rdeča kapica?
Veseli december je za otroke brezplačen, pri čemer potrebujejo tudi otroci vstopnico, ki jim zagotavlja sedež v dvorani. Vstopnina na predstave za odrasle je 3 EUR. Predprodaja vstopnic: Mestno gledališče Ptuj vsak delavnik od 9. do 13. ure, ob sredah do 17. ure, 22. in 23. decembra pred predstavami v avli Gimnazije Ptuj.
23. decembra ob 19.00 pred Gimnazijo Ptuj: Slovo dedka Mraza in njegovega spremstva od ptujskih otrok. Sodelujejo: Gimnazija Ptuj in Plesni center Mam-bo.
Vpisujemo v tečaj bobnanja, ki ga bo vodil mladi ptujski bobnar Aleš Zorec. Tečaj bo potekal ob sobotah, začel se bo v januarju. Kotizacija mesečno znaša 22 EUR.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: davek, Ereng, lest, glistar, laktizem, alkotest, čakavščina, perioda, OA, agitator, Abidjan, srp, imovina, raviol, SL, inserent, osoj, internat, Nera, QL, Ašer, otirač, ror, duo, Učakar, vadi, APA, lev, Delage, atek, Rok. Ugankarski slovarček: ENZI = nemška filmska igralka Fuchs; KUHWEIDE = nemški jadralec, zlato na OI 1964 (Wilhelm, 1943 - ); LAMER = hrvaški ekonomist (Mirko, 1907 - 1979); LECHIA = poljski nogometni klub iz Gdanska, ustanovljen 1945; OSUNK = kmečka povest Janeza Zupana iz leta 1993; RANU = indijsko moško ime; SIJTAR = lesni črv (prekmursko); STROPPA = italijanski skladatelj (Marco, 1959 - ); WAS = ameriška funk rock skupina, ustanovljena 1981 v Detroitu.
Zanimivosti
Camilla krstila luksuzno križarko
London, 11. decembra (STA) - Soproga britanskega princa Charlesa, Camilla, je v ponedeljek v spremstvu svojega moža krstila novo luksuzno ladjo Queen Victoria, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Vojvodinja Cornwallska je postala botra ogromne križarke na slovesnosti v britanskem So-uthamptonu. Novo razkošno potniško ladjo britanske ladjedelnice Cunard, ki ima bogato tradicijo, postavljajo ob bok ladjama Queen Mary 2, najdaljše in najdražje križarke na svetu, in Queen Elizabeth 2. Razkošna ladja Queen Victoria je dolga skoraj 300 metrov in sprejme okoli 2000potnikov, ki se lahko med potovanjem kratkočasijo v knjižnici s 6000 knjigami ali v gledališču, ki ima tudi zasebne lože. Že danes naj
bi odrinila na svoje krstno križarjenje, na katerem bodo potniki lahko obiskali božične sejme severne Evrope. Januarja prihodnje leto pa se bo v Southamptonu začelo njeno 107-dnevno potovanje po svetu, na katerem se bo ladja ustavila v 39pristaniščih od Sydneyja do Dubaja.
Britanec štiri dni preživel zaprt na stranišču
London, 11. decembra (STA) - Upokojeni učitelj je preživel štiri dni zaprt v hladnem javnem stranišču na severovzhodu Škotske, potem ko so se vrata za njim zaloputnila in je z njih odpadla kljuka. Moški ni imel s sabo mobilnega telefona niti hrane, piti pa je bil prisiljen vodo iz straniščne školjke. Petinpetde-setletni David Leggat je 16 ur vsakega dneva preživel v trdni temi, piti je moral ledeno hladno vodo, noge pa si je grel v lijaku s toplo vodo, je v ponedeljek poročal lokalni časopis. Ujetnika stranišča v
Aberdeenu nihče ni pogrešal, saj ni poročen, stranišča bowling kluba pa so pozimi redko v uporabi. Muk gaje po štirih dneh odrešila šele čistilka Cathy Scollay, ki je v moškem stranišču hranila čistila, in je slišala njegove krike. Leggat je povedal, da si je ogreval noge v lijaku s toplo vodo in tako ohranjal telesno temperaturo, kot se je naučil na nekem tečaju preživetja. "Vsaj stranišče sem imel na razpolago. Žal mi je pa samo, da nisem obtičal za točilnim pultom," se je pošalil nesrečnež.
Poslanec Božiček
Rim, 11. decembra (STA) - Italijanski poslanec Zelenih Roberto Poletti se je za en dan "prelevil" v Božička. V ta poskus ga je potegnila "radovednost", kako deluje delo na črno. Vlogo Božička je dobil v nekem trgovskem središču na obrobju Rima, kjer je zabaval nakupo-valce, predvsem otroke. Za delo brez pogodbe in zavarovanja je prejel 4,50 evra
na uro, izplačljivih v 30 dneh. Kot je po enodnevni izkušnji dela na črno poudaril poslanec, je njegovo edino upanje, da se bo ob takih primerih "zbudila" italijanska finančna policija.
Novi predsednik Türk častni gost na zabavi enookih
Ljubljana, 11. decembra (STA) - Tradicionalne decembrske zabave fotografov infotoreporterjev Slovenije, kije vpo-nedeljek potekala v ljubljanskem klubu Daktari, sta se kot častna gosta udeležila novi predsednik republike Danilo Türk in ljubljanski župan Zoran Jankovič. Enooki, fotografi iz vse Slovenije, se že sedem let srečujejo vsak prvi oz. tokrat drugi ponedeljek v decembru, da bi v neformalnem vzdušju pregledali, kaj so v tekočem letu posneli. Fotografi bodo tudi tokrat organizirali razstavo in dobrodelno dražbo svojih fotografij, ki bo v galeriji Kresija februarja prihodnje leto.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 15. december:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 In 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekanje in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). NEDELJA, 16. december: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30
in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). PONEDELJEK, 17. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). TOREK, 18. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO: Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program
(Radio Celje). SREDA, 19. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkari-je (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). ČETRTEK, 20. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (po-
novitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). PETEK, 21. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pestrost besednega izražanje bo tista, ki vam bom v pomoč v razpotjih življenja. Privlačile vas bodo dejavnosti, ki so vezane na umetnosti in ustvarjate skupaj z otroki. V ljubezni boste mag-netično privlačni in če se odpravljate na kakšno zabavo pričakujte središče pozornosti.
BIK
Evforija časa vas bo potegnila v svoje bistvu. Privlačile vas bodo zabave in zabavno življenje. Ples bo naravna oblika sprostitve in tako pridete do določenih novih spoznanj. Partnerjeva roka bo trdna zaveza ljubezni in njegovi namigi bodo dobrodošli. Varovati pa se gre trme.
DVOJČKA
, Zvezde bodo v tem tednu na vaši J strani. Čeprav boste prisiljeni na-^	rediti sintezo in se odločiti. Okle-
vali boste med številčnimi možnostmi in naposled izbrali salomonsko odločitev. Igra ljubezni bo spontana in prijetna. Ljubljeno osebo razvedrite in čas je, da se odpravite drsat - tako se boste razgibali.
RAK
Sonce sreče bo sijalo visoko in obdani boste z vsem tistim, kar vam je blizu in vam nekaj pomeni. Jezik besed bo močno orodje in dokazali boste, da so biseri sreče večni. Poglobite se v raziskovanje in tako tudi sami pride do zaključka, da je ljubezen večna umetnost prilaganja.
LEV
-i ^ Pravijo, da za vsakega pride pet minut slave in tudi pri vas bo teden, ko nadgradite svoje znanje. Iskrenost bo tista iskrica, ki vam bo pomagala do spontanosti. Praznično vzdušje bo tisti ogenj, ki bo tlel v vas in partnerjeva prisotnost vas bo razveselila. Na delovnem mestu bo čas za pohvalo.
DEVICA
Opravil in obveznosti se boste itili po tistem ključu, ki v osnovi prinaša uspeh in tako nizali uspeh za uspehom. Besedno se izražate prijetno in besede bodo božale vašo dušo. Klepet s prijateljico ob kavi vam bo pokazal ugodno priložnost. Blesteli boste v humanitarnih dejavnostih.
TEHTNICA
Cveteli boste finančno in končno lahko napredujete pri vseh tistih dejavnostih, s katerimi ste prej nekoliko odlašali. Smiselno je, da naredite načrt in da se poglobite v svet mistike. Spoznate lahko tudi ljubezen - morda ne do srčnega izvoljenca, ampak do sebe. Življenje dela čudeže.
ŠKORPIJON
Učenje je sestavni del življenja in iz vas bo sijala neka magnetična privlačnost. Lahko se odločite in stvari speljete do konca. V primeru, da ste še samski, so vam zvezde naklonjene in odpravite se na zabavo, tudi vezanim se obeta prijeten čas, partnerja boste znali spodbuditi in motivirati.
STRELEC
Obetajo se določene spremembe in novosti - katere pa boste pričakovali z odprtimi rokami. Spretnost komunikacije bo pozitivno vplivale na reševanje odnosov. In tako pridobite ugodne priložnosti, tudi na delovnem mestu vam bo jezik tekoče tekel. Več prilaganja bo potrebno v ljubezni.
KOZOROG
Obdajali vas bodo vidni in nevidni prijatelji. Imeli boste močno voljo in tako iz vsake situacije odnesete veliko koristnih nasvetov. Vsekakor prihaja čas, ko naredite sintezo in se poglobite v raziskovanje. Seveda določenih stvari ne boste želeli komentirati, dobro pa se znajdete v pisani besedi.
VODNAR
ij.uum Blizu vam bodo zabave in pove-Wmr selite se s prijatelji. Sreča je nekaj, kar se skriva globoko v sebi. Narava bo tisti naravni vir sprememb in novosti. Blesteli boste na delovnem mestu in vajeti usode zasukali v vašo korist. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli in čas je, da jih upoštevate.
RIBI
Magnetična privlačnost vam bo koristila in v vaše življenje bodo vstopali ljudje, ki vas bodo osrečili. Spoznali boste, da v bistvu niste sami in da lahko sledite vsem tistim vrednotam, ki so vam blizu. Odgovornost bo nekaj normalnega, čas pa je, da jo sprejmete.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Iščete svoj stil
tičarka Tamara še zmasirala stopala. Z navdušenjem je povedala, da je to zadeva, ki bi jo morali vsi preizkusiti. V Kozmetičnem studiu Olimpic so ji opravili tudi nego rok. Pozornost so usmerili na nohte, ki so mehki na otip. Priporo-
Nikolina Kopše je 19-letna študentka kemijske tehnologije, doma v Hrastovcu, občina Zavrč. V prostem času se rada spre- čih so ji utr)evanje inohtov_ z
gelom, je še povedala vodja
haja s prijatelji in srfa po internetu. Njena zelja je uspešno končati študij in dobiti zaposlitev. Za akcijo Iščete svoj stil se je studia Silva čUš
MG
Nikolina gre na svečano kosilo
Nikolina prej ...
prijavila iz zelje po spremembi.
Nikolina je prvič obiskala kozmetični salon. Ima mešani tip kože. Kozmetičarka Neda Tokalič ji je kožo površinsko očistila, s pilingom odstranila odmrle celice, postopek nege pa zaključila z nanosom njeni koži primerne kreme. Po strokovnih nasvetih bo kožo poskušala negovati tudi doma. Mešani tip kože zahteva tudi nekajkratno letno globinsko čiščenje v kozmetičnem salonu. Tudi Nikolini so ji ga priporočili.
V Frizerskem salonu Stanka je za Nikolinino novo pričesko poskrbel frizer Denis Horvat. Preden je začel s striženjem, je sveže oprane lase zravnal z likalnikom. Striženje je bilo povezano s tanjšanjem, ker je imela Nikolina zelo goste lase. Na spodnji dolžini jih je pustil skoraj nedotaknjene, ostale dolžine so bistveno krajše, še posebej na kronskem, vrhnjem delu. Sprednji poni je daljši in pada v asime-
KOLEKTIV SALONA
inosKo m sensKo Fiiizetiscvo 2
Slomškova 22 10 % popust v decembru š
Foto: Črtomir Goznik
. in pozneje
trični trikotnik. Priporočil ji je barvo v odtenku kostanja ali medeno.
Vizažistka Minka Feguš je make up pričela z nanosom pudra v peni, ki polt na obrazu poenoti. Na oči je nanesla rožnato in temno rjavo senčilo, s katerim je obrobo oči močneje poudarila. Rahlo je poudarila še ličnici in ustnice.
„Vsak dan smo bližje novemu letu, kar pomeni, da bomo počasi začeli razmišljati o tem, kje in s kom bomo preživeli najdaljšo noč starega leta. Nikolina kot študentka sicer še nima takšnih problemov, saj ima v tem času krat-
ke počitnice, vsaj kar zadeva predavanj, izpiti pa tako nikamor ne pobegnejo. Da pa se bo čimprej „navadila" tudi na čas po študiju, časa službovanja, jo bomo danes uredili za svečano popoldansko kosilo s sodelavci ali svečano kosilo s partnerjem. Oblačila sem izbrala v trgovini Mura, kjer se na enem mestu najde največ svečanih oblačil. Da bo na kosilu čimbolj sproščena, sem ji izbrala črne elegantne hlače iz elastičnega materiala, k njim pa kombinirala črno bluzo s tankimi srebrnimi črtami. Model bluze se zapenja z gumbi na strani in veže z daljšimi
trakovi, ki služijo kot pas. Ti trakovi lahko padejo čez hlače in tako tudi optično podaljšajo silhueto. Nikolino moramo še obuti, v Alpini sem izbrala dokaj enostaven in vedno uporaben model črnih, delno lakastih čevljev s srednje visoko in udobno peto. K čevljem sem, prav tako v trgovini Alpina, izbrala še ustrezno torbico z lakastim detajlom. Za piko na „i" pa Nikolini še ležerno ogrnem rahlo pleten beli šal, ki sem ga tudi našla v trgovini Mura. Nikolina je tako v svojih elegantnih oblačilih, čevljih in s torbico pripravljena za svečano kosilo; samo restavracijo še mora izbrati. Glede na svoja rosna mlada leta in šele začetek študija naj tudi sama izbere kakšno bolj drzno barvo, videla bo, kaj dela kemija," je bil podroben komentar stil-ske preobrazbe študentke Ni-koline, ki ga je podala stilistka Sanja Veličkovič.
V Kozmetičnem studiu Olimpic je Nikolina dobila možnost, da se ji prvič predstavi in opravi pedikura. Povedala je, da o tovrstnih storitvah doslej še ni razmišljala, vendar je bila prijetno presenečena nad pozitivnimi učinki nege stopal za dobro počutje. Pri estetski pedikuri ji je kozme-
Foto: Črtomir Goznik
Nikolina v oblačilih iz prodajalne Mura, čevljih in torbici iz Alpine.
BOŽIČNA NAGRADNA IGRA V QLANDII!
Sobota, 22. 12. 2007 Žrebanje božičnih nagrad
ob 17:30 uri!
Sodelujte v veliki nagradni božični igri in zadenite darilne bone Qlandia. V nagradnem žrebanju lahko sodeluje vsakdo, ki izpolni nagradni kupon in ga odvrže v božičkovo skrinjo poleg božične jelke v Qlandii na Ptuju vse do 22. 12. 2007. Nagradni kupon lahko dobite v Q landii na Ptuju ali pa v časopisu Qlandia.
O
QLANDIA
Dežela nakupov
Knjiga meseca
Taja Kramberger:
Žametni indigo
»Tovorne ladje, potrebne luškega logopeda, / s težavo izrekajo nekaj, kar bi / morda bolje povedal kopenski traktor. // Trajekt, ki se mu zvečer včasih kolca in ima / vso noč široko odprti očesi: / z enim gleda zeleno in z/ drugim čisto belo, / začne proti jutru, verjetno ob / spiranju zob, pogrka-vati z malimi /požirki vode, ki jih plivk.a v / sinkopiranem ritmu oglašanja ptic,« je zapisala Taja Kramberger.
Precej sveže pero je Tajino. Krambergerjeva se loteva nekaterih za poezijo manj značilnih tem. Zanima jo intelekt, zanima jo, kaj ima ta povedati in kakšno vlogo v sodobnem svetu sploh ima. Njena poezija se v pričujoči pesniški zbirki začne z nežnimi izpovedmi, ki bi bralca zavedli v prostor še ene ljubezenske pesniške zbirke. A pesmi postajajo čedalje bolj ostre, vroče. Tako da jih je včasih kar težko držati v rokah, da ti ne scvrejo prstov.
Neizprosna je v izpovedni moči. Jezik, nabit s prispodobami; jezik, ki prestopa meje običajnega na vse mogoče strani; jezik, ki ima v sebi vrsto novotvorb, tujk, primesi, celo »smeti«. A takšna njena poezija je. Poezija, ki stoji nekje med lepoto in »smetmi«, med kanalizacijo in pokrajinami »odtisnjeni(mi) globoko v mah«. Pesnica se v zbirki načrtno širi. Iz telesa dveh, iz uma dveh se širi v neznanske razsežnosti vsega, kar poznamo in vsega, kar bi morda še morali. Pesmi kot bi eksplodirale in tekle nato kot vroča lava po papirju - neustavljivo, nevarno, drzno!
S futurističnimi figurami dosega širjenje pomenov, s čutnimi vložki pa ji uspeva vse to držati skupaj, da pesem vendarle ne razpade. Pravzaprav je ves čas na nitki med obstojem in dokončnim razpadom. Kot in-telekt, ki ga pesnica razume na dva načina: nekaj, kar širi dimenzije, kar premika stene, a tudi nekaj, kar cepi bitje na več delcev, da lahko to razpade. A ta razpad ni nič drugega kot prehajanje v čustveni pol človeka. Kot žametni indigo, besedna zveza, ki jo razodene v enem svojih ciklov s tem istim naslovom: »In ljudje, ki se želijo ljubiti z menoj, / kar takoj, po branju; eni zgneteni iz ljubezni, / drugi sešiti iz platen odpora, in tretji, ki samo so, / hodijo z menoj po tej poti, čeprav se / s pogledom ujamejo le v točki obrata, / skozi katero se, kakor skozi vesoljno / kukalo, vidi imaginarna pokrajina, / kjer je moje telo za vedno / odtisnjeno v žametni indigo.«
Kako to razumeti? Kako razložiti? Najbrž težko ali celo nikakor. Ker to ni pesem za intelektualce, to tudi ni pesem za neintelektualce, če seveda hočemo ljudi tako deliti. To je pesem za čutna bitja, ki so intelektu prepustila, da jih je razcepil na majhne delce.
Čustva so torej zmagala nad razumom. Intelekt je razpadel in nima prav nobenega smisla. Tudi tu je čutiti nekaj pridiha futurizma. Zlomiti staro, da bi vstalo novo. Seveda gre tu za filozofijo: znebiti se nepotrebnega »razumčenja« in vstati predvsem kot človek s čuti in čustvi in goni. To je vse. In povsem dovolj.
Oborožen z ljubeznijo je človek odporen še na tako visoke besede, ki v svoji osnovi ne pomenijo čisto nič: »Mistifikacije. / Demagogija. / Rebalans. / Sakrile-gij!«
Kaj pa bodo vse te besede, če je že takoj na drugi strani pesem, v kateri so verzi: »Dve mali Živi imamo, rojeni v istem letu, / da čebljata in mlaskata in se sli-nita pri zajtrku, Vida, / ki se z glavo dotika tal in se pri tem/neznansko zabava.«
Pa pridemo nehote nazaj. K ljubezni. Tam, kjer se je zbirka začela. Pesmi, ki so tekle po učenih besedah, misli, ki so prodirale skozi največje ume, poti, ki so presegale polja, gozdove, Donavo, a nazadnje se vse ponovno sreča tam, kjer se pesem začne in konča.
Pa vendar je potrebno dodati, da Taja ni kaka tenkočutna pesnica, ki toži o svojem neusmiljenem položaju, pač pa je v svojem izrazu trda, neizprosna in zato tudi tako prodorna.
V zadnjem verzu te zbirke je celo samozavestno zapisala: »Najboljše pesmi še pridejo.«.
Jaz pa dodajam: tudi te se vsekakor splača prebrati!
David Bedrač
Literarno kolo (55) • Lev Detela - 4
O, o, o!
Lev Detela je prav v pesniški zbirki izvirno približal dve zvrsti, ki ju je včasih kar težko povezati v eno, dramatiko in liriko. Ne gre za združevanje klasičnih, tipičnih elementov, pač pa za moderne vzorce, ki se kažejo manj na nivoju zunanje zgradbe, mnogo več pa na vsebinskem.
Ves svet je teater, mu je Shakespearovo vodilo. Vse je igra, ljudje igralci. A pri njem to ponovno niso ljudje s tega sveta, so bitja s sveta - Detela, v katerem vladajo posebne zakonitosti in smisli.
A naj gre za fantastične prvine, odmikanje od zemlje, dviganje v nebo in spuščanje v zemeljske globine, se avtor vendarle sprašuje o nekaterih ključnih zadevah naših življenj. Prav zato je razumljivo, da je ob motivu smrti in življenjske energije v ospredju tudi religiozno vprašanje. Pojavijo se motivi križa in Boga, čeprav ta nima prave religiozne vsebine. Bog je izenačen z življenjem, je »dih ponoči / ko nihče ne spi«, izenačen je z naravo in vsem vesoljem.
Pesmi so prav v tej zbirki postale jezikovno drzne, prosti verz je priveden v skrajnost. Pesnik je - kot mnogi takrat - začutil jezikovno praznost in izrabljenost, zato je moč iskal v novih plasteh jezika. Nekatere besedne vrste stopijo tako v ospredje njegove poezije: predlogi, ki presegajo zgolj časovne, prostorske, vzročne in načinov-ne vzgibe; medmeti, ki dobijo funkcijo zvočnega bogatenja, a tudi izražanje vsebinske praznine, besedne šibkosti, »izprano-sti« besed, ki kot da so se oprale v pralnem stroju, na previsoki temperaturi in zdaj skrčene blodijo od ust do ust.
Tudi menjavanje velikosti črk v rabi pisave je v tej zbirki močno poudarjeno. Ob običajnih, malih tiskanih se pojavljajo velike tiskane črke, ki poudarjajo praznoto in utrujenost sveta. Morda je bil to tudi vzrok, da je pesnik ob vsem naštetem prestopil meje veljavne slovnice in pravopisa. V pesmih ni vejic ali pa so postavljene brez prave logike, rušijo se pravila o rabi velike in male začetnice in še bi se kaj našlo.
»... Ime drevesa / ki ga ni / drevo življenja / ki ne živi / življenje spanja / ki sanja / da ni / Ime sveta / ki sanja / sanje brez dna / smreka ki rase / v čase nečasa / sekira ki udarja
Josip Murn Aleksandrov je pesnik, pri katerega pesmih mnogi zmigujejo z glavami, češ še en žalostni pesnik, ki mu ni bilo do življenja.
Murn je bil seveda vse kaj drugega kot žalostno bitje, čeprav je res, da iz njegovih pesmi veje precej hladno ozračje, veliko teme, obupa, samote, stiske. In to nas ne sme presenečati, če vemo, v kakšnih pogojih je zrasel, kakšno otroštvo preživel. Njegovo mladost je močno zaznamovala revščina.
A revščina je imela zanj tudi pomemben učinek, ki je usodno vplival na njegovo pisanje. Murna je izklesala v
/ na snov brez snovi / ugasla sveča / nekje pod drevesi / nekje pod smreko / med sedmimi nebesi« (op. avt. verzi so iz pesmi Posmrt, zapisani brez ločil kot v izvirniku).
Zelo zgovorna pa je pesem Avtoportret iz iste zbirke, ki nas je nagovorila, da na zadnji postaji tega sprehoda skozi Duh in telo zapišemo še kaj o pesniku in pisatelju Levu Deteli. Da smo ga ujeli v Literarno kolo, ker je del življenja pustil v Središču ob Dravi, je že bilo zapisano, kakor tudi čas in kraj, kje se je njegova zgodba pravzaprav začela.
V pesmi Avtoportret je pesnik zapisal: »Riši, dolbi, piši besede; / iz zraka izgneti obraz. / Pograbi čarobne krede, / združi ogenj, smrt in mraz. // Upihni svečo, stoj v temi, / prisluhni kriku sove, / vdolbi srce, vreži kri, / zatuli s polnočnimi volkovi. // Poženi kolo v ogenj in temo,/ zagrabi meč in šestilo, / nastavi glavo pod padajoče nebo, / vrzi se pod kruto rezilo.«
In kaj je narisano na tej sliki, ki jo je podpisal Lev Detela in na kateri je upodobil nikogar drugega kot sebe?
To, da se je rodil v Mariboru, kakor je že bilo navedeno, in sicer leta 1939. Del mladosti sega tudi v Središče, večino pa je preživel v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko, leta 1960 pa je emigri-ral na Dunaj, kjer je nadaljeval s študijem slovenske filologije in umetnostne zgodovine. Od leta 1971 je avstrijski državljan.
pesnika, ki hrepeni, ki teži nekam drugam. Ta zamaknjenost k naravi, v druge resnice, v krik in slutnjo pa je prinesla v njegovo poezijo izredno moderne tematske in motivne elemente. Za tisti čas je bil pravzaprav izredno moderen pesnik, ki je šel v korak z nekaterimi evropskimi tokovi.
V svoja dela je vnašal ideje simbolizma in impresionizma, nedvomno pa je nastavljal tudi »teren« za kasnejše pesnike, ki so usodno premikali slovenski Parnas sem in tja. Slutnja, krik, otožnost so elementi, ki jih kasneje do vrhunca pripelje ekspresionizem. Veliko podobnosti bi lahko našli med
Od 1960 naprej je Detela svobodni književnik. Piše v slovenščini in nemščini. Njegov opus obsega več kot dvajset knjig, med katerimi so pesniške zbirke, romani, kratka proza, drame in eseji. Strokovni krogi ga cenijo tudi kot odličnega prevajalca. Za Slovence je gotovo močan tudi njegov medkulturni prispevek - kot soizdajatelj mednarodne literarne revije Log, predvsem pa kot »posrednik« med avstrijskim in slovenskim kulturnim prostorom, ki sta bila povezana že od nekdaj. Čeprav gre za dolgotrajne povezave, so ti vplivi tudi zelo občutljivi, zato so vsakršni tovrstni »ambasadorji kulture« še kako pomembni. Njegov avtoportret se kiti tudi z več štipendijami in nagradami: nagrada za literaturo »Vstajanje« Slovencev v Italiji (1970), nagrada za literaturo »Theodor Korner« (1976 in 1989), avstrijska državna štipendija za literaturo (1976-1977) in Mohorjeva literarna nagrada (1987).
Zapisano je bilo, da je med močnimi literarnimi mediji, ki jih avtor uporablja za nagovor svojih bralcev, tudi roman. Ustavimo se pri dveh, ki gotovo zaslužita nekaj naše pozornosti - Stiska in sijaj slovenskega kneza (1989) in Jantarska zveza (1998).
Na zadnji strani prvega najdemo preprost in učinkovit zapis, ki vabi k branju te imenitne zgodbe: »Osmo stoletje med slikovitimi karantanskimi gorami. Naši slovenski predniki sledijo še starim poganskim navadam. Iz Salzburga prihajajo goreči misijonarji, da bi jih spreobrnili h krščanski veri. Poganski knez Borut se v smislu zavezanosti starodavnim slovenskim izročilom brani novega nauka, vendar ga ne zavrača fanatično. Odločno pa mu nasprotujejo poganski svečeniki, čarovniški žreci. Ko Karantanijo napadejo Obri, mora Borut poklicati na pomoč Bavarce, ki sicer mongolske sovražnike premagajo, vendar zahtevajo pravico za svobodno delovanje krščanskih
Kosovelom in Murnom pa še pri kom.
Tudi Murna je usodno zaznamovalo dejstvo, da je bil telesno zelo šibek in da ga je bolezen prehitela v njegovih načrtih. Kakšno delo je opravil v tem kratkem času, ki mu je bil na razpolago, ni potrebno posebej poudarjati. Rodil se je v Ljubljani leta 1879, umrl pa leta 1901, prav tako v Ljubljani. Dvaindvajset let je imel na razpolago, pa vendar je naredil velike ustvarjalne premike.
Pisal je zlasti razpoloženjske pesmi. Pogosto je izpovedoval občutke do narave, navdihovalo ga je kmečko življenje in
misijonarjev. Borutovega sina Gorazda in nečaka Hotimirja vzgoje v krščanskem duhu. Sredi osmega stoletja preseka duše slovenskih ljudi globoka zareza: postopoma izgube svojo narodno in državno samostojnost, izgube pa tudi staro pogansko vero. Ko prevzamejo spoznanja krščanske vere, jim moč vstajenjske ljubezni vtisne novi, še danes značilni narodni pečat, s katerim kljubujejo nadaljnji usodi, se tolažijo in vključujejo v zgodovinska in duhovna dogajanja nove Evrope.«
Zapis, h kateremu ni kaj pristaviti, morda le, da se splača poseči po tem naslovu kot tudi po romanu Jantarska zveza, ki pripoveduje o sloviti jantarski poti in o trgovcih, ki so šli na potovanje vse od Benetk do Vzhodnega morja. Na svoji poti so se srečevali s številnimi ljudmi, njihovimi navadami, šegami in seveda kulturo, kar je pisatelj prav tako spretno zapredel v to precej zajetno »literarno bubo«. Na več kot štiristo straneh je zgodba, ki na koncu rodi metulja - veščo ali kakega pisanega tako s travnika. Odvisno, kakšno mnenje si bralec ustvari. In kako se ga delo dotakne oz. kako se ga ne.
Gotovo pa tudi v tej plasti Levovega ustvarjanja bralec ne more ostati ravnodušen - čeprav gre za njega nekoliko manj značilno tematiko, zgodovinsko, jo avtor še vedno obarva s svojimi »razdrobljenimi« odtenki.
Kajti Detelov opus, če ga strnemo v celoto, označuje predvsem tema vse bolj tehnicistič-nega sveta, ki ljudi razdružuje, ki povzroča, da ljudje zbolijo in celo umrejo. Zaton fizičnega stika, čustev, ki dobivajo novo vlogo, saj so največkrat zakrita nekje za monitorjem, za internetom, oddaljenim tudi tisoče kilometrov, lovke industrije, ki posameznika robotizirajo in ukalupljajo. Človek ali novi človek ali človek, ki to ni več? Zahtevno filozofsko vprašanje, ki sodi kam drugam. A Leva Detelo bi najbrž tako vznemirilo, da bi poprijel za pisalo in ponovno pričel s pisanjem.
In še zanimivost, ki jo je o njem natresel Bogdan Pogačnik: »Kadar govori, in govori rad, saj je iz profesorske družine, govori kot profesor v pravilnih stavkih, privzdignjeno, skoraj malce s patosom. Ne izbira pretanjenih izpovedi, ampak zadihano stopnjuje svoja humoristična stališča...«
David Bedrač
ljudski običaji. V tem je videl nekakšno pristnost, prvobitnost, h kateri je težil tudi sam.
Podobna usoda je vzela dva velikana slovenske poezije. Precej nesrečno življenje, šibkost in bolezen. A v vsej tej bolnosti se je skrival močan in razkošen duh, ki je zapustil izjemne zamisli, aktualne tudi danes, kot je v eni svojih pesmi zapisal Josip Murn Aleksandrov: »Med bregovi skalnimi / reka je temnela, / brez šumenja, brez glasu / k morju je hitela. // Sonce svetlo ni nikdar/ osvetlilo dna ji, / molk in božji duh vladar / bivala v tem kraji. // Kot globoka se skrivnost / reka ta je vila, / orla mladega samó / tiho je krmila. // In usodna ura je prišla, / orel zrastel, odletel je; / vedno više brez miru, / nad ves svet se vzpel je!«.
David Bedrač
Literarni dvojčki 12
Hitro sta nas zapustila
(Kette-Murn)
Ptuj m Srečanje z devetdesetletniki
Srečanje - priložnost za lepe trenutke
V kavarni Doma upokojencev Ptuj je četrtna skupnost Ljudski vrt organizirala srečanje s svojimi starejšimi - vsemi, ki so že dopolnili 90 let.
V tej največji četrtni skupnosti MO Ptuj živi blizu 6 tisoč prebivalcev, med njimi pa okrog 500 starejših od 70 let in 21 starejših od 90 let, od tega jih enajst živi v Domu upokojencev, deset pa na svojih domovih. V imenu četrtne skupnosti Ljudski vrt jih je pozdravil predsednik
Valter Pliberšek (spremljali so ga tudi nekateri člani četr-tnega sveta), ki je vedno vesel srečanja z njimi, ker so to priložnosti, namenjene lepim trenutkom. Pozdravil jih je tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, jim zaželel še veliko lepih trenutkov v domu oziroma v krogu družine.
Posebej prisrčen je bil pozdrav otrok iz OŠ Ljudski vrt, ki so jim zaigrali, zaplesali in zapeli, jih spomnili na otroško živahnost, ki se je vsi vedno radi spominjajo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Teden Karitas
Središče ob Dravi • Izdali novo občinsko glasilo
Sredica za Središčane
Konec novembra je izšla prva številka Sredice, glasila nove občine Središče ob Dravi. Izhajala bo štiri ali petkrat letno v nakladi 800 izvodov, brezplačno pa jo dobijo vsa gospodinjstva v občini, knjižnice, šole, društva, poslali pa jo bodo tudi članom društva prijateljev Središča ob Dravi v Maribor, da bodo na tekočem z dogajanjem v kraju.
Ali me imaš rad
Letošnji teden Karitas je nosil naslov: Ali me imaš rad?. Po celi Sloveniji so potekale najrazličnejše aktivnosti koncertov in drugih dobrodelnih prireditev. Sredstva, ki se zberejo, slovenska Karitas porabi za lajšanje stisk
najrevnejših družin po Sloveniji.
V preteklosti je v Središču ob Dravi že izhajalo glasilo krajevne skupnosti z imenom Poročevalec. To je bil list predvsem informativne vsebine, objavljene pa so bile tudi novice v zvezi z delovanjem krajevne skupnosti, obvestila za različne akcije, napoved dogodkov. Letos pa so svetniki občinskega sveta Središče ob Dravi sprejeli odlok, da prične izhajati novo glasilo. To je po obsegu in vsebini obstoječe glasilo močno nadgradilo. Kot je povedala odgovorna urednica Zdenka Dogša, gre za skupek informacij o dogajanju v občini na področju družbenega življenja, o delu občinskih organov, javnih zavodov, društev in organizacij. Preko pisem bralcev in literarnih prispevkov občanov ter z razvedrilnimi vsebinami pa želijo še popestriti glasilo. Glasilo bo prinašalo poročila in slike z raznih prireditev, intervjuje, literarne prispevke občanov, zanimivosti. Za nastanek prve številke so k sodelovanju povabili različne subjekte v občini, posameznike, društva, organizacije in odziv je bil presenetljivo dober, ocenjuje Zdenka Dogša, saj niso mogli objaviti vsega, kar so dobili, materiala jim je še ostalo. Prva številka je izšla novembra in je bila obširnejša, kot bodo naslednje, obsegala je 16 strani. Od tega so bile kar tri strani oglasov. V bodoče pa naj bi glasilo imelo v povprečju 12 strani. Zelo kmalu bo glasilo dostopno tudi na internetni strani občine Središče ob Dravi, ki je v pripravi.
Glasilo je dobilo tudi novo ime. Akcijo zbiranja imena so člani uredniškega odbora, Zdenka Dogša, Samo Kočevar, Anita Kosec, Zlat-ka Marčec, Jasna Munda in
Stanko Zebec, zastavili zelo široko. Za mnenje so povprašali učence domače osnovne šole, ki so imeli veliko idej. Le-te so skrčili na tri predloge, izmed katerih so nato člani občinskega sveta izbrali ime Sredica.
Že za prvo številko so pridobili tudi oglaševalce, oglasni prostor prodajajo po
veljavnem ceniku, očitno pa niso predragi, saj je odziv v prvi številki zares precejšen. Sicer pa se glasilo v celoti financira iz občinskega proračuna.
Prispevke za 2. številko Sredice pričakujejo do 20. februarja 2008.
Viki Klemenčič Ivanuša
Dobrodelni koncert, trinajsti po vrsti, je potekal tudi v Ptuju, v cerkvi sv. Pavla in Petra, v petek, 30. novembra. Na prireditvi so sodelovali: otroci glasbenega vrtca in glasbene pripravnice, pevke Gmajnari-ce, Andrej Kos, Joži Kališnik, oktet Zven, Urška Ljubec, družina Kolarič, trobilni kvartet Crescendo, p. Janez Ferlež in mešani pevski zbor Sv. Vikto-
rina. S svojim nastopom so nagovorili gledalce in poslušalce k pomoči in dobroti.
Sredstva, ki so bila in še bodo zbrana na Ptuju, bodo prav tako porabljena za delovanje Karitas, za lajšanje stisk potrebnih pomoči. Srečna družina je tako pri mladih in starejših še vedno visoko na lestvici vrednost v naši družbi. Dajmo ji možnost, da ohrani
mesto, ki ji gre, še posebno tistim družinam, ki so v hudi stiski, da bodo lažje poskrbele za dobre medsebojne odnose in sožitje generacij ter za zdrav in celostni razvoj in vzgojo otrok.
Program je povezovala Da-rija Petek. Vse navzoče je pozdravila Alenka Fras z nadškofijskega odbora za družino.
Zdenka Golub
Zdenka Dogša, odgovorna urednica Sredice, vabi vse k soustvarjanju novega občinskega glasila.
Utrinek s koncerta v Ptuju
Moj Mobi. Moj Sagem My150X.
Moj Mobi. Moja Nokia 2626.
Moj Mobi.
Moj Sony Ericsson
W200i.
mobi
Moj Mobi. Moj svet.
www.mobitel.si
Mobitelova prodajna mreža omogoča nakup Mobi programa na več kot 1000 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Zaradi tega je mogoče, da določen model Mobipaketa ni na voljo na vseh prodajnih mestih hkrati. Vse cene vključujejo DDV. Ponudba velja do odprodaje zalog. Podrobnejše informacije so na voljo na vseh prodajnih mestih in na brezplačni številki za Mobitelove uporabnike 041 700 700.
Foto: ZG
Mali oglasi
STORITVE
35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo, Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
A
TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. tel. 041 226 204.
ZASTOPANJE, ZAGOVARJANJE IN SVETOVANJE v izvršilnih, nepravdnih, pravdnih in kazenskih zadeva, v stečajnih, likvidacijskih in prisilnih postopkih. Sestavljamo javne in zasebne listine. Telefon 051 624 950, Baten, d. o. o., Zagrebška 20, Maribor.
PRODAJAMO novoustanovljena podjetja, preoblikujemo samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo - d. o. o. in svetujemo pri reorganizacijah gospodarskih družb. Telefon 051 624 950 Baten, d. o. o., Zagrebška 20, Maribor.
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI krediti, upoštevamo vse vaše prihodke. Poplačamo blokade, izvršbe, dražbe, rubeže - bančne, zavarovalniške, davčne, stečajne in druge obveznosti. Telefon 051 624 950, Baten, d. o. o, Zagrebška 20, Maribor.
STE BILI poškodovani v prometni nesreči, na javnem ali zasebnem prostoru, pri delu ali na delovnem mestu - uspešno izpeljemo postopek za izplačilo denarnih odškodnin. Telefon 051 624 950, Baten, d. o. o., Zagrebška 20, Maribor.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Se priporočamo. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PROFINISH kemično čiščenje osebnih in tovornih vozil in usnja. Stanko Zagoršek, s. p., Drstelja 23 b, Destrnik, tel. 031 554 415.
PREMOG, drva, gramoz (sekanec) zelo ugodno z dostavo. Prevozništvo, Vladimir Pernek, s. p., Podlehnik, Se-dlašek 91, tel. 041 279 187.
CENITVE IN ODKUP numizmatičnih zbirk (zbirk starega denarja - bankovcev, kovancev, zlatnikov, srebrnikov). Tel. 041 757 470.
(okvir+logo) AVTOSERVIS, avtoli-čarstvo, avtokleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, dela izvajamo za vse zavarovalnice, Miroslav Slodnjak, s. p., Dornava 24, 041 755 253.
ZIMSKE GUME - 30 % - Vulkani-zerstvo Ivan Kolarič, s. p., Ptuj, Rajšpova 14, Ptuj, telefon 771 15 65, Bukovci 121 c, telefon 788 81 70.
DO 40 % znižanje avtoplaščev, ponudba velja do odprodaje zalog. Nudi Vulkanizerstvo, Zdrav-ko Lamot, s. p., Ulica Svobode 13, Miklavž, tel. 02 629 62.77.
KMETIJSTVO
Vino rumeni muškat, traminec, sovinjon in renski rizling prodam. Telefon 041 557 021.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
DELO
MOTORNA VOZILA
PRODAM citroen AX, letnik 92, cena 220 €. Tel. 753 17 81.
PRODAM avto Peugeot 405, letnik 1993, registriran do januarja 2008, v voznem stanju ali za rezervne dele, cena po dogovoru. Telefon 031 442 950.
RAZNO
Prireditvenik
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
qilHililiMJiMiWIlf:
C 02/22 80110
SoliS d.
Razlagova 24, Maribor
i
or I
IŠČEMO VOZNIKA tovornega vozila za mednarodni promet. Branko Strelec, s. p., Spuhlja 12 b, Ptuj, tel. 041 688 262.
www.tednik.si
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Zorica Tosič, dr.dent.med v Majšperku
PRODAJAMO hlodovino za drva. Dostava z gozdarskim kamionom. Inf.: 041 657 796.
PRODAM bukov drva, z možnostjo dostave, Tel. 031 623 356.
PRODAM brejo mlado kravo, pašno, in kravo za zakol. Tel. 041 299 383.
TRAKTOR NEWHOLAND -Fiat 110/90, letnik 96, delovnih 2200 ur, prodam. Tel. 041 591 106.
PRODAM luščeno koruzo, možna dostava. Tel. 041 226 204.
V NAJEM vzamem njive in ali celo kmetijo. Tel. 041 315 392.
PRODAM starejšo svinjo, težko cca 330 kg, in čisto krvnega psa nemškega ovčarja, starega 10 tednov. Tel. 041 728 016.
PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, telefon 769 26 91. Možna dostava.
PRODAM prašiče od 40 do 100 kg in telico simentalko, brejo sedem mesecev. Telefon 041 368 437.
PRODAJAMO bele piščance, domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Telefon 713 60 33.
PRODAM kalana suha bukova drva, po želji razrez in prevoz, ter dva bikca simentalca, težka 150 kg. Telefon 031 788 502.
KUPIMO teličko od 150- do 200-kg in kravo za zakol. Telefon 041 240 003.
PRODAM odojke. Stojnci 130, telefon 766 90 01., 031 416 934.
NEPREMIČNINE
PRODAM 3,5-sobno stanovanje na Potrčevi v Ptuju. Tel. 041 612 252 in 031 221 053.
PRODAM zidan vikend na Kogu pri Ormožu. Telefon 041 672 449.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
www.tednik.si
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
www.evroavto.si
posredniška prodaja rabljenih vozil d.o.o.
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
Posredniška prodaja rabljenih vozil				
Znamka Letnik		Cena	Oprema Barva	
VW PASSAT 1.9 TDIKARAVAN	2002	9.890,00 €	KLIMA	KOV. SIVA
VW GOLF 1.9 TDI	2000	8.350,00 €	KLIMA	KOV. MODRA
VW MULTIVAN 2.5 TDI	2007	33.500,006	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI	2002	10.890,006	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW POLO 1.2	2002	6.690,006	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.4	2002	5.990,006	KLIMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 2061.4	2001	5.890,006	KLIMA	KOV. ZELENA
PEUGEOT 307 2.0 HDI	2005	8.250,006	KLIMA	KOV. BELA
VW GOLF 1.9 TDI	2001	8.390,006	KLIMA	KOV. SREBRNA
BMW 3181	1998	7.890,006	KLIMA	MODRA
RENAULT TWINGO 1.2	2004	4.900,006	KLIMA	KOV. SIVA
TOYOTA COROLLA 2.0 D-4D	2003	12.990,006	KLIMA	KOV. MODRA
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	2004	15.290,006	KLIMA	KOV. SREBRNA
AUDI A4 2.0 TDI LIMUZINA	2005	18.800,006	KLIMA	KOV. SIVA
VWSHARAN1.9TDI	2005	16.450,006	KLIMA	KOV. MODRA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE (KREDIT, LEASING)
VOZILA Z GARANCIJO
ZALOGA VOZIL
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
V
sÇtôj&ilka,
89,8 98,2 104,3Mb
flóluíajte naó tuli na ápLtu.: www. ralio-ptuj. ii
Petek, 14. december
16.00 Ormož, prostori mladinskega oddelka Knjižnice Franca Ksavra
Meška, pravljična urica s prekmursko pravljičarko in avtorico slikanic Vesno Radovanovič 18.00 Slovenska Bistrica, Galerija grad, razstava, v glini predstavljena
oblačila naših prednikov in narodov Evropske skupnosti 19.00 Ptuj, CID, tolkalska delavnica 20.00 Ptuj, CID, kitarski večer
21.00 Ptuj, Hotel Mitra, Večer avtorske glasbe in priredb z Vitom Mlinari-čem
Ptuj, CID, na ogled je razstava sporočil v steklenici Ptuj, na mestnih ulicah, Božični sejem
Sobota, 15. december
8.30 do 11.00 Ormož, jedilnica za starejše občane, božično-novoletna
delavnica, izdelovali boste praznične voščilnice in okraske 10.00 do 13.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, Muzejski vikend »Dišeči novoletni okraski«, izdelovanje novoletnih okraskov, ki dišijo po Božiču
11.00 Ptuj, dan odprtih vrat prenovljenega Mestnega gledališča 13.00 Podlehnik, krajevna dvorana, družabno srečanje upokojencev Pod-lehnika, zabaval vas bo ansambel Črički, prijave na telefon 031 218 905, organizira DU Podlehnik 17.00 Ptuj, Mestni trg, slavnostni prihod dedka mraza, tete zime in njunega spremstva na Ptuj 18.00 Spuhlja, gasilski dom, predstavitev »Utrinkov iz Spuhlje« 19.00 Stoperce, dom krajanov, »Božični koncert«, pripravlja ga citrarka
Doroteja Dolšak v sodelovanju s KPD Stoperce 19.00 Maribor, SNG, balet, Labodje jezero, VelDvo, za izven 19.30 Ptuj, slavnostna dvorana ptujskega gradu, »Božično-novoletni koncert«
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Stand up komedija »Hamlet« 19.30 Maribor, Stolna cerkev, Božične pesmi sveta, za izven 19.00 Ptuj, CID, zaključni nastop žonglerjev
21.00 Ptuj, Hotel Mitra, francoski šansoni in ostale večno zelene popevke Ptuj, CID, novinarska skupina, dopoldan Ptuj, CID, tečaj bas kitare, popoldan
Nedelja, 16. december
10.00
do 13.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, Muzejski vikend »Dišeči novoletni okraski«, izdelovanje novoletnih okraskov, ki dišijo po božiču
Gorišnica, v večnamenski dvorani, božično-novoletna prireditev »Z mažoretkami v novo leto«
Ptuj, Refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, adventni večer »Moj advent z dr. Francem Krambergerjem mariborskim nadškofom«, za glasbeni utrinek bo poskrbela Doroteja Dolšak na citrah Dornava, cerkev svete Doroteje, Koncert Klasične glasbe Leskovec, dvorana gasilskega doma, ponovitev enodejanke Mutasti muzikant avtorja Jake Štoka, v izvedbi gledališke skupine KD Lesko-vec
Hajdina, v dvorani, dramska sekcija Stane Petrovič Hajdina, vabi na 10-letnico ponovne oživitve in delovanja Maribor, SNG, balet, Toti Big band, VelDvo, za izven Ivanjkovci, predstavitev knjige »Ivanjkovci z okolico iz preteklosti v prihodnost«, avtorjev Mirka Ramovša, Marije Makarovič in Irene Cerovič
16.00
17.00
17.00 17.00
18.00
19.30
Ponedeljek, 17. december
16.00 Ormož, Kerenčičev trg, Pravljična dežela oživi, lučke in glasba
pravljičnega mesta, božično-novoletne stojnice, pripravlja TD Ormož 16.00 Ormož, Osnovna šola, zgodovinsko društvo Ormož vabi na postavitev vodne tribune in predstavitev nove številke Zgodovinskih zapisov
17.00 Ormož, Kerenčičev trg, program za otroke, predstava »Skrivnostni svet pravljic«
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, premiera predstave Raztrganci, najnovejša
uspešnica Mestnega gledališča Ptuj Slovenska Bistrica, na trgu svobode, božični sejem
Kino Ptuj
14., 15. in 16. december, ob 17.30 Nevidno zlo 3 - grozljivka. Ob 19.10 Beowulf - domišljijska pustolovščina. Ob 21.10 Art program: Za odrom - glasbena drama.
TV PTUJ
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Ptujčani veseli novega Supermarketa v Rabelčji vasi. Dan odprtih vrat ter nove pridobitve v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Lokalna akcijska skupina v skrbi za skupen razvoj podeželja. Območno združenje Rdečega Križa Ptuj podelilo priznanja krvodajalcem. V Galeriji Magistrat razstava fotografij Borisa Fariča. Uspel četrti Žve-glin sejem z 250 nastopajočimi. Miklavževanje pred Mestno hišo in obdaritev otrok. Tretji nastop učencev Zasebne glasbene šole v samostanu svetega Petra in Pavla. Dan šole v Osnovni šoli Olga Meglič. Nacionalni pomen glasbene zbirke v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Z glasbo v decembrski večer.
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Moribonki coni), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, s.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo ■ pokrivanje vseh vrst streh - žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605

ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mall: asfalti@williams.si www.willlams.si
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
' STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SC Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 14. decembra 2QQ7
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	OPR.	BARVA
AUDI A41,61 KARAVAN	1998 SLO	5.170,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI A61,9 TDI KARAVAN	2003	14.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN C51,6 HDI	2005	12.500.00	AVT. KLIMA	BELA
FIAT PUNT01,2 SX	2002	4.750,00	KLIMA	KOV. MODER
FORD KA 1,3	2000	3.480,00	KLIMA	KOV. BORDO RDEČ
PEUGEOT 407 2,0 HDI SW KARAVAN	2004	13.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
ROVER 620 SI	1999	3.980,00	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI LUXE DYNAMIQUE	2004	11.300,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI GRANDTOUR	2000	6.170,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI EXPRESSION UMUZINA 2004		9.980,00	8XAIRBAG	KOV. SREBRNA
SEAT TOLED01,9 TDI	2000	7.390.00	KLIMA	KOV. BORDO RDEČA
SEATALHAMBRA1.9TDI	2001	10.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
VVVGOLf IV 1.9HJI KARAVAN CONFOR	2000	6.190,00	ABS	MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	999 m. 2000	6.800.00	KLIMA	MODRA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2004	12.950,00	AVT. KLIMA	SREBRN
FIAT PUNT01,2 SX	2002	4.690,00	KLIMA	KOV. MODER
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENAh,	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471.9 JTDM	2006	15.395.00	KLIMA	RDEČA
AUDI AB 2.4	2004	21.990.00	DVOJ. KLIMA	KOV. BEŽ
BMW serija 5:525 D	2004	26.400,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
BMW serija 7:730 D	2003	27.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
BMW X-53,0 D	2002	26.990,00	AVT. KLIMA	KOV. T. ZELENA
FORD ESCORT 1,41	1999	2.295,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
FORD MONDEO KAR. 2.0 TOČI	2001	6.390,00	AVT. KLIMA	T. MODRA
KIA CARNIVAL 2.9 CRD	2004	15.990,00	KLIMA	ČRNA
MERCEDES RAZ. B180CDI	2005/00	20.380,00	KLIMA	KOV.SREDRNA
MERCEDES RAZ. E 220 CDI	2003	19.400,00	AVT. KLIMA	KOV. BEŽ
NISSAN TERANO 3.0 TO	2005	16.990,00	KLIMA	KOV. SBEBBNA
PEUGE0T307 BREAK 2,0 HDI	2004	9.290,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
ROVER 4141,0	1997	2.390.00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
ŠKODA OCTAVIACOMBI 2,0 i	2002	8.700.00	AVT. KLIMA	SV. MODRA
VW PASSAT 1.9 IDI	2006	20.900.00	AVT. KLIMA	KOV. T. MODRA
Bojan Amuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cen%	Oprema	Barva
AUDIA41.8TKARAVAN	1998	4.960,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,9 DCIAIR	2002	7.930,00	SERV. KNJIGA	BELA
OPEL ASTRA1,216V	1998	4.890,00	SERV0 VOLAN	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN B0RA 1,6	1998	5.600,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,616V RXE	1998	4.190,00	REDNO SERVIS.	KOV. MODRA
NISSAN MICRA 1,2 ADVANCED	2005	7.690,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
OPEL AGILA 1,0	2004	5.370,00	PRVI LAST.	KOV. S. MODRA
MAZDA 6 2,0 CDKARAVAN	2002	11.450,00	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
CITROEN 04 2,0 HDI16VVTR PACK	2005	10.690,00	TEMR	KOV. B. RDEČA
VOLKSWAGEN MULTIVAN 2,5 TDI	2003	24.800,00	PRVI LAST.	KOV. RDEČA
FIAT STIL01,9 JTD	2004	7.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,11	2001	4.700,00	SERV0 VOLAN	KOV. MODRA
RENAULT MEGANE 1,5 DCIAUTHEN.	2003	8.400,00	PRVI LAST.	MODRA
SEAT AR0SA 1,4 TDI	2001	5.090,00	KLIMA	RUMENA
RENAULT THALIA 1,4 EXPRESION	2004	5.850,00	PRVI LAST.	KOV. SIVA
F. PUNTO GRANDE 1,3 MULTIJET DYNAMIC 2006		9.660,00	KLIMA	KOV. SV. MODRA
CITROEN 031,1 ISX	2004	7.390,00	PRVI LAST.	RDEČA
LAND ROVER DISCOVERY 2,5 TDI	2001	14.600,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT ROLAND GARR0S 3061,61	1998	ca. 3.000,00	SERV0 VOLAN	KOV. ZELENA
BMW 3181	1997	4.390,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
HYUNDAI ELANTRA 2,0 CRDI	2001	5.900,00	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
HYUNDAI GETZ1,416V GL T0PK	2006	7.790,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA 1,41	1999	3.500,00	PRVI LAST.	BELA
ŠKODA FABIA 1,4 MPI CLASSIC	2002	5.650,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
Vrtiljak
petovfefavto
PETO VIA AVTO PTUJ d.d., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
nrgovski Center ^ f ;
_	v t _ I-
supermesto ^fj ^
Ormoška cesta 30, Ptuj t * * V—^ t Petek, 14. in sobota 15. december, ob 10.00 uri b
Dobrote slovenskih kmetij
Petek, 14. decembra, ob 10.00 uri in sobota 15. december, ob 10.30 uri	*
Živi kipi *
Sobota 15. december, ob 10.00 uri
Pogled v leto 2008	A
Brezplačno Vedeževanje s Karin
Sobota 15. december, ob 10.00 uri
Perpetuum Jazzile . * fa^tiMi ' božični koncert 4 * * * ilvMSP* M** Nedelja, 16. december, ob 10.00 uri	t ga I
Božiček na saneh	* V i
Otroci in starši, obiščite nas v našem Mercator Centru, v katerega bo	"J
prišel tudi težko pričakovani Božiček. Ne zamudite srečanja z njim ''V' , I
in njegovimi spremljevalci. Za vas so pripravili veličasten prihod na	-_.-r J
pravili božičnih saneh, s katerimi se boste lahko tudi popeljali. Seveda le,
če ste bili tekom leta pridni. "Bruuum, bruuum,....se imamo praznično lepo! ^
Od ponedeljka, 17. do nedelje, 23. decembra
Otroške delavnice
Od srede, 19. do petka, 21. decembra, ob 17.00 uri
Ustvarjalna delavnica z Jelenčkom Rudolfom
Zvesti Božičkov pomočnik Jelenček Rudolf vas vabi v praznično ustvarjalno delavnico, kjer se bo ustvarjalo, sladkalo in veselilo. Praznično vabljeni!
ODPIRALNI ČAS CENTRA: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure
nedelje v decembru: od 8.00 do 15.00 ure
* * * * *
* * & * *
ir	V"	* *
Trgovski Center fs]
m.
Spindlerjeva 3, Ptuj	1 *
Od petka, 14., do nedelje 16. decembra, ob 10.00 uri
Božični vlakec * *	* ° j"
Ču, ču, ču... se sliši izza ovinka, ko naš praznični vlakec
dirka. Usedite se na naš praznični vlakec, ki ga upravlja ——" j	^
gospod Božiček. Ču, ču, ču ... Se vidimo. Praznično vabljeni! —
Sobota, 15. in nedelja 16. december, ob 10.00 uri
Ustvarjalna delavnica z Jelenčkom Rudolfom
Zvesti Božičkov pomočnik Jelenček Rudolf vas vabi v praznično ustvarjalno A delavnico, kjer se bo ustvarjalo, sladkalo in veselilo. Praznično vabljeni!
-k
* ODPIRALNI ČAS CENTRA: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 21.00 ure nedelje v decembru: od 8.00 do 15.00 ure
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
CITROEN C31.4 HDI SX	2004	8.200	70.620	SV. MODRA
CimOENXS. PICASS01.6 HDI	2005	10.990	108.134	ČRNA
CITROEN C51.6 HDI ELEGANCE	2004	12.200	87.611	SREBRNA
DACIA 1,6 LAUREATE	2005	4.900	24.712	MODRA
FIAT D0BL01,9 JTD	2003	6.980	123.301	RDEČA
MERCEDES C ISO CLASSIC	1098	5.090	192.138	MODRA
RE CLIO 1.2/12BV DYNAM.	2007	8.590	17.302	SIVA
RE CLI0 31,4/16V EXCEPTION	2006	11.500	2.300	SIVO MODRA
RE SCENIC 1.6/1BVAUZE	2002	7.090	147.040	SIVA
RE SCENIC 1.B/1BV AIR	2002	7.390	97.325	MODRA
VW PASSAT 2.0 GL	1095	2.200	190.000	SREBRNA
PEUGE0T4D7 SW CON. PACK 1.6 HDI	2005	14.790	109.328	SV. MODRA
RE SCENIC 1.5 DCI/100 EXPRESSION	1004	9.900	119.664	ČRNA
RE GRAND SCENIC 1.9 DCI PRIV. LUX	2006	15.990	111.600	GRAFITNA
FORD FOCUS tMAX 1.G TDCI TREND	2004	11.380	100.230	VIJ0LA
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
FIAT ST1L01.9 JTD3VDYN MITSUBISHI OUTLANDER 2.441 FIAT MAREA WEEKEND 1.8 ELX CITROEN XSARA PICASS01.8 FIAT PANDA 1,2 4X4 CUMBINC RENAULT LAGUNA 2,0 RT RENAULT SCENIC 1.9 DCI FIAT ULYSSE 2.2 JTD FIAT ST1L01,9 JTD ^ OPEL VECTBA 2,2 flllW^ ALfA ROMEO I^IjS^
FiATsa^fejMfllulc
FIAT	JTD S>
FIAT SCUDWÜ)JTO FIATALBEA 1,2 UMUZINA PEUGEOT 406 2,0 HDI LIMUZINA
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
KOV. T. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA TEMNO MODRA TEMNO RDEi BELA
SIVO SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA BELA BELA MODRA KOV. ZELENA
1997
2004
2005 2003
2003
2004 2002 2003 2003
2005 2000
7.490 15.900 1.990 6.490 10.590 2.590 9.990 14.990 7590 9.990 8.990 6.990 5.290 8990 6.290 5.590
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
&
W*" v 3
#fG*4H
Živite s Piko
Ponudba velja od 12. 12. do 31. 12. 2007.
Ko boste decembra odprli svojo garderobno omaro, vas bo gotovo obšla misel: Nimam kaj obleči! V tem primeru naj bo vaša naslednja misel kako čimprej priti v prodajalno Modiana Supermesto Ptuj, kjer vas od 12. do 31. decembra pri plačilu s kartico Mercator Pika čaka 20 odstotni popust na izdelke blagovnih znamk Sinequanone, Gerry Weber men, Vanilia, MH design.
Popust se obračuna na blagajni ob plačilu s kartico Mercator Pika. Popust se ne more uveljaviti s poslovno kartico Mercator Pika. Popusti se med seboj ne seštevajo, razen popusta TO!
krekoviskladi
DO 31. 12. G7 BREZ VSTOPNIH STROŠKOV!
^^Mercat
Naložbe v hitro rastoče trge:
Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, JAR, Vietnam, Kazahstan.,
BREZPLAČEN KLIC
(((•080 23 57)
www.krekovi-skladi.si
atorPika
Zbirajte lepe trenutke
Več o Krekovem skladu MOST delniškem vzajemnem skladu, ki ga upravlja Krekova družba d. o. o., Slovenska ul. 17, Maribor, najdete v prospektu in Izvlečku prospekta, ki ga dobite brezplačno v času uradnih ur na sedežu in na vpisnih mestih Krekove družbe.
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 6. 12. 2007, opr. št. St 21/2007, v stečajnem postopku nad dolžnikom
FINAL KLJUČAVNIČARSKE STORITVE, Anton Janžekovič, s. p. - v stečaju, Mezgovci ob Pesnici 8, 2252 Dornava
objavlja
3. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje so:
1.
Idealni delež - 1/3 stanovanjske hiše skupne uporabne površine 82,87 m2 z delavnico površine 204 m2 v Mezgovcih 8, Dornava s pripadajočim zemljiščem v skupni izmeri 21.510 m2, vpisano pri vl. št. 1 in 409, k. o. Mezgovci, št. parcel 54/4, 56/1, 57/1, 57/2, 57/3, 110, 85.S in 424, ter idealni delež - 3/6 novejše stanovanjske hiše uporabne površine 114,96 m2, vpisano pri vl. št. 408, k. o. Mezgovci, št. parcele 54/3, po najnižji prodajni ceni 20.600,00 EUR.
2.
Idealni delež - 1/3 kmetijskega zemljišča, njiva v izmeri 1.629 m2, vpisano pri vl. št. 305, k. o. Mezgovci, št. parcele 55, po najnižji prodajni ceni 286,00 EUR.
3.
Idealni delež - 1/6 kmetijskih zemljišč: gozd v izmeri 4.179 m2, vpisano pri vl. št. 271, k. o. Kukava, št. parcele 464; gozd v izmeri 5.840 m2, vpisano pri vl. št. 308, k. o. Hlaponci, št. parcele 705; pašnik v izmeri 801 m2 in njiva v izmeri 4.287 m2, vpisano pri vl. št. 112, k. o. Mezgovci, št. parcel 54/2 in 106, po najnižji prodajni ceni 1.491,00 EUR.
Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Anton Janžekovič, s. p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, pri NLB, d. d. Ptuj, št. 02150-0256566642. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb.
Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino za točko 1 plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od podpisa pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine. Za točki 2 in 3 pa je treba kupnino plačati v 15 dneh od podpisa pogodbe. Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca.
Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
Z a k a j
usoda je hotela to, da ustavi se srce mlado ... Ostaja praznina, v srcih naših je bolečina.
V SLOVO
dragemu prijatelju
Miranu Ribiču - Ribi
IZ KRATKE ULICE 4 NA PTUJU
Tvoja glasba in prijateljstvo bo vedno z nami.
Prijatelji: Alči, Boško, Bora, Doki, Muri in Merc
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
V SPOMIN
12. decembra je minilo 1 leto, odkar nas je zapustil
Janez Čeh
IZ PODVINCEV 45
Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje, prižigate sveče ali se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu.
Njegovi najdražji
Srce je omagalo, dih je zastal, v naših srcih boš,
draga mama, babica in prababica, vedno ostala.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi
Anice Krajnc
Z MEJ 12, CIRKULANE 1927 + 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrazili sožalje in jo v tako velikem številu spremljali na njeni poslednji poti.
Posebej se zahvaljujemo g. Korenjaku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, g. Galoviču za nošenja praporja in vsem sosedom za nudeno pomoč. Hvala g. župniku za opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Stanko in Janko z družinama in ostalo sorodstvo
Vse prehitro si nas zapustil, tvoje srce več ne bije, bolečine več ne trpiš, za sabo pa si pustil praznino in neizmerno bolečino, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Ivana Brodnjaka
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 137 A, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja - ustno ali pisno, za podarjeno cvetje, svečke in za sv. maše.
Iskrena hvala župniku, govornici, pevcem in Komunalnemu podjetju Ptuj.
Žalujoči: žena Ida, sin Ivan s Franjo, hčerki Suzana in Darja z družinama
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te nikdar izbrisal, pa čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
SPOMIN
Danes, 14. 12. 2007, mineva 20 let, ko je prenehalo biti plemenito srce našemu dragemu očetu, možu in dedku
Francu Rojku
IZ VINTAROVCEV 82
Čas neusmiljeno beži, a lepi spomini na čas, ki smo ga preživeli skupaj, ostajajo. Vsem, ki se ga spominjate, mu poklonite cvet in lepo misel ter prižgete svečko, iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne - je
SPOMIN
17. decembra mineva 20 let žalosti, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče, dedi, tast, brat in svak
Janez Kostanjevec
IZ BUKOVCEV
Vedno si v naših srcih in pot nas vodi tja, kjer tvoj tihi dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo.
Tvoji najdražji
Ljubi sin, morje solz bi potočila, da bi Te za eno minuto zbudila, vendar pet let v grobu spiš in nikdar, nikdar se več ne zbudiš, le tvoj nasmeh mi v srcu še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. Noč je razpela svoja krila, naj pride k tebi večna vila, naj Ti prinese lepo sanje in naj ti večno šepeče, da nekdo te vedno rad ima.
SPOMIN Branko Vnuk
ZAGREBŠKA C. 95
10. decembra mineva pet let, odkar si me zapustil. Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in prižigate svečke, se zahvaljuje njegova mama.
V tihi žalosti: tvoja mama
SPOMIN Janko Žnidarič
PTUJ
2001 - 2007
Vedno boš ostal v naših srcih in trajnem spominu.
Tvoji najdražji
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prilogo 1
V reviji SAD v decembru pišemo nešpljah, o pridelavi sadjevca, zorenju vina na kvasovkah, o rastlinskem olju kot pogonskem gorivu, nadalje o tem, kako ekološko kmetijstvo varuje okolje ter še o marsičem iz prakse.
Revija Sad - 18 let z vami. Naročila: 040 710 209.
www.tednik.si
Tiho, nemo je zrla, vedela je, da bo umrla. Zaslišal strašni se je jok, umrla mati sedmih je otrok!
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 81. letu zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča
Neža Heržič
IZ MOŠKANJCEV 94, GORIŠNICA
nazadnje stanovalka Doma upokojencev Muretinci
Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 15. decembra 2007, ob 14.30 na gorišniškem pokopališču.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 10. uri.
Cvetje in sveče hvaležno odklanjamo v korist Splošne bolnišnice Ptuj.
Žalujoči: otroci z družinami
Ko tvoje zaželimo si bližine,
gremo tja, v ta mirni kraj tišine,
tam srce se tiho zjoče,
saj verjeti noče, da te več med nami ni.
Čeprav tvoj glas se več ne sliši,
beseda tvoja v nas živi,
povsod te čutimo mi vsi...,
med nami si!
V SPOMIN Francu Herguli
IZ CVETKOVCEV 41 13. 12. 2006 - 13. 12. 2007
Minilo je leto dni od tvojega slovesa, spomini na tvojo plemenitost in dobroto pa živijo in bodo živeli z nami še naprej.
Vsi, ki te pogrešamo in smo te imeli radi
Zagojiči • Začelo se je rušenje hiš za hitro cesto
Da ne bo še kdo neprijetno presenečen!
„Ne, ne morem verjeti. Saj to ni način, da kar brez vsakega obvestila začnejo rušiti hiše in gospodarska poslopja," je na deževno sredo popoldne, popolnoma v šoku in solzami v očeh, komaj izdavila Majda Klemenčič in zgroženo opazovala velik kup ruševin, ki je ostal od nekoč njihovega gospodarskega poslopja.
Kaj se je pravzaprav dogajalo ta dan v Zagojičih 27, v hiši tik za kanalom, ki je bila sicer predvidena za rušenje zaradi trase bodoče hitre ceste, je le počasi, s pretrga-nimi stavki Klemenčičeve in njenega očeta Alojza Foršt-nariča začelo prihajati na dan: „Lani novembra nam je DARS kot izvajalec te ceste odkupil hišo in gospodarsko poslopje, tako kot tudi še nekaterim sosedom oziroma pač vsem, ki se jim bodo hiše rušile. Z možem in družino smo začeli gradnjo nove in se v novogradnjo začeli seliti pred dvema tednoma. Seveda to ne gre na hitro; pač nujne stvari smo preselili, precej pa je še ostalo v hiši in poslopju tu zraven. Saj smo vedeli, da bo rušenje kmalu, povedano nam je bilo, da še pred novim letom, ampak tole zdaj, kar tako naenkrat, to je pa nehuman način. Še včeraj sem govorila z direktorjem izvajalskega podjetja za rušenje Gokop in sploh ni omenil, da naj bi rušili kar naslednji dan, brez vsakega opozorila. Okvirno smo se celo dogovorili, da bodo prišli rušit naslednjo sredo, 19. decembra, in tako smo mi tudi potem načrtovali, kako bomo odvažali stvari. Zdaj pa tole! Saj ne morem verjeti, da je res. V tej stavbi,
ki je zdaj ni več, je bilo še veliko stvari za odpeljati, pa našega ljubljenca, zajčka, smo še hodili sem hranit, zdaj pa je od njega samo še truplo, poglejte ..."
Majdo je spet zvil jok, njen ostareli oče Alojz si je tudi brisal solze: Ja, danes malo prej sem prišel sem, da bi nahranil našega dolgouhca, pa me je skoraj zadela kap. Prišel sem na kup ruševin ..."
Bager je medtem opravljal svoje delo naprej, Majda pa je povzemala: „Ne vem, no, ne morem razumeti. Še po včerajšnjem pogovoru je bilo rečeno drugače. Danes, ko sem spet klicala direktorja Gokopa, kaj se je zgodilo, mi je pa samo rekel, da je pač moralo biti rušenje izvedeno takoj, da ni bilo več časa. Zakaj potem ni vsaj poklical zjutraj, saj je imel mojo telefonsko številko?! Lahko bi odpeljali vsaj nekaj stvari, vsaj našega zajčka ... "
Prizor res ni bil lep, na mestu dogodka so se začeli zbirati tudi najbližji sosedje, sorodniki, ki jim bodo hiše zrušene v naslednjih dneh. Ja, jaz sem imel v tem kupu ruševin zdaj spravljene še čisto vse lovske trofeje, ogromno jih je bilo. Zdaj je to vse uničeno," je pridal Janez Horvat.
Domači so lahko le nemočno opazovali kup ruševin ...
Napoved vremena za Slovenijo
Lucija (13.) krajša dan -rek vsem ljudem je znan.
Danes bo v zahodnih krajih precej jasno, drugod pa se bo od vzhoda spet pooblačilo. Popoldne bo predvsem v vzhodni Sloveniji rahlo snežilo. Pihal bo okrepljen severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, ob morju okoli 5, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem okoli 8 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo na Primorskem delno jasno, drugod pa bo pretežno oblačno. Predvsem v vzhodnih in ponekod v osrednjih krajih bo občasno rahlo snežilo. Hladno bo in vetrovno.
Nemoč in obup prizadetih sta se v Miranu Forštnariču, Majdinem bratu, sprevrgla v jezo in bes: „Pa kaj so ti ljudje normalni?! Kako lahko kar pridejo rušit in uničit vse brez vsakega predhodnega obvestila?! Saj bi nas morali obvestiti vsaj tri dni prej, če pa že to ni šlo, pa bi lahko kdo poklical in nas obvestil. Ne pa kar tako, mimo vseh! Skupaj s stavbo so nam zdaj uničili še kup dragocenih stvari; za odvoz sem imel pripravljene stare slike in dobro ohranjene stare omare, ki niso majhne vrednosti. Kdo bo pa zdaj to plačal?! Saj ne morem verjeti, to je kot v vojni!"
Žalost, solze, jeza, obup, bes; vse to se je mešalo med gost dež in padajoč večer, toda popraviti se ni dalo nič več. Le še reševati, kar je bilo možno, v preostalih hišah, ki bodo že v teh dneh zravnane z zemljo: „Zdaj moramo organizirati akcijo in pomoč vaš-čanov, da bomo nocoj zvozili stvari iz preostalih hiš tukaj, drugega nam ne preostane."
Majda Klemenčič je ob koncu le še ponovila: „Saj nas ne moti nič drugega, le to, da nas niso pravočasno obvestili o datumu rušenja, to se mi pa ne zdi pošteno. Sploh, ker smo bili ves čas v kontaktu."
Rušiti bi se lahko začelo že takoj po primopredaji!
Zakaj takšna - za prizadete občane - nepričakovano hitra odločitev za takojšnje rušenje, smo povprašali tudi direktorja Gokopa Renata Hladeta: „Naše podjetje je samo izvajalec rušenja, naročnik je pa DARS. Omenjeni objekti so že bili odkupljeni, plačani in tudi prevzeti s strani DARS, kar pomeni, da občani niso bili več lastniki. Tudi primopredaja je bila opravljena. Po zakonu torej občani, bivši lastniki, sploh ne bi smeli več uporabljati teh objektov. Od primopredaje je zdaj že deset dni, nobenega razloga ni, zakaj se zdaj pritožujejo, saj bi že ob primopredaji morali odpeljati vse, kar so hoteli. Res pa je, da čisto točnega datuma rušenja nismo mogli napovedati, kar pa v kontekstu povedanega sploh ne igra vloge, saj bi se lahko rušilo že prvi trenutek po opravljeni primopredaji objektov. Le naša dobra volja je bila, da so še lahko kasneje odvažali nekatere stvari. Če jih niso do zdaj, potem bi se to lahko vleklo še mesece, tako pa to ne gre. Pač, naše podjetje se mora ravnati po zahtevah naročnika, roki se morajo upoštevati in dosegati, sicer se ve, da se plačujejo visoke kazni. Tega si ne moremo privoščiti. Ljudje so dobro vedeli, da se bo podiralo, in če so hoteli še kaj odpeljati, bi to morali
Majda Klemenčič je bila obupana; pod ruševinami je ostalo še nekaj pohištva, slik in hišni ljubljenček, dolgouhec.
Kjer je še zjutraj stalo gospodarsko poslopje, je popoldne domače pričakal kup ruševin.
storiti že prej!"
Hlade je še povedal, da dodatnega (pisnega) obveščanja o datumu rušenju niso izvajali, ker to ni bilo potrebno, saj so vsi objekti že v lasti DARS in s strani občanov, bivših lastnikov, tudi soglasno predani s primopredajnim zapisnikom.
Po črki zakona ima Hlade popolnoma prav. Dejstvo je,
da bi zdaj prizadeti občani morali že prej odpeljati stvari, ki so jih želeli, a so se pač glede na telefonske pogovore s Hladetom nadejali, da bo rušenje šele naslednji teden in da je še čas ...
Naj pa bo ta dogodek v opozorilo vsem drugim, ki prav tako čakajo na rušenje hiš in drugih objektov: za-
čelo se je, in kot je povedal Hlade, bo v teh dneh zrušeno in zravnano z zemljo vse, kar je bilo odkupljeno in predano Darsu s primopredajnim zapisnikom. Torej vsi tisti, ki morda želijo še kaj ohraniti, naj to odpeljejo čimprej, da se podobne žalostne zgodbe ne bodo še ponavljale!
SM
«VMIROf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna In dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PT UJ	Štuki 26a Smer Grajena
I Bottjai Amii s.p. Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
UZANCA
d.o.o.
PE Ormoška c. 81/b, 2250 PTUJ, tel.: 02 749 20 30
Originalni nadomestni deli znamke
© BOSCH
Tehnika zaiivljenje
za vsa osebna in tovorna vozila (akumulatorji Silver, brisalniki Aerotwin, vžigalne in ogrevalne svečke)
S tem kuponom
15% POPUST
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, 6.0.0. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Tel.: 02 78 79 630 - trgovina Faks: 02 78 79 615
lnfb@tehcenter.sl www.tehcenter.sl
O
TRGOVINA
•	Črna ¡n barvna metalurgija
•	Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
t	Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
t	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM