Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. as 4 List slovenskih delavcev v c^nierikL We first Slovenic Daily* in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. Enterfp as Second Class mattee. September 21, 1903. at the Post Office at New Yoek, N. T., under the Act of Congress of March 3, 1879. Stev. 177, NEW YORK, v soboto, S. decembra, IQ03. Leto X, Zionski učenci — gladni. Morajo mnogo prestati radi mraza. — Hiše iz pa pirja; pomanjkanje premoga. Zaslišanje proroka Elije. — Dowiejev prodor. Newyorska kronika. Kaplan si je »I e 1 a v c e dobavil cene Chicago, I1L, 4. dec. John Alexander Dowie, glavar vseh Zionistov, moral bode naznaniti sodniku lvohl-saatu vse podrobnosti o financijel-nem stanju v Z ion City. Kedaj bode moral Dowie dajati račun, še ni določeno. To se bode zgodilo vsled predloga državnega pravnika Samuel Et-telsona, kteri je tudi vložil prvotno prošnjo za razpis bankerota proti svetemu Eliju. Ettelson naznanja, da ne namerava svetnika mučiti, pač pa želi zvedeti le podrobnosti o njegovem finančnem položaju. Skrbnika Blunt in Currier sta dognala, da imn prorok Elija v svojih bankah naloženih le $12,000. Sodnik Kohlsaat je oskrbnika vprašal, bi li ne bilo mogoče koristi upnikov najboljše čuvati tako. ako bi obrtna podjetja v Zion City nadaljevala s svojim poslovanjem. Oskrbnika sta izjavila, da bi bilo to umestno, ker na ta način obdrži na tisoče delavcev avoi zaslužek in vsakdanji kruh. Kadi tega bode zapadni svetnik tudi v nadalje vodil vsa podjetja naravno pod nadzorstvom imenovanih kuratorjev. Tekom včerajšnje preiskave se j< dognalo, da se svetnikovi tovarni za slaščice in čipke ne izplačati. Prt-iskovalec Redieske se je z ozirom na to izjavil: "Ako se Dowie z ozirom na poplačanje svojih dolgov zana>:i na obrtna podjetja v Zion City, bodo ostala ta podjetja najmanj leto dni v rokah kuratorjev. Tovarna za čipke ne prinaša nikakih dobičkov, kajti podjetju primanjkuje surovine. C emu pa tovarna za slaščice ne napreduje, ni nikomur znano." Prebivalcem Ziona ponianjkujt* zionskih prebivalcev pa biva celo v šotorih, razne koče so zgrajene iz zemlje in so slične udugutom'' ali votlinam, kakoršne je videti na za-padu, kjer jih rabijo ljudje proii ciklonom. Danes prihaja samo iz ne-kterih dimnikov mesta Zion dim, kajti stanovnikom pomanjkuje lesa in premoga. Redieske je pronašel, da je Dowie-jevo stanovanje ali takozvana "Shi loh House'', zvezana po podzemskem hodniku z administracij kim poslopjem. S tem je prerok svoje ovčic« najložje varal. Sprejemal jih je namreč sedaj v administraeijskem po slopju, sedaj v svojem stanovanju, ne da bi ga kedo kedaj videl na poti med obema hišama. Prodor je dolg Ž00 Čevljev. Soproga Paris, 5. proroka v Parizu. dec. Gospa Dowie jeva. soproga proroka Elija iz Zion City je po večdnevnem bivanju v Parizu, odpotovala v Cannes na Rivieri. V Parizu je bila od 14. nov. nadalje Njo spremlja njen sin Gladstone Dowie in njena tajnica Sternova. Pro-rokinja se je nastanila v hotelu Bin-da, kjer je najela najlepši oddelek sob. Casniškim poročevalcem r.i pustila vstopa. V ostalem pa prerok ova soproga ni V prvič vParizu in jej je natančno znano, kje je videti kaj zanimivega Leta 1000, za časa svetovne razstave v Parizu, stanovala je v St. Cloud m povodom Čestitali vsta škej junti z ozirom na podpis preko pove pogodbe, ktera jamči blagosta njo republike Paname. Ameriškemv konzulu Malmrosu je ljudstvo priredilo serenado. Povsodi so goreli umetni ognji. Ameriška križarka "Bancroft" je .dospela včeraj semkaj. Nezadovoljni člani nnije. Pawtucket, R. L. 5. dec. Državni tajnik je izdelal novi "charter" za novo podporno društvo, ktero sestoji iz nezadovoljnih članov "Ancient Order of United Workmen." Nameravajo štrajkati. Chicago, HI.. 5. dec. Kočijaži tukajšnje družbe izvoščekov nameravo-jo pričeti z štrajkom. Obravnave z družbo in unijo kočijažev so bile brezuspešne. Kočijaži zahtevajo po $14 tedenske plače in 12urno dnevno delo, v kar pa delodajalci nečejo privoliti. _ . , ___ V viharju. Torpedni čoln zgubljen. na 18. ulici. otroka, so videli, da je bila na pravem ropanju, kteremu je bila gotovo priučena, ilosie je bila oblečena v deževno suknjo, ktera jej je segala do kolen, potem v belo obleko in pod Norfolk, Va., 4. dec. Po večurneui I to v rujavo. V oblekah je imelo dete obupnem boju z valovi in viharjem, 113 velicih žepov, dočim je vsak otrok morala sta topničarka "Yankton" in njene starosti ponosen, ako ima le je-vlačni parnik "Peoria" opustiti re-lden mali žep. šilno delo, kajti njima se ni posrečilo eDtektiva Larkin Savage sta opa-rešiti podvodne torpedne čolne "Mo-|zovala obe sestri, kako sta v proda-canin" in "Ader". Le ''Peoriji" se je jalnici hodili od mize do mize. Lar posrečilo jeden čoln privezati k sebi kin je videl, kako je mala Rosie shra-in z njim odpljuti proti varnej luki. Inila $24,50 vredno pahalo. Na to so Drugi čoln je pa obtičal 5V2 milj ju-1 odvedli obe dekleti v pisarno, kejr so žno rešilne postaje Currituck v ju ženske preiskale. Pri 191etnej se-pesku. Možtvo imenovane postaje je I stri'so našli za $50 ukradenega biaga skušalo priti k čolnu, na kterem pa Ko so ju dovedli na policijsko poni opaziti žive duše. [stajo, je Rosie jokala in se je vsem Oba podvodna torpedna čolna sta I smilila, kajti vsakdo je vedel, da so bila na potu iz Newporta v Annapo- jo njeni vzgojitelji učili krasti. Na lis, kjer jih je dohitel vihar. Ladije I rednik jo je vprašal, kedo jo je učil so bile kake tri milje daleč in so se le krasti, tu pa tam pokazale na površje. "Moja sestra!" odvrnila je mala in Tukajšnji častniki vojne mornari-1 pokazala na Angelino. "Ona me je ce strogo kritizirajo urad vojne mor-1 povedla seboj v prodajalnice, kjer narice, kteri je ob sedanjem letnem l sem morala vzeti vse lepe stvari i času poslal tako majhne čolne na pot. pih njej izročiti." Angelino so zaprli Oni trdijo, da se bode istotako zgo- dočim so malo Rosie izročili društvu dilo z onimi torpednimi čolni, ktere | za varstvo otrok, namerava poslati vlada na Filipine. Se je li moštvo obeh torpednih čolnov rešilo ali ne, še ni mogoče dognati. Našli zbirališče tatov. Philadelphia, Pa., 4, dec. V nekej tukajšnjej najemnej hiši so danes aretirali pet m ozkimi in tri ženske, kteri so vsi sumljivi, da so tatovi po Razmere v zavodu za u b o - poklicu. Šesti moški je všel. Vsi jet g e v S t. L o u i s u. I niki so izjavili, da je njihovo stalno Okradeni mestni ubogi. Nezgode na morju. Angleška križarka "Flora" obtičala v pesku. Victoria, B. C., 5. dec. Angleška križarka "Flora" je obtičala na svojem potu pri Village Point, Penman Island' v pesku. Ladije ne bode mogoče rešiti. Ladij a je s tako silo za vozila med podvodne pečine, da se je eč oklopov zdrobilo. Možtvo križar ke se je rešilo. Od tukaj sta odpljuli dve vojni ladij i "Flori" na pomoč. "Flora" je križarka druzega reda. Zgradili so jo pred desetimi leti in je veljala $1,250,000. Houghton, Mich., 5. dec. Veliki jekleni parnik "John T. Hutchinson" je na jezeru Superior ponesrečil. Na parniku je bilo 187,000 vreč lanenega semena, ktero bodo morali pometati morje, ako hočejo parnik rešiti. Več milj daleč ob obrežju polotoka Keweenaw je voda pokrita z lanenim semenom. Vse polno delavcev meče noč in dan laneno seme v vodo. Pri tem pa razsaja severozapadni vihar kteri postaja vedno hujši. Ako se ne poleže, predno parnik ostavi pešče nino, tudi parnika ne bode mogoče rešiti. Farmerji v okolici nabirajo la neno seme, ktero rabijo za krmo živine. Laneno seme na parniku je bih> vredno nad $400,000. London. 5. dec. Včeraj so se pričele sedaj na otoku Kritu. Spočetkoma so med oblastmi obravnave, da se izpo-sluje Macedoniji mednarodna administracija v okviru vlade, kakoršno morale štiri države poslati tjekai veliko število vojaštva. Sedaj je pa tamk..j še 1600 mož vojaštva Rusije, se takoj izvrši načrt za samostojno upravo Macedonije. Ta predlog je nastal radi pred tremi dnevi od Turčije sprejetih reform. Orožništvo v Macedoniji bode mednarodno, toda do sedaj še ni znano v koliko bodo posamezne države k temu svojim možtvom prispevale. Tudi še ni znano, ktera vlast bode vrhovni zapovednik mednarodnega orožni-štva. Baš radi tega se vrše sedaj med evropskimi vlastmi pogajanja. Evropske vlasti bodo sedaj imenovale krščanskega governerja za Ma-cedonijo. Dasiravno se vlasti sklenile varovati maeedonske krščane pred turškimi grozodejstvi, zajedno bodo čuvale naravno tudi mozleme. Vse vlasti do skrajnosti žele, da se balkansko vprašanje končno za stalno uredi, tako, da ne bode več vznemirjalo Evropska ljudstva. Splošno se sodi, da bode mednarodna uprava v Macedoniji izpcalo-vala take razmere, kakoršne vladajo Nemčija proti vila. Dasiravno pomenja samostojna uprava Macedonije zopet zmanjšanje turškega carstva, v nameravanju vlasti vendar ni opažati nič tacega, iz česar bi bilo sklepati, da nameravati Rusija in Anglija kršiti posestno pravo Turčije v Macedoniji. Belgrad, Srbija, 5. dec. Polkovnik MaŠin. poveljnik belgradske divizije in svak pokojne kraljice Drage, je dne 28. nov. sklical shod vseh častnikov v Belgradu. Tem povodom je naprosil svoje tovariše, naj pozabijo minolost On je izjavil, da je nezadovoljstvo neopravičeno, kajti umor kraljeve dvojice se je izvršil v korist dežele. Njegov govor je zelo vpljival na one, kteri se z umorom kralja Aleksandra in kraljice Drage ne strinjajo. Oni častniki pa, kteri so pri umoru sodelovali, z Mašinovim delovanjem sedaj niso zadovoljni. Oni zahtevajo, naj se oni častniki, kteri so pristaši Obrenovičev, odslove iz srbske vojske. Trojna vstaja. Y republiki San Domingo revol-tirajo tri stranke. Washington, 5. dec. Semkaj se poroča, da imajo sedaj v republiki San Domingo tri različne revolucije, kterih prvo vodi Morales, drugo Jimi-nez in tretjo neki general na skrajnem jugu otoka. Morales je dobil radi tega v ljudstvu mnogo zaslombe, ker je razširil vesti, da nameravajo Zjed. države ves otok Hayti ostvojiti in da so mu evropske vlasti, ktere se z nadaljnim prodiranjem Amerike ne strinjajo, obljubile pomoč. Ker se je sedaj v W..-hingtonu pojavil senorGalvnn, bi vi i finančni minister republike San Domingo, pričele so krožiti zopet vesti, da namerava Wos y Gil postati zopet predsednik in sicer z pomočjo Zjed. držav kterim hoče izročiti protektorai nad San Domingo. Preveč realistično. Igralec na odru težko* V ranjen. Gervais, Ore., 5. dec. Pri predstavi tukajšnjem opernem gledišču je neka mlada igralka, ktera je igrala logo nedolžnosti, z bodalom pro-bodla igralca Robert Mattesona iz Minneapolisa, kteri je nevarno ranjen. Matteaon je moral vsaki dan na odru umreti s tem, da ga je ona "nedolžnost probodla". Da bi mogla predstavljati svojo ulogo kolikor mogoče realistično, morala je igralka z vso močjo zabosti igralca, kteri je v to svrho nosil pod obleko oklope. tovariša previsoko in tako je svoje-n Včeraj je pa igralka zabodla previsoko in tako je svojega tovariša zabodla v pljuča. Slednji ne bode več okreval. Še jedno nho iščejo. Ironwood, Mich., 4, dec. Oni mož, kteri je nedavno nekemu filadelfijske- Delavske razmere v Coloradu. Trinidad, Colo., 4. dec. Predsednik Mitchell in drugi člani premogarske unije dobili so povabila k obravnavi radi tožbe, ktero je vložila Victor I Fuel Co. proti premogarskej uniji 11a mu milijonarju prodal svoje uho za * uel VTOU PremogarsKej uniji m $5000 in ktero uho so nilijonarju ^P^čilo odškodnine v znesku $80, .. i-i- , - . , , , - (¥M1 pritrdili, išče seda^drugo uho, da bi ne hodil po svetu brez ušesa. Za uho pa ponuja le $1000. K nekemu tukajšnjemu zdravniku prišel je neki ogrski rudar iz Hurley, Wis., in mu je naznanil, da je dobil pismo iz iztoka, v kterem mu nekdo ponuja $1000 za njegovo uho, ktero naj nadomesti ono uho, ktero je prodal omenjenemu milijonarju v Philadelphiji. Rudar je hotel vedeti, je li operacija nevarna. Ko mu je zdravnik zatrdil, da operacija ni nevarna, je rudar privolil v "business". Ker je pa piaalec dobil za svoje uho $5000,. dočim ponuja za novo le $1000, bode pil tem zaslužil $4000. Viharji in povodenj- Rim, 5. dec. Po Italiji so zopet pri-, čeli razsajati viharji, radi česar je izdal tukajšnji podesta manifest, s kterim opozarja na naraščaj reke Tiber, ktera je preko noči izstopila iz svoje struge in preplavila vso okoli co. V raznih krajih Italije razsaja bivanje v New Yorku. V sobi so našli St. Louis, Mo., 5. dec. Tukajšnji j v kovčegih, ktere so nameravali po-zdravstveni urad je odredil preiskavo slati v New York diamante, drago proti upravi v mestnih zavodih za I kožuhovino, blago, slike in dragocen uboge in je na ta način prišel na sled j bibrov kožuh. Ljudi so zaprli vsled (tornado. V Capui je scirocco izruval uprav nečuvenim razmeram. V ime- naznanila hišne gospodinje, ktera je,več stoletnih cipres in na pokopali-niku ubogih so namreč našli imena poslušala razgovore tatov, kteri so se šču je odprl 17 grobov. 80 ubozih, kteri niti ne bivajo v za- j hvalili, kako lahko bi v New Yorku ' - okradli tvrdko Stearn & Co., za bla-' Frank Sakserjeva pisarna v Cttere- 000. Governer Peabody povabil je predsednika Mitchella h konferenci, da se domeniti z ozirom na končanje štrajka. Governer je sklenil, da za sedaj v premogarske okraje ne bode poslal vojaštva, kar bode pa storil potem, ako se Mitchellu ne posreči izposlovati sporazum med delavci in delodajalci. Mitchell mu je odvrnil da bode potoval v Denver, ako bode mogoče, da se pa mora vrniti v Chi cago, kjer ima mnogo nujnejega po sla. Denver, Colo., 4. dec. Tukaj 90 zaprli vojaka Fred Wakemana od sot-nije F, ktera je nastanjeni na Camp Goldfield pri Cripple Creeku, ker je opravljal ogleduško službo. Sodilo ga bode vojno sodišče. Unija je namreč najela Wakemana kot svojega ogle-duha. Po vojnih pravilih se zamore ogleduha, kteri služi sovražniku, kaznovati s smrtjo. Ako ga spozna so- Edward — temperenčnik. Tempore mutantur... London, 5. dec. Osobni prijatelj kralja Edwarda, Sir Oswald Mosley Baronet, kteremu je zdravnik prepovedal vživati opojne pijače, sporočil je kralju, da je v proslavo njegovega rojstnega dne izpil boteljko starega portvina. Nato je moral zasebni tajnik kralja. Sir Dighton Probyn, Sir Oswatdu poslati naslednje pismo: "Nj. veličanstvo mi je naročil, da Vam povem, da je on mnenja, da ni umestno, ako človek Vašega zdravja prevečkrat pije Port-vino na zdravje druzih." V juniju je moral isti kraljev tajnik pisati nekemu višjemu Častniku vojne mornarice: "Nj. veličanstvo bi bil vesel, ako bi mu Vi naznanili, da ste na njegovo zdravje pili čašo vode, kar bi veljalo istotako, kakor čaša vina." vodu za uboge. Na imena teh dobivali so uradniki redno jedila in obleko, naravno v — denarju. Koliko časa so trajale v zavodih take razmere, še ni znano. Vendar je pa nekdo dobival na račun siromakov redno vsaki mesec večjo svoto denarja. * 1 dišče krivim, šlo mu bode za glavo. Štrajk končan. Montreal. Queb., 4. dec. Odbor unije delavcev Quebec Boot & Shoe Factories, naznanja, da je štrajk, go v vrednosti $5000 in da upajo v landu. O., se nahaja v hiši štev. 1778 kterega se je udeležilo kacih 5000 de-Philadelphiji s tatvino istotako do- St. Clair St. Pošilja denar v lavceVf končan. Delavci so sprejeli bro vspeti, kakor v New Yorku. Pri staro domovino, prodajajo ae paro-1 . , , . , -• njih so našli za $800 vkradenega bla- brodni listki in prejema naročnino,v8* delodajalcih jim stavljene po-ga, ktero so po zatrdilu policije za dnevnik "Glas Naroda" ia to va« ^ "klenih pogodbo, da bodo leta vkradli najbrž« v Denver, Colo. na mojo odeovonoet. dni delali sa sedanjo plačo. Pridelek bombaža. Washington, 4. dec. Statistični urad poljedelskega oddelka naše vlade naznanja, da se je letos pridelalo v Zjed. državah 9,902,039 lavo-jev bombaža (zavoj po 490.8 funtov). Z bombažem zasejana zemljišča merijo 28,014,860 oral ali 892,495 oral manj, nego lani. Bombaža se je pridelalo 4,889,796,267 funtov ali 1745 funtov na oral. V posameznih državah so pridelali na oralu bombaža: V Mississippi ju 211 funtov, Virginij i 180 f., N. Carolini 210 f., S. Carolini 178 f., Georgiji 158 f., Floridi 142 f, Alabami 161 f., Louis i an i 22-3 f-, Te-xasu 143 f., Arkansasu 196 f., Tennessee 200 f., Missouri] u 232 f„ Okla-hami 223 f., Indian Tarrifcmju 231 funtov. ___ „Glas Naroda List slovenskih dnlavceT t Ameriki Urednik: Editor: ZMAGOSLAY VALJA VEC. Laatnik: Publisher FJtANK SAKSER. lOf Greenwich St.. New York Citv Na leto velja list za Ameriko . .$3—, „ pol leta............1.50, Za Evropo ca vse leto . . gld. 7.50. m ** pol leta . . srld. 3.75 „ četrt leta . srld. 1.80 V Evropo pošiljamo list skupno dve . Številki. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemal nedelj in praznikov. ..GrLAS NAHODA" (..Voice of the People") Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plač; BO omtov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne natisnejo. Denar nai se blagovoli poslati po Iffoney Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi Tališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite aaslov: „GLAS NARODA", too Greenwich St., New York, City — Telefon 3795 Cortlandt. — Ne kradi. Neki senzacijoneini časnik je te dni razposlal vprašanja tisočerim osobam, ktere naj bi odgovorile, kako si one tolmačijo, oziroma kako -tališče zavzemajo napram desetim zopo-vedim. Pri tem se pa naravno nI šlo za vprašanje« v koliko se te zapovedi tudi izpolnujejo, kajti to bi bilo iz-vestno preindiskretno tembolj, ker je dotični list priposlal tozadevna vprašanja tudi raznim prominentnim osobnostim, ktere bi z o žirom na svoje izpolnjevanje desetih zapovedi gotovo ne odgovorile iskreno in pravilno. Ne, list je želel le zvedeti, kaj ve teh tiso<" osob o desetih zapovedih, ako jih znajo na pamet in posledica tega je bila — saj za pobožne ljudi uprav grozna: Od vseh tisoč vprašanih osob je le uprav neznatno števil^ analo našteti deset zapovedi.- Ker pa živimo, kakor zlasti naša rlada kaj rado natolruje, v kr>čan-skej državi, moramo se temu dejstvu uprav čuditi in neznanje ljudstva obžalovati, k,"jti Hop je bas s temi zapovedi imel obilo opraviti. On je pozval Mojzesa v to svrlio k sebi na goro Sinai in se je o stvari z njim gotovo natančno pogovoril, kajti v 2. knjigi Pentateuha veli član 39, 3. "In Mojce« je odšel k Bogu. In Gospod jnu je zaklieal z gore in je dejal: Tako naznani hi>i Jakobovi in otrokom Izraela!'" Krščanska cerkev je na ta način nastale zapovedi akceptirala in uči, da so zapovedi tako nastale. Vendar je pa obžalovati, da .Teho-va tudi kasneje ni nastopil z posta-vodajo, da bi iz ostarelega napravil nove zakone, kajti baš v postavodaji so ljudje skrajno sebični. Deset zapovedi je Bog razodel kaeih l600 let pred pričetkom našega štetja letj takrat je pa že minolo po zatrdilu sv. pisma 2160 let, od Eve in Adama in vsa ta mnogoštevilna leta so morali ljudje živeti brez imenovanih zapovedi, kajti na prepoved vživauja sadu znane jablane se ljudje niso hoteli ozirati, dasiravno so morali naši pra-pra-pradedi (»staviti -raj. Sedaj so pa minola zopet 3503 leta in zapovedi Lz gore Sinai so še vedno veljavne, toda razmere v kterili živi človeštvo, ao ne tako spremenile.-da se člove-tvo po njih najbrže ne more ali pa neče ravnati, kar nam dokazuje uvodna preiskava omenjenetra časnika, iz ktere je razvidno, da se mnogo ljadi niti za nje ne zmeni. In ker vemo, da se bode Maslar radi te«a članka zopet v nas zaletaval, izjavljamo takoj v naprej, da tudi on v tem pogledu ne tvori nikake častne izjeme. Toda ostanimo pri našem naslovu: "Ne kradi." V ouih davnih Mojzesovih časih , je bilo to zelo jednostav-no. Zidovi so zamogli poljubno potovati po deželi ter iskati prosta zemljišča. Ako so pa našli kak kraj, na kterem se je nastanilo koje nežidov-ako pleme, imeli so pravico one neži-dove jednostavno pomoriti in jih pregnati; vsekako so oni vedeli, kaj jim je storiti. Dandanašnji se pa taka neposredna razodenja več nc pojavljajo in ljudje se povsodi zanašajo najmočnejše bataljone. V šoli so nam predstavljali Abrahama in Lota kot uzorna in miroljubna človeka, ker je jeden izmed njih dejal: "Ljubi moj, ne dopusti, da bi vladal med nama prepir in med mojimi tei tvojimi pastirji; ako greš ti na levo, potem grem jaz na desno." To je bilo zelo lepo, toda dandanašnji ljudje ne morejo več tako ravnati, kajti na ii in levi je že vse last drugih ljudi, ktero last čuvajo sveti zakoni. Nadalje takrat tudi še niso imeli denarja, kteri olajšuje goljufijo in tatvino ter celo k njej zapeljuje,—kajti takrat so razne predmete jednostav-no med seboj menjevali, tako, da je bila goljufija zelo težka. Tudi na milijone in milijone broječih ljudstev, ktera so se pustila t . m davkov izkoriščati, ni bilo in aio tudi "ljudski zastopniki" niso bili milijonarji Proti germanizaciji v Dalmaciji. Počasi pa gotovo se širi vpliv nem štva na jugu. Avstrijska vlada gle-Ja s paznim očesom, da utrja nemštvu na jugu tla, kjer le količkaj nore. Čudna so njena pota na polju germanizacije. Včasih dela tako previdno in počasi, da se skoro niti ne opazijo na prvi hip njene nakane, včasih pa prileti na dan kar z nasiljem. V Dalmacijo n. pr. hoče sedaj kar po vsej sili uvesti nemški uradni jezik, ki bi odprl na stežaj vrata nemštvu v Dalmaciji. Prvo, kar bi jilo, bi bilo to, da bi Dalmacijo prepluli nemški uradniki, in ti avstrijski nemški uradniki so, kakor znano, izvrstni germauizatorji. Nastajale bi nemške šole, trgovci in obrtniki nemške krvi bi silili v Dalmacijo, s kratka : na celi črti bi se delalo v svrho pospeševanja germanizacije, povsodi i»i vabili in protežirali nemški živelj. Dalmatinci dobro razumejo nakane nemškega barona Ilandla, dalmatinskega namestnika, zato pa so se uprli vsi kakor jeden mož proti nje tr .vim nakanam. Hrvatje in Srbi ter Lahi manifestujejo te dni slovesno v dalmatinskem deželnem zboru svojo solidarnost nasproti poskusom germanizacije. Barona Ilandla prizade-vanja za nemško stvar so zjedinila dalmatinsko prebivalstvo, da se je postavilo na branik za svoje pravice t r noče tujca za gospodarja. V svoji hiši hočejo sami gospodariti, in v Dalmaciji naj veljatahrvatskosrbski m laški jezik tako, kakor jima priti-če glede na prebivalstvo. Iz ust hrvatskih. srbskih in laških zastopnikov se razlegajo take besede, in sicer zvenijo tako glasno, odločno in čisto, la bi se smelo pač smatrati za goto-vo, da baron Ilandel ne prodre s svojimi namerami. "Van s tudjinom!" in "Dalmazia ai Dalmatie Tedeschi ••asa loro!" tako se glasita gesli, za ku rima stojita v teh dneh Dalmatin-ei. in kteri sta bili izrečeni v zbornici poslancev. Slovesne so seje dalmatinskega deželnega zbora, kadar govorijo o jezikovnem vprašanju. Vsi govorniki govorijo slovesno z zanosom, kakoršni pojavi se porajajo v trenot-kih, ko preti deželi velika nevarnost. Dr. Trumbič je govoril v zadnji seji poldrugo uro: o premembi vojaškega namestnika s civilnim, o brezbrižno-ti in nemarnosti državne uprave, o jezikovnem vprašanju, vladni osnovi, germanizura in složnem odgovoru cele dežele in vsega narodnega zastopstva. o dogodkih v Banovini, nedovoljeni avdijenci, odmevu po Evropi, zlasti v Italiji, o sporazumu z Lahi in o mladi hrvatski generaciji, ktera bode znala, rešivši se zmot starejših generacij, vzdigniti nade v na-r.xlu ter ga voditi do slollode. Z velikanskim odobravanjem so pozdravili njegove besede: da je hrvatski narod obstal pred monarhijo, pa da ob&tane tudi po njej. Skončal pa je z besedami vstaškega vodje Mile Samardžiča: -Božo daj tebi, Avstrijo, s ve ono, što ti nama želiš!" Njegov govor, ki znali i pravi prelom v dosedanji smeri hrvatske politike, je napravil silen vtis. Ko je skončal, je bil pozdravljen z ur nebesnim aplavzom. Zastopniki naroda v Dalmaciji so pač imeli dovolj prilike, opazovati, kake nesreče za dežele s slovanskim i rebivalstvom so prinesli nemški namestniki in kako pogubonosno deluje na Slovane nemški vpljiv, ter kako -ploh trpi cela država pod tem nemškim vpljivom. Radi tega pa zapirajo vrata vsiljivemu tujemu jeziku, in tujcem, ker hočejo biti na svoji zemlji svoji gospodarji, ako pa mu (wipro vrata, se jim bo godilo tako, la bodo tujci pod lastno streho .. Ti dogodki v Dalmaciji pa so še posebej znameniti za primorske pokrajine, kjer žive Slovani skupno z Lahi, ktere drži vlada na površju na umeten način, da tako širi soviaštvo ned Slovani in njimi, pri tem pa lela pot nemštvu na jug. Opetovano f smo povdarjali, da je zgrešena tista laška politika, ki se zaganja le v Slovane, prepušča pa povsem lesig-nirano, da se utihotapljajo Nemci povsodi, v važne službe, si pridobivajo važna trgovska in obrtna pod- jetja ter se naseljujejo tam, kjer še pred časom še sanjali niso o Nemcih. Lahi so tako zaslepljeni, da tega ne vidijo, ali utegne le priti čas, ko spregledajo. Kaj pa bo takrat? Dalmatinski Lahi so stopili na praktično in pametno stališče ter stojijo tu roko ob roko s Hrvati in Srbi združeni v dolgo falango proti po-skušeni germanizaciji pod geslom: ^ svoji hiši hočemo mi gospodariti, "Boodle" je bil nepoznan, poštnih tu je prostor le za naše jezike. Slo-škandalov in pokojninskih švindler jev ni bilo. Tudi ni nihče takrat vsta-navljal delniške družbe in truste, kteri se pečajo z tatvino kar na debelo. Razmere so sedaj take, da je tudi navidezno najpošteneji človek, ne da bi sam vedel, tat. Ako morajo n. pr. nekteri delavci delati na dan po šest ali osem ur, potem pa pridejo taki delavci, kteri delajo za isti denar po deset ali 12 ur na dan. so slednj' gotovo tatovi, ker jim oni kradejo delo. Skratka, stara zapoved: "Ne kradi," je-za dandanes ^neveljavna, ker so ljudje ali preslabotni ali pa ne vedo. da proti njej grešijo. vam v Dalmaciji so dali te dni jako lep zgled o pravem smislu ravnoprav-nosti in mirnem življenju z drugo-rodnim sodeželanom. Dalmatinski Slo vani so pokazali svojo lepo slovansko narav, ki temelji v spravlji-vosti in pravičnosti. Zgodilo se je nekaj epohalnega, kar mora vpljivati na vse Lahi v naših deželah, da končno uvidijo, da naša bodočnost je odvisna le od skupnega nastopanja in sporazumljenja slovanskega in laškega naroda. V tem je spaš naših dežel. Kajti druga--e prispe tudi na jug tisti nemški vrag, ki dandanašnji žre Slovence na Koroškem, in prizanašal ne bo Lahom takisto ne, kakor ne nam. Iz Dalmacije se razlega bojni klic: na boj proti nemštvu, na vsestranski odpor proti vsiljivemu tujcu! Mi smo že zdavnaj izražali take misli ter kazali na nevarnost in spas, te dni je bilo čuti tudi v istrskem zboru iz ust dr. Laginje besede, da morda se ven-lar pride končno do sporazumljenja ned obema narodoma v Istri, no, Dalmacija je dala sedaj vzgled, po kterem bi se morale preustrojit- vse laše pokrajine, da bi zasijale vanje "asi ter se utrdila bratska vez, ki naj >i nas vezala na rodno grudo, kakor nas veže rojstvo. Toda, ali bodo hoteli umeti naši Lahi to, kar so storili v Dalmaciji Slovani s svoje in Lah^ s svoje stra-ii ?! Lep vzgled je prisijal iz Dalma-ije, ltp. pa tudi — svarilen! "Soča." Evropejske in droge vesti, Skierniewice, ruska Poljska. 5. iec. far in carinja sta odpotovala včeraj v Petrograd. Berolin, 4. dec. Predsednikom nemškega državnega zbora bil je jed-noglasno izvoljen grof Ballestrem. Litich, Nemčija, .">. dec. V rovu I.aquasse se je vtrgala vspenjača, radi česar je bilo 11 rudarjev usmr-tenih. Vspenjača, v kterej so bili ne-rečneži, padla je v globočino in se razbila. Trupla rudarjev so bila l; rožno razmesarjena. Paris, 5. dec. Po debatah v raznih odsekih je zbornica sprejela ves proračun z 478 proti 57 glasovom. Prihodnja seja se vrši dne 14. dec^ Paris, 5. dec. Pri vhodu v luko (iraveline, dvanajst mil?j daleč od Calais, je -obtičal danski parnik "Schleswig" v pesku. Paris, 5. dec. V Ameriki krožeče \t*sti, da namerava Francija svoji koloniji St. Pierre in Miquelon na j ižuem obrežju New Foundlanda prodati, niso resnične in se uradoma dementirajo. Na otokih vlada sedaj popolni mir, ker so v minolem poletju pregnali vse verske redove. Madrid, 4. dec. Ministerski pred-:lnik Villaverde podal je kralju ostavko, ker so republikanci naspro-" »vali potrditvi proračuna. Kralj ga je naprosil, naj vstanovi novi kabinet č -sar pa ni hotel storiti. Na to je kralj poveril to nalogo ministru notranjih zadev, seiior Maura. — Čuden ženski zdravnik V "TTiener medicinische Woehen-sehrift'' navaja dr. G. Olpp nekaj odlomkov iz kurijoznih kitajskih medicinskih knjig. Med temi je navedeno tudi neko mesto iz debele kitajske knjige o ženskih boleznih, v kterem modruje pisatelj, kitajski zdravnik Ivung-Wanlam, nastopno: "'Ženske bolezni se ločijo v ozdravljive in neozdravljive in so odvisne od srca in narave dotične žene. Če slišim, da je kaka žena ponižna in dobra, da živi pošteno, kakor zapovedujejo ženski učitelji, da ljubi moževe stariše. da služi usvojemu možu in uči otroke, da se zna obrniti v liiši, da se ne boji šivanke in vode. se peča s svilorejo in rada prede, da sploh ničesar ne stori, kar ni dobro, tedaj lahko z mirno vestjo rečem: ta žena ne zboli nikdar. Če pa vendar zboli, se jo lahko in hitro ozdravi, mnogo je pa tudi žena. ki so uporne, ki druge obrekujejo in jih v nevarnost spravljajo, svojih častitih sorodnikov ne ubogajo, svoje podložne mučijo, ki gledajo samo po lepih oblekah in dobrih jedeh, ne mislijo na svoje prednike, in ktere imajo vseh sedem ženskih napak. Takim ženam pošlje nebo bolezen, ki prodre med srce in srčno mreno, tako da je ne more tudi najboljši zdravnik ozdraviti. To sem zapisal ženskam v svarilo, ker dobro poznam njihove bolezni!" Kranjsko slovensko katoliško podu društvo ZAHVALA. Podpisani se presrčno zahvaljujem vsem rojakom, kteri so mi prišli na pomoč in mi darovali po Mr. J. Mat-ko svoto $20.43, ktero sem tudi resnično sprejel. 1'laridge. Pa.. 2. dec. 1903. Josip Sinkovic. — Tzvoz sladkorja v Egipt. I.a ni se je izvozilo iz Evrope sladkorja 10,361 ton (Avstro-Ogrska je dala Si>25 ton), letos pa se je izvozilo v prvi polovici le 2826 ton, iz avstrijskih luk od tega 2300. *Vzrok padanju izvoza tiči v tem, ker je 9 tovarn za sladkor v Egiptu prevzela "Socie-te Generale de sucreries d' Egypte" ter jako pomnožila produkcijo. - Uvoz turšice v Avstrijo. Ker je bila lani slaba letina za turši-co, jo je bilo treba uvažati. Do 1. septembra 1. 1. se je uvozilo nad 2 mil. q. največ iz Severne Amerike, Rusije in Rumunske; posebno velik je bil dovoz meseca septembra, zlasti iz La Plate na Reko. Sedaj pa preneha vsaki uvoz, ker je letos na Ogrskem dosti turšice. Žetev se ceni na 32.6 mil. q. — Alkohol je zlo, kterega ško- dovanje se pozna pred vsem v gospodarstvu. Ako bi se denar, zapravljen za alkohol, porabil drugam, bi bila odstranjena marsikaka beda. Poglejmo za danes, kako je z alkoholom v Nemčiji. V Nemčiji se porabi vsako leto okolo 21/2 milijona hektolitrov alkohola v destiliranih pijačah in 70 milijonov hektolitrov piva. Vina pa tudi precej. Neposredna izdaja za alkoholiČne pijače se sme na leto računati na tri milijarde mark. a leto 1902—03 so izdatki nemške države proračunjeni na 2,304,483,115 mark. Torej popije Nemec v rajhu več, kakor potrebuje država. Pa armado in je v državnem proračunu 871 milijonov mark. Torej se porabi za pijačo trikrat toliko. Ako bi se za ta denar k u pfSo rži in »e plačalo 140 mark za 1000 kilogramov, bi se kupilo za navedeni, za opojne pijače na leto potrošeni denar — milijard kilogramov rži. PROŠNJA. Rojak Anton Vilik, po domače Be-bf-r. doma iz Podbukovja, občina Krka. nahaja se v \Va-lnugrondl!i . O., s -tiriini otroci in ženo v \elikej bedi. Najstareji otrok je star 7 let. najmlajši pur mesecev. M«.;: je bolan že pel let in si' kljubu temu moral težko ukvarjati, a sedaj "že popolnoma opešal iu se vsa družina naln.ja v skrajni sili. X nekako bojaznijo stopam pred dobrosrčne slovenske dela vee s to prošnjo, toda sila je huda in gorje mu. kdor jo oku-i z in dol/ uiini otroci sredi zime. Mož je prosil pomoči nekega gospoda, kteri se kuj rat! v nas zaganja, ima usmiljenje na jeziku, ali v srcu kamen. Rojaki-de lavei, posezite v žep in darujte ma lenkost in pomagano bode možu in nedolžnim otrokom; kdor hitro da, dvakrat da. Nezainerite beračenju, an kam naj se zatečem, nego k bla gemu srcu slovenskega delavca, kteri -Vherni dan skuša vse gorje in ko-uečno sprevidi, da od tolažbe ni mogoče živeti paČ pa od dobrih dejanj. Vsak nikelj dobro došel. Usmilite se sočloveka, rojaka, delavca. Darove priobčimo v listu. Fr. Sakser. KJE JE? Jožef (I o <1 c c . doma iz žuonije Janče, pred tremi tedni je bil pri nas na hrani, a vzela ga je noč. V Ameriki še ni eno leto. Njegov naslov bi rad zvedel: Frank Korče, 1776 St. Clair St., Cleveland. O. SLOVENSKI FOTOGRAF se priporoča vsem cenjc-nim rojakom v Clevelandu, O., za obilni obisk z zagotovilom lepega dela in primernimi cenami. Ako kdo želi, pridem tudi na dom, kar naj se mi blr.govoli ustmeno ali z dopisnico naznaniti. I. B a j e c, fotograf, 81 Dana St., Cleveland, O. (blizo slov. farne cerkve sv. Vida.) "GLAS NARODA" prodaja po 1 cent številko: Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. C h a s. D e r g a n c , 215 N. Congress St.. Kenosha, Wis. John Sustaršič, 1208 N. Centre St., Joliet, 111. Frank Gabrenja. 539 Power St.. Johnstown, Pa. Ako želi kdo rojakov list prodajati, naj se oprlasi ori upravništvu. Osobni parnik AUKAN IA odpljuje iz New Torka v Trst ii na Reko d ne S. dee. ožnia vs-l^n ošiljajo I. tajniku: John Telban, 1'. O. Box 607. Forest City, Pa. * Društveno glasilo je "Glas Naroda". , e. e. < Je več let naj bolj priljubljeni zdravnik Slovencev v Ameriki, g Hvali se ga od dne do dne, pov- (q sodi se ga čisla in spoštuje obču- S d oje njegove znanje (zmožnost) nje- jp gova stroga vestnost, in dobrosrčje. p Njemu ni potreba priporočila, ko g tisoč slučajev ozdiavljenja poveličujejo njegovo ime. Pri njemu «e ogla?a pismeno in osobno v enem dnevu več bolnikov, ko pr« Jstih, kateri njegov sistem posnemajo v enemu letu. . _ Skušnja naredi mojstra. Nie-gova neizmerno ra/.5>nenu zdravniška skuSnja napravila ga je mojstrom zdravnikov in vestno izpolni-* tev svojega poklica utrdila je ugled ^ njegov pri zdravniškemu znanstvu k • sveta in pri svojih zdravniških so- • drugo v. Zanemarjenje prehlajenja je posledica da večj-del bolnikov umeije. Od prehlajenja nastane unetje prsnih mrež, reumatizem, neuralgija, katar, bedičnih bolezen, med lem najhušje jetika. Da V rise prehlajenje ne bi imela hnjše posledice, obernite se takoj na tega slavnega zdravnika. O n ozdravi ledične bolezni z posebno skušnjo, zanerftarjenje te bo»ezm je prosto rečeno samomor. ■ ■ Ledična bolezen okuži unn (vodo) in ima grožnje ta pos'edice, njegov sistem ozdravljenja pomaga od-ločno tej bolezni, bolečinam v hrbtu, bodenje na stra- (p neh, bolečine v kovku, otekel obraz, vodenica, moč- ^ no gnanje na vodo, bolezen na mehurju in druge slične pojave. Živrne bolezni ozdravi on z neprekosljn o iočnosijo in temel-i-to. Kdor od posleamh teh bolezni trpi, to je nem' no spanle, ia/.burjenost, slabost, »n onemog-losi kakor tod? na kiavernosti, razdraženosti, slaboumnost.. glavobol, šumenje ušeš, kakor na drugih od le bolezni nastajoče, trp« mij se takoj ober-ne na Professor COLLINSA predno da njegova bo- 'eztn se ra; paziti. iu in neozdra\Ijiva postane, osobito žene morajo na to Moške spolske bolezni v raznih pojavah, ženske spolske bolezni. maiernune hoiezm. ieiodčne, pluCne, jeterne, srčne, zunanje in una nje bolezni. ozdra\i Piofossor COLLINS boljše, hitrejši in temelj'tep ko drugi. ObvarDjfe se posnemovalcev sistema Piobs?orDr. COLLINSA katerih ie st-oaj nit ogo nas-aio. Trotessor COLLINS je pripravljen za kak-ni k;>:es; si ko-i namen ah kakemu potrebnemu Slovencu ali Slovenki $»oco izplačati ako mu zamore dokazati, da ti tako zva-ni glavni ra^i a eifi aH imei 'eiji i^ih associesnov institutov ali zdravstvenih zavodov (objav Jjaio v ia/.ni i iistah). Ti takozvani g'avni ravnatelji ah poses*nA.i od -sur zdravniških zavodov niso nič druzega t a t o v spe k uian'ji z rn-iio plačo nastavljeni zdravniki. Ne doj:e se v roke takim — Slovene'. Vse objave e'ectrf^nich pasov ;n electro-magnetičnih zdravilnih metodov so humbug Podrobno o temu netemo govoriti, kei dobro vemo kdot je n to je njemu pripomoglo da ie postal slaven, prihubijen m občno Čislan 2dravmk pred svojim sovrstnikom. Ne poslu?a|te rnkogai in ne omagujte Slovenci ako ste bolm ako trp te na bodisikoji bolezni pišite ali pridite osobno k- Prof. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th Street, New York. Za bolnike kateri hočejo osobno govoriti ž njemu naj pridejo: f^ ob delavmkah od 10 ure zjutraj do 1 ure popoldan: od 2—5 uro 00 M polan; ob nedeljah 111 praznikah, od 10 ure dopoludne do 1 ure popu- p ludne. V torkah in petkah tudi od 7—8 ure zvečer. Lepi poštni parnik "Red Star" črte YADERLAXD odljuje dne 12. dec. ob 11. uri dop. iz New Yorka v Antwerpen. Najnovejši ekspresni parnik KATSER WILHELM U, odpljuje dne 15. dee. ob 10. uri dop. is New Yorka v Bremen. Ekspresni parnik "francoske družbe" LA SAY0IE odpljuje dne 17. dee. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Knrz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati f 20.40 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti de« narna pošiljate v registrirana. ..I II, .|,i|JI! UflJWJMWiWM'J'lJIUJ ■ Jugoslovanska Tomaž, so na policiji tega slednjega obdržali v obisku. Prijateljstvu med njim, ki je slonel na zidu. in njim ki je napravil ekskurzijo v njegove žepe pa je bržkone konec. Inkorporirana d- - 24. januarja 1901 \ državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. moral vsled tega trpeti 300,000 kron škode. — Odpravljene vojaške kazni. S cesarsko naredbo so odpravljene disciplinarne kazni oklepanja v že-lezje in privezovanje. Te kazni se „ . ! .smejo nalagati le za posebno težke olika r. \ J rzic je prišel nekdo, pregrehe ter v vojski. Tudi post pri ki jo rekel, da slika vozove in kočije, j poostrenih kaznih je odpravljen. — SIovensko=hrvatsko zdravilišče. URADNIKI: Predsednik: John Habjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John Keržišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L, BROZICH, Ely, Minn, II. tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet. Mich. Blagajnik: I VAN GovžE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Josip Peeko, 17£ ) St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock. Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveletli, Minn. POROTNI ODBOR. Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Jakob Zabukovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij Brožič, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". PRISTOPILI. K društvu sv. Cirila in Metoda št. r v Ely, Minn., Aleš Lanišek rojen 1873, Leopold Belinger 1S78, Ivan Žagar 1872, Andrej Bobnar 1877. Društvo šteje 275 udov. K društvu sv. Jožefa štev. 20 v Sparti, Minn., Ignacij Tomažič 1867. Društvo šteje 63 udov. K društvu Marija Zvezda štev. 32 v Black Diamond, Wash.. Anton Rosenstein 1865. Društvo šteje 5 r udov. K društvu sv. Barbare štev. 39 v Roslynu, Wash , Anten Pečatič 1865, Stefan Stemfer 1875, Fran Kanzlerič 1884. Društvo šteje 46 udov. K društvu sv. Jožefa štev. 23 v San Francisco, Cal., Ivan Ogulin 1874, Martin GolobiČ 1876, Alojzij Rogina 1887, Matija Baznik 1S70. Društvo šteje 44 udov. K društvu sv. Alojzija Št. 31 v liraddocku, Pa., Fran Hcinar 1878. Društvo Šteje 121 udov. Novo društvo sv. Martina štev. 44 v Barbertonu, Ohio, sprejeto v Jugoslov. Katol. Jednoto dne 15. hov. 1903. ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 1 v Ely, Minn., Jurij Rozman, Jožef Jakopin. Društvo Šteje 277 udov. Jurij L. B r o ž i č, I. tajnik. Drobnosti. Umrl jo Artur Borovicka-Tlu-inan. bivši vodja tržaškega ravnateljstva državnih železnic. Novo iz Roga tea-Slatine. Pred kratkim je uredila stavbinska komisija zgradbo novega hidro-eltktro-mehanoterapevtičnega zavoda. Obris in najmodernejšo uredbo zavoda je potrdil hidropat profesor dr. Mat-thes v Jeni. Zdravilišče bode najele-gantneje izdelano in bode imele vse novosti hidro- elektrike in mehano-trapije. Imelo bode 2 veliki dvorani za mrzle kopelji, električno-svetilne kopelji, laboratorij, pnevmatične celice itd. in veliko dvorano z različnimi kopelji. V teku 80 let se je na podlagi študij geologa profesorja Job. Ruinpf napolnjevanje steklenic za rogaško kislino tako uredilo, da vrelec 11" zgubil nič ogljikove kisline, ampak je voda v steklenici ostala, kakoršn;, je bila pri izvirku. To zboljšan j napolnjevanje steklenic prihrani na-daljne delo z razpošiljanjem. Sedaj, pred zgradbo nove lokalne železnici misli štajerski deželni odbor osrednjo studenčno opravo tako urediti, da bi Lili vsi prostori pri napolnjevanju v pripravnem načinu združeni. Pred kratkim je uredila komisija pod vodstvom c. kr. okrajnega glavarja v Ptuju načrt za novo centralno napolnjevanje. Prostor za to so dobili na mestu, kjer je prej stala od 1. 1820. obstoječa kapela. Obris je potrdil dunajski arhitekt Karl Hayback, kteri je sestavil tudi obris založne hiše tvrdkc Mattoni na Dunaju invGiess-hiibel-u. Načrt, ki je s tirom zvezan z rogaško lokalno železnico, ima vse novosti izvozne hiše in bode služil kot uzorec vsem izvoznim hišam rudnin- uiti Jos. Jev.šku, znanemu tatu, ko ga je peljal v zapor poljski stražnik Brumat. Sodnija mu je prisodila 4 mesece trde ječe s postom vsake mesec, potem ga postavijo pod policijsko nadzorstvo. Zaprli so Slletnega K. Gorjupa, ki jc rojen v Gorici, pristojen pa Banjšice. Izgnali so ga bili iz Trsta ter pripeljali v Gorico,ker je pa tudi iz Gorice izgnan, so ga gnali v pristojni kraj. Ali gori ni hotel ostati, marveč je šel nemudoma v GoGrico Reda rji *o ga dobili ponoči v kavarni ter so ga aretirali. Ali takoj se je jel braniti na vse načine, grizti. pljuvati in mahaj je z nohami in rokami, kolikor je mogel, kar pa vse ni nič pomagalo. končno so ga zvezali, nalo -čili na voz ter peljali v zapor. I a t o v i. V Gorici se pripete dan za dnevom tatvine, tako da je že lie-kaj posebnega s temi tatvinami. Te hii so pokradli na izvoznem trgu nekem u Bregantu okoli 15 kg kostanja. — Neki Miha Filip je pokradel Ant. Muradorju iz Viška in R. Milaniču obleke, uro in nekai denarja. Na to ie zbežal, ali so ga vjeli takoj drugi Jan. Ljubitelj lepih uhanov je neki 25letni Josip B. v Trstu, sicer trgovski agent — brez službe po svojem poklicu. Vzlasti uhani v usesili mla-lih deklet so mu ugajali zelo. Kar na ulici je ustavljal dekletca in jim od-jemal uhane. Toda policija je zasledila tudi njega in je ostala gluha za njegove prisege o svoji nedolžnosti. Mala tržaška kronika. — Bog nas varuj pred prijatelji. Mornar P. N. Novak iz Makarske je razpolagal z dvojnim, kar je potrebno -------------za zabavo; imel je vso potrebno voljo «kih voda Z delom se bode pričelo že za to in nekaj bankovcev v listnici meseca maja 1. 1094. Nasledek pretepa so se bili stepli v neki gostilni v Lo-kovcu 4 fantje. Najmošnejši med njimi je bi! Matija Šuligoj, pred kterim so morali končno bežati. Radi tega ho sklenili maščevanje. Počakali so ga, ko je šel domov, planili po njem ter ga pretepli in ranili, potem so ga pustili samega krvavečega na cesti. Vsled tega je šel v goriško bolnišnico usmiljenih bratov. Izpred sodni je. Svoj čas smo poročali, kako je neki Lah iz kraljestva, Vittorio del Piccoli, okra-del nekega posestnika Št. Hajnala z Ogrskega, ko je prenočeval ž njim pri Marziniju. Ukradel mu je bil 80 K, 20 lir, in nekaj drobiža. Policija pa ga je bila prejela še tisto poč v neki kavarni. Radi tega je stal Piccolo pred sodnijo, ki mu je prisodila .1 mesece trde ječe in po prestani kazni se izžene v Italijo. Svoje deianje je popolnoma priznal. — Friderik Mrak je še mlad fantič, pa poznat postopač in tat. Del Pieru v ulici Torrente je bil ukradel 16 K, potem po zbežal. Dne 28. nov. je pomagal In izpolnil se mu je tretji pogoj: na-el je tudi dobrega prijatelja v osobi Nedavno nekega Tomaža S. — Prijatelja sta prejubilirala vse popoludne, a na večer je nanesel slučaj, da ta ustvarila "kolegij", ker se jim je pridružil še tretji dober prijatelj, Janez Jiikšič. In pili so ga v neki gostilni tako dolgo, da je No/aka silila ven nevarnost, da mu vince prekipi, kakor prekipeva lonček, če je — prepoln. Naslonil se je bil ob zid in čakal potr-pežlj ivo, da mu odnehajo bolečine Med tem je prišel iz gostilne tudi Tomaž, a kmalu za njim Jakšič. Ta poslednji pa je opazil, kako'je prijatelj Tomaž brskal po žepih prijatelja slonečega ob zidu. I11 res: iz listnice Novakove je izginilo bankovcev za 80 gld. Tomaž je tajil in prisegal, da nič ne ve, kam so prišli Novakovi novci. Ali preiskali so ga in našli pri njem več kron denarja. To je zadoščalo. Tomaž je moral z došlim redarjem na policijo. Tudi tu je tajil. In še potem, ko je policijski uradnik našel pri njem, v pasu hlač se druze-ga denarja, je prisegal, da on ne more umeti, kako so mu prišle krone ravno na to mesto hlač.— da se poja Izvošček Anton Pin I je prišel ta slikar ba j ker je imel več rečij. ktere bi bilo po ; treba prevleči z barvami. Hirro je j sprejel onega neznanega človeka, ki j se mu je predstavil za Egidija Šili-i goja. mu kupil barve ter rekel v go-; stilni pri Cijanu, da jamči zanj. kar tam potrebuje. irŠiligoj" je tam jedel in pil, in kmalu zapil in zajedel 10 Iv. , To se je zdelo izvoščeku preveč, zato I je stopil h krčmarju, rekoč, da je •jamčenje pri kraju; zlasti še je do-| vedla Pina do tega okolnost, da tisti j "slikar" kar ni mogel z delom naprej Pa bržčas je slikar tudi sam uvidel, da ne opravi nič, kajti šel je k mehaniku Iv. Davanzo ter mu dal 4 krone da mu izposodi bi cikel j za 3 ure. Ko je pa sedel na kolesu, je želel "addio" Tržiču, pa jo je popihal po svetu kdo ve kam. Izvošček je šel čez čas v Gorico da poizve, kdo vendar bi bil oni slikar, in tu se mu je res posrečilo iz vedeti, da se piše Štefan Luznik in ne Egidij Siligoj. Sedaj iščejo tega "slikarja voz" orožniki je mislil, da j Pol milijona poneveril bankir Ellen-prav v Tržič, rieoer v Monako vem ter zbežal. Neka večja tovarna je morala vsled tega napovedati konkurs. — Zapuščina kraljice Drage. Bivši minister dr. j Venickovič je vzdignil na Dunaju i lf>3,000 K, ki jih je imela naložene bi vsa kraljica Draga. Po dognani sodni preiskavise bo denar izročil se-| stram Drage. — Bivša princezinja Lujiza je obolela ter se preseli zopet j v Lindau.— Potopila se je ladja "Su-varov" v Volgi pri Nižjem Novgoro-| du z bogato vsebino. — Spomenik baronu Ketttlerju, ki so ga kot kon-1 zula umorili kitajski boksarji, so odkrili v Miinstru. Novo vino. — V tolminskem Logu so se stepli fantje v neki gostil ni, ko so se napili novega vina. Med njimi se_ je nahajal tudi neki 221etni Anton Čuk, baje iz Ilotederšice, ki pa se ni hotel pomešati med pretepa če, marveč je bežal. Ali kdo ve kako in zakaj, dohiteli so ga in ranjen je z nožem v prsi. Vsled tega je prišel v goriško bolnišnico usmiljenih bratov. Tunel pod Kostanjevico Dela pri vrtanju tunela pod Kostanjevico napredujejo jako dobro. S severne strani je izvrtnmli 10<"> m, : južne pa 94, tako, da od 2'2t> m dolgo sti manjka le še 28 m, pa bode tunel izvrtan. Razne hrvatske novice. — Naroden duhovnik. Greg. Starčevič, kaplan iz Slunja pri Sušaku je bil vsled sodelovanja pri letošnjem narodnem pokretu obsojen na mesec dni zapora. Kazen se mu je pozneje spremenila v 100 kron globe. — 40!etniea doktorata. 14. nov. je slavil v avli zagrebškega hrvatskega vseučilišča Ir. -T. Thaller 40letnico svojega doktorata. — Poljski pisatelj prof. Za-wilinski se mudi v Zagrebu, da prouči hrvat. pol. in kulturne razmere, o ko jih hc"- Poljakom poročati. — Zgorel dete. Triletna hčerka načelnika kolodvorske postaje v Zaprešiču nedeljo došla k ognju, kjer so se gi li delavci in se ji je plamen prijel obVke. Zadobila je take opekline, da je morala umreti. — Novo zdravili-. Na Sljemenu, pogorju kraj Zagreba, ustanovi okr. boln. blagajna zdravilišče za bolne na pljučih. V ta namen je nabrala že 14.000 K. — Ameriški Hrvatje so poslali s-\ >jim ponesrečenim bratom tekom poletnih protimadjarskih izgredov zopet 8,439 kron. Odbor "Narodne Obrane" v Chicagu je doslej poslal v isti namen že 18,439 kron, a "Nova brv. zadru-a" 10.000 K. Kretanje parnikov. V New York so dospeli: Mol tke, 4. doc. iz Hamburga s 1650 pot. Arabic, 4. dec iz Liverpoola potniki. Siberian, 4. dec. iz Glasgowa s 97 pot. Campania, 4t dec. iz Liverpoola. Dospeti imajo: St. Louis iz Southamptona. Lahn iz Genove. La Chanpagne iz Havre. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Vaderland iz Antwerpena. Odpljuli so: Finland 5. dec. v Antwerpen. Pretoria 5. dec. v Hambug. Astoria 5. dev. v Glasgow. Etruria, 5. dec. v LiverpooL Philadelphia 5. dec. v Southampton. Odpljuli bodo: Rhein 8. dec. v Bremen. Arabic 9. dec. v Liverpool. Xoordam 9. dec. v Rotterdam. Lahn, 10. dec. v Genovo. Siberiau 10. dec. v Glasgow. . Moltke 10. nov. v Hamburg. La Champagne 10. dee. v Havre. Vaderland 12. dec. v Antwerpen. Campania 12. dee. v Liverpool. St. Louis 12. dec. v Southampton. Kaiser Wilhelm II. 15. dec. v Bremen. Amsteldyck 1G. dec. v Rotterdam. Oceanic 16. dec. v Liverpool. La Savoie 17. v Havre. Graf Waldersee 19. v Hamburg. Umbria 19. v Liverpool. Main 19. v Bremen. New York 19. dec. v Southampton. Ethiopia 19. dec. v Glasgow: Kroonland 19. dec. v Antwerpen. Slavni zdravnik dr. I hompson pravi, da prihaja večina bolezni od j otecenih ledvic. Dokler so pa ledvice otečena se take bolezni ne more nikoli [popolnoma ozdraviti. Na primer: Vzemite zjutraj v malo steklenico ne-I koliko V ase naravne vode, ktero položite na mirno mesto, kjer naj stoji 24 , ur. Ako postane potem ta voda motna ali zasirjena oziroma krvavo-temna ah da po njej plavajo male krpice, to je znak. da so Vaše ledvice otečene in da ste \ 1 v smrtnej nevarnosti. Ker Vaša voda prihaja skozi ledvice \ am tudi odstrani vso nečistočo, ktera se nahaja v krvi. Ta nečistoča se pa vedno bolj množi. Kri udarja nepravilno na srce, na kar je tudi na človeku opažati znake bolezni. Človek zgubi vsako voljo do dela, postane nezadovoljen, nemiren pri vsakem lahkem delu, postane hitro izmučen, vrtoglav, pred očmi mu se pojavi megla, boli tnjeem postregel s tečnimi je- Za obilen pose*" se priporoča J. BAD&ELICH, 436 Watson Avenue, Butte, Mont. NAZNANILO* Rojaki! Kdor želi dobro Millerje-vo Milwaukee pivo piti, pri domačem vinu se veseliti, z najboljšim whiskeyem se pogreti, kubanske smodke smoditi in viržinke kadiri, oni se mora k IVANU KRUŠIČU zaleteti, na 4. ulici, severno od katoliške cerkve v Fjontenac, Kansas. (5nv-31dc) ~ _ Jacob Stonicllfc, 89 fir Madison Street, CHICAGO, ILLw 1 ~ ■ . POZORI rojaki v Pittsburgu okolicil Najbolje storiš, ako kupiš delnic "avstro-ameriškega stat ga in posojilnega društ/a", 6136 Ruby St. v Pittsburgu, Pa., kajti s malo vloge zamoreš prihraniti mnogo in preskrbeti si svoj dom. Podjetje je solidno! flj| Tri Hi^eHs:^ Posavček, ika iz življenja v polpretekli dobi. (Dalje.) j?*Tudi dobro!** vzdihne obupno le. "Porinila sem mu v srce stru-bodalo. Naj nosi v srcu svojem lin, da je nekoč ljubil tisto, ki je ičila njejca dete." i V sobano gostilniško ni šla več ta večer nego vsa razburjena svojo sobo. ''Kaj pa to pomeni f" vpraša jo ipodinja. "Danes ste pa zgodaj n "Slabo mi je," odgovori Rez ika. e>rla bi se rada.*' Ko je bila sama v sobi, zdrkne na ivan in zdihuje: "Nisem se nadejala, da me tako kmalu pozabi. Kdo je pa ta dama? Staro nevabljivo blago! Da bi bila mlada in lepa gospodična, bi ga še oproščala, toda tako! Vidim, da je neobčutljiv sebičnež. Ali sem morda —n v hipu vstane, prižge svetilko, sname zrcalo s stene in jame ogledovati svoje obličje — "že toli upadla, f' da ne morem več tekmovati s kako " priletno "frajlo"?" Na to jame ogle-1 do vat i v zrcalu obrazove poteze, 4 usta. nos, oči. "Lahko še rečem, da um mlada, a on me je zavrgel. Se-* veda, uboga sem. Od vsega imetja I voditeljev mojih ostalo mi ni nič, in , kar je bil ponos moj pred svetom, to 4 mi je ugrabil on, potem me pa vrgel Sv na smetišče. Kaj sem sedaj? Izvržek I človeške družbe, ki se mora skrivati da bi ne bil izdan!" Grenke solze Sj-v udero se dekletu po licih — in tu j jit je prihajala v spomin vsa njena ža V lostna zgodovina. "Roditeljem ne smem česa očitati Oče nam je zapravil imetje, mati je umrla od žalosti. Kar je še ostalo, za to me je poslal oče v Ljubljano, da ae čemu naučim, da bodem lažje iz hajala na svetu. V tej dobi sem se 3 seznanila ž njim, ko je dovršil na Dunaju svoje nauke. Smatral me je kot hčer imovitega kmečkega posest nika in v glavi moji izcimila se ie domišljija o kmečki gospodični. Ver jela sem njega obljubam — žrtvovala Bern mu vse — vse. In videvši moj bedni položaj, pretrgal je z menoj vse zveze, ktere je prostovoljno skle nil sam. Nečimurnež! Danes dvori drugi — iz sebičnosti. Nečem mu delati zaprek. Kaznuje naj ga Bog sam!"___ Nato vstane, gre v sobo svoje go spcdinje in ji reče: "Gospa, oprostite, jutri bi rada iz stopila iz službe, da grem k sorodni kom na deželo." "Kaj počnete ondi ?" vpraša jo gospa presenečena. "Saj se vam dobro godi pri nas." s "Moram, zbolela je teta." "Bodi, toda rada bi videla, da pridete kmalu nazaj, z vami sem bila zadovoljna"... dT Zdi Božič in Novo leto Slovenci radi pošiljajo darove svojcem v staro domovino in to iz te dežele večinoma gotovem denarju ako to storite, poslužite se mojega po- sredovanja. 11$! ■ M ! Frank Saksen 109 Greenwich St., New York Podružnica: 1778 St. Clair St, Cleveland O. telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fr. Sakskrjtt. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. šrOšs Nastala je pozna, čmerikava jesen. Vetrovi so se obrnili proti severu in uprizarjali dan za dnevom mrzlo de-! ževje, nalive in naposled sneg. Na poljih je* nehalo vsako delo. « Sem te rt j a se je še pooravalo strnišče, in siromaki so paberkovali po repi-I ščih in krompirjeviščih. Kake tri ure pod Ljubljano kraj gozda je.od ostalega sveta skoro po-f; t zabljena vasica; nazivljajo jo Sne-brje. Na zadnjem koncu vasice, skoro v gozdu, je stala v času naše povesti borna kočica, na pol porušena, s skoro razbitimi oknicami in zalepljenimi s papirjem. Pri durih ni ključav-, nice, temveč lesena kljuka na vrvici. Lesenih tal ni niti v izbi niti v veži. Iz koče je slišati otroški jok, kakor bi hotel prekričati gozdni šum. Zunaj naletava sneg z dežjem. V borni izbi je troje otrok; osemletni deček in dva jednoletna otroka; jeden leži v zibeli in drugi na goli slami pod — pečjo. Oba vekata na pretege. "Ajaj, ajaj", tolaži deček dete v zibelki. "Boš-li molčal, če ne — ti zamašim usta!" kričal je deček na dete pod pečjo, tresoče se mraza na slami; oblečeno je bilo v raztrgano srajčico. Ubogo dete je kričalo se glasneje. Deček si ne ve pomagati. Na peči je stal piskrec in v njem na dnu par požirkov zasirjenega mleka. Prime za piskrec in jame napa jati s kositrasto žlico dete v zibeli; H bilo je nepopisno žejno. V hipu je bil piskrec prazen. "Kaj pa čem dati tebi?" vpraša deček dete pod pečjo. "Za te je pa voda dobra/' S piskrecem zajame iz škafa vode, ki se zbarva s kapljicami mleka na modro, in jame napajati drugo dete; isto, okusi y Si vodo, na-kremii ustici in plače dalje. "No, če pa ne maraš", de jezno deček, "te pa zaprem v hlev". Otroku je biio to vsejedno- zeblo ga je pod pečjo, kakor v hlevu ter je neprestano plakal. Na to deček zgrabi otroka za obe ročici in ga vleče po tieh proti hlevu, odkoder je pri na pol priprtih durih pomolevala koza rogove. V tem tre not ju, ko otroka vleče po izbi, odpro ae od zunaj vrata in notri vstopi mlada ženska s kovčegom v roki. "Dečko, pusti me malce tu", nagovori dečka, "zunaj hudo dežuje in sneži." Deček jo mesto odgovora pogleda debelo. "Kaj pa počneš z otrokom?" vpra-a ona. "Eh, to je tako-le mulček, mati mu ne pravi inače." "Morda je lačen." "Seveda je lačen, a mi sami nimamo kaj jesti." "Ali ni vaš V "Ne!" "Čakaj no, ga pa pomirim jaz. Nesi ga nazaj v izbo." Mlada ženska na to postavi prtljago svojo v kot, vzame dete dečku iz rok in je posadi k sebi na koleni. Dete, ugledavši tuj obraz, v hipu utihne. "Revček — ubožec!" de ona pomilovalno. in ko mu na ramenih odgriu srajčico, uzre na njih — liso. "M oje dete!" vikne in je pritisne na prsi. Hitro se pa zop--vzdrami in je posadi na koleno. "Kje pa je mati?" "Na polju so in paberkujejo kroni pir", odgovori deček dobrosrčno. "Kdaj pa pridejo domov ?" "Zvečer." "In kje je oče?" "Na delu in pride proti večeru." "Pojdi sem, deček", de ona in ga pogiadi, "tu imaš denar; skoči doli k sosedu po hlebec kruha, pri kakem kmetu kupi dva masleca mleka funt moke in tri jajca! Pridi pa kmalu, da vam skuham večerjo." Ko deček odide, bila je sama. Iz prsij se ji privali globok vzdih, in pritisnivši sestradano dete k prsom. jame je strastno poljubljati. V prvem trenotju ni mogla spregovoriti ni besede. Možno, da bi ji bilo v hipu počilo srce bolesti in radosti, toda vzdrami jo zopet otročji jok. "Je-li to ali ni dete moje?" vpraša samo sebe. "Kako je bilo zdravo in debelo — ko sem je —" ni dokončala. Nov vzklik obupne bolesti izvije se ji iz prsij — zatisne oči in se nagne nazaj--— — V tem trenotju jo je zbadala vest liki ostro nabrušeni noži, da bolestno nadaljuje: "Kaj sem storila — kaj sem storila — jaz nesrečnica!" Vzdigne obroka in ga jame pregledovati. V očescih mu leskeče blažen čut, da ga nekdo pestuje, da ga ne peha pod peč, da ga poljubuje, pritiska k prsom, ogreva — to razume skoro vsako jednoletno dete. (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTEFJJEV 8VBTOVNT, PRENOVLJENI it SIDRO Pain Expeller kot najboljši lek zoper RETJMATIZEM, P0K0STNIC0, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. S A no t 25cL in 5 Oct. v vseh lekarnah «11 prt P. AL Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Cenjenim da bo rojakom naznanjam HARMONIKE, ktere jas izdelujem, v Washingto nn patentirane za Ameriko. Delo je iz vratno in solidno. Cene so zelo olike in sem prepričan, da bode odjemalci sad o voljni. Najtopleje se priporoča John Golob. «05 Bridge St., Joliet, DL International Manufacturing Company Box 948, New York City, IV. Y. Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim družtvam svojo bogato zalogo cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seal Press), iepnih pečatov (Pocket Seai Press), gumas ih črk za samostojni tisk v Skrinjicah; igralnih Skrinjic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, veriJie in •o,eri?niVi nn.-kitov, nožev, brilev, škarr, itd . itd. Velika zaloga najnovejših NEW GEM SAFETY RAZORS (varnostnih britev) ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj- ni ruda jein. tovarniškim del ivcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v tlf^an nih šatuljuh od $2.oo dalje. Grafofoni, fonografi, amateur.fotografični araraii, camere td, — Bogata zaloga godbenih instrumentoy, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh moderrih jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa. INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY, P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y. Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu moža z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri Martin GeršiiSu, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo. Telefon: 439 Union. CF Govori se v vseh slovanskih jezikih. ""^J Priporoča se rojakcu in drugim bratom Slovanom Martin Geršič, lastnii Pogorele, prodajalec V UR, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. Novi cenik knjig iu zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj Cene uram so naslednje: Nikel ure 7 Jewels $6.— 15 Jewels Waltham §9.— Srebrne ure z enim pokro- vom §12.— Srebrne nre z 2 pokrovoma $16.— in višje. Boss case 20 let garancije: 16 Size 7 Jewels $15.— 11 »j n $18.— Boss case 25 let garancije: 16 Size 7 Jewels $25._ n »j 1t ?» $30.— Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi. Blago pošiljam po Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. M an ji zneski naj se poši ljajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo knjig je napraviti: M. P0G0RELC, Box 226, Wakefield, Mich. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po-siljajo pod naslovom: Comoapie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO t Li Lontine", na dva vijaka..............................12.000 ton, 25.000 kon)«kih moči. jl^SaToie", » » •• —..............................ia.000 „ 15.000 „ „ f'L* Tonraine1', „ ,, „ --..............................10.000 „ 12.000 „ „ ',L'Aqaitaine", ,, ,, „ .....................10.000 ,, 16.000 „ ,, La Bretagne",................................................................8.000 9.000 „ ,, La Champagne",.........................................8 .000 , 9.000 ,, 11 La Gaicogne",.........................................................8.000 „ 9.000 „ ,, Parniki odpljajejo od sedaj naprej vedro ob četrtkih 0!» 10. ari dopoludne. Parniki odpljujejo i« priitanilčs *tr 42 North River, ob Morton Street: La Champagne La Savoie La Bretagne *La Touraine La Champagne 10. dec. 1903. 17. dec. 1903. 24. dec. 1903. 31. dec. 1903 7. jan. 1904. *La Savoie La Bretagne •La Touraine La Champagne *La Lorraine 14. jan. 1904. 21. jan. 1904. 28. jan. 1904. 4. feb. 1904. 11. feb. 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. filma ageieiji: »2 BROADWAY, NEW YORK. Holland-America Line (HOLLAXD-AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko BouIogne-sur-Mer. NOORDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim * vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije* Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.:J DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. / BRNO, »1 Krona, Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW TORKA vsako sred« ob 10. uri zjutraj. „ ... __t HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. RED STAR LINE (Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * * * * * * + **•*-**> Philadelphia in Antwerpenom, M. Pogorele, Care of B. Schuette, 52 State St., Chicago, 111. Math. Grill, 1548 St. Clair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Radeče vino po 50 ct. gal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožuik Štiri galone za $11. Za, Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevožne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Naročilom je priložiti denar, Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: VADERLAND dva vijaka 11899 ton. ZEELANB............ 11905 ton. KR00NLAND..........127C0ton. FINNLAND............U7G0ton. NAZNANILO* Slovensko podporno društvo sv. Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-docku, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania. Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki: Ivan Gerin, predsednikom, 1103 Cherry Alley. Braddock, Pa.; Matevž Kikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, L tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgonc. Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali: Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran. Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo, da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok ker inace jih mora društvo suspendirati. Društv«niki »citirajte v prid dru-! Cor- Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sta^ ODBOR ST-LOtJIS- — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, 4 mm ali na njene zastopnike. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrgo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola štev. M ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na: Office, 13 Broadway, New York City.